m■ nU^iRB ur MAlAlflfll Stcv. 210. V Ljubljani, sobota 17. septembra 1938. Cena Din 1a Leto III. Hitlerjeve prve podrobnosti o sestanku v Berchtesgadenu: Hitlerjeve zahteve glede plebiscita v ČSR London, 17. septembra, o. Agencija United Press poroča o razgovorih med Hitlerjem m angleškim ministrskim predsednikom^ Chamberlainom v Berchtesgadenu in pravi, dn je Hitler glede ureditve nemškega vprašanja v ČSR zahteval naslednje: 1. Takoj naj se izvede na vsem ozemlju, kjer prebivajo Nemci, plebiscit pod mednarodnim nadzorstvom. Sklep o plebiscitu mora biti sprejet šc v septembru. 2. Če bo izid plebiscita pokazal, da je 80% prebivalstva v teli krajih za priključitev k Nemčiji, naj se sudetsko ozemlje takoj zdruzi z nemško državo. 3. Če bi m% glasov bilo za to, da ostanejo ti kraji pod praško vlado, naj bo tako. 4. Če pri plebiscitu ne bi bilo niti za Nemčijo, niti za ČSR 80%, potem naj sc češkoslovaško vprašanje uredi tako, da sc ČSR razdeli v okrožja po švicarskem vzorcu in ostane v zunanji politiki nevtralna, kakor Švica ali Belgija. Berlin, 17. septembra, o. V poučenih berlinskih narodno-socialističnih krogih trdijo, da Hitler pri sestanku s Chamberlainom ni zahteval samo, dn se sudetsko ozemlje združi z Nemčijo, marveč tudi, da Nemčija dobi pokroviteljstvo nad vso češkoslovaško, ki naj bi po tej zahtevi prišla v popolno politično in gospodarsko odvisnost od Nemčije. Samo priključitev sudetskega ozemlja k Nemčiji Hitlerja ne more zadovoljiti. Z ozirom na gornja poročila velike ameriške poročevalske agencije pa je treba to vest sprejeti z vsem pridržkom. Varšava, (7. septembra. AA. Pat. Berlinski dopisnik »Gazcte Polske« piše v zvezi z razgovorom med Chamberlainom in kanclerjem Hitlerjem, da je Hitler predlagal spremembo češkoslovaške meje na temelju plebiscita. Pred glasovanjem bi vso oblast v Sudetih dobijo sndetsko-nemška stranka. Po sodbi poklicanih krogov, bi ureditev sudetsko-nemškega problema tvoril« podlago za plodovite in konkretne Strašne številke o vojni na Kltaiskem Ženeva, 17. septembra, o. Kitajski zastopnik pri Zvezi narodov Welingtonkoo je na včerajšnji seji govoril o japonskem napadu na Kitajsko in navajal strahotne številke o žrtvah kitajskega naroda v tej vojni. Po njegovih podatkih je bilo od začetka vojne v juliju lani pa do zdaj ubitih nad milijon Kitajcev, povečini brezbrambnih ljudi. Ranjenih in pregnanih ter brez strehe je okrog 30 milijonov ljudi. Japonci so od začetka vojne izvedli 2204 letalske napade nad nezavarovana kitajska mesta. Zdaj je na kitajskih bojiščih vsega skupaj čez tnlHjlm japonskih vojakov. Spričo tega Kitajska zahteva, da Zveza narodov proti Japonski uporabi postopek, ki ga določa njena ustava in d« razglasi gospodarske kazenske ukrepe Japonski. Obnovitev političnih strank na Pol.skem Varšava, 17. septembra. Veliko pozornost je te dni vzbudil razpust poljskega parlamenta in razpis novih volitev za 6. november. Parlament je razpustil predsednik republike i,n obenem navedel razloge za ta zelo važen političen korak. »Po zadnjih volitvah v sejem in. senat,« pravi dekret, »so se v notranjem življenju Poljske pokazale važne spremembe. Prišlo je do važnih pobud na polju javnega življenja in javno političnega dela, ki kažejo polno razumevanje in potrebo aktivne soudeležbe pri delu za javni blagor. Zato sem smatral za koristno, da se obnove zakonodajna telesa, tako da bodo v svojem bodočem delovanju odraz vsega javnega mnenja. Od novih zakonodajnih ustanov pričakujem,; da bodo uzakonile nov volivni red. V sejem in senat.« Korak predsednika republike pomenja važen preokret v notranjem življenju Poljske. Poljska je pred občinskinti volitvami, ki se utegnejo razvleci na dolgo in bi dale opoziciji priliko za dolgotrajen političen boj. Toda po razgovoru vodilnih politikov vladne stranke z zastopniki opozicije je vlada smatrala za umestno, da razpusti parlament, čigar poslovna doba bi sicer potekla šele 1. 1940, in da razpiše nove volitve. Sedanja vladna stranka ni imela v javnosti mnogo zaslombe. Prišla je na oblast po posebnem volilnem redu, ki je praktično onemogočil kandidature kmečki stranki, socialistom in narodnim demokratom, ki se volitev tudi niso hoteli udeležiti. Upanje- je, da bodo pa pri bodočih volitvah sodelovali, ker so jim brez dvoma bile v dosedanjih pogajanjih dane koncesije in ker dekret tudi govori o pritegnitvi širokih ljudskih krogov k aktivni politiki. Verjetno je torej, da bodo omenjene tri stranke sodelovale pri postavitvi parlamentarnih kandidatov. To pa pomenja zopetno ^postavitev starih političnih strank v političnem življenja. Nova zbornica bo nato uzakonila demokratičen volivni zakon. Korak predsednika republike je važen tudi glede na sedanji mednarodni položaj. Hud naliv s točo Slov. Konjice, 16. sept. Po včerajšnjem meglenem jutru je posijalo proti poldnevu vroče sonce. Cisto nepričakovano pa so 66 nad Paškim Korjakom in Pohorjem pričeli kopičiti temni oblaki. Ob pol enih pa je nenadoma votlo zagrmelo, nakar se je po kratkem presledku nad Stenico in Bukovo goro vsula kot lešniki debela toča. čez nekaj minut je toči sledil silen naliv, tako da so bili obcestni in drugi jarki mahoma polni vode. Nepričakovana jesenska burja se je vlekla čez Dravinjsko dolino proti vzhodu. Sreča je, da tod, kjer je padala toča, ni vinogradov,- kjer bi na zorečem grozdju naredila veliko škodo. Na drugih pridelkih pa ne bo nikakš-mb večjih posledic. razgovore med velesilami, razgovore, ki bi sc lahko nadaljevali na mnogo širši podlagi. Praga, 17. septembra. AA. Reuter. Iz okoliščine, da se Chamberloin vrača v London in da je tja poklican tudi Runciman, sklepajo v češkoslovaških kroigh, da državniki v Berchtes-gadeuu niso hodili okoli vrele kaše in dn so bili Hitlerjevi predlogi takšni, da jih^je treba točno preučiti. Razen tega mislijo praški krogi, da pomeni okoliščina, dn bo Runciman posredoval pri češkoslovaški vladi, da se bo stvar urejala po diplomatski poti. Anglija misli te žrtvovati ČSR London, 17. septembra. AA. DNB. »Evening Nevvs« piše, da je dober znak dejstvo, da je Chamberlain sam poudaril, da je bil njegov razgovor s Hitlerjem zelo prijateljski in da se. bosta zopet sestala, List piše, da angleško vlada in ves svet zagovarjajo stališče, da postopanje Prage s sudetskimi Nemci ne sme izzvati nove vojne. To si naj Praga zapomni. Češkoslovaška, ki v 20 letih iz sudetskih Nemcev ni mogla napraviti zadovoljnih demokratov, bo varnejša in bolj zedinjena, ko bo imela nove meje. Tedaj bo zrasel tudi njen narodnostni ugled. Odločna izjava češkega ministra: Plebiscit pomeni neizbežno vojno >fVsi 16. oktobra za din 78 — s PUTNIK-om v Trst" Praga, 17. septembra, o. Podpredsednik češkoslovaške vlade minister Behyne je v razgovoru z urednikom »Lidovih Novin« izjavil med dru- >Plebiscit pomeni najkrajšo pot, da pride do vojne, zakaj na Češkoslovaškem plebiscita ne bi sprejela nobena vlada. Če bi misel o plebiscitu zmagal, bi jo na Češkoslovaškem takoj pokopali, ker hoče ČSR rajši umreti, kakor pa da bi se dala okrniti. Plebiscit bi pa tudi ne spremenil položaja. Zakaj najmanj milijon Nemcev iz plebiscitnega ozemlja bi se preselilo v češke pokrajine. To bi iistvarlio novo manjšino, in za ČSR bi to pomenilo nevarnost, da se sudetsko vpraša-' nje ponovi. Z njim bi se ponovil tudi pritisk na ČSR, kar bi se nehalo s tem, da bi Češkoslovaška nazadnje izginila. Na Češkoslovaškem ne bo nobenega plebiscita in nobene mednarodne policije. Čehi so sami vpostavili red in ga bodo tudi za bodoče sami znali vzdržati. Dokazali bodo tudi, da morejo s svojo oblastjo dati enakopravnost vsem narodnostim v republiki.« Minister je na koncu pozval ljudstvo, naj popolnoma zaupa vladi in vojski. Praga. 17. septembra. A A. (Stefani). V prn-ški trgovinski zbornici je bila seja zastopnikov glavnih trgovskih in industrijskih ustanov. Seje so se udeležili zastopniki vojnih oblasti, ki so takoj nato, čim je bilo ugotovljeno, da je na razpolago zadostna količina življenjskih potrebščin, ustanovili poseben odbor z nalogo, da izdela načrt o razdelitvi leh življenjskih potrebščin med prebivalstvo. Pristojne oblasti so pridejale temu načrtu tudi svoj načrt, ki se nanaša na splošno preskrbo z življenjskimi potrebščinami za daljšo dffbo. ‘ Slovaki - kakor en mož za republiko Slovaška ljudska stranka stopi v vlado, če bo vlada izpolnila neka) najvažnejših slovaških zahtev Praga. 17. septembra, o. Med češko vlado in med vodstvom slovaške ljudske stranke je prišlo včeraj do zgodovinskega preobrata. Zastopstvo slovaške ljudske stranke, ki edina od opozicijskih »kupin ni poslala nobene spomenice angleškemu posredniku Runcimauu in sploh ni imela z njim ni-kakilt stikov, je bilo sprejeto pri predsedniku republike dr. Benešu, kateremu je izročilo spomenico 't zahtevami Slovakov. Odposlanstvo Slovakov je vodil dr. Tiso. Predsednik je vse štiri člane odposlanstva pridržal na kosilu, kar je vzbudilo v čeških krogih ogromno presenečenje. Mit! razgovori s piedsednikom dr. Benešem je prišlo do razčiščen ja vseh spornih vprašanj, ki so do sedai ustvarjala napeto razmerje med slovaško opozicijo in med Čehi. Predsednik dr. Beneš je Slovakom slovesno obljubil, da bo vlada čim pr» j izpolnila vse njihove upravičene zahteve, slovaško zastopstvo pa jo predsedniku sporočilo, da je slovaška ljudska stranka zaradi nevarnosti, v akteri je država, pretrgala vse zveze, ki jih je z drugimi opozicijskimi skupinami vred vzdrževala ČSR se brani: Razpust Henleinove stranke s sudetsko stranko. Zaradi nevarnega položaja je slovaška stranka pripravljena stopiti v koalicijsko vlado, če izpolnijo najvažnejše zahteve takoj. Slovaška ljudska stranka je sprejela tudi nalogo, da olajša sporazum med vlado ter med madžarsko in poljsko manj&ino. To dejstvo je vzbudilo v vsem češkem tisku veliko veselje in tudi vsa češka javnost pozdravlja državljansko zavest slovaškega naroda, ki v najtežji uri za ČSR ni odpovedal, čeprav so mu vse do zadnjega prenapeti češki krogi odrekali nele pravic, temveč tudi državljansko zavest. Poslanec slovaške ljudske stranke Savojski je po razgovorih z dr. Benešem dal praškim listom izjavo, v kateri pravi: »Do republike bomo vedno junaško izpolnili svojo dolžnost, saj jc ČSR vendar (udi naša država. Branili pa jo bomo tudi iz ljubezni do svojega slovaškega naroda. Čehi in Slovaki so na eni ladji. To je dejstvo, pri katerem ni mogoče ničesar spremeniti.« Vesti 17. septembra Japonski zunanji minister Konoje je izjavil, da se Japonska s sedanjo kitajsko vlado ne bo pogajala, dokler ji bo načeloval Čankajšek. Bolezen maršala Goeringn se izboljšuje in ni več nevarnosti za zastrupitev. Nemški propagandni minister dr. Gdbbels je včeraj sprejel berlinske časnikarje in jim dal poročilo o političnem položaju ter navodila, kako morajo pisati. Sovjetske pomorske vaje se bodo začele v kratkem na Črnem, Baltiškem in na Tihem morju. Vse češkoslovaške politične stranke, ki podpirajo vlado, so imele včeraj seje, na katerih so ministri teh strank poročali poslancem o položaju. Poslanci so sprejeli resolucije, v katerih zagotavljajo vladi svojo podporo. Filmski monopol za uvoz, prodajo in izpo-sojevanje filmov iz tujine, je uvedla Italija. Ta sklep so sprejeli, da zavarujejo koristi domače filmske industrije. Barcelonska vlado je odredila mobilizacijo dveh letnikov na ozemlju, ki je še pod njeno oblastjo. Vsa vlada je odstopila v Čileju zaradi nenadnega odstopa zunanjega ministra. v domovino. Marokanski sultan se je več dni mudil v francoski prestolnici' in imel • važne razgovore s člani francoske vlade. Sultan je včeraj odpotoval Velike vaje poljske vojske, ki so bile letos v okolici Varšave, so se včeraj končale. Japonska vlada je po poslaniku v Moskvi izročila sovjetski vladi protestno spomenico, ker so sovjetski oddelki spet dvakrat prestopili mejo. Velike vojaške vaje bolgarske vojske se pri-čno danes na raznih krajih države. Trajale bodo do 3. oktobra in se bodo končale z veliko parado ob 20-letnici vladanja kralja Borisa. „ Belgija bo izgnala vse Jude, ki so dospeli v državo po 'nemški zasedbi Avstrije. Ogromno škodo so povzročile povodnji, ki jih je prineslo zadnje deževje po zgornji Italiji. Vode so pretrgale več železniških zvez. /' Praga, 17. sept. o. Notranje ministrstvo je po preiskavi, ki so jo o povzročiteljih nemirov v sudetskih krajih izvedle oblasti, včeraj izdalo odlok o razpustitvi sudetsko-nemške stranke, ki je s tem odlokom razglašena za protizakonito organizacijo na vsem ozemlju države. Sklep so sprejeli na seji vlade, ki jc trajala dve uri, soglasno. — Odlok o razpustitvi je zafel veljati takoj in so orožniške in policijske oblasti po vsej državi dobile šc včeraj navodila, naj zapečatijo prostore stranke ter zaplenijo njeno imovino. Razpustitve-ni odlok je utemeljen po zakonu o varstvu republike. Z razpustitvijo izgubijo mandate vsi nemški senatorji in poslanci. V čeških krogih so prepričani, da bo razpustitev stranke imela za posledico. da bo ta politična skupina izginila iz češkoslovaškega javnega življenja kot aktivna sila, ne da bi pri tem prišlo do kakih incidentov. Praga, 17. sept. o. Poslanec Henleinove stranke Kundt je izjavil zastopnikom tiska, da vlada ni bila upravičena razpustiti sudetsko nemške stranke, ker mora tak sklep sprejeti parlament. Dalje je poslanec izjavil, da ni bil prijet prav’ nihče od voditeljev čeških Nemcev in se vsi poslanci svobodno gibljejo. Praga, 17. sept. o. Reuter poroča: Z ozirom na razne vesti, da jc izrečen pregon za pobeglim voditeljem čeških Nemcev Henleinom, izjavljajo uradno, da ta vest ne odgovarja resnici, pač pa je proti Honleinu uvedena preiskava po zakonu o varstvu republike in ima ves material v rokah pravosodni .minister, ki pa ni glede Henleinove osebe izdal še nikakega ukrepa. Vlada razpustila Henleinove udarne čete------------ Ukrepi vlade za razpust vseh posebnih oddelkov strankarske milice sudetsko-nemške stranke se nahašajo na organizacijo »Freivvilliger Schutzdiensi«. Oblastni predsedniki so izdali nalog, da se na vidnih mestih obiavi naredba, s katero se civilno prebivalstvo poziva, da v roku 24 ur izroči obla- ima pri sebi. Ta naredba katerih živi po narodnosti mešano prebivalstvo Skesana ubežnika Murska Sobota, 16. septembra- V preiskovalnem zaporu okrožnega sodišča V Mruski Sbboti so bili skupaj zaprti v oni, sobi-na sodišču že dobro znani Dav6rin Trstenjak, posestnikov sin Štefan Gjorek in cigan Josip Milner. Trstenjak je imel že večkrat opravka s sodiščem, toda to pot je imel na vesli toliko grehov, da se je pošteno bal kazni, ki ga bo za dalj časa oropala zlate svobode. Zaželel si'je prijetnih sprehodov po lepi Slovenski Krajini, brezskrbnega potikanja po vinskih goricah, v katerih zori sladko grozdje in ob lahnem vetru ropotajo klopotci. Znal je tako prepričevalno govoriti, da je navdu-šiltudi oba svoja tovariša za pohod v zlato prostost. Od železne postelje so odlomili nogo in se z njo lotili železne rešetke na oknu. Posel jim je šel dobro izpod rok, ker so kmalu napravili dovolj veliko odprtino, skozi katero je držala pot v svo-bdo. Toda okno je visokoI Nič hudega, saj je tu slamnjača, ki se da razrezati in splesti, v močno vrv. Po vrvi pa kar korajžno v dvorišče, lepo tiho drug za drugim, da jih ne vidi nepoklicano oko, potem pa čez dvoriščni zid na cesto proti Ljutomeru. To bodo zijali , na sodišču,- ko bodo zjutraj našli kletko odprlo, ptičkov pa nikjer! Tako so si mislili vsi trije ubežniki in jo v lepi noči zadovoljni mahali proti metropoli Prlekije. Medtem pa je paznik pri pregledu celic v zaporu že ob 2 zjutraj ugotovil pobeg in obvestil orožnike, ti pa naprej sosednje orožniške postaje. Trstenjak se je kmalu ločil od ostale dvojice,' ker je bil prepričan, da bo vzbudil manj suma, če potuje sam. Njegova pajdaša pri begu pa sta pričela premišljati, kam naj gresta, da ju ne dobijo v roke. Po treznem preudarku v hladnem jutru sta sklenila, da je najboljše, če se vrneta v zapor. Huda kazen ju tako ne čaka, večno pa se ne moreta skrivati. Ob 6 zjutraj sta se oglasila na orožniški postaji v Ljutomeru in prosila za spremstvo do Murske Sobote. Skesanima ubežnikoma se je zvečer pridružil še Trstenjak, ki so ga pa proti ! »aIiS «! «1 i rv?iv i I,-! rt o in (Til steni javne varnosti vse orožje in municijo, ki jo I njegovi volji ujeli orožniki na Šafarskem in ga ■ • “ ' se nanaša na okraje, v privedli nazaj v zapor, kjer bo zdaj bdlj v&rno spravljen čakal na nagrado. Chamberlain poroča kralju Juriju VI. o razgovorih s Hitlerjem Prihodnji sestanek s Hitlerjem bo v Porenju v torek London, 17. septembra, o. Ministrski predsednik Chamberlain je prispel v London včeraj ob 17.20. uri. (Reuter.) Pred odhodom iz Miinchna je Chamberlain dal po radiu tole kratko izjavo: Želo sem zadovoljen s toplim in prijateljskim sprejemom, ki sem ga doživel «e samo pri vladi, temveč tudi pri nemškem narodu, ki me je po ulicah pozdravljal. Zdaj odhajam na Angleško po svojem dolgem razgovoru z nemškim kanclerjem in upam, da bom imel v najkrajšem času, ko se sestanem s svojimi tovariši v Londonu, drugi razgovor. Skoraj istočasno sla se z letalom iz Prage v London pripeljala lord Runciman in njegov tajnik Gvatkin. Chamberlain je po posebnem slu dobil na letališče pismo angleškega kralja, ki je določalo za zvečer ob 21 sestanek med predsednikom vlade in kraljem. Chamberlain je z letališča odšel takoj v zunanje ministrstvo, kjer je imel dolg razgovor z lordom Runcimanom in Gvatkinom, ki sta mu dala natančna poročila o pravem položaju v ČRS in povedala tudi svoje mišljenje glede nemškega vprašanja. Ob 21 jo bil Chamberlain sprejet pri kralju Juriju VI. na dvoru, kjer jc ostal eno uro in poro- I čal kralja. Pri prihodu v Lomlon je Chamberlain izjavil, da so vsa poročila o tem, kaj. sta s Hitlerjem govorila, preuranjena in samo ugibanja. Prvo resnično poročilo bo tisto, ki ga bo on dal na današnji seji angleške vlade. Seja vlade je sklicana za dnes ob 11. Berchtesgaden, 17. septembra. AA. (Havas.), Prihodnji sestanek med Hitlerjem in Clvunbcrlai-nom bo v Godesborgu v Porenju v torek 20. t. m. Tam je že vse pripravljeno za sprejem obeh državnikov. Hitlerjeva osebna garda je tudi že odpoto-v«'a v Godesberg. Za tuje Časnikarje je rezervirano okoli 60 sob. Razgovori se bodo vršili v nekem gradiču zunaj mesta. Izlet v Trst za 58 din s posebnim vlakom v nedeljo 9. oktobra. Avotbusni izlet 5.—6. oktobra v Vipavo, Gorico, Daberdob, Trst za 120 din. — Informacije in prijave »Tourex-Slovenija«, Tujsko-prometna gospodarska zadruga .z p, j., v Ljubljani, Masarvkova IX Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 17. septembra. Lep plen policije V noči na 16. september je bilcs vlomljeno pri Ivanu Babniku v Dravljah. Neznan tat je pokradel ved blaga in jo srečno odkuril. Takoj naslednji dan, to je včeraj, pa So policijski organi zasledili v gozdu nad Pržanom vse blago, ki je bilo. pokradeno pri Babniku. Skrito je bilo v neki duplini. Policija jc računala s tem, da bo tat prišel po ukradeno blago in je postavila v bližnje skrivališče straža V svojih slutnjah se ni varala. Ponoči je res prišel na ta kraj neki moški in policijski organi, ki so čakali v skrivališču, so ga zlahka prijeli. Ko so ga identificirali, so ugotovili, da jc to Kolman Ludvik, star tat, ki je star 32 let. doma iz Lesc na Gorenjskem in policiji že od nekdaj prav dobro znan. Več let je namreč že brez posla in /talnega bivališča ter je večino tega časa presedel po zaporih. Ker je bilo zadnji čas v Dravljah več vlomov in tatvin, je policija uvedla obširno preiskavo, ki bo prinesla na dan še druge Kolmanove tatvine. Za sedaj so ugotovili že to, da ima tat na sebi tudi del obleke, ki jo je nekje ukradel. Druge tatvine Kakor je videti, se v Ljubljani in okolici tat-.'ine vedno bolj množe. Skoraj vsak dan zmanjka komu kolo in včeraj je Tomšič Peter spet prijavil, da mu je bilo ukradeno 14. septembra iz veže Ljudske kuhinje v Streliški ulici 400 din vredno kolo znamke »Dirk«. Vse kaže, da se je kje spet organizirala veččlanska tolpa, ki se je vrgla izrecno na krajo koles. Policija ima zdaj spet mnogo dela, da izsledi te zlikovce. Prijavljenih pa je bilo v zadnjih dveh dneh še pet drugih tatvin. Tako je prišla gostilničarka Pintar Angela javit, da ji je bilo 13, septembra v pa-vilio.nu na velesejmu pokradenega več jedilnega pribora v vrednosti 500 din. Osumljen je neki moški, ki je bil poleg oškodovanke na sejmu zaposlen s pečenjem mladih prašičkov. Policija sedaj Gradnja ceste L ubečno-Sv. Miklavi-Sv. Tomai-Dramlje Celje, 14. septembra. Ko so po nastopu sedanje vlade prišli v celjski okrajni cestni odbor pravi zastopniki ljudstva, se je Sele začelo delo za zboljšanje cestnega omrežja v okraju. Odbor je posvetil svojo pozornost predvsem onim krajem, ki so bili do sedaj docela odrezani od gospodarskih središč in so imeli ali ceste v najslabšeni stanju ali pa jih sploh niso imeli. Tak primer je med drugimi v Skofjevaški, vojniški in drameljski občini, kjer je ljudstvo prosilo že polnih 60 let za cesto, ki je pač od nikoder do sedaj ni dobilo. Imenovane občine so stalno prosile podpore, cestni odbor pa je uvidel, da je bolj umestno, če se gradi v teh 'krajih ena glavna prometna žila, na katero bodo navezane druge ceste in dovozi. Sedanji okrajni cestni odbor je uvidel upravičenost prošenj ljudstva in je izdelal načrte ter preskrbel tudi kredite za novo cesto, ki bo vezala kraje Ljubečno-Bezovico-Dramlje in Špitalič. Vsa cesta se bo gradila po principih banovinske ceste s širino planuma 5 m, tlakpvana pa bo v širini 4 m. Cesto gradi v lastni režiji okrajni cestni odbor v Celju s prispevki okrajnega cestnega odbora in zainteresiranih občin. Dela so predhodni pridobitvi zemljišča, ki so ga posestniki, izjemoma dveh, odstopili brezplačno, preračunjeni stroški znašajo 720.000 din. Z deli je okrajni cestni odbor pričel že pred dnevi. Kako potrebna je ta cesta za te kraje in ljudstvo, najlepše potrjuje dejstvo, da bo zainteresirano ljudstvo samo prispevalo 50 odst. za graditev te ceste. Dve preloženi razpravi Maribor, 16. septembra. V današnjem »Slovenskem domu« smo poročali a dveh razpravah, ki sta se vršili pred mariborskim okrožnim sodiščem. Pri prvi razpravi so se zagovarjali trije obtoženci zaradi goljufij, ki so se lansko leto dogajale na ško.do gradbenega podjetja R. Kifftnann. Obtoženi so bili zaradi tega polir Franc Volker ter dva prevoznika gramoza Jožef Vrecl in Jožef Kacjan. — Pri naslednji razpravi so prišli na zatožno klo.p Josip Zabukovšek, Konrad Hicl, Roza Bolko in Marija Mesarič. Zabukovšek, ki živi z Marijo Mesarič, je pregovoril Hicla in Rozo Bo.lko, da sta krivo pričala proti njegovi ženi, zaradi česar je bil Zabukovšekov zakon po krivdi žene sodna ločen. — Obe razpravi sta bili po prečitanju obtožnic preloženi zaradi zaslišanja nekaterih nadaljnjih prič. išče tega človeka. Posebna smola je doletela tudi Tomažiča Antona s Poljanske ceste. Neznan tat mu je iz spalnice odnesel rjavo usnjato listnico, v kateri je bilo 14.000 din, dva amerikanska dolarja in vojaška knjižica. — Neznan tat je pred nekaj dnevi o.biskal tudi stanovanjsko barako Maherja Ivana na Cesti dveh cesarjev in odnesel temno rjavo, belo pikčasto obleko, srebrno žepno uro z zlato in srebrno verižico vred, tako da je omenjeni oškodovan za 1000 din. — Stiplovšku Antonu v Gerbičevi ulici pa je nekdo odnesel dvodelno pleskarsko leslva, ki je bila vredna svojih 170 dinr. — Neznani zlikovci so se v zadnjem času vrgli'tudi na krajo raznega železa. 2e zadnjič smo poročali o raznih tatvinah železa na škodo mestne občine, tokrat pa je kemična tovarna v Mo.stah naznanila, da so ji neznani storilci razmontirali in odnesli 6 m dolg kos tirnice in 5 m dvojnega tira. Na živilskem trgu Do.bra polovica tega meseca jc že za nami in zdi se, da se ta datum pozna tudi na živilskem trgu, ki jc bil Jcljub temu, da je danes sobota, le bolj slabo zaseden. Gospodinje so sicer precej povpraševale za razno zelenjavo, a glavno zanimanje je danes veljalo belokranjskim kmeticam, ki so dostavile na trg velike množine grozdja in drugega sadja. Videti je, da 60 Belokranjice pri nas prav priljubljene, ker niso drage in imajo tudi res dobro blago. Želeti bi bilo, da bi Ljubljana kupovala še vse več grozdja. Za to dela veliko propagando tudi mestna občina « svojo grozdno akcijo. Cene zelenjavi in drugim poljskim pridelkom pa sd ostale docela iste kot prejšnjo sobato, le stvari, ki so prišle že nekako iz časa, so «e deloma pocenile. Omenimo naj še, da je bilo na današnjem trgu tudi precej perutnine, zlasti piščancev, ki so jih branjevke ponujale o.d 14 do 16 dinarjev za glavo. Poleg rac, ki so jih prodajale po 18 din, so nekatere branjevke imele tudi lanske peteline, ki pa zanje ni bilo prevelikega zanimanja, ker so predragi in menda tudi, ker so pač lanski. Filmi Aeromiting v Celju Celje, 17. septembra. Ves razvoj modernega letalstva, njegovo uporabo v civilnem življenju in v vojaške namene si boste lahko ogledali jutri na velikem letalskem mitingu na letališču v Levcu. Ža danes popoldne iti jutri bodo potniška letala Aeroputa prirejala polete za občinstvo. Vozovnice si zagotovite v lekarni »Pri Mariji Pomagaj«. Danes ob 8 zvečer bo pred mestnim poglavarstvom promenadni .koncert. Aeromiting na letališču v Levcu se začno jutri ob 2 pop. z blagoslovitvijo in krstom dveh brezmotornih letal in akrobacije g. Raznožnika z jadralnim letalom. Druga točka bo posvečena motornim letalom. Akrobacije civilnih in vojaških lovskih letal, skoki s padalom znanega skakača g. Svetislava Sajiča iz Belgrada; skupno letenje in prcstro.jevanje bombnih letal; bombardiranje naselij, kjer boste lahko videli vse grozote bodoče vojne. Sodelovala bo vojaška in civilna obramba proti bombnim in proti plinskim letalskim napadom. Obiskovalce opozarjamo, da se strogo drže navodil rediteljev in navodil, razglašenih po zvočnikih. Vstopnina na letališče 5 din, sedeži pa 10 din. Celoten spored bo razviden samo na letališču. Iz mesta bodo vozili na letališče, posebni avtobusi. Občinstvo opozarjamo, da te izredne prilike ne zamudi in si gotovo ogleda veliki jubilejni letalski miting, ki se vrši pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Jutri bodo odprli novi most pri Praprotnem Škofja Loka, 16. septembra. Novi železobetonski most na Praprotnem v Selški dolini bado slovesno blagoslovili in odprli za promet jutri ob pol 3 popoldne, Olvoril ga bo ban dr. Marko Natlačen. Prebivalstvo Škofje Loke in okolice ter Selške doline se naproša, da se v čim večjem številu udeleži te blagoslovitve, da se na ta način zahvali vsem, ki so kakorkoli pripomogli k ti prepotrebni gradnji, Cesta Skoffa Loka-Suha zaprta Vse prebivalstvo Škofje Loke, Suhe, Lipice In vseh okoliških krajev se opozarja, da bo cesta Škofja Loka-Suha od ponedeljka dalje zaprta, ker bo občina začela podirati stari most v Fužinskem predmestju ter bo zgradila na istem mestu nov le sen most. Ker se zasilen most ne bo gradil, bo ce sta do preklica zaprta za vsak promet. Rasputin (Kino Union). Menda res ni dobro, če si v istem filmu napravijo rendezvous same odlične moči. V tem francoskem filmu srečamo »mornariškega eksperta« L’Herbierja, dobrega libretista Neumanna, odličnega komponista Mill-hauda, Harryja Baura, Marcelle Chantalovo, Ka-rino Nelsonovo in še nekaj znanih moči iz francoske filmske produkcije. Dve plati sta se ponujali L’Herbierju in Neumannu: ali da bi poskusila Rasputina prikazati zgodovinsko - dokumentarno ali pa v smislu senzacionalne (mistično-seksualno) literature a la Fulop-Milier (»Sveti satan«, s katerim smo bili v prevodu osrečeni tudi mi). S te plati je tudi naše občinstvo od daleč poznalo Ra-6putinuvo figuro in dejavnost, pa je zato prihitelo v rekordnem številu. Bilo je precej razočarano, staro in mlado: ne prvo, ne drugo sc Francozom tokrat ni po.srečilo. Galski duh se nerad vdinja suhoparni dokumentarnosti. Tako obravnavanje se mu zdi za malo, preveč preprosto, rad ima kaj kompliciranega; po drugi plati pa jc skeptičen že pc\ prirodi napram vsemu mističnemu in »čeznaturnemu«; preveč je jasen in svetlim površinam blizu. Epične snovi (kakor »Taras Buljba«) zato že obravnava z močjo, tuje pa mu že spočetka ostajajo figure kot je Rasputin, saj že skraja ne verjame, vanje. Baur kot Rasputin v tem filmu ne prepriča; ab koncu ostane njegov lik ple-hak, prej je harlekin kot demon. Slabo prečo ima, mnogo se grohota in robanti, spretno oponaša živali, z rokami je šunko in neprestano pije: tak jc tedaj ta muzik in »sveti satan«. Pierre Richard Willm je čeden dečko, ki se neprestano pači in srdi, ob koncu pa postane kar na lepem nevrotičen. Škoda za Chantalovo z njenim lepim mimič-nim registrom; v tem filmu se izgubi, ker ima epizodno vlogo. Ne gre zanikati, da je poleg velikih banalnosti v tem filmu tudi nekaj močnih dramatičnih, v najboljšem pomenu filmske besede francoskih scen, toda vse skupaj je fragmentarič-no in visi v zraku. Stvar pa je še vedno boljša kot nemške o.peretne »milnice« in »prikazi zamotane ruske duše«. Nekaterim, ki se znajdejo le ob podrobnostih, bo morda tudi všeč. »Donjuanke« (Kina Matica). Naslov jc do skrajnosti neizrazit ter ne da niti od daleč slutiti, da tiči za njim običajna amerikanska revialna stvar, pol opereta, pol revija. Kot pravo ameri-kansko delo kaže obilje tehničnih fines s širokim režiserskim zamahom, polno svojskih domislekov, ki dajejo filmu življenje in pestrost, le da je vse to nekoliko tuje našemu okusu. Toliko bolj, ker so tudi evropsko življenje (n. pr. pariško) predstavili preveč groteskno, samosvoje in ga prevlekli s humorjem, ki meji že na neumnost. Produkcije muzikantarskih žonglerjev pa le včasih privabijo smeh. Film je bil izdelan v ateljejih Warner Brothers. Otvoritev in blagoslovitev dijaškega konvikta sv. Cirila in Metoda v Ceiju Celje, 14. septembra. Danes ob pol 4 popoldne je bil slovesno blagoslovljen dijaški konvikt sv. Cirila in Metoda v Celju. Pred blagoslovitvijo je gvardijan celjskega kapucinskega samostana p. Mavricij Teraš pozdravil okrajnega načelnika g. dr. Ivana Zobca, mestnega župana g. Alojzija Mihelčiča, g. prof. Rudolfa Hanželiča, mestna svetnika g. Jagodiča in Gologranca in vse ostale. Po opravljenem obredu je p. gvardijan govoril o pomenu konvikta, kjer naj bi se vzgajala mladina k marljivemu učenju in krepila svoje značaje. Sv. Cirilu in Metodu je posvečen ta konvikt, da bi bila naša slo- venska apostola zaščitnika, priprošnjika in vzornika naših dijakov. Vzgoja v konviktu bo slonela na krščanski in nacionalni podlagi. V imenu dijakov je pozdravil goste šestošo-lec Jurij Jerič in se zahvalil kapucinskemu redu, da je ustanovil v Celju tako potreben dijaški konvikt. Vodstvo konvikta je pripravilo v ržfek-toriju kapucinsega samostana vsem geslom prigrizek. Tu so se oglasili k besedi okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec, župan g. Al. Mihelčič in g. gimn. direktor Mravljak, •S prieupranim denarjem na veselo raižo ... V Rakičanu pri Murski Soboti se je oglasil pri nekem posestniku cigan Ivan Bogdan in tako zgovorno pripovedal o svojih velikih čarovniški> sposobnostih, da je popolnoma premotil dobrodušnega gospodarja. Cigan je nagovarjal posestnika, naj mu da nekaj denarja, da ga bo v loncu pomnožil. Ta je bil koj pripravljen ponuditi par kovačev, toda cigan je menil, da za tako majhno vsoto ni vredno uganjati coprnije, ker pač ne bo uspela. Za uspešen posel mora biti večja vsota, da bo pricopranega denarja več. Ciganu so se zasvetile oči, ko mu je_poseslnik_ izročil 3600 din. Jurje, stotake in drobiž je pomašil v lonec in pričel svoj čarovniški eksperiment. Stekel je na polje, izgovarjal čarobne besede, se priklanjal in se vedno bolj pomikal proti go* sta si zlate ure, zato sta se pola sila pri zlatarju Allmoslechnerju in zahtevala posebno zlato uro z nekim črnim vložkom, da sta tako lahko dalje časa občudovala lepe zlate ure s prisrčno željo, da bi vsaj dve ali gotovo vsaj ena zdrknila v žep. Imela sta pri sebi samo 14 din, kar potrjuje njuno »pošteno« kupovanje. Gospod Allmoslechner pa ima bistre oči. zato tudi tu ni bilo uspeha. Toda imela sta pa trdno voljo Oglasila sta se tudi pri urarju Loibneggerju in poskušala svojo prebrisanost katera pa se jima spet ni obnesla, l.nditeta teh »poštenjaka rje v« seveda še ni dognana, ker Nikolič in Podkrajšek sta precej različni imeni, verjetno pa tudi ni, da bi bil drugi »gospod« Toplak prav gotovo Toplak. Ker sta se pred nekaj dnevi tudi na ljubljanskem velesejmu potikala dva taka »gospodiča«, ju jc celjska policija zadržala v svojih »prijetnih« okrevališčih:. Dela, ki se jih ljudje otepajo Od tu in tam V Belgradu so včeraj slavnostno odprli šolo ministrstva za telesno vzgojo. Otvoritve so se udeležili odpolanec vojnega ministra, odposlanec prosvetnega ministra, načelnik ministrstva za telesno vzgojo, zastopniki športnih organizacij in podzvez ter referenti in zastopniki ministrstva za telesno vzgojo. Minister za telesno vzgojo dr. Mirko Bujič je prispel v spremstvu svojega kabinetnega Sefa, nakar so odšli v dvorano, kjer je bilo 50 kandidatov, sprejetih v enoletni tečaj višje šole za telesno vzgojo. Minister dr. Bujič je nato govoril o pomenu nove šole. Trgovinski minister Kabalin je 15. t. m. sprejel v svojem kabinetu udeležence državne konference trgovinskih in industrijskih zbornic, ki so se sestali od 12.—14. t. m. v Belgradu. Na sestanku so zastopniki zbornic obrazložili ministru vsa vprašanja, o katerih so razpravljali na tej konferenci, in druga pereča vprašanja naše trgovine in industrije. Včeraj ob devetih dopoldne so bili zastopniki zbornic zopet pri trgovinskem ministru in mu razložili svoje nazore o navedenih vprašanjih. V Splitu se jc včeraj začela konferenca železniških strokovnjakov podkomisije mednarodne železniške zveze. Zborovanje vodi ravnatelj komercialnega oddelka nemških železnic dr. Schoe. Med udeleženci so tudi zastopniki francoskih, angleških, švicarskih, belgijskih, madžarskih, švedskih, italijanskih ,nemških in naših železnic. Konferenca se bo zaključila v ponedeljek popoldne. Zasebniki bodo bržkone začeli graditi v več- H jih dalmatinskih pristaniščih velika skladišča za H žito. V Splitu je bila te dni prva konferenca zastopnikov državnih železnic in pristaniških oblasti o tem, kako bi uredili vprašanje prevoza žita skoji dalmatinska pristanišča. Podobna konferenca je bila tudi na Sušaku. Obravnavali so nekaj ponudb zasebnikov, ki bi radi začeli graditi svoja žitna skladišča. Iz Brčkega in okolice na debelo izvažajo slive. Do sedaj so jih poslali v Nemčijo, ČSR, Francijo, Anglijo in Belgijo okrog 436 vagonov. Dnevno jih odpošljejo približno po 30 vagonov. Zaradi nepre-staneg adeževja, ki je zakrivilo pokanje sadeža, pa so morali prenehati zizvozom svežih sliv. Takoj nato bodo začeli izvažati suhe slive. V začetku sezone je bila cena za kilogram od 2.05—2.30, te dni pa je padla na 1.20—1.50 din. Rečni promet, zlasti na Savi, se je preteklo leto močno povečal in dosegel številke iz 1. 1929. Vsega prometa je bilo za 5,511.000 ton. Važna pristanišča so Zemun, Novi Sad, Pančevo. Senta, Sisak, Sremsko Mitroviča, Belgrad in Slavonski Brod. Na prvem mestu je Belgrad, na drugem Slavonski Brod, za njim pa Zemun. Nemška klirinška marka, ki je bila zadnje Sase določena na 14.50 din, je zadnje čase začela padati. Narodna banka je zaradi tega sklenila, da bo marko postavila na 14 din ter v tem smislu tudi posredovala. Začela je nakupovali marko v začetku po 14.20, potem po 14.15, 14.05 in nato po 14. Če bi ne posredovala, bi marka prav gotovo zdrknila pod 14 ter bi naši izvozniki v Nem- utrpeli prevelike izgube. . Otroka in sebe je na grozovit način umorila Ljubica Managa. žena železniškega uslužbenca v mi*ovcu pri Sarajevu. Zaradi neprestanih sporo vz možem, je sklenila končati življenje sebi in enomesečnemu detetu Odšla je na visoko skalo, vrgla raz nje otroka, ki je ostal na mestu mrtev, nato pa se vrgla še sama. Toda ostala je še živa T zlomljenimi rokami in nogami. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer pa je svojim težkim poškodbam podlegla. Na zemljo bi skoraj treščilo francosko potniško letalo, ki vzdržuje letalsko zvezo med Parizom in Bukarešto. Predvčerajšnjim je letalo proti večeru odletelo iz Belgrada. Ko je priletelo že v mraku na obronke Karpatov, so se začeli zbirati debeli deževni oblaki. Letalo je namreč priletelo nad tisti kos gorovja, koder so prepogosto nevarni zračni pojavi. Letalo je zaplulo v tak prostor, da je dobilo od zračne struje sunek od spodaj, a takoj nato sunek od zgoraj. Pilot je ostal na svojem mestu, ker je bil privezan, a radiotelegrafista, ki je skrbel za zvezo s postajami in za pravo smer poleta, je vrglo ob strop in nato v potniško kabino. Letalo pa je la čas nevzdržno padalo navzdol, ker je sunek pritisnil bencin ob strop rezervoarjev ter motorji niso dobivali netiva. K sreči je na višini okrog 100 m nastopil preobrat ter je letalo dobilo sunek od spodaj, da so motorji začeli brneti, a letalo se dvigati navzgor. S tem je bila preprečena ludi katastrofa. Kljub temu pa so se vsi potniki močno pobili, ker jih je nekajkrat vrglo ob strop. Letalo pa zaradi svoje trdne konstrukcije ni utrpelo nobenih poškodb. Grozne železniške nesreče blizu Čačka, ki je zahtevala šest mrtvih, dvajset težko ranjenih in 16 lažje ranjenih, je po dosedanjih izsledkih kriv bržkone strojevodja brzega vlaka, ki se ni ustavil v postaji, čeprav stoji v predpisih, rla mora v primeru križanja strojevodja v tisti postaji vlak ustaviti. Najbrž bo sokriv tudi postajni uradnik, ki ni dal s signalom znaka, naj se vlak ustavi, čeprav je dajal takrat, ko je vlak že vozil skozi postajo, znake, naj se ustavi. Uradnik je zaradi malenkostne zamude mešanega vlaka računal, da se bo vse lepo izteklo. K nesreči je pomagalo še to, da pelje železniška proga iz postaje takoj skozi zarezo, ki preprečuje razgled. Zaradi tega sta oba strojevodja šele v zadnjem hipu zagledala pretečo nevarnost, vlak zavrla, toda trčenja nista mogla preprečiti. Reševanje je bilo silno težavno ter so prvega mrtveca potegnili izpod prevrnjenih vagonov šele pozno zvečer. Do naslednjega dne so progo očistili in vzpostavili redni promet. Ponesrečenega strojevodjo mešanega vlaka so že pokopali. Osem razbojnikov sc jc obranil sredi noči bel-grajski mlekar Dušan Djrdjevič. Mož je imel v bližini mesta svoje posestvo in hleve ter je rad zahajal k svojim prijateljem v bližnji vasi na obisk. Predvčerajšnjim pa se je pozno zvečer vračal proti domu. V bližnji koruzi je začul šumenje in naslednji hip je skočilo predenj osem ljudi, ki so imeli vsi obraze pomazane z neko črno mastjo. Največji med njimi je naperil proti njemu samokres in zahteval od njega denar. Ker ga ni imel, je ropar ustrelil, a k sreči je šla krogla mimo glave. Nato so razbojniki zahtevali knjižico. Ko je Djordjevi? segal v žep. je otipal svoj veliki nož, ga potegnil in ga z bliskovito naglivo zadil v lice tistemu, ki je držal samokres. Takoj so se vsi ostali zakadili vanj, toda močni Djordjevič je besno mahal okrog sebe z nožem in klal. čim se je eden od njih pobral, se je ponovno zaletel vanj. Končno je ostal na bojišču sam z težko ranjenim razbojnikom. Pobegnil je domov, a ko je naslednje jutro Pogledal za ranjencem, ga ni našel. Očlvidno so ga tovariši pobrali in odnesli, da bi jih orožniki prehitro ne našli. Ljubljana, 17. septembra. Časi so taki, da ljudje pri izbiri poklica in dela ne utegnejo biti več tako izbirčni kakor so lahko bili včasih. Dandanes mora tudi izobraženec, ki se je njega dni še lahko postavljal z gladkimi, belimi dlanmi, zavihati marsikdaj rokave ter prijeti za delo, nad katerim so nekdaj »boljši sloji« ošabno vihrali nosove. Drugi so zdaj življenjski pogoji kot so bili včasih. Neredko beremo, da je inteligent, ki ni mogel dobiti službe, zagrabil kar za prvo stvar, ki se mu je ponujala; šel je kmetovat, vdinjal sp je za hlapca, stopil v trgovino, da, celo za sekiro je zagrabil, bodisi v gozdu ali pa tudi v mesnici. Veliko itak ni imel prebirati. Kljub temu pa so neki poklici, ki se jim ljudje, če že res ni prav skrajna sila, radi odtegnejo, če se le da — seveda le zaradi napačnih predsodkov, ki so ostali še iz tako zvanih »predvojnih«, »debelih« let. Ta dela se ljudem ne zde nič kaj primerna, kljub temu, da že dolgo velja zlato in resnično pravilo: ^Nobeno delo ni sramotno, samo če je pošteno.« Niso pa ta dela večini ljudi manj priljubljena zato, ker so morda tako težaška in naporna, ne, zato se jih ogibljejo, ker se človek, ki jih opravlja, pri njih umaže; sajast postane, črn, prašen in blaten. Dandanes pa večina staršev. k: so videli že boljše dni, stremi še vedno za tem, da bi njihovi otroci- v svojem poklicu hodili okrog po svetu čedno napravljeni in ves čas pri delu lepo čisti. Zato poskušajo svoje otroke spraviti malo više, malo naprej, študi-iat jih pošljejo ali pa jim poskrbe, če se le da, službo v kakšni pisarni. Tisti, ki niso več — ali pa še ne — tako izbirčni, pa pošiljajo svoje sinove seveda tja, kjer bodo lahko prišli do zaslužka, častnega in poštenega, pa čeprav bi bilo njihovo delo tako, da bi morali ves dan do delopusta pohajati pri delu umazani, sajasti ali blatni. Poklic!, kjer se ne moreš kar naprej umivati Takih poklicev je več. Že če začnemo s kovači in ključavničarji, vidimo, da se ti ljudje ne utegnejo kar naprej umivati. Saj bi to tudi ne imelo nobenega smisla. Pri teh delih moraš vedno znova prijeti v roke sajasto stvar; če bi se vselej sproti umival, iz umivanja sploh ne prideš ves dan. Isto je z raznimi mehaniki, ki se sučejo okrog vozil, prašnih, blatnih, zamaščenih in umazanih. Kaj veš pri delu, kdaj si si šel z umazano dlanjo preko čela, ko ti je postalo vroče. Glavno jc, da imaš na sebi obleko, ki te pri delu varuje, da si ne umažeš tiste svoje civilne.^ Preko civilne oblečeš delovno haljo, vso zamaščeno od olja, črno od umazanega dela — Pa.Je stvar rešena. Prav nič ne vihaš nosa, prav nič te tudi ne brigajo drugi ljCtdje, ki so pri delu ves ljubi_ dan lahko oblečeni kot gospodje. Kaj bi bilo. če bi ne imeli dimnikarjev! Črni so pri delu kakor zamorci, kamor se po nesreči ali nerodnosti naslonijo, ostane za njimi črna, sajasta lisa! In vendar so presneto potreben poklic. Pri delu se umažejo tudi zidarji, vsi beli so od apna in od ometa. Še na slabšem so seveda tisti delavci, ki opravljajo razna dela po kanalih. Bašejo se po ozkih blatnih predorih, rijejo po kanalih, dvigajo blato in pesek, stoje v globoki, umazani vodi in racajo okrog s svojimi nerodnimi gumijastimi škornji. Po javnih straniščih so ljudje, ki skrbe za red in snago. Ti ljudje tod tudi stanujejo. Prav nič se ne sprašujejo, ali je njihova služba brezhibno snažna in zadosti imenitna; težki so časi in rajši kot bi se pomagali s prošnjami za podpore, z moledovanjem in z nadležno hojo od Poncija do Pilata, se lotijo te službe in so še celo veseli, da se je vsaj nekaj dobilo. Če greš po- noči mimo kakega velikega dvorišča, vidiš lahko kako ob vozu z obsežnim sodom stoje do pasu goli možje ter segajo z vedri po greznico in jo vlivajo, vedro za vedrom, iz jame v sod. Tudi cestni pometači nimajo najbolj »gosposkega« poklica in vendar ga opravljajo z vso vestnostjo, ko se tega poklica toliko in toliko ljudi otepa ter rajši poveča kader brezposelnih in delotnrž-nežev kakor pa bi se oprijel takega, po njihovem mnenju zanje povsem neprimernega stana. Lahko bi našteli še več takih poklicev, ki se jih večina ljudi rada otepa, ker so preveč »umazani«. Delo ni nikdar umazano, noben poklic ni nečasten: nečastna in umazana pa je delomrž-nost, ki človeka umaže za trajno in neizbrisno. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko slanje Tempe- ratura v C m* e t> c Veter Pada- vine , « "S n , M ‘T? a n °a •- * iS »t1 C- 3 J. o- (smer, jakost/ m/m vrsta Ljubljana 7707 20-3 4-8 87 0 S, — — Maribor 769-9 15*6 10 90 0 N, — — Zagreb 761-7 16-0 13-0 70 10 ENE, 40 dež Belgrad 756 1 140 11-0 70 10 NNW. — — Sarajevo 757-7 lvO 130 90 10 0 7-0 dež Vis 7/7-3 19 0 12 0 90 7 NW, 10 0 dež Split 756"-! 21 0 15-0 70 8 NNW; 80 dež Kumbot 763 9 25-0 160 80 6 N, 410 dež Rab 759 0 180 14-0 50 10 NNE.i 10 0 dež OuUFOVmi 7546 26-0 140 80 10 N, 27-0 dež Vremenska napoved; dan toplo vreme. Stanovitno, lepo, čez Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo popolnoma oblačno iz noči do 7.30; ob 6.30 jc padlo, tudi nekaj kapljic dežja. Ob 7.30 se je oblačnost pretrgala in je posijalo sonce. Ves dopoldan se je oblačnost močno spreminjala. Ob 13.40 pa se je zmanjšala, ob 16.10 je bilo popolnoma jasno in je tako stalo ves ostali čas v noč. Popoldan od 16 do 17 je pihal srednje močan SW. Najnižja toplota zraka na aerodromu 0.0 stopinj Celzija. Koledar Danes, sobota, 17. septembra; Hilda. Nedelja, 18. septembra; Zofija. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Gosposvetska cesta 62; mr, Gartus, Moste, Zaloška cesta. Prijavite se za izlet s posebnim vlakom v Trst. ki se vrši dne 16. oktobra, pravočasno pri vseh biljetarnah Putnika. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani otvo,ri svojo sezono 1938-39 v torek, 20. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani s skioptičnim predavanjem dr. P. Romana Tominca: »Povest o dveh mestih« »Vcnezia-Firenze«. Lepi posnetki. Po predavanju bo kratek občni zbor Frančiškanske prosvete, na katerem bo. podano podrobno poročilo o poslovanju v pretekli sezoni in načrt dela za bodočo sezono. Pri volitvah novega odbora imajo glasovalno pravico člani društva, ki so poravnali članarino za leto 1938. Vsak član ima pravico predlagati občnemu zboru listo novega odbora. Z občnim zborom prične Frančiškan, prosveta z delovanjem vseh svojih odsekov po obsežnem načrtu. Prijave novih članov sprejema »Pisarna Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Letna članarina jsnaša 10 din. Člani imaja pri vseh prireditvah popust. Zahtevajte sporede in informacije za pViL' seben vlak v Trst, ki vozi dne 16. oktobra 1938, v vseli biljetarnah Putnika ■ Protituberkulozna zveza v Ljubljani prosi vse merodajne činitelje, predvsem uprave občin, > iih lahko nrav obširno in točno razložim© Celje, 16. septembra. Cesta Frankolovo-Bukovje je nujna gospodarska potreba, za katero so se ljudje vnemali in potegovali že od leta 1901. Šele sedanja vlada, ki jo zastopajo pravi ljudski zastopniki, je uvidela, da je nujno potrebno, da se tudi v teni kraju, ki je od prometa popolnoma odrezan, začno graditi ceste. V treh letih je kraljeva banska uprava s po- I močjo okrajnega cestnega odbora v Celju delo dovršila. Delo je slalo okrog 200.000 din. Zanimivo je, da je io prvo javno delo, ki ae je v frankolovski občini izvedlo. Cesto je trasiral g. inž. Komen, bivši tehnični vodja cestnega odbora v Celju. Trasa se je pozneje premestila v zgorn jem delu Bukovja na levo, ker so to zahtevali interesenti. Dela so se pričela leta 1835 v mesecu avgustu, vodil pa jih je tehnični vodja gosp. Černe iz Celja. Do sedaj je vodila v Bukovje slaba občinska cesta, po kateri te tekel potok in je bil vsak promet ob slabem vremenu popolnoma izključen. Nad 400 m ceste je bilo na mostnicah. Zato se je krajevna JRZ na Frankolovem, zlasti njen vneti predsednik g. Goršek Jože, z vso vnemo in nesebičnostjo za dobrobit frankolovske občino i v gospodarskem i v socialnem oziru, zavzela in intervenirala na merodajnih mestih, kjer ni le našla ugodnega odmeva, ampak tudi veliko razumevanje in dejansko pomoč, /lasti se je zavzela za gradnjo nove ceste kr. banske uprave, ki je priskočila z veliko denarno podporo in izrednimi krediti, ker so krajevni činitelji dokazali nujno potrebo te ceste. Da je cesta dograjena že sedaj, gre priznanje tudi celjskemu županu in načelniku okrajnega cestnega odbora g. Alojziju Mihelčiču. T*ri gradnji so bili zaposleni samo domačini, kar je za obubožano ljudstvo, ki je od prometa in industrije popolnoma odrezano, bilo življenjske važnosti, zlasti v letih, ko sta toča in mraz uničila vse pridelke. Blagoslovitev nove ceste Frankofovo- Bukovfe bo iutrišnjo nedeljo ob navzočnosti bena dr. Natlačena Iz športne krošnie Ali smemo računati na zmago? Po prognozi, ki smo jo objavili v sredo o izidu IX., balkanskih iger, smo vzeli v poštev le one discipline, ki so na programu danes popoldne. Po tem proračunu smo izračunali, da bomo tudi drugi dnin še ohranili vodstvo, čeprav ne s lako razliko kot vodimo dosedaj. Danes popoldne so na programu sledeče discipline: tek na 200 m. tek na 400 m preko zaprek, tek na 5000 metrov, skok v dal javo, met diska, met kladiva in balkanska štafeta 800 krat 400 krat 200 in krat 100 m. Kot osnovo za nadaljne račune vzemimo primer, da bo Jugoslavija nocoj še vodila z 10 točkami prednosti pred Grčijo. Sličen proračun bomo napravili tudi za iuiri. Jutri popoldne se IX. balkanske igre zaključijo s temi-le disciplinami: maratonski tek, tek na 110 m z zaprekami, skok ob palici, disk (helenski slog), tek na 400 m, tek na 1500 m, triskok. met kopja in štafeta 4 krat 100 m. V maratonskem teku, kjer število tekmovalcev ni omejeno, je prijavljenih za Jugoslavijo nič manj kot 8 tekačev: Krajcar, Bclas, Ordovič, Cirak. Od anovič, Knez, Flalec in naš stari šporn. Vkljub številnim prijavam ne smemo računati na več .kot IV. in V. mesto, ki nam prinese 3 točke, Grki I. in IT. 8 točk, in Romun Gal na 111. mestu s 4 točkami. Tudi pri teku na 110 m preko zaprek nočemo biti preveč optimisti: letošnja grška rezultata sta Mantikas 15.1 in Kaphtis 15.4. Romuna Maiesciase 15.6 in llerold 15.9, oba naša najboljša tekmovalca Ehrlich in ITanžekovič pa po 15.9. Grki I. in n mesto 9 točk, Romuni III. 3 točke, naši pa IV. in V. mesto; skupaj Grčija 17 točk. Jugoslavi ja 6 točk. Skok ob palici: Grki Thanos 390 cm, Mitro-plianis 370 cm, Romuni liilharat 380 cm, Biro 360 cin. Naši pa F vati uš 363. tenert 362 cm. — Grki I. in IV. mesto 7 točk, Romuni II. 4 točke, naši pa III in V. 4 točke. Skupaj Grčija 24 točk, Jugoslavija K) točk. Met diska (helenski slog). Grki Syl las 38.04, Romuna Havaletz 40.63 m, Borcoman 39.77 m. ročnih rezultatov naših atletov nimamo; oba naša zastopnika Kleus in Kovačevič imata približno daljavo preko 38 m. Grki IV. mes!o 2 točke, Jugoslavija II. in V mesto 5 Ro- muni pa I. in III. mesto 8 točk. Cesta, ki je široka 4 m in pol in teče preko grebenov brez večjih klancev, veže lepi turistični kraj Bukovje in Črešnjice z avtomobilskim prometom. Ta prometna žila, zvezana z državno cesto, je izvanredne važnosti za transport lesa, ki je bil v Črešnjicah do sedaj brez vsake vrednosti. Z ureditvijo klanca »Kurelnica« bi Črešnjice bile popolnoma zvezane z državno cesto. Tudi to delo bo banska uprava podprla. Frankolovčani se z veseljem pripravljajo na blagoslovitev nove ceste, ki bo jutri, v nedeljo 18. septembra. Na Frankolovem in v Bukovju so že danes zaplapolale zastave, fantje pa postavljajo slavoloke, da dostojno sprejmejo bana dr. Marka Natlačena, ki se bo te slovesnosti z drugimi odličniki osebno udeležil. Ob 10.30 bo pri Sapuški kapeli sprejem g. bana, nato pa blagoslovitev in otvoritev noVe ceste, nato sv. maša v prof. Bezen-škovi kapeli, Po službi božji bo slavnostno zborovanje in proslava 20 letnice Jugoslavije za Frankolovo. Nov vodovod Frankolovo bo dobilo tudi nov šolski vodovod, ki bo služil vasi in bližnji okolici. Za delo je dala banska uprava 42.000 din in se delo že bliža h koncu. Danes dopoldne si je poročevalec našega lista ogledal vodovod, ko sla ga pravkar ogledovala g. višji tehnični inž. Stefani in podjetnik g. Okrožnik iz Celja. Vodovod je napeljan z levega brega nad Frankolovim pod potokom Tesnico skozi vas in je dolg okrog 300 m. Same cevi, ki jih jc izdelala državna železarna v Varešu v Bosni, so stale 18.000 din, rezervoar pa je stal 0000 din. Pritisk vode je 3 atmosfere, Vodo je pregledal Higienski zavod v Ljubljani, ki je ugolovil, da je higienično zdrava. Važno je tudi, da je pod staro lipo pri cerkvi hidrant, ki bo služil Fran-kolovčanom v primeru požara. Skupaj Grčija 26 točk, Jugoslavija 15 točk. Tek na 400 m: Grki: Andreadis 50.4, Mou-chouris 51.5, Romuni Nomes 50.5, Lazar 51.9, naši: Plcteršek 49.9, Despot 50.6. Samo ob majhni sreči imamo 1. in II. mesto. Toda računajmo nanj! Grki II. in V. mesto 5 točk, Romuni IV > točki, naši I. in III. 8 točk. Skupaj Grčija 31 točk, Jugoslavija 23 točk. Tek na 1500 m: Grki Georgaoopulos in Velcoupolos 4:11.5, Romuni Kis,s 4:10.1, Fon it a 4:11.2, naši Kotnik 4:03, in Goršek. V tej disciplini sinemo skoraj računati na nov rekord; oba naša zastopnika sta mnogo močnejša in bo borba samo med njima. Grki IV. in V. mesto 3 točke, Romuni II. mesto 3 točke, naši I. in II. mesto 9 točk. Skupaj Grčija 34 točk, Jugoslavija 31 točk. Triskok: Grki Pallanotis in Lainbrakis preko 14.50 m, Romuna Stoichesehu 14.06 m, f alistrnt 13.97 m. naši Vučevič 14.35 m, F.ovi-čevič 13.77 m. Grki I. in II. meslo 9 točk, Romuni IV mesto 2 točiki, naši III. in V. mesto 4 točke. Skupaj Grčija 43 točk, Jugoslavija 35 točk. Met kopja: Grki Papageongiu 61.15 m, Man-tsavas 58.68 m, Romuni Vamanu 62.30 m, llocli! 57.71 m, naši pa Markušič 59.83 m, Smejda pa 58.64. Grki If. in IV. mesto 6 točk. Romuni 1., in naši pa III. in V. 4 točke. Skupaj Grčija 49 točk, Jugoslavija 39 točk. Štafeta 4 krat 100 m: Jugoslavija 5 točk, Grčija 4 točke in Romuni 3 točke. Ob tem proračunu in upoštevajoč 10 točk prednosti, ki naj bi jili danes naši atleti še imeli pred Grki, bi se Jugoslaviji le posrečilo zmagati z 1 točko prednosti pred dosedaj nepremagljivimi^ Grki. Prognoza za nedeljske tekme je za Grke optimistična in smo jim pripisali morda več točk ko jih bodo dobili Vsekakor nam pa ti računi kažejo, kako ostra borba bo danes in jutri za zmagovalca na IX. balkanskih igrali. Odločalo bo razpoloženje atletov in pa sreča. Upamo, da se bo našim atletom le nasmehnila sreča in da se jim bo le posrečilo po deve':h letih prvič odvzeti primat Grkom v lahki uiletiki. To bi bil po tudi največji uspeli, ki gn ie jugoslovanska lahka atletika dosegla dosedaj sploh. Vsak dan do vključno dne 9. oktobra, sprejemajo vse biljetarne Putnika prijave za poseben vlak v Trst, ki vozi dne 16. oktobra 1938. Razgovor z najstarejšim Pohorčanom 94 letni Jakob Jerič na Koroški vasi pri Sv. Kunigundi opisuje svojo življenjsko pot Slov. Konjice, 15. avgusta. Ko sem prvič slišal a najstarejšem prebivalcu župnije Sv. Kunigunda na Pohorju, 94 letnem Jakobu Jeriču, p. d. Pogačniku na Koroški vasi št. 2, sem sklenil, da ga obiščem s prošnjo, naj mi za čitalelje »Slov. doma« na kratko o.piše svoje življenje. Našel sem ga ravno pri izdelovanju lesenih javorjevih podplatov za cokle. Ko ccm sc mu predstavil in mu predložil prošnjo za kratek »intervju«, sc je vesela nasmehnil, odložil že skoraj izdelan podplat in strgalo ter se vsedcl za mizo. Očividno sem ga veselo iznenadil. »Oče, koliko pa ste res stari? Kdaj je vaš rojstni dan?« Ponosno je dejal: »O sv. Jakobu koncem julija ka imam god, sem dopolnil 93 let; torej 6em že v 94 letu!« Hitro sva dognala, da je njegovo rojstno leto 1845. Radovoljno je pripomnil, da bo ta številka držala. »Rojen 6cm bil gori na Planini, dve uri odtod v Studenčnikovi koči. Imel sem še dva brata in sestro, ki pa so že vsi umrli. Oče je bil graščinski »jager«; umrl je, ko sem bil star 3 dni. Na Ptuju bi bil moral 12 let služiti vojake, pa je po nekaj letih ušel in se potlej dolga leta skrival po Pohorju. Sicer so biriči pridno stikali za njim, a ker ga le niso našli, so ga pozneje pustili pri miru. Moj ded pa je bil star 102 leti, sploh je naš rod zdrav. Mlada leta sem preživel na Planini. Ker nisem obiskoval tedanje šole, ki jo je imel neki kaplan ob petkih in nedeljah, ne znam ne brati ne pisati. Le koledarske številke poznam. Teh sem se priučil. Dve uri daleč mi namreč ni bilo mogoče v tedanjih razmerah hoditi. Birmal me je v 7. letu starosti škof Slomšek 1. 1852. v Čadramu. flMoje prve coklje" Polna težav in trpljenja so bila moja mlada leta. Ko sem služil piri pohorskem kmetu na Planini, sem nekega dne šel na svisli po slamo. Ker na mestu, kamor sem stopil po njo, ni bilo desk, sem padel šest metrov globoko na glavo. Na sreča se nisem ubil. Tam sem potem dva dni ležal nezavesten, pa me nikdo ni našel. Na temenu 6e mi še sedaj pozna znamenje hude nesreče.« »Kdaj ste naredili prve cokle?« »Tedaj sem bil star 17 let. Prestavili smo se na Sv. Kunigundo. Svoje zemlje in doma nismo imeli. Prvo vajo v coklarenju sem to,rej že zgodaj začel. Zdi se mi, da sem se mudil s prvimi coklami dva dni. Bila je to le poskušnja. Začetek je povsod težak — tudi pri coklarenju. Niso bile prvovrstne, vendar še vem, da sem že tedaj dobil veselje za ta delo. Ko sem se delu privadil, sem pa naredil 2, včasih tudi 3 pare cokelj na dan. Prodajal sem jih po 20 krajcarjev. Do dela sem vedno imel veselje. Tedaj smo tudi hudo stradali. Enkrat, ka je mater tako zamedel snei? v planini, da so jih komaj rešili, nismo dva dni ničesar jedli.« »Gotovo ste bili vojak, kaj ne da?« »No, hitro sem bil star dvajset let ter sem moral na »štelngo«. Tam so me vzeli in po kratkem času sem mo.ral odrajžati. V Mariboru se nas je zbralo veliko. Od tam smo nekega jutra odšli na vlak ob dveh ponoči. Ob devetih dopoldne smo se pa že pripeljali v Trst, kjer sem služil pri pešcih dve leti, nato pa .še v Šibeniku eno leto. No,sili smo bele suknje in plavc hlače. Ni mi bilo žal, da sem bil vojak — ponosen sem še danes na to. Tam se mi je godilo zelo dobro. Beli za ci — duhovi padlih branilcev trdnfave Neka noč sem ob mesečini v Trstu stražil municijsko skladišče, ki je bilo zunaj mesta. Naslonil sem se na obzidje skladišča. V tem trenutku nekaj zašumi. Naglo snamem puško. Tedaj pa je mimo mene zadrvcla v skokih dolga vrsta belih zajcev v enakih razdaljah. Zavili so mimo vogala in izginili. Ustrašil sc nisem prav niči Va-jak se sploh ne sme ničesar bati! Saj sem imel orožje. Sprožil pa nisem, ker zajec ne more trdnjavi škodovati. Le, kako 6o bežali mimo mene! Ka sem potem dogodku povedal tovarišem, so rekli, da to niso bili pravi zajci, ampak duhovi nekdaj padlih branilcev tega gradiča.« »Ste tudi v Šibeniku gledali zajčjo parado?« Oče Jakob se je zasmejal in rekel: »Ne, tam mi je pa enkrat »hauptman« skril ponoči puško, ko sem na izmenjavi malo zadremal. Jaz potem nisem magcl držati straže. Malo so me priprli — zato, ker nisem bil pazljiv. Straži pa je moral zaradi površne službe služiti še pol leta povrhu za kazen.« „Kaj pa ste iedli, da ste doživeli to starost?" »Ko sem odslužil vojake, sem šel k drvarjem. Naša hrana je bila prežganka, krompir, avseni žganci, ovsen kruh in korenjeva juha. Drugega tedaj še nismo poznali. O beli moki 6e mi še sanjali ni. Kolikokrat pa je minil dan, ko nismo ničesar zaužili. Pa sem — hvala Bogu — še zdaj na svetu. Tako se mi je godilo do 37. leta, ko sem opustil drvarski poklic.« Nato je pripovedoval veliko zanimivosti iz drvarskega življenja. Med drugim je dejal: »Ob drvarjenju 6em doživel marsikaj. Pozimi nas je sneg nekoč popolnoma zasul. Nedeljsko jutro smo si naznanjali od koče do koče tako, da smo splezali na vrh ter nabijali po suhi bukovi deščici. Glas je odmeval ad bajte do bajte in daleč v zasnežene planinske gozdove; z njim pa je nastala drvarska nedelja. Vsa dela smo vršili za graščino. Tudi sneženi nlazovi «n hili terlai na Pohorju Naslednik »Hindenburga" spet »Grof Zeppelin" Nova zračna ladja {e dolga 245 m in more nositi 200 ton tovora - 4 motorji, vsak po najmanj 800 konjskih sil Lani 7. maja se je bliskovito raznesla strašna novica, da sc je tik pred svojim pristankom v Newyorku užgala velika nemška zračna ladja »Hindenburg«, ki je bila pravi dvojnik »Grofa Zeppelina«. Ta nenavadno strahotna letalska nesreča je zahtevala' oko.li 50 smrtnih žrtev. Zanimiva 60 bila tedaj poročila, ki so skušala podati pravi vzrok za to nesrečo. Nekateri letalski strokovnjaki so trdili, da je bilo vzrok katastrofe dejstvo, da je bil »Hindenburg« polnjen z vodikom in ne s helijem. Z ozirom na to je tudi izjavil poveljnik »Hindenburga«, ki se je po srečnem naključju rešil, da bo adslej ustavljen zeppelinski promet preko Atlantskega oceana za toliko časa, dokler se Nemčija ne bo dovolj preskrbela s helijem. Drugi so trdili, da je nesrečo povzročila iskra, ki je morala priti od nekod zunaj v trup zračne ladje. To pa da ni mogoče drugače, kakor da je udarila strela v »Hindenburgov« trup. Tretji so iskali vzrok te strašne katastrofe spet drugod. Dejali so, da jo je rodila zavist kakega tujca, ki mu ne gre v račun tako lep in nagel razvoj nemškega zrakoplovstva. V te; zvezi so tedaj poročali o peklenskem stroju, ki da je bil podtaknjen v trupu zračne ladje in ki je eksplodiral tik pred »Hindenburgovim« pristankom, da bi bil vsak sum o podtaknjenem peklenskem stroju še bolj izključen. In nazadnje so se našli še četrti, ki so trdili, da je nesreča nastala zato, ker se je »Hindenburgu« odlomil propeler in se zaril v trup zračne ladje. Niso pa seveda mogli ugotoviti, ali se je ta propeler odlomit res že pred nesrečo ali šele potem, ko je že ves v ognju treščil na tla Težko je torej reči, kaj je bil res pravi vzrok in komu naj bolj verjamemo Ostane pa neizpodbitno dejstvo, da je katastrofa »Hindenburga« Nemčijo silno prizadela, ne toliko zaradi izgube največje zračne ladje sveta, pač pa mnogo bolj zaradi tega, ker tudi Nemčija rada ne sliši, če ves svet govori o njenih letalskih nesrečah in a nevarnem potovanju z njihovimi letali. Zato tudi niso smeli opustiti graditve novih, prav takšnih Zeppelinov. In tako so zdaj zgradili velika zračno ladjo, ki so jo krstili spet z imenom »Grof Zeppelin«, in je nekoliko manjša od »Hindenburga«, vsaj po 6voji prostornini. Plinske cevi nove zračne ladje imajo namreč 200.000 kubičnih metrov prostornine, dočim jo je imel »Hindenburg« 290.000 kub. metrov. In ta ladja se je v sredo popoldne dvignila na svoja prvo pot nad Bodenskim jezerom. Vodil jo je sam dr. Rudolf Eckencr, oče vseh Zeppelinov. Polet je trajal nekaj ur. Na to prvo pot z novo zračna ladjo se je podalo 74 ljudi. Mečt njimi je bilo 8 članov posadke ter članov nemškega instituta za zračna potovanja ter nekaj predstavnikov ministrstva za zrakoplovstvo. Zračna ladja je dolga 245 m. Največji premer znaša A\.2ta\ Plinske celice imajo 200.000 kubičnih metrdv^pfič stornine. Zračna ladja more nositi vsega 200.000 kg tovora. Zunanja stran je zgrajena iz močne tkanine, ki jc ni mogoče raztrgati. Zeppelin gonijo š$rTe motorji sistema »Daimlcr Benz-Diesel«. VsŽk oŠ njih more razviti silo 800 do 850 konjskih sil. Največja hitrost je preračunana na 135 km na uro, povprečna hitrost pa znaša 125 km. Programi Radio Llubliana Sobota, n, sept.: 12 Malo za šalo, malo za ros, pesmi veselo in trlasba za plea (plošče) — 12,45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Za delopust, igra Radijski orkester — 18.40 Socialno skrbstvo v Ameriki (gdč. Zl. Pirnat) — ID Napovedi, poročila — 111.30 Nac. ura — 19.50 Pregled sporeda — 20 Ob 20 letnioi osvobojeni*: Preko Daljnega Vzhoda v osvobojeno domovino (Jakob Grčar) — 20.30 Malo za šalo, malo zares, pesmi vesele in glasba za ple« (plošče) — 21 Prenos opere cFal-staff« iz Rima, v odmoru napovedi, poročila. Drugi programi Sobota, 17. septembra: Bclgrad: 20 Ski.drslci ve-čer. — Zagreb: 21 Verdi: Falstaff. _ Varšava• *>110 Filmske in operetno melodije. — Sofija■ 2145 Lahka in plesna glasba. — Praga: 20.25 Pisan program. — Dunaj: 20.10 Pisana zmes ln 6lušr3 icra. 22.30 Orke-« “ ^mpeHas 1 'lnzz: 23 J" Ciganska glasba. Milan: 20.20 Godalni orkester; 21 Verdi: Falstaff. — Slika zadnjih nemirov v Hebu. Kakor kaže slika, češka policija ni bila tako neusmiljeno kruta, kakor ji to očitajo Nemci. Množica ljudstva, ki pred angleškim ministrstvom v Londonu čaka, kako se bo vlada odločila. hujši. Spominjam sc, da je nekoč na Petelinjeku med Rogla in Klopnim vrhom plaz kar posnel dve bajti, pri čemer je bilo ponesrečenih več ljudi. Na mestu prve bajte so potem našli posteljo in dva živa otroka pod njo, ker jc plaz postelja z njima vred obrnil. Kako so prvič kuhali kavo Nekoč je graščinski gospod prinesel v drvarska bajto zrnato kavo in prosil, da bi mu jo drvarjeva žena skuhala. Seveda še nobeden od drvarjev do tedaj ni ničesar slišal o kakšni kavi. Ker ni povedal, da mora biti zdrobljena, jo je drvarjeva kuhala ves dan — pa se ni hotela raztopiti. Ko 6em se v 37. letu oženil, sem bil že coklar. V zakonu mi je Bog dal 4 otroke, dva sina in dve hčeri. Preselil sem se k Sv. Kunigundi. Od tedaj pa do danes delam samo cokle. Velikanski kup bi jih bil, ko bi vse spravil skupaj. Kmalu sem bil znan kat najboljši coklar po vsem konjiškem okraju in Pohorju. Celo od Drave sem so hodili po nje k meni. Prodal sem vedno vse; 20 krajcarjev so bile vedna vredne. Pri coklarjenju sem zaslužil toliko, da sem za 60 gld. kupil sedanjo domačijo. Sv. Kunigunda prej ni bila tako lepa vas. Le nekaj nizkih in črnih koč je bilo okrog cerkve. Še danes sa Jakobovi in sinovi cokljarski izdelki daleč naokrog najbolj upoštevani. Kako bi tudi ne bili, saj 60 Pogačniki »preizkušeni« cok-larji. V »štibelcu« sem opazil visoko 6tajalo, na katerem je viselo lepo število imenitno izdelanih cokelj, ki gotovo ne boda tam dolgo visele. Dvakrat ga je obiskala smrt »Dvakrat se mi je sanjalo — pripoveduje ^tari Pohorčan dalje — da me je obiskala smrt. Prvič, ka sem sedel doma za mizo. Stopila je vsa bela s koso 6kozi vrata in rekla, da je prišla po mene. Jaz pa sem jo prosil, naj me pusti še tri dni, da se bom spovedal in opravil pokora. Ona pa je dejala, da sem že dobil trikrat naznanilo; sive lase sem dobil, bolan sem bil, enkrat pa 6em se skoraj utopil. Tresel sem se pred nja kakor šiba na vodi in jo zopet prosil milosti. Potem me je uslišala. Pripomnila pa je, da še dolgo ne ba prišla po mene in da jo bom še prosil, naj pride. Pred 15 leti pa sc mi je zopet sanjalo, da je prišla. Ko sem na vprašanje, če bi že rad šel, odgot-voril »ne«, pa je rekla naj še torej živim dalje. Samo tedaj se je nisem več tako bal.« Svojo življenjsko jesen preživlja danes poleg sina in njegove žene ter vnukov in vnukinj zdrav in vesel, le nekoliko slabo sliši. Njegovo največje veselje tudi na starost je še vedno delo pri coklah. Zeli le, da bi mu Bog dal zdravja in veselja da zadnjega, kot nagrado za težavno življenje, ki ga je tako pogumno in junaško prebrodil. Hervey Allen: 78 Antonio Adverso, cesarjev puiteioifcc »Rada, gospod Adverso,« je dejala inga pogledala, kakor da hoče naravnost skozenj. Antonio je njen pogled vzdržal. »Potem mi prinesi klobuk in plašč ter torbico z mize v moji sobi. Ne bi rad šel še enkrat noter.« MacNab je dejal: »Za zaboje se bom pobrigal jaz.« Antonio je med tem zaklical nekaj poslovilnih besedi za Jor-hamovimi: »Lahko noč kapitan Jorliam, takoj pridem za vami/: Vincenc je sedel še pri mizi ter vrtel kozarec v roki. Antouijev in Vincencev pogled sta se ujela v vsej nežnosti. Kapitan je rjovel z dvorišča: »Lahko noč. Ne pozabite, plima ne čaka. Kleten večer je bil to pri vas, res fleten in čeden.« Miss Jorliamova je dejala: »Naj mi bo Janez ime, če zdaj ne dežuje.« Razpela je ogromni dežnik nad seboj in nad možem in izginila sta. Fides je prišlu spet k Antoniu. Torbica je bila zelo težka, in ko jo je Antoniu podala, je rekla: »Pri odhodu imate več pri sebi, kakor sto imeli, ko ste prišli.« Antonio je gledal, kako so nosili 17. sobe njegove zaboje. Zaradi varnosti je vprašal': »Ali si zavila tudi Marijo. Fides?« »V veliki zaboj s knjigami.« Za trenutek je zapazil njen pogled, ki je žarel vanj čez mizo, kakor iz nočnih rovov. Potem je Fides ugasnila sveče. V Vincencovem spremstvu je Antonio tipal po stopnicah navzdol. Dež je nehal, toda še vodno je po nebu gnalo viharne oblake mirno meseca. Po dvorišču so strašile utripajoče sence. Antonio je stal zadnjič tu in sesal vase pogled na dvorišče. Vodnjak je zvonko šuin-ljal, kakor zvonec. Ko sta mlada moža stopila na cesto, je bila v vsem pristanišču edina luč na «Wampannoagi». Antonio se je spomnil pristaniškega zaliva, kakšen je bil tisti dan, ko sta s patrom Ksaverijem prvič prišla v Bonnyfoatherovo hišo. Zdaj je izginilo vse življenje in vrvenje, žvenkljanje in vreščanje in neštete ladje. Tu na tem voglu je stal kot fantič in je prvič gledal ta svetli, novi svet. Tu je pater Ksaver ujel pomarančo in jo delil z. njim. Na nabrežju se je ločil od Vincenca. Dva amerrkanska mornarja z bradami sla ga preveslala do «Wampannoage». Radovedno sta ga pogledovala, kako je sedel med rebri čolna v pelprini, ki mu je široko padala čez rame. Za pot si jc kupil pleteno čepico, izpod katere so mu gledali lasje, ki so bili ta čas rjavi, v neukročenih kosmih, ki so mu padali čez lica. Oči so mu gledale daleč v temo in usta so mu bila malo odprta v srečnem pričakovanju Ko so prišli na ladjo, je kapitan dejal: Najbolje je, da greste za nekaj časa dol. Vašo robo smo že zložili v sobico, Jane pa je pripravila za vas posteljo na krmi. Tam vam bo čislo prijazno. Na ženo se ni treba ozirati, saj samo malo smrči.« Antonio je šel dol. Na stropu .[e gorela leščerba in širila po kajuti moten soj. Njegovo zaboje so že Čisto v redu in pravilno privezali na bruna. Izložil je nekaj stvari in jih razobesil. Nenadno se je pri postelji nad skrinjo, ki je nosila napis «Jane\ odprl kos spuščenega zastora in glava rniss Jorhaniove v nočni čepici je pomolila skozenj. Malo je zaostrila ustnice in dejala: »Tako je prav. Tam gori boste spali. Elieva postelja je ona druga tam za zastorom. Tale pa je moja. A nikar se nič ne brigajte zame, sem navajena. Veseli me, da vas imamo tu.« Vsa žareča se mu je nasmejala, spet nakoničila ustnice in zaprla svoje polkno. Pol ure poznem ga je iz polsna prestrašil kapitan Jorham, ko si je prižigal pri leščerbi pipo, natlačeno z grobim tobakom. Dejal je: »Zdaj pa lahko pridete na krov. Smo že zunaj iz pristaniškega zaliva in se ravno peljemo ob pomolu.« Odštorkljal je z Antonijem na krov. Ladja je drsela čisto tiho 7, vetrom v hrbtu in je razpela samo veliko jadro. Nenadno pa je stopil iz svojega zavetišča zamorec Hiladelphija in znbobnal na ponev: »Zaj-trk, zaj-trk!« Kapitan je planil nanj ter zarjovel: »Tebe naj pa takoj hudič ...« S tem je priprvil ponev k molku. Z Antonijem sta brez diha opazovala obalo. Ne daleč od pomola sta videla, kako se pobliskava. »Eden, dva, tri,, štiri, pet, šest...« je štel kapitan in že je udarjalo do njiju lahno prasketanje sproženih pušk. Kapitan je zapovedal: »Jadra! Bomo jih, gospod Adverso,!« «Wainpannoag» je drvela naprej. Na njenih obeh jamborih je vzcvetevalo jadro za jadrom. S trdnjave na pomolu je prišlo še eno sporočilo. Potem je bilo videti, kako je zažarelo nekaj luči za strel-nicami. Kapitan je takoj nagnil ladjo, trikrat je poblisknilo in pomol se je zavil v dim in grom. Kapitan Elias je zažvižgal in obrnil ročice mogočnega krmilnega kolesa nazaj, da je «Wainpannoag» prišla spet v staro smer. Dejai je mirno: »Gre samo za to, da obdržimo vsaj pol vetra.« Antonio je pristavil: »In razen tega imajo ti čisto stare španske topove.« »Saj, saj,« je dejal Jorham, »in zaspane kanonirje vrh tega.« Spet se je trikrat zablisnilo. / »To so zoprni vragi, kaj? Toda bok ladje je težko zadeti na skoraj miljo in takole, ko je že napol dan! Plima še ni nehala in tako jim bomo kazali zadnjico vse, dokler ne bomo čisto zunaj.« V varni razdalji od kopnega je brigg dobro vozil. Kdor bi ga hotel še zdaj zadeti, bi bil moral streljati daleč in zanesljivo. Francozi so bili pa očitno dobre volje in so se še naprej zabavali s tem, da so kurili smodnik. Tako torej, s topovskim grmenjem za hrbtom in s plapolajočim zvezdnim praporom na kljunu je «Wampannoag» drvela na visoko morje. Četrta knjiga. Štiri in dvajseto poglavje. V SONCU PRI MIZI. Veliko koleno kopna, ki se krivi proti jugu, da bi potisnilo evropsko nogo v škorenj Italije, je tam, kjer se sklanja ogrog Ge-novskega zaliva, obdano od lesketajčega se venca visokih gorš. Gord ni vedno razločno videti, toda kdor jih je enkrat zagledal, mu pogled nanje ostane razburljiv nad vse pojme, tudi če potnik ni nič več novinec. Pozimi in v nezanesljivih letnih časih se zaliv skriva v dežju in za megle, ki plapolajo nanj z obronkov obmorskih Alp, kakor plapolajoča krila nebeških plesalk. V zgodnji pomladi, preden zaveje jug, je pogled čisto drugačen. Potem je nebo nad zalivom globoko sinje in Sredozemsko morje se lesketa v homerski barvi. Ponoči se zdi, da stopajo premičnice bliže zemlji. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva olica 6/111. Telefon 4001 do 4005, Unrava: Kopitarjeva nlica 0 7.n Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.