Poštnina plačana v gotovini Maribor, torek 16. oktobra 1934 st«.. 235 Le,s vnifXV) ar-T: - Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2468 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 18. url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po potti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa aprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani / Poitnl čekovni račun št. 11.409 JUTRA 99 Velika vprašanja po marteilSeskem atentatu! Tragična smrt velikega kralja Aleksandra ne pomeni samo veliko, nenadomestljivo izgubo za nas, ampak tudi dogodek nedoglednih posledic za mednarodno politiko v Evropi. V zavezniško Francijo pokojnik ni potoval samo na slavnostni obisk, ampak tudi v važni politični misiji, od katere je bilo odvisno vse nadaljnje razvijanje velikih načrtov, ki so bili skovani v zadnjih mesecih in tednih glede zbližanja med Francijo In Italijo na eni ter Jugoslavijo in Italijo na drugi strani, s tem v zvezi pa tudi z rešitvijo in ureditvijo avstrijskega ter celotnega podonavskega vprašanja. Prihajal je v Francijo tik pred nameravanim Barthou-jevim obiskom v R i m n, in francoski ter po njih mnogi drugi evropski listi so soglasno zatrjevali, da je to Barthoujevo potovanje v Italijo docela odvisno od sporazuma o priliki obiska kralja Aleksandra v Parizu. Ako Jugoslavija in Franclja ne bi mogli najti vsaj modus vivendi z Italijo, potem bi bilo Barthou-ievo potovanje sploh izostalo, kajti Francija, to je naglasil pokojni Barthou brez ovinkov, prijateljstva In zavezništva z ^ Jugoslavijo ne bi nikoli žrtvovala za katerokoli novo prijateljstvo in zavezništvo! S peklenskim zločinom, ki je bil izvršen pretekli torek popoldne v Mar-seilleu, sta bili ugasnjeni likratu življenji obeh velikih mož, ki sta bila poklicana in določena, da izvedeta zasnovane načrte do uresničenja, ali pa jih opustita kot n e i z v e d 1 j i v e. Prva naravna posledica tega je, da se sporazumevanje med Jugoslavijo in Francijo ni moglo izvesti: drugo, da Barthou, ki je skupno s kraljem Aleksandrom mrtev, sedaj res nikoli nc bo potoval v Rim; tretje, da je vsako nadaljnje sporazumevanje med Parizom in Rimom spričo strašnega marseillskega dogodka vsaj začasno prekinjeno in odgodeno na poznejši čas. Vsako prekinjenje in odgodenje pa pomeni lahko tudi opustitev, saj danes še nihče ne more vedeti, kako se bodo stvari nadalje razvijale, kakšen bo Bar-tlioujev naslednik Laval, kakšne bodo niegove instrukcije in naposled tudi či-sto osebne intencije. Vse to pa so okol-nosti, ki niso samo zelo važne, ampak tudi o d 1 o č i 1 n e. Pri tem sta poglavitni v prvi vrsti dve vprašanji: »Ali bo Franclja sploh voljna nadaljevati Bar-tlioujevo akcijo?« in »Ali jo bo mogla izvesti do pozitivnega rezultata?« Atentat v Marseilleu napravi prav lahko debel križ preko vsega, kajti na vseh straneh bo treba odločno upoštevati vtis, ki Ka je napravil in iz tega izvirajoče razpoloženje obeh narodov. Mirno moremo reči, da se je francosko javno mnenje pod vtisov težkoč pri pogajanjih z Rimom vedno manj ogrevalo za ta prizadevanja. Vedno pogostejše so Postajali glasovi, ki so zahtevali opustitev vseli prizadevanj, ki po njihovem Prepričanju ne bi mogla roditi tistega, kar bi bilo pravilno in za Francijo na eni, za Jugoslavijo pa na drugi strani sprejemljivo. Kakor rečeno, je vse nadaljnje delo odvisno od raznih okol-nosti, nedvomno pa je vendar to, da novi francoski zunanji minister Laval ■ie bo mogel potovati v Rim ne ta in tud! še ne prihodnji mesec, morda celo sploh ne letos. Po smrti kralja Aleksandra in Barthouja bo težje ustvarjati po-Koje za nadaljevanje akcije zbliževanja med Parizom in Rimom, ako jih bo sploh tnogoče? Tega se zavedamo prav tako Vsa Evropa se zgrinja okoli mrtvega Mia Prihod delegacij vseh evropskih in raznih drugih driav, vlad in vladarskih hiš k pogrebu NJ. Vel. vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja BEOGRAD, 16. oktobra. V Beogradu so se že pričeli zbirati številni žalni gosti, ki se udeleže pogreba vitežkega kralja. Prva je prispela včeraj iz Ženeve kneginja Tatjana, sestra ruskega velikega kneza Jovana Kon-stantinoviča, moža naše kneginje Jelene. Včeraj dopoldne so prispeli na ! zemunsko letališče češkoslovaški letalci na treh trimotornih bombarder-: jih. Prav tako dopoldne je prispel semkaj tudi odposlanec švedskega kralja, dunajski švedski poslanik Un-| den. Danes je pa prispela iz Bukarešte romunska delegacija. Med doslej najavljenimi delegacijami iz tujine pri-| spejo za Češkoslovaško ministrski predsed.nik Jan Malypetr kot zastop-jnik predsednika Masaryka, nadalje 'zunanji minister dr. Beneš ter ministra Bradač in dr. Derer. Nadalje bo Češkoslovaška zastopana tudi po odposlancih vojske, parlamenta, senata itd. Angleškega kralja bo zastopal princ Jurij, vlado pa angleški poslanik Henderson, dočim bo vojsko zastopala četa mornarjev. Turško delegacijo pripelje zunanji minister Ruždi bej; v delegaciji bo tudi več generalov in najuglednejših predstavnikov političnega življenja. Danes je odpotovala iz Aten grška delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Maksi-inosa. Italijanskega kralja bo zastopal princ Rimone Savoia-Aosta, vojvoda Spoledski, z zastopniki civilne in vojaške hiše. Romunskega kralja, ki naj-brže ne bo prišel sam, bo zastopal princ Nikolaj, vlado zunanji minister Titulescu, vojsko general Angelescu in Franasovici, prispela pa bo tudi četa gardnega polka kralja Aleksandra z eskadrilo letal. Ako se bolgarski kralj Boris pogreba sam ne udeleži, ga bo zastopal princ Kiril. Ostalo delegacijo bo vodil zunanji minister, vojsko pa general Botev. Belgijskega kralja bo zastopal član vladarske hiše, predsednika poljske republike pa general Dlugošewski. PARIZ, 16. oktobra. Predsednik Francije Lebrun je odpotoval sinoči ob 19.45 z orientskim ekspresom k pogrebu Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v Beograd. Vojni minister maršal Petain pa je odletel danes z letalsko eskadro v Beograd. Lebrun bo dopotoval v jugoslovansko prestolnico v sredo zjutraj, ,na obmejni postaji na Rakeku ga bo sprejel mimo drugih francoski poslanik pri jugoslovanskem dvoru Naggyar. V Beogradu bosta Lebrun in Petain nastanjena v starem dvoru nad dvorano, v kateri bo kata-falk blagopokojnega kralja. BUKAREŠTA, 16. oktobra. Njeg. Vel. kralj Karol je odpotoval iz Sinaje v Beograd, da se udeleži pogreba svojega svaka, pokojnega kralja Aleksandra I. Najbrže se udeleži pogreba celokupna romunska vlada. BEOGRAD, 16. oktobra. Beograjske pošte skoraj ne zjnagujejo dela, ki jim ga povzroča sprejemanje sožal-nih in vdanostnih brzojavk ter pisem. Brzojavna in pismena sožalja prihajajo še vedno ne samo iz vseh krajev naše države, ampak tudi iz vse Evrope in ostalega sveta. Mrtvemu kralju so se poklonile vse vladarske hiše in vse vlade vsega sveta. Ogromno pa je tudi število raznih korporacij in za* sebnikov, ki izražajo sožalje. R mltatl preiskane o atentata MORILEC VLADA GEORGIJEV-CERNOZEMSKI. NIZATOR EVGEN KVATERNIK. GLAVNI ORGA- BEOGRAD, 16. oktobra. Dosedanja preiskava o identiteti morilca Njeg. Vel. kralja Aleksandra I. potrjuje vedno bolj, da je ta gnusni zločin izvršil v resnici makedonski terorist Vlada Georgijev-Cernozemski. Kakor v Južni Srbiji, tako so tudi v Bolgariji mnogi ugotovili na podlagi objavljene fotografije njegovo pravoi identiteto. Objavile se bodo še neke formalnosti, kakor primerjava prstnih odtisov itd., nakar bo mogoče preiskavo v tej smeri zaključiti. Vlada Georgijev-Cernozemski je bil rojen v vasi Kamenici pri Čepinu, jugovzhodno od Tatarpasardžika ter je bil star okoli 40 let. BH je eden glavnih sodelavcev zloglasnega Vanče Mihajlova in zastopnik teroristov na Madžarskem, kjer je inštruiral tirdi teroriste Paveliča i?5 Perčeca v Janka Pusti. Letos 7. septembra je bolgarska vlada Izdala tiralico za Vančo Mihajlovoin in 10 teroristi, med katerimi je bil tudi Vlada Georgijev-Cernozemski. Med tem so v Franciji ujeli tudi že tretjega terorista, ki je potoval pod Ime.nom Chalny. Prijeli so ga v gozdu pri Fon-tainebleaju. Zasliševanje aretiranega še ni končano, zatrjuje pa se, da bo ta aretacija velike važnosti za razjasnitev celotnega zločinskega komplota. Prav tako se je pa švicarskim oblastem posrečilo ugotoviti, da je nežna- ] nec, ki je potoval pod imenom Evgen Kramer in pod raznimi drugimi ime-. ni, identičen z visokcsolcem Evgenom i Kvaternikom. — Kvaternik je v tej zadevi glavni zaupnik Paveliča in Per čeca in je bil, kakor vse kaže, duhovni organizator atentata. Kam je Kvaternik izginil, se doslej še ni dalo ugotoviti. Pot mrtvega kralja v Beograd BEOGRAD, 16. okt. Pot mrtvega kralja Aleksandra I. Zedinitelja iz Zagreba v Beograd je bila včeraj prav tako veličastna, kakor iz Splita v Zagreb. Na vseh postajah so se zbrale velike množice ljudstva, da se še enkrat poklonijo velikemu pokojniku. Na postaji v Sisku je pa bilo nad 20 tisoč ljudi. Na postaji v Slavonskem Brodu je bilo zbranih več kot 10 tisoč ljudi, z djakovskim škofom Aksamo-vicem na čelu. Prav tako veličasten je bil sprejem pokojnikove krste v Ca pragu in v Sunji, kamor je prispel vlak, spremljan od izvidnice in letal, ob 14.50. Nad vse nepopisen je pa bil sprejem v Beogradu. (Podrobnosti o tem sprejemu nismo mogli pravoča- l mi v Jugoslaviji, kakor se zavedajo v Franciji. Pa tudi v Ženevi ne taje, da i pomeni tragična smrt kralja Aleksandra in Barthouja najbrže popoten preokret v raznih akcijah zadnjega časa. Dvoje velikih smrti tišči k tlom sedanji položaj. J Kar se nas tiče, smo mirni. Kakor smo zaupali velikemu pokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, tako zaupamo tudi njegovim naslednikom, zlasti pa tudi našemu zunanjemu ministru g. J e v t i č u, ki je najboljše poznal po- kojnikove intencije in bo vedel tudi v spremenjenem položaju najti tisto pot, ki bo vodila ob čuvanju naših nacionalnih Interesov in časti do koristnih ciljev. Zato ni prav nobenega povoda za kakršnokoli vznemirjenje. Kar se pa tiče Francije, je danes bolj navezana na Jugoslavijo, kakor je bila kdajkoli prej. Kr| kralja Aleksandra In Louisa Bar-thoujfl je znova zlepila v neločljivo enoto našo skupno usodo! —r. sno dobiti zaradi pokvarjenih telefon skih prog. Op. ur.) PARIŠKI »JOURNAL« V PLAMENIH. PARIZ, 16. oktobra. V kleteh velike tiskarne, v kateri se tiska dnevnik »Journal«, je pričeto preteklo noč iz neznanih vzrokov goreti in se je ogenj z bliskovito naglico razširil na ostale dele zgradbe. Kljub nagli gasilski akciji je ogenj zajel pritličje s skladišči papirja in drugih lahko gorljivih snovi. Pri gašeni1' se je ponesrečilo več gasilcev. ŽALNE PISEMSKE ZNAMKE. BEOGRAD, 16. OKTOBRA. Poštna uprava izda za časa žalovanja znamke s kraljevo sliko in črnim robom. Ker do 17. t. m. ne bo tiskanih dovelj teh znamk, se bodo prodajale najprej v Beograd” in šele nato drugod po državi. ŠE ENA DELEGACIJA. PARJZ, 16. oktobra. Pred odletom v Ju goslavijo je vojni minister odredil, da se pogreba kralja Aleksandra udeleži tudi 6 gojencev slavne vojaške akademije v St. Cynu. pod vodstvom svojega poročnika. GEORGES ZNOVA OPERIRAN. MARSEILLE, 16. oktobra. Stanje pri atentatu ranjenega generala Georgesa se je znova poslabšalo. Moral je biti ponovno operiran in se zdravniki boje, da g; sedaj ne bo več mogoče rešiti. KRALJ KAROL OBIŠČE PARIZ. BUKAREŠTA, 16. oktobra. Včeraj je imel kralj Karol daljši pogovor s Titule-scom. Ob tej priliki je bilo določeno, da bo kinalu po pogrebu kralja Aleksandra oficielno obiskal Pariz. ROMUNIJA IN RUSIJA. MOSKVA, 16. oktobra. Danes so se obnovili odnošaji med Romunijo in Rusijo. Za prvega ruskega poslanika v Bukarešti ie imenovan Ostrovskij. NOVI FRANCOSKI PRAVOSODNI MINISTER. PARIZ, 16. oktobra. Predsednik Lebrun je pred svojim odhodom v Jugoslavijo podpisal dekret o imenovanju hranilca državnega pečata Lemeryja za na-i stednika Cherona v resoru pravosodstva« Dnevne vesti Odposlanstvo obmejnega Maribora pri pogrebu. Obmejni Maribor bo zastopal pri pogrebnih svečanostih blagopokojne-ga Nj. Vel. vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja posebno odposlanstvo, ki je bilo izvoljeno na sinočni prvi seji stalnega odbora mestne občine mariborske, ki ga tvorijo: žuapn g. dr. Lipold ter občinski svetniki gg. Ivan Kejžar, Viktor Grčar, Henrik Saboty in dr. Karel Kie-ser. V imenu občine bo delegacija položila na grob krasen venec iz lovorja in rdečili nageljnov, povezan s 4 m dolgim svilenim narodnim trakom, ovitim v črno kopreno z napisom: »Mestna občina' Maribor«. Zastopstvo mariborskih trgovcev pri po grobnih svečanostih v Beogradu. Pogrebnih svečanosti v Beogradu se bo udeležil kot poslanec Zveze trgovskih združenj in Zbornice za TOI v Ljubljani predsednik trgovskega združenja g. Ferdo Pinter. Na grob blagopokojnega Nj. Vel. vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja bo položil v imenu slovenskih trgovcev srebrn lovorjev venec, katerega posamez ni listi bodo imeli imena vseh trgovskih združenj v dravski banovini. Žalna maša za blagopokojnim Ni. Vel. vi težkim kraljem Aleksandrom I. Zedinite! jem bo v četrtek 18. t. m. na dan pogreba ob 10. uri v tukajšnji stolnici. Slovesno pontifikalno mašo z molitvami bo bral lavantinski vladika g. dr. Tomažič. Žalne maše se bodo udeležili predstavniki vseh državnih, vojaških in samoupravnih uradov ter predstavniki vseh organizacij in korporacij. Knjiga sožalja na okrajnem glavarstvu. Na okrajnem glavarstvu je še do vključno četrtka 18. t. m. na razpolago knjiga, kjer se vpisujejo izrazi sožalja predstavnikov državnih uradov, korporacij in društev. Doslej je popisanih v knjigi 25 strani. Vsi rezervni častniki, člani in nečlani, se morajo v četrtek 18. t. m. udeležiti žalne službe božje, ki bo ob 10. uri v stolnici. Po cerkvenem opravilu se zberemo vsi k žalni svečanosti v kazinski dvorani. Obleka: svečana uniforma z žalnim trakom na levi roki, ali civilna z znakom in žalnim trakom. V času globoke žalosti za našim kraljem mučenikom naj nosijo vsi rezervni častniki črno ovratnico in žalni trak. Podružnici CMD v Mariboru bosta imeli žalno sejo jutri v sredo ob 30. uri v Narodnem domu. Seje naj se udeleže odborniki obeh podružnic in prijatelji CMD. ■ Vajencem in vajenkam vseh obrtnih strok. V četrtek 18. t. m. naj se vajenci in vajenke vseh obrtnih strok ndeleže žalne službe božje za blagopokojnim vi-težkim kraljem Aleksandrom I. Zedinite-ljem, ki bo v stolnici ob 9. uri. V četrtek bo po žalni maši ob 10. uri spominska svečanost v veliki dvorani Narodnega doma, ki se je morajo udeležiti vsi vajenci in vajenke. Slovensko obrtno društvo v Mariboru prosi, naj se žalne maše in svečanosti v Narodnem domu udeleže tudi vsi mojstri in mojstrinje. Mariborske trgovine in obrati na dan pogreba. V četrtek 18. t. m. na dan pogreba Nj. Vel. vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja morajo biti v Mariboru vse trgovine ves dan zaprte. Združenje trgovcev za mesto Maribor. Zdrnžnje gostilniških obratov na Pobrežju opozarja vse svoje člane na odredbo. po kateri morajo biti za časa i>o- !Creba Nj. Vel. vitežkega kralja Aleksan- dra I. Zedinitelja v četrtek 18. t. ni. vse Rostilni in podobni obrati zaprti od 8. do 9. in od 14. do 15. ure. Združenje pekovskih mojstrov obvešča svoje člane, da morajo v četrtek, na dan pogreba, počivati tudi vsi pekovski obrati. Pekarne bodo odprte samo dopoldne, izvzemši med 8. in 9. uro, ko morajo biti sap rte. Združenje brivcev in frizerjev obvešča »bčinstvo in svoje člane, da ostanejo brivnice in damski česalni saloni v četrtek 18. t. m., na dan pogreba Nj. Vel. kraja Aleksandra 1. Zedinitelja ves dan zaprti; v sredo 17. t. m. pa bodo odprte nepretrgoma od 7. ure zjutraj do 21. ure. S 16. t. m. stopi v veljavo zimski odpiralni in zapiralni red, t. j. od pol 8. do pol 13. ure in od M. do 19. u;rc. Za sqbotel praznike in dneve pred prazniki ostane kakor običajno. Mariborsko ženstvo se klanja mrtvemu heroju. Sinoči ob 20. uri se je kljub naravnost obupnemu vremenu zbralo v veliki kazinski dvorani izredno častno število članic Slovenskega ženskega društva, Krščanske zveze in evangeljskega društva »Frauenverein«, ki so se v globoki žalosti poklonile spominu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Prednja stran dvorane je bila drapirana s črnim blagom in v črno kopreno je bila ovita slika pokojnega kralja, pred katero so gorele sveoe. Pretresljiv nagovor je imela na zbrane žene in dekleta, ki občutijo najbolj hudo bolečino, strokovna učiteljica ga. Levstikova. Njene besede o mrtvem kralju so segali in rezale globoko v srca naših žen in deklet, da ni ostalo nobeno oko suho. Grenke solze so bile viden dokaz težke žalosti in globokega so-čuvstvovanja z nesrečno vdovo kraljico Marijo. Žalno sejo je otvorila predsednica Slovenskega ženskega društva ga. Ana Majoenova. Maršalatu dvora so poslale mariborske žene naslednjo sožalno brzojavko: »Mariborske žene, združene ob strašnem dogodku usode, ki je zadela Jugoslavijo in vzvišeni kraljevski dom, prosijo, da sporočite Nj. Vel. kraljici Mariji najgloblje sožalje in zagotovilo neomajne zvestobe vzvišenemu kraljevskemu domu.« Žalna seja naših planincev. Včeraj so se zbrali v lovski sobi pri »Orlu« odborniki mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva, da izkažejo blagopokojnemu kralju Aleksandru, ki je bil velik prijatelj naših planin, zasluženo čast. Nepozabne žalne besede predsednika inž. Šlajmerja so vse navzoče globoko ganile. V znak splošne žalosti bodo naši planinci razobesili na razglednem stolpu na Pohorju veliko črno zastavo. Krajevni odbor Rdečega križa v Mariboru se je v svoji včerajšnji žalni seji polnoštevilno zbranih odbornikov dostojno spomnil nevenljivih zaslug blagopokojnega Nj. Vel. vitežkega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Predsednik dr. Jančič je imel ob tej priliki od vseh navzočih globoko občuten žalni govor. Seji sta prisostvovala med drugimi tudi okrajni glavar dr. Senekovič in stolni župnik msgr. Umek. Društvo hišnih posestnikov v Mariboru je imelo v nedeljo ob 10. uri dopoldne žalno sejo za blagopokojnim vladarjem kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem Seje so sc udeležili vsi člani odbora ter je predsednik Meglič v primernih beseda! dal izraza žalosti, ki jo občutijo hišni posestniki. Sklenilo se je, da se pošlje na ina-ršalat dvora sledeče sožalno pismo: »Na žalni seji 14. oktobra 19.34. 1. zbrani odbor društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico v Mariboru si dovoljuje ob tragični smrti našega ljubljenega vladarja vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja izraziti Nj. Vel. kraljici Mariji svoje najtoplejše in globoko sožalje ter zagotovilo neomajne zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II. Bog čuvaj Jugoslavijo, kralja Petra II. in njegov vzvišeni kraljevski doni.« Žalna seja krajevnega odbora Združenja vojnih invalidov v Mariboru. Krajevni odbor je imel v petek 11. oktobra ob 20. 'liri žalno sejo, ki so se je udeležili odborniki 'upravnega in nadzornega odbora. 'Počno ob 20. uri je predsednik tov. Geč otvoril sejo in je vsem navzočim, ki so se dvignili s stolov, sporočil, da je našo državo Jugoslavijo zadela huda nesreča. Zločinska roka je uničila življenje našemu najvišjemu zaščitniku Nj. Vel. kralju Aleksandru I., ki je bil za nas, zlasti za vse vojne žrtve, zlata in dobra duša ter oče vsega jugoslovanskega naroda. Mi plakamo za njim, ker smo ga ljubili in ker se bojimo, da ga bomo v najtežjih časih pogrešali posebno mi, vojne žrtve, kot našega voditelja in najvišjega zaščitnika. Tako naj bo sveta kri kralja Aleksandra jamstvo, kakor je bila prelita kri preminulih in nas ostalih iz svetovne vojne, kjer smo strnili vse naše sile za osvobojenje v mogočno celoto domovine Jugoslavije, želeč, da postane naš narod še krepkejši in močnejši. Svojo globoko ljubezen in neomajno zaupanje, ki smo ga gojili do našega iskre- no ljubljenega kralja Aleksandra I., ohranimo tudi našemu novemu kralju Petru II., kar je odbor pokazal s trikratnim klicem »Slava« kralju Aleksandru I.! in z vzklikom »Živel kralj Peter II.!« Nj. Vel. kraljici Mariji pa naše najgloblje obžalovanje z zagotovilom naše brezmejne vdanosti in zvestobe kralju in vsemu kraljevskemu domu. Nato je prečital tov. Pravdič odposlano brzojavko na marša-lat dvora: »Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov v Mariboru, pretresen v dno duše zaradi tragične izgube našega najvišjega zaščitnika, Nj. Vel. kralja Aleksandra I., izraža svoje najgloblje sožalje, zagotavljajoč vzvišeni kraljevski dom neomajne zvestobe in vdanosti. Slava blagopokojnemu kralju Aleksandru I. mučeniku! Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.!« S tem je bila seja zaključena. Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov je imelo svojo žalno sejo upravnega in nadzornega odbora v soboto ob 19. uri. Sožalje kraljevskemu dvonu v Beogradu je izrekel predsednik brzojavno že v sredo 10. t. m. Uprava naznanja svojemu članstvu, da je vožnja k pogrebnini svečanostim za blagopokojnim vitežkim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem če-trtinska. Člani, ki se udeleže žalne svečanosti v uniformi, naj se javijo v »Rat-ničkem domu«, kjer zvedo za razpored v sprevodu. Člansko legitimacijo naj vsakdo vzame s seboj. Prenočišča v Beogradu so že vsa oddana. Nar. žel. glasbeno društvo »Drava« je na svoji včerajšnji žalni seji počastilo vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja po primernem nagovoru predsednika Vokača z enominutnim molkom in »Slava«-Idici, nakar je bila žalna seja z »Živio«-klici novemu kralju Petru II. zaključena. Žalna seja kluba lekarnarjev. Na žalni seji Kluba lekarnarjev v Mariboru, ki je bila včeraj popoldne, se je predsednik mag. ph. Ivan Vidmar v iskrenih besedah spominjal vitežkega kralja. Novemu Nj. Vel. kralju Petru II. so navzoči zaklicali trikratni »Živio!« Odbor je poslal maršalatu dvora sožalno brzojavko povodom mučeniške smrti gospodarja Jugoslavije, vdanostno brzojavko pa Nj. Vel. Petru II., kralju Jugoslavije. Mariborski Rotary-klub se klanja ma-nom velikega kralja Aleksandra. Mariborski Rotary-klub je imel sinoči žalno sejo, ki je bila posvečena večnemu spominu tragično preminulega kralja mučenika Aleksandra 1. Pretresujoči in globoko zasnovani žalni govor predsednika g. Sabothyja je napravil na polnoštevilno zbrane člane nepozaben vtis. Vodstvo mariborskega Rotary-kluba je v zadnjih dneh prejelo celo vrsto sožalnih izjav iz vsega sveta, zlasti iz Češkoslovaške, iz Avstrije, Anglije in Nemčije. Nov grob. V Planini pri Rakeku je 11. t. m. umrl trgovec Anton Lenasi, brat ge Karisove v Mariboru. Pokonali so ga v soboto 13. t. m. v Planini. Žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! Jubilej domače Industrije. Kartonažna tovarna »Hergo« v Mariboru je praznovala včeraj 10-letnico svojega obstoja. Iz malega začetka in s skromnim kapitalom se je razvilo lepo uspevajoče podjetje, ki je danes redko med zdravimi obrati. Podjetju želimo tudi mi ob jubileju še lepših uspehov in napredka v gospodarstvu. Plemenita gesta. Starosta Sokola Ma-ribor-Matica g. Franjo Bureš je prejel včeraj popoldne naslednji dopis: »Vaše blagorodje! V skromno poklonitev večnemu spominu našega Nj. Vel. viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja sem si dovolil društvu Sokol Maribor-Matica, ki ga zastopa Vaše blagorodje, nakazati znesek 5000 Din, ki ga blagovolite uporabiti v vzvišene namene te njegovemu najplemenitejšemu srcu tako bližne ustanove. Izvolite sprejeti izraze mojega odličnega spoštovanja. Marko Rosner, 1. r.« Predavanje o vrtnarskem in poljedelskem orodju bo zaradi pogreba Nj. Vel. kralja 19. oktobra. Podružnica D. Ra-kusch, Maribor. Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem ka-taru, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staro preizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. V pomorsko vojno akademijo so bili med drugimi sprejeti tudi Mariborčani, absolventi srednjih šol: Vlado Ribarič, Ilko Poljanec, Milan Perme in Franjo Bu-tolen. Velikodušen dar. Znani mariborski in-dustrijec in veletrgovec g. Marko Rosner je včeraj s posebno pošto obvestil predsednika Rdečega križa g. dr. Ivana Jančiča, da je v skromno počastitev Nj. Vel. vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja poklonil mariborskemu Rdečemu križu 5000 Din, ki jih naj blagovoli predsednik uporabiti v vzvišen«?, namene te njegovemu najplemenitejšemo srcu tako blizke ustanove. Zahvala. Za nov reševalni avto je darovala Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev na Rotovškem trgu 100 Din, zasebnica Marija Frangeševa v Gosposki ulici pa 50 Din. Napad. Preteklo nedeljo je napadel v Jarenini 43-letnega sedlarskega mojstra Josipa Mesarca neki fant in ga udaril večkrat s steklenico tako silno po glavi, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Razne nezgode. V Selcah je 26-letnega delavca Alojzija Frasa brcnilo žrebe tako močno v desno roko, da mu jo je zlomilo nad komolcem. V Loki pri Framu je 26-letni delavec Ivan Štern prišel z levo roko v mlatilni stroj, ki mu je zdrobil dva prsta, ostale pa hudo razmesaril. V Praprotnikov! ulici v Košakih stanujoči mehanik Ivan Kopčič pa se je pri sekanju drv nevarno vsekal v levo roko. Huda nezgoda je doletela tudi v Studencih stanujočega sina pomožnega delavca Alberta Zupančiča. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v gležnju. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Mariborski živilski trg bo v četrtek 18. t. m. na dan pogrebnih svečanosti zaprt. Na živilskem trgu ne bo tega dne nobene stojnice. Opozarjamo vse občinstvo, naj si pravočasno preskrbi meso, zelenjavo in druge potrebščine, ki mu jili po navadi nudi vsakdanji živilski trg. Jesensko grmenje nam je prineslo prvi sneg. Po kratkem deževju smo dobili ponovno nekaj lepih in solnčnih jesenskih dni. Vsi smo pričakovali, da bo vreme tako ostalo še dalj Časa, ker so topli južni vetrovi razganjali oblake, čim so se pojavili na nebesnem oboku. Včeraj popoldne pa se je vreme nenadoma spremenilo. Namesto juga je pričel pihati mrzli sever, ki je pripodil goste oblake. Temperatura in barometer sta naglo padla. Iz oblakov je pričelo proti večeru liti kakor iz škafa. Bi! je to menda najhujši naliv, kar so jih zabeležili letos mariborski vremenoslovci. Padlo ie 67 mm dežja, ki pa je bil proti jutru pomešan s snegom. Začudeno so dvigali davi na vse zgodaj Mariborčani zaspane glave iz mehkih in toplih postelj, ko so videli, da so strehe, vrtovi in obronki Pohorja pokriti z belo snežno odejo. Snežilo je v prvih jutranjih urah kakor pozimi. Sneg jo padal v debelih kosmih in je obležal na strehah in vrtovih ves dopoldne. Na cestah in ulicah sc je pojavila prava zimska brozga, ki jo občutimo vsi. ker se še nismo pripravili na zimo. Na Pohorju je zapadlo nad pol metra snega. Snežilo pa je tudi po vsej naši banovini in je zlasti v Ljubljani napravil prvi letošnji sneg precejšnjo škodo telefonskemu prometu ker je potrgal žice. V Mariboru te škode ni napravil in je funkcioniral telefonski kakor tudi ves ostali promet brezhibno. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 3.9 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 2.6 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 1>"> stopinjah 731.5, reduciran na ničlo pa 729.7; relativna vlaga 91. Vreme je oblačno. Ob včerni n*» dnrn»s ie padlo 67 mm Dadavitt. V M a r I S o f ti. cine 16. X. 1934. ^ MarltiorsSl »VečefhlE« Jtrtrs Stran 3. Kakršno življenje, takšna bo smrt VELIKI KAZENSKI SENAT MARIBORSKEGA OKROŽNEGA SODIŠČA JE OBSODIL MORILCA LAKNERJA IN PANČURJA NA SMRT NA VEŠALIH. LOMBARJA PA, KI PRESEDEVA DOS MRTNO JEČO, NA TRAJNO IZGUBO i VSEH OLAJŠAV. čevelj in -tako zaostal toliko, da je prišel Četrt ure pred napovedanim pričetkom včerajšnje kazenske razprave proti morilcem kaznilniškega paznika Ivana Pe-terina, Laknerju, Pančurju in Lombarju, se je visoki sodni dvor zbral na notranjem dvorišču kaznilnice. Zbrali so se tudi zagovorniki obtožencev in novinarji. Pod vodstvom upravnika moške kaznilnice g. Nika Vrabla so se zbrani podali na kraj zločina in si ogledali vse podrobnosti. Po ogledu jc zavzel veliki kazenski senat svoja mesta v šolski sobi moške kaznilnice, ki so jo primerno uredili za razpravo. Velikemu kazenskemu senatu je predsedoval okrožni sodnik g. dr. Tombak. prisedniki pa so bili okrožni sodniki gg. Lenart, Kolšek, dr. Kotnik in Zemljič; zapisnikar je bil sodnik g. Gubenšek, obtožbo pa je zastopal državni tožilec g. Sever. Obtoženca Laknerja je branil g. dr. Miihleisen, Pančurja g. dr. Lašič, Lombarja pa g. dr. Brandstiitter. Zagovorniki so branili obtožence ex of-fo. V težkih verigah pred sodnike. Kmalu po 9. uri je prignalo 6 paznikov močno vklenjene obtožence Laknerja, Pančurja in Lombarja. Vsi trije so imeli trdno zvezane roke, na nogah pa težke železne okove, povezane med seboj s težkimi verigami. Že od daleč je bilo slišati pretresajoče rožljanje železnih verig in oči vseh navzočih so bile nekako s strahom uprte proti vratom, skozi katera so prišli hudi zločinci. Pri zasliševanju so jim roke razvezali, na nogah pa so imeli ves čas težke železne verige. Vsi trije so bili kratko ostriženi, gladko obriti in niso i-zpočetka kazali nobene potrtosti in nobenega kesanja. Laknerju in Lombarju bi človek ne mogel prisoditi zverinskih zločinov, ki jih imata na vesti, dočim je Pančur kriminalni tip. Predsednik senata g. dr. Tombak je ob otvoritvi razprave prečital generalije obtožencev. Lakner in Pančur sta že v rani mladosti zašla na kriva pota in je bil Lakner kaznovan že neštetokrat, Pančur pa 9 krat. Lombar, ki je bil prvotno uradnik v ljubljanski bolnišnici, kjer so ga zaradi nezanesljivosti v službi odpustili, pa je bil kaznovan že 10 krat. Na vprašanje državnega tožilca g. Severja je predsednik odločil, da je razprava javna brez omejitev. Po ugotovitvi generalij obtožencev je državni tožilec g. Sever prečital obširno, vestno in skrbno sestavljeno hudo obtožbo. Obtoženca Pančur in Lombar sta med čitanjem nemo zrla predse, le Lakner se jc večkrat ozrl na Križanega, ki je visel na prednji steni. Ker je bil nekoliko prehlajen, se je večkrat brisal. Ko pa je državni tožilec čital pasus obtožbe o dogodku samem, sta se Laknerju prikradli v oči dve solzi, ki ju je na skrivaj obrisal z rdečim robcem. Lakner vse priznava. Zopet je okovje zarožljalo, ko je pričel predsednik senata zasliševati Laknerja. Na predsednikova vprašanja jc Lakner odgovarjal gladko in opaziti je bilo, da skuša in si prizadeva govoriti čisto res nico. Njegov glas je bil nekam mehek in strt. Predse d n i k : Lakner, ali si slišal in razumel obtožbo? Ali se čutiš krive ga? Lakner: Kriv sem. Priznam vse, skesano in odkrito, kakor me dolžite. Predsednik: Povej nam, kako si se sporazumel glede poskušanega bega kaznilnice z Lombarjem in Pančurjem! V kaznilnici ste vsi kaznjenci pod strogim nadzorstvom in opazi paznik vsako kretnjo. Kakšnih znakov si se posluže val, da sta te Lombar in Pančur razumela? L a k n e r : Lombarja sem spoznal ta^ koj" ko jc prišel v kaznilnico. Jaz sem imel že poprej načrt, kako bom pobegnil. Ko pa sem videl, da sta tudi Lombar in Pančur zaprta, sem si mislil, da bi bilo dobro, če bi nas bilo več skupaj. Že na Prvem sprehodu na dvorišču sem se trudil. da bi Lombarju dal to razumeti. Predsednik : Kako si to storil. Lakner: Ko smo hodili v krogu drug za drugim, sem si nalašč zavezoval Lombar mimo. Predsednik : Lakner, zdaj pa povej odkritosrčno, kako je bilo s Pančurjem? Slišal si, da Pančur drugače govori v obtožnici. Lakner: Pred vami bi še lahko tajil, toda pred Bogom ne bi mogel. Povem vam odkrito, da je bilo vse tako, kakor pravi obtožnica. Obtožnico sem večkrat prečital in je tam vse prav zapisano. Predsednik : Kje pa si se seznanil s Pančurjem? Lakner: V Ljubljani. Spoznal pa sem ga tudi takoj, ko je prišel v kaznilnico. Predsednik: Povej, kako si skoval načrt? Lakner : S Pančurjem sva si nami-gavala. Prijel sem se za vrat in on me je razumel ter mi prikimal. Na izprehodu nisva mogla dosti govoriti, ker bi naju bili slišali drugi kaznjenci. Ko so se odpirala vrata celic, sva včasih drug drugemu kaj namignila. Načrt pa sem izdelal sam. Imel sem dosti časa za to. Kamen, ki sem ga pobral na dvorišču, sem skril v slamnjačo. Železa, ki mi je služilo kot »šraubencier«, nisem dosti brusil. S kamnom sem nameraval pobiti paznika, mu odvzeti ključe in uniformo ter s Pančurjem in Lombarjem pobegniti. Obrisačo pa sem vzel zato s seboj, da bi zvezal lestvo, ki je bila v kapeli, kjer sem jo večkrat videl, in bi s pomočjo lestve preplazil zid. Pančur in Lombar sta se oba strinjala z menoj, v kolikor smo se mogli sporazumeti. Predsednik: Ko si pobral kamen na dvorišču in ko si ga skril ter ž njim pobil paznika, ali si poznal mejo med življenjem in smrtjo? Lakner: Malo nerodno mi je že bilo. Nato je Lakner natanko opisal, kako se je osvobodil iz celice in kako je osvobodil Pančurja in Lombarja. Točno je opisal, kako sta s Pančurjem čakala umivalnici na paznika. Dejal je, da Pančur ni imel preveč korajže, vendar pa je storil vse, kar mu je zapovedal. Pančur je vzel kamen, Lakner pa je zgrabil paznika za vrat. Predsednik : Kaj bi bila storila, če bi se vama bil beg posrečil in če bi bila srečala katerega drugega paznika? L a 'k n e r: Za vsako ceno, pa četudi preko smrti, bi bil šel v svobodo. Predsednik: Kdo je udaril prvi? Pančur je pri zaslišanju trdil, da si bil ti. L a k n e r : Pa naj bo tako, da sem ga jaz. Če sem ga jaz udaril, ga ni Pančur. Predsednik: Ali je Peterin takoj padel? Lakner: Mislim, da je prec padel. Pančurju sem res rekel, naj ga udari še enkrat, ker je vpil. Predsednik : Torej vztrajaš pri tem, da ga je pomagal tolči tudi Pančur? On namreč to odločno zanika. Lakner: Naj bo kakor že, bom pač jaz prevzel vse nase. Predsednik: Glej. Lakner, ti si še mlad in bi bil kazen lahko prestal. Zakaj si skoval tako satanski načrt, katerega žrtev je postal nedolžni paznik Peterin? Lakner: Neumen sem, žlcht in brez vere. V šolo sem hodil samo dve leti. Oče in mati še oba živita. Ko sem bil star 12 let, sem šel služit za hlapca. Delo mi ni dišalo. Pozneje sem prišel v Ljubljano in sem bil tam večkrat zaprt. Ker jc bila huda za denar, sem skušal priti do njega. V Ljubljani sem se spoznal z nekim brusačem, ki jc po navadi brusil v »Zvezdi« in on mi je rekel, da sem neumen, če si ne znam pomagat. Sodišče me je že večkrat gnjavilo zaradi tega in nisem hotel nikoli povedati. Danes pa povem, da je bil brusač tisti, ki me je pripravil do tega, da sem postal morilec. Državnitožilec: Lakner, povejte nam, kaj bi bili imeli od tega, če bi bili prevzeli Lombarjev greli? Lombar vam je vendar prigovarjal, naj prevzamete njegov zločin na svoje rame. Lakner: Ko bi bil Lombar prost in na svobodi, bi bil za to uslugo pomagal še meni do svobode. Državni tožilec: Zakaj pa ste se branili s sabljo, ko ste videli, da je vse .zgubljeno? Lakner: Mislil sem si, če ne bo šlo zlepa, pa bo šlo zgrda. Ko sem uvidel, da smo izgubljeni, sem imel namen končati si sam življenje. S sabljo pa sem se branil, da bi si ga podaljšal še vsaj nekaj časa. Pančur vse taji. Za Laknerjem je prišel na vrsto Pančur. Na predsednikova vprašanja je odločno odgovarjal in tajil vsako krivdo ter se delal nedolžnega. Predsednik: Pančur, ali je res vse to, kar pravita Lakner in obtožnica? Ti si doslej vse tajil. Pančur : Povem odkrito, da sem pri umoru Pelerina popolnoma nedolžen. Z Laknerjem o tem nisem nikdar govoril in mi tudi Lakner ni dal nikdar nobenega znaka. Tisto popoldne sem slišal samo, kako je nekaj pred mojo celico »čofnilo«. Nisem slišal, da bi bil Lakner odvijal vijake ključavnice na vratih moje celice. Za Laknerjev načrt sploh nisem vedel, -akner je vse to napravil sam. Bil sem prost šele, ko je bil že Peterin mrtev. Lakner je namreč ležal na njem in ga držal za usta ter pri tem brcnil z nogami.