t mata« Hwilr»> Rmiu Dfai —'7S, •b MJefek Mb 1*—. UMDN1STVO M Mka«. t VBm e*w B- < L WW*VA m wIm*> » ,|« H** a m. - — Poltalna platana V goTovTni cerr d*n*?Rr<» Štev. Ste r- TABOR Posamezne številke: N avadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. „ f ABOR* xh«i* .-nak. uho, ttevec nedelj' »• praznikov, «b 18. uri z •iatTMCom (UkcUrtltiju^n atu tar etan« mate^oo po poiti D 16*—, zo iizo* »emetro D 18* , dt»Vavlj«o n« dom D 11**—, na izkflznice D 10* •naerati po Wugovoru. ?4aro«a •* pn upravi »TABORA* MARIBOR, ]«rr.tr.~w« ulica* i»k* Leto VIII. Maribor, nedelja 13. februarja 1927. Napredna fronta — obrambni zid mariborske obiasti! V zadnji številki radičevskega slovenskega glasila, v »Kmetskem listu«, sem imel zopet priliko čitati članek, v kate-reTri »e smeši naše stremljenje, da se ustvari v mariborski oblasti močna skupina ondi elementov, ki so protiklerikalni, katero skupino mi nazivamo napredna fronta. Smeši se to stremljenje s tem, teš da se hočemo še naprej igrati liberalce in klerikalce, da pa za gospodarska in socijalna vprašanja nimamo smisla. Ponovno smo že povdarili, da nam je terej pojem Btarega slovenskega libcra-Irama izza minulih desetletij, ki se v formah političnega boja ni mogel in znal. orviignitj nad enostavno »farško gonJo« ti1 ki je imel le malo smisla za gosoodar-s’lastnih samouprav, vi katerih že od Prvega Pečet-ka, ko .smo v ustavojyomi okiiIpSe"n-’ tzvoj©vali razdelitev države v. 1055 8010 rzvojevali tudi leta -2 zakon o oblastnih in srezkih samoupravah, predpogoj ža zdrav gospodarski in soci Jalni razvoj posameznih pokrajin, ki so kot gospodarsko zaokrožene edinice pod imenom oblasti nedvomno življenja zmožne in morajo Pripomoči k ozdravljenju splošnih gospodarskih prilik ,v državi kot celoti. Ne bomo klerikalcev in radičevcev spominjali na to, kako so baš oni vsak na svoj _ način neprestano preprečevali izvedbo ljudske samouprave, klerikalci radi svojega gesla 0 slovenski avtonomiji, radičevci Pa radi svojega brezglavega odpora Proti »parcelaciji Hrvatske«. Vemo, da je brezplodno spominjati klerikalce in radičevce na vse one intrige, ki , so jih i7jvršili_ pj-0tj oblastnim samoupravam, spominjnti na Markov protokol iz leta 1 s katerim so skupno z radikali za amgo^dolbo zavlekli izvedbo samouprav. Natgrši cinizem je, ako se naš' klerikalci tjanes, ko so postavljeni pred izvršeno aetstvo, da so oblastne skupščine izvo- T *• -80 ^ivotvarja samouprava, da se toroj odvaja oni del ustave kj p0r menja decentralizacijo uoravc — naenkrat gerirajo kot naiiskrenelši prijatelji in zagovorniki samouprav. Oni klerikalci, kateri so še pred pol letom po svojem časopisju in na' svojih shodih kričali, da je ta samouprava samo fiktivna, da otbiasti ne bodo življenja zmožne, da ne bodo ničesar koristnega mogle storit; ga naš gospodarski napredek itd. Ti isti klerikalci so že morali ,v svoji brošuri »Na novo delo za avtonomijo Slovenije« Priznati in so storili isto tudi že v ne-Stetiih člankih tekom zadnfih mesečevi v svojem časopisju, da je oblastna samouprava krepka Podloga za celjenje gospodarskih in socijalmh ran v našem javnem življenju., Ce še vkljub temu ?oje ovčice slepilo s frazo o avt-onomi-vj ttm to mirnega srca. odpuščamo, ker ^naravno, da se geslo, katero se je kot kakija vrglo med narod, ne da tako sJiro Pogasiti m da hi bila prevelika izmota, ako bi to geslo naenkrat zata- klerikn:0 ^ ^ndi vemo, da niti udeležba tem ph«GV ^ Plastnih volitvah in s njihovo niti logah samouPra^f^* n £?“ tremo, da so k le rtk ^ci ’ Do^ro teti sovražniki nate ilKk^obfns"? kakor so bjlj pred dv«£n£t«J? S-gobro vomo, da nas hočSjoleSt pol ^nfti nazaj v čase, ko smo v niaribor-2g oblasti sprejemali miloščine od kle [^atoe deželne vlade ▼ Ljubljani. Dol Pro Pa vi&mo tudi,, da zdrav razvoj ^ Kitijo Pot ne nazaj, ampak naprej. ro vemo, da se mora uredba oblasti _nithovih snmoupav Izkazati kot naj-aveiša po**«« nagega gospodarske- Pred demisijo prosvetnega ministra Velja Vukičevič bo d©mlslloniral. Beograd, 12. februarja. V radikalski stranki je začasno najbolj poreče vprašanje, združitev Jova-novičevcev s centrumaši in Pašičevci. — Aktuelno Pa je tudii vprašanje demisije prosvetnega ministra, ki je v tesni zvozi s pomirjenjem radikalov z Jovanovičevo skupino. Kakor pa je izvedel vaš dopisnik demisiia Velje Vukičeviča ne za-visi v tem, kajti Vukičevič je odločno pripravljen podati ostavko, tudi če pride do popolnega soglasja. laznic g. Mihajlo Ilič. Na njegovo 'neslo je imenovan dos',Jh'->'i ravnatelj v beograjske direkcije g. Borivoj Gjuričič- — Upokojen je tudi direktor sarajevske železniške direkcije g- P e tar Prokič, na čigar mesto je imenovan pomočnik generalnega ravnate! ia drž. žel. g. V a Ulije Markovič. Z istim ukazom je upokojen pomočnik ravnatelja zagrebške direkcije g. Makso Klodič. Nicgovo mesto bo prevzel g. Ivan ~ --U-Požežanin- Nocof ©cipotu*®!© noši pariamtarci v Psrago Priprave za svečan sprejem. Beograd, 12. februarja. Nocoj ob 19.50 .uri bo odpotovala jugoslovanska Parlamentarna delegacija preko Budimpešte in Bratislave v Prago. Delegaciji (20 poslancev vseli strank) načeluje VeUzar Jankovič. Po poročilih čeških listov pripravlja Praga našim parlamentarcem svečan sprejem- Naša delegacija je s češkim poslanikom Sebo pripravila gradivo za vsa finančna, ekonomska, kulturna in socijalna 'vprašanja, o katerih se bo razpravljalo v Pragi. Poslanik Darcfa zapuSia Sofifo Nov francoski poslanik na našem dvoru. Sofija, 12. februarja. Francoski poslanik na bolgarskem dvoru g- Darcla je bil sprejet pri kralju v poslovilni avdijenci. Ob tej priliki mu ie kralj izročil odlikovanje prvega razreda za meščanske zasluge- Poslanik bo odpotoval takoj v Beograd, k.ier bo prevzel posle dosedanjega francoskega poslanika. Spremembe ros* železniških direkcijah Beograd. 12. februarja. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se upokoji generalni direktor državnih že- CIRKUS BEELY &AHRY PIEL. Številka: 35. 13.-16. febiuarja V nedeljo prva predstava o) pol 11. uii dop. Popoldne ob l/t7, l/,9. 258 NEČUV6NE SENZACIJE IN KRASOTE KINO A P O I. O Radškalskl ^artilskl dan Mesto zabav samo svečane seje. Beograd, 12. februarja. Danes je po pravoslavnem koledarju 31. Prosinec, praznik »Tri jerarhn- ki ga praznujejo radikali kot svoj partijski dan. Običajno so so -v^ile na ta dan velike zabave radikalne stranke, radi smrti Nikole Pašiča Pa zabave odpadejo, in s" bodo povsod vršile svečane seje. V presiolici bo svečanost prirejena ,v hotelu »Parizu«, kjer bodo nastopali razni govorniki- Prvi bo govoril ministrski predsednik Uzunovič- V SOBOTO 12. FEBRUAR J A1927 M A K IB O H S K I KLOPOTE G REVIJA MARIBORSKIH UMETNIKOV, IZIDE OB POLNO-(T NA JUGOSLOVANSKEM PLESU ga in soclialnega napredka, in da moramo radi tega z vsemi silami braniti to pridobitev. Ako kje, je torej vprašanje velike na predme fronte ravno v tem pogledu ži-v-Ijenskega pomena za nas Slovence, pred vsem pa za. naš Maribor in za mariborsko oblast. Čimbolj bomo konsolidirali naše napredne vrste, čim manj bo cep-jenja v male strančice, tem bolj bomo lahko stali na braniku interesov naše mariborske pokrajine. Neklerikalni elementi tvorijo danes skoro dobro tretjino zastopnikov ,v mariborski oblastni skupščini. Prepričani smo, da se da to število pri prvih prihodnjih volitvah, ako se cepljenje naprednih sil še boli omeji, zvišati na najmanj polovico vseh zastopnikov. Le -vzamimo samo številke ravnokar minulih volitev. Ako bi bili napredni elementi na primer v srezu Ptuj šli skupaj, bi klerikalci v tem srezu imeli samo pet, naprednjaki dva mandata. V srezu Maribor levi breg bi pri skupnem nastopu naprednjaki dobili od Petih najmanj en mandat. V srezu Maribor desni breg bi lahko naprednjaki pri skupnem ,'nast-opu dobiti tri od petih mandatov. V sre^u slovenjgra-dec bi iztrgali klerikalcem en mandat, istotako v srezu Ljutomer.. y srezu Šmarje bi lahko, dosegli naprednjaki dva. od. petih mandatov, v srezu Dravograd dva od: treh mandatov itd. Številke govore dovolj jasi,p. Dokazujejo,, da sila klerikalizma bazira v gluvnonj na razcepljenosti v naprednih vrstah. Padi tega se> mora proces, ki se Je pričel pri zadnjih volitvah ,v oblastne skupščine, proces združevanja naprednih elementov, nadaljevati, že enostavno iz tega razlog«, ker vkSmo t skupni napredni fronti najjačji obrambn] zid za našo mariborsko oblast, katero moramo varovati Ln braniti z vseani razpoložljivimi sredstvi. Klerikalna sabotaža in Izigravanje samouprave v svrho boja z« Prazna Politična gesla se mora skrha ti v prvih početkih. Klerikalci lahko boj kotirajo -velike župane in druge predstavnike državne oblasti, _ ako jim to dela veselje, vedo pa naj, da ljudstvo, in tudi ono, ki iim sicer slepo sledi, ne bo nSkdar dopustilo, da bi se izigravala oblastna in srezka samouprava, da bi se izigravala naša mariborska oblast samo zato, ker je z oblastno samoupravo napravljen križ čez klerikalna avtonomistična in druga demagoška gesla. Klerikalci sami dobro vedo, da je ogromna večina tildi njihovih Pristašev v mariborski oblasti za to oblast in da noce Več nazaj pod kako vseslovensko klerikalno vlado v Ljubljani. Vsem onim pa, kateri zasmehujejo naše stremljenje po konsolidaciji naprednih elementov, češ, da se hočemo samo igrati liberalce in klerikalce, bodi povedano: Kdor ne vidi pri vsem našem delu jakih gospodarskih in socija]nih vidikov, kdor ne vidi, da liočemo ba§ v ljudskih samoupravah oblasti in srezov uveljaviti vse gospodarsko in socrjaln-e potrebe in zahteve ter pripomoči do njih uresničenja, kdor ne vidi, da go-sPodarako iii socijafno delo ne obstoja v proznem kričanju, kako se ki"'*-! jn delavcu, slabo godi,. kako so davki strašno visoki itd, .takemu tudi ne bomo mogli dopovedati, da je naš boj proti klerikalizmu in da je oslabi jen je klerikalizma predpogoj za kulturni ter s tem gospodarski in socijalni napredek narod«* V Dr. Ljudevit Pivko: ICato rastem© Na vseh drugih voliščih vidimo napredek glasov SDS: Cirkovce 6 (7:13), Gradišče 36 (2:33), Jiiršovci 3 (3:6), Krčevina 19 (27:46), Nova cerkev '15 (l9:34). Rogoznica 13 (11:24), Sela 9 (11:20). Sv. Barbara 43 (9:52), Sv. Marjeta lo (4:14), Sv. Andraž 6 (6:12), Sv. Marko 5l (14:65), Zavrč 7 (4:11),Zlatoličje 3 (4:7) Brebrovnik 17 (8:25), Hardek 6 (6:12), Ormož 7 (120:127), Savci 29 (8:37), Središče 12, (166:178), Svetinje 33 (46:79), Sv. Lenart Pri Vel. Ned. 14 (19:33), Sv. Miklavž 8 (24:32), Sv. Bol-fenk Pri Središču 6 (16:22), Sv. Tomaž 6 (22:28), Vel. Nedelja 27 (25:52)! Pri Sv. Bolfenku -v Halozah smo dobiti 21 glasov. Zanimivo je, da v ormoškem okraju Povsod napredujemo. Niti enega volišča ne vidite, kjer bi SDS šla za korak nazaj. VI. Srez Ljutomer. Volilna udeležba je bila 1925 5839 glasov, 1927 pa 5032, torej za 807 manjša. — Okraja Ljutomer in Gornja Radgona spadata med najbolj klerikalne -v Mariborski oblasti. Slov. Ljudska Stranka je dobila 1925 3723 glasov ie (63.8%), letos pa 18 glasov manj, namreč 3705. Upoštevati pa moramo, da je v tem številu okroglih 300 nemških glasov, ker so nemška volišča Apače, Drobtin-ci, Plitvički -vrli itd. dala svoje glasove za SLS. V resnici je torej SLS občutno nazadovala tudi v tem srezu. Kjer ni bilo nemške pomoči, je SLS Povsod padla v glasovih. SKS in radičevci so padli od 721 na 603, toraj za 118 glasov. Samosfalni demokratje so narasli le neznatno, od 561 na 594, torej za 33 glasov. Leta 1925 so imeli 9.6% vseh glasov-, 1927 pa 11.8%. Tolažijo se s Pregovorom, da je »bolje neka-i nego nikaj«, toda to jih ne opravičuje v onih občinah v katerih smo nazadovali. Taka -volišča so: Oven 12 (20:8), Drobtinci (nemško volišče) 3 (6:3), Gornja Radgona 23 (94:71), Mala Nedelja 18 (50:32), Okoslavci 1 (3:2), Radenci 65 (99:34). V Apačah smo si ohranili sta-rih'5 glasov. Sledeča volišča pa izkazujejo n a-pr e d e k: Cezanjevci 11 (20:31), Ivanjci 28 (7:35). KUučarovci 12 (30:42), Ljutomer 12 (93:105). Murščak 7 (1:8). Orehovci 16 (13:23), Stara Nova vas 14 (7:21) Videm 3 (18:21), Veržej 22 (81:103). Opozarjamo, da je raz-noložeuje samostojnih kmetijcev v ljutomerskem srezu tako, da priznamo Pogrešek svojega vodstva, ki jih je po nepotrebnem odoePilo od materinskega demokratskega debla. V tem srezu vidimo, da se po-edini napredni kmetje -vračajo v SDS. VII. Srez Maribor levi breg z mestom Mariborom. V mestu Mariboru je bilo oddanih 487 6gl asov, v srezu pa 7l71, skupaj 12.047 glasov, za. 1769 glasov manj nego leta 1925, ko je volilo 13815 vo-lilcev. Za Slovensko Ljudsko Stranko je bilo zadnjič 7134 glasov ali 51.6%. Pri letošnjih volitvah se je stranka zvezala z Nemci in radikali in dobila na skupni listi v ■ mestu 2165 glasov ,v srezu pa 5506, skupaj 7671 glasov, kar žnači 63-7% klerikalnih, ndhnškah in radikalnih glasov. Mariborski radikali so imeli zadnjič 248 glasov in jih cenimo dano? še na okroglih 150: nemška stranka je dobila 1925 ,v Mariboru 724 glasov, toda letos so se Nemci udeležili korporativno volitev in so dali na skupno listo o-koti 850 glasov. Ako odbijemo od skupnega števila 1000 nemških in radikalnih glasov, preostaja v srezu Maribor levi breg (z Mariborom) nribi^no 6670 gla-Isov, t. j. približno 55% za SLS*. V Mariboru, cfne 13. februarja 192? Radičeve! in SKS so imeli Pri zadnjih volitvah 2l77 glasov ali 15.7%, letos so pa ob splošnem porazu rešili v Mariboru (s pomočjo D. Ribariča in še nekih drugih!) 143, vi srezu 4l5, skupai 55S glasov ali 4.6%! Te številke dovolj govore. Radi »ovci so izgubili 1618 glasov ali tri četrtine prejšnje moči. SočiJalistj so nastopali letos združeni in so vsled tega dosegli časten uspeh, v Mariboru 1528, v srezu 320, skupno 18-'8 glasov, (15.3%)» kar znači 743 glasov napredka napram 1105 glasovom (8%) leta 1925. Samostojni demokratje so dobili v mestu s pomočjo narodnih socialistov na skupni listi 1038 glasov, v sreezu Pa 930, skupaj 1968, to je 16.3%. Leta 1925 je imela SDS 1299 glasov (9.4%), narodni socijalisti z davki ovjčevr5 skuPno pa 681 v eelem srezu. Pomoč narodnih so-eijalfetov na skupni listi cenijo raznovrstno, nekateri na 100, drugi na 300 glasov. Ker je napredek SDS razviden .v srezu (od 493 na 930), smemo šteti vsa j tpdiferenco 437 glasovi v prilog SDS- Izmed 37 volišč tega sreza kažejo samo 4 volišča neznatno nazadovanje naših glasov in sicer Krčevina za 15 (53:38), Laitersberg 3 (13:10). Selnica ob Muri 4 (21:17), Sv. Križ 1 (24:23). Na 2 voliščih smo ohranili prejšnje število glasov (Sv. Jakob 3, Sv. Peter 3). Na 31 vodičih zaznamujemo napredek. ODal.ip «Wi.l kronika — Ljutomer. Po kratkem odmoru se je d/ramafcski odsek »Sokola« zopet lotil dela ter pripravlja za nedeljo, dne 20. t. m. ljudsko igro »Rokovnjači«. Ker je igra ohranila svojo staro privlačnost, zato je pričakovati, da bo zopet napolnila dvorano. Vse Pevske točke spremlja društveni salonski orkester, ki igra tudi med odmori. — Dne 26. februarja pa zaključi »Sokol« predpustno rajanje z običajno in priljubljeno maškarado. Priprave so v polnem teku, zanimanje za to prireditev vsestransko živo, in ker bo igral za ples priznamo dober jazz band te- 1 o priskrbljeno za dušo im telo plesa željnih in tudi zapečkarjev, zato bo ta Prireditev gotovo višek tukajšnjih predpustnih prireditev. — Vesela nedelja v Pesnici. Kdor si poželi zdravega domačega vedrila, pridi v nedeljo dne 13. t. m- popoldne na Pesmico. Jareninski Sokol priredi svoj zabavni večer v znani gostilni Kerenčič-Venger. Zabava se Prične že ob 2. uri popoldne. Res to im ono in še drugo prav Prijetno razvedrilo. Železniške zveze so jako ugodne. Ob 1.30 uri na Pesnico, ob 6.30 uri pa nazaj. Zaostali ptiči pa strdijo nazaj v Maribor zjutraj ob pol 8. uri. — Na veselo svidenje! Guy de Maupassant: Rešena Markiza de Rennedon je vstopita kakor žaga, ki razbije steklo in se Pričela smejati, predno je izpregovorija; s solzami v očeh, kakor mesec dni pred tem, ko jo zauPata svoji prijateljici, da je iz maščevanja varata markija; samo da se maščuje in to samo enkrat, ker je bil preveč neumen in preveč ljubosumen. Baromesa de Graugerie • je vrgla knjigo ki jo je čitata, v naslonjač in radovedno gledala Annetto in se smejala. Končno je vprašata: — Kaj »i zopet napravita? — Ah! ... meja draga . . . moja draga ... To je preveč smešno . . . pre-smešno . . . Pomisli . . . rešena sem! . . . rešena! . . . rešena! . , . — Kako rešena? — Da rešena! — Česa? — Svojega soproga, moja draga, rešena! Svobodna! prosta! Prosta! prosta! — Kako Prosta? Česa? — Česa! Razporoka! Da, razporoka! Razporoko imam v roki! — Ločena si? — Ne še, si neumna! — Človek se ne loči v treh urah! Toda imam dokaze . . . dokaze ... dokaze, da me je varal . , . očividcu zločin — pomisli! . . . očiten zločin . . . imam ga .. • — Ah, povej mi! Torej te Je varal? — Da ... to se pravi ne ... da in ne, saj ne vem- Vendar, dokaze imam, to je glavno. 0 — Kako si napravila? — Kako som storila? . . . Takole! Oh! bila sem krepka, neizprosno močna. Pred tremi meseci je postal zopern, docela odvraten, surov, neotesan, nasilen in končno nizkoten. Rekta sem si: Pri tem ne more ostati, moram se ločiti. B I. //KM e D U 1.111.1927 T Slovenske gorice- Dober dan gospod urednik! Kako se imate ?_ Mi smo se hvala Bogu, že mata izkopali iz goste megle, ki so jo ob volitvah puhali po »deželi« rimski avtomobili, da zaščitijo vero in rimsko-katoliško moralo. Žalostno Pa resnično je, da si menda nikjer nista teorija m praksa tako neizprosno v laseh, kakor ravno pri naših klerikalcih. Mi branimo vero, vero Gospodovo, mi spoštujemo pobožnost in hočemo biti sami pobožni! — tako se je glasil širom Slovenije ldic po volilnih krogljicah in tako stoji nevidno napisano na durih u-redmištva znanega lista, ki izhaja v Mariboru samo za potrebo in ki neusmiljeno udarja čisto po »Kristusovem nauku« po vsakem, ki si je drznil ob volitvah misliti Po svoje, kar ie menda pravica vsakega. Ubogi trpin v Št. liju, ki si je upal pokazati barvo za SDS je postal tarča slepega sovraštva »znanega« lista. Gabilo se nam je. List hujska in kliče duhovnega pastirja k brezobzirnemu maščevanju, naj zastavi svoj upliv, da se vrže demokratskega volilen iz »Slovenskega doma« ob najhujšem po-manikariju stanovani Napravite na Iece napis: Preljubi kristjani! Pod-Sojte kaj čitamo iz knjige gospodove, a ne glejte, kaj delamo. Amen! — II. Jugoslovanski ples. Zanimanje za n. jugoslovanski Ples je izredno veliko. Vse predpriprave so bile že snopi dogotovljcne- Ocenjevalna jurya si je ogledata dekoracije, v njeni navzočnosti pa so bili pdUskušeni tudi žarometi. O dekoracijah se je izrazila iako pohvalno in konstatirala, da prekašajo vse dosedanje, dočim so bili že pri preiskuše-vaniu svetlobni učinki tako efektni, da so nadkrilili pričakovanje. Jugoslovanski Ples bo torej brez dvoma največja narodna prireditev letošnje Plesne sezone. — Ptujsko gledališče. V pondeljek, 14. februarja so bo na ptujskem narodnem gledališču predvajala premijera »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« od Ivana Cankarja. Režira g. Vato Bratina. — V obvestilo. Po Slovenji potuje neki »Forst« in nabira posebno okoli koroških rojakov, prispevke za tiskovni sklad »Koroškega Slovenca«. Ker nima dotični ne od upravo lista »Koroški Slovenec«, ki takih Pooblastil v inozemstvu sploh ne izdaja, kakor tudi ne Jugoslov. Matice nobenega Pooblastila, opozarjamo vse narodno kroge, da mu ne nasedajo in ne darujejo ničesar. — Sporazum med Londonom in Kantonom dosežen. Med angleškimi poslanikom O’ Malley.cn in kantonskim zunanjim ministrom Šenom jo prišlo do sporazuma. Anglija dobi svoje koncesije, ki se bodo odslej nazvale kitajsko-amgleške občine, povrnjene- — Pred novimi nemiri v Chile. Iz San-tiaga poročajo, da je vlada podala ostav ko. Predsednik republike je poveril sestavo nove vlade polkovniku Ilbftnezu. Zatrjuje se, da bo tudi predsednik odstopil in odšel v inozemstvo. Med tem bi vladata vojaška vlada, načelu katere bi stal llbanez. — Prelom med Nemčijo in Poljsko. Nemška vlada je imela včeraj zvečer daljšo sejo, na kateri je sklonila, prelomiti vsa trgovinska pogajanja % Poljsko kot odgovor na to, da izganja Poljska iz svojo države nemške državljane. — Žrtve portugalske revolucije. O priliki zadnjo revolucijo na Portugalskem je bilo samo v Lissaboni ubitih 196 oseb. V Oportu so našteli 76 smrtnih žrtev in 350 ranjencev- 37 častnikov je bilo aretiranih. Revolucijomarci so ubili tudi bivšega vojnega ministra polkovnika Ameriga Allava. Zunanji minister je bil izpuščen na svobodo. V Lissaboni je materiiehia škoda skromna. V prestolici krožijo neprestano vojaški oddelki. Baie je bil ubit tudi vodja upornikov. Voditelji vstašev v Oportu generali Vigo, Sousa, Diaz in Fereire so bili s 59 častniki in 80 Podčastniki prepeljani v Lissa-bono, kier jim bo sodilo vojno sodišče. — RacF«jo v službi ljubezni. Simpton moderne dobe lahko n a živo m o samomor, ki ga je izvršita na Dunaju 52Ietna kuharica Froškova. Udušita se je s svetilnim plinom radi nesrečne ljubezni. Froškova je bita strastna oboževalka radia. Vsak dan je poslušala radio koncerte ter se Preko ušes zaljubita v nekega u-metnika — tenorskega solista. Nabavita si ie njegovo sliko in mu pisala strastna Ijubavna pisma. Ko pa je uvedeta, da ne bo ničesar dosegla v ljubezni do umetnika, ki ga ni nikdar vidci a, se je usmrtila. Našli so jo mrtvo v kuhinji z raclio-stašali na ušesih. PEČE PrOETKEfi- J kV IM -A# 19. februarja VELIKA KAVARNA februarja KLUB PALAIS DE DANSE BACKiNOM Marilmrske westa Maribor, 12. februarja. PozI^ bojevnikom za osvobojeni© Maribora ob prevratu leta 19I8. Druga točka v prvem členu zakona o ■ lotrovoltaih novi: -»Bobrov Tac jo i ouii. koii je do rata 1912. godinc, ili 11 ratovima od 1912, grd me do 1 i- novembra .918 votline o-s.ojevalnirn .:čf-šoem skopčadm sn pt>-žrtvovanjem pomaga© ostvarcnju na-rodnog oslobodjenja i iijcdimjenja.« Z ozirom na to določbo bom se potrudil, da dosežem Priznanje dobrovoljstva za one, ki so ob preobratu dejanski pripomogli k osvobojenju Maribora ali drugih krajev naše tukajšnje severne meje. V poštev pa prihajajo le one vojaške in civilne osebe, L ki so se v Mariboru prostovoljno javile med 1- in všteto H. novembrom 1. 1918 v moio službo in to vršile nepretržno vsaj do 17. novembra !• 1918, in 2. one, ki so se v gori navedenem času kje drugod na naši severni narodni meji samostojno in uspešno postavilo za pravice na^e države. Za dosego mofe namere moram Predložiti ministrstvu vojske in mornarice točen seznam za to Priznanje upravičenih oseb in pregled njihovega delova-nja- — Za sestavo tega seznama naj mi pošljejo visi, ki se jih tiče in ki jim je na tem. da bi dobili priznanje dobrovoljstva a) onj, ki so bili ob preobratu vojaki: od vojaške oblasti izstavljeno potr- Toda kako? To ni bita tahko. Poizkusila sem izzvati ga, da bi me pretepal- Nasprotoval mi je od jutra do večera, silil me je, da sem morala z doma kadar nisem hotela, da sem morala ostati doma, kadar sem želela večerjati v mestu; življenj© mi je zagrenil popolnoma in mi ga napravil od dne do dne ueznosnejšim, toda tepel me ni. »Nato sem se trudila, da bi doznata, ali ima kako ljubico. Da, imel jo je, toda pri pohajanju k njej je bil zelo, zeta previden. Skupaj se ju ni data zalotiti. Torej, ugani kaj sem storila? — Ne uganem. — Oh! toga ne uganeš nikdar. Naprosita sem brata, da mi preskrbi sliko omenjene ženščine. — Ljubice tvojega soproga? — To je Jacquesa stata petnajst loni-jev (zlatnikov); ceno za en večer, od sedmih do polnoči, večerja vračunana. Tri zlatnike na uro- Fotografijo pa je dobil na roko- — Zrli se mi, da bi jo bil tahko ravno tako videl, ako bi se posl užil kake zvijače, ne da bi bil primoran istočasno posl užiti se originala. — Oh! ona je lepa. To Jacquesu ni odvratno. In jaz sem rabila podrobne podatke o njej, Podrobnosti o njeni postavi, prsih, Polti, o tisoč stvari. — Ne razumem. — Razumeta boš. Ko mi je bilo znano vse, kar sem vedela, sem šla k nekemu . . . kako bi dejala ... k nekemu ... izmed onih, ki se pečajo z raznovrstnimi posli, s posli najrazličnejšega značaja., k posredovalcu za . . . za . • • reklamo in ... saj razumeš. — Da, skoraj- In s! mu povedala? —- Poka/zala sem mn sliko Clarisse (tako ji 3e bilo ime) in mu dejata: »Gospod, ralbdm sobarico, k! bi naj bita podobna M- Hočem lepo, elegantno, prb jetno in snažno. Plačala jim bom kolikor bo treba, T^udi če me stane deset tisoč frankov, žalibog. Saj jo ne bom rabita več kakor tri mesece.« Mož ie bil močno presenečen. Vprašal je: »Gospa jo smatrate za neoporečno?« Zardela sem in jecljata: »Toda, da, kar se tiče poštenosti.« On pa je nadaljeval: »• • . In . . . kar se tiče nravnosti . . .« Nisem upala odgo variti. Zmajata sem z glavo, češ: ne. Nata sem ‘nenadoma opazila, da ga je prevzela zta slutnja in brez zavesti sem zakričala: »Ah! Gospod ... za mojega soproga, -.. ki me vara, ... ki me vara v mestu ... in bi hotela . . . hoteta, da me vara doma . . . razumet© ... da ga zasačim . . .« In možakar sc je pričel smejati. Razbrala sem iz njegovega pogleda, da je postal napram meni spoštljivejši. Videl je, da sem odločna. Stavita Ivi, da se mu je zahotelo stisniti mojo roko- Dejal mi je: »V osmih dneh, gospa, bo izvršen vaš nalog. Če pa bo treba, bova osebo zamenjata. Jamčim za uspeh. Plačali pa mi boste šele po srečnem izidu. Potemtakem predstavlja ta slika ljubico gospoda vašega soproga?« — Da, gospod. —^ Lepo dekle, upodobljena vitkost. In kakšna vonjava? — Nisem razumela; ponavljala sorn: — Kako, kakšna vonjava? Nasmešil se je: »Da, gospa, vonjava je bistvo, ki zapelje moškega; kajti to mu vzbuja podzavesten spomin, ki ga napravlja podjetnega. Vonjava povzroči motne zmešnjave v njegovi notranjosti, ga vznemiri In razburi, s tem da mu vzbudi poželenje. Treba bi bilo na vsak način izvedeti tudi to, kaj vaš gospod soprog je, kadar večerja z omenjeno damo. Vi bi mu tahko postregla z isto jedjo na večer, ko ga nameravate zalotiti. Oh! ga že imamo, gospa, je že naš-« Odšla sem vzradoščena. Naletela sem v resnici na jako razumnega človeka. Tri dati kasneje, je Prišlo k meni vitko dekle ogorcle polti, jako lepa, skromnega a istočasno drznega izraza, ki je kazal precej pretkanosti. Ker nisem tako] vedeta, kdo .ie, sem jonazivala »gosno-dična«, nato pa mi je dejala; »Oh! Gospa, saj me lahko kličete kratko Roza-« Pričeli sva razgovor. — Dobro, Roza, ali veste, čemu st© prišla sem? — Mislim, da se zavedam, gospa. — Jako dobro, dekle • . ., mar se tega ne boste naveličala? — Oh! gospa, to je osma razporoka, ki jo pripravljam; tega sem vajena. — Torej veUa. Ali boste dolgo rabila, predno vam bo uspeta? .— Gospa, to zayjsi docela od narave gospoda. Ko bom opazovala gospoda pet minut iz oči v oči, bom zamogla natančno odgovoriti gospoj. — Takoj ga boste videla, otrok moj. Toda opozarjam vas, da ni lep. — To ne stori niiČ, gospa. Ločita sem že dovolj grdih- Toda vprašala bi gospo, ali so je zanimala za dišavo. — Da, moja draga Roza, _ sPoriš. — Tem bolje, gospa, meni jako prija tak vonj! Gospa ati mi lahko poveste tudi, čo oblači gospodova ljubica svileno 'Perilo? — Ne, moj otrok: iz balista s čipkami- — Ah, potem je dekle kakor se spodobi. Svileno perilo prehaja že v aPlo-šno rabo. — To, kar Pravite, je res! — Torej dobro, gospa, se bom takoj lotila deta. V resnici, lotila se je posla takoj, kakor da vse življenje ni imela drugega opraV-ta Uro kasneje, se je vrnil moj soprog-Roza ga ni niti pogledala, toda on io je takoj uzrl- 2e je zaduhala sporiš s polnima nosnicama. Cez pet minut j© odšla iz sobe. On. me ie takoj vprašal: m>v» rm iilo o njihovem službovanju v pre-obratnem času. Če pa tega potrdila nimajo, naj navedejo imena treh vojaških predstojnikov m sovrstnikov, s katerimi &0. 'T. E<5r* označenem času skupno opravljali službo. — Točen popis službe z navedbo kraja, b) Civilne osebe: seznam vojaških in civilnih oseb. s katerimi so »kupno delovale in označbo kraja in casa delovanja, ter popis delovanja sani ega- Vse tc listine naj so mi pošljejo do 15. marca t. ]. Pripominjam, da bo vse poslane do-Kazjlne listine presojala komisija, ki se *>o sestala y to svrho pri meni. Vsak pošiljatelj naj Pripiše svoj na-ancep naslovi. Opozarjajte drug drugega na ta pozivi Rešitev g- ministra in ma-r abna navodila bom razglasil po časopisih. Div. gen. v p. R- Majster, Maribor, Maistrova 17. p01 D,raža,>ni v0^er *• P- Rasbergerja. 0 jubilejni predstavi nagega zaslužnega jgralCa jn režiserja g- Pavla Rasber-s&rJa so je vršil v Narodnem domu prisrčen družabni večer, ki so se ga udeležili člani tukajšnjega Narodnega gleda-+ ui ln iiuibljanski gostje. Večer ie po-flv Prisrčnem raz]>oloženju. Gospo-u jubilantu želimo, da bi mu ostala pro-]Iava njegovega petindvajsetletnega de- v prijetnem spominu ter da bi ostal . ° f?n lota zvesta opora Talijinemu Wu našega obmejnega Maribora. m Velik uspeh Društva stanovanjskih ajoninikov v Mariboru. Vsakdo se še Pomipja trdega boja, ki ea je vodilo mariborsko najemniško društvo po raznih shodih o priliki sprejetja novega stanovanjskega zakona. Neumorno delo društva Pod predsedovanjem nostajena-čeluika g. Mohorka je končno vendarle želo uspeh in sicer krasen uspeh, fnano je, da je nred leti bila v budžetu' 12 V'^na Postavka, da se dovoli kredit - no,v dinarjev za zidanje statio-ni rm • lliS v Mariboru. Ker se pa nihče rU l za omenjeno postavko, seve-ionnllaV Hi hotela izdati onih m-ili-vn ■ i • na incijativo Društva stano-aojsisih najemnikov v Mairiboru in na eprestane pismeno in ustmene intervencije v Beogradu so je ministrstvo zganilo in kakor doznava-"^ je minister za socijalno Politiko končnovcljavno dovolil 2 milijona dinarjev za mesto Mari- i vr x tf d t? .•STfah 3. bor za zidavo uradniških stanovanjskih hiš. Kredit bodo dobili uradniki, ki že imajo stavbišče in sicer 100.000 Din proti 5% obrestim za 25 let. S tem zneskom se bo postavilo 20 enodružinskih lriš. Društvu stanovanjskih najemnikov iskreno čestitamo na uspehu- m Pevsko društvo »Jadran« priredi dne 19. t. m. običajno maškerado v dvoran iVetrinjski dvor. Glavno vlogo igrata Pat jn Patachon- — Odbor. m- Kakor gobe Po dežju rastejo v Mariboru iz tal dalmatinske kleti. Najnovejša- je in menda najboljša, pa tudi najceaejše, v splošno znani gostilni »Koštomai« v Mlinski ulici. Pristna vina z otokov Visa in Raba; ribe pa za sedaj samo iz naše Drave, druge mrzle jedi Pa iz domačo kuhinje. m. Klub jugoslovanskih dobrovoljcev v Mariboru poziva svoje člane dne 13. februarja ob 9.30 uri predpoldne v restavracijo Narodnega doma na i redni lptni občni zbor. — Odbor. m Pustni torek je letos I. marca. Zato pride Princ Karneval z vsem svojim sijajnim spremstvom na ta dan na pustni korzo v Narodni dom. m Na prvovrstne domače koline in izborno vino vaby za jutri v nedeljo 13-t. m- I-vana Dolničar, Aleksandrova c. 79. 213 m V nedeljo dne 13. februarja popoldne se vrši v gostilni A. Sclirei velika pojedina klobas (krvave, jetrne in neče-ne) s koncertom. Točijo se priljubljena portugalska vjna- Prvovrstni d-omači pustni krofi. Za obilen obisk se priporočata A. in J. Sclirei. 246 — Dober nasvet. Pridenitc vsaki porciji juho ali prikuhe Pol čajno žličke J uhana in prepričali se boste, da je Julian najidealnejše krepčilo in da.ie izboren okus. Alimciiha d. z o. z. Ljubljana, Zgornja $iška 17. 23l Sokolska maskerada 26 11.1927 /okolstvo o. Zaključni venček plesne šole Sokola sc vrši v soboto, dne 19. t. m. Mlajši kurs ima prejo še plesne vaje v torek in četrtek. Prosimo vse plesalce in plesalke, da se torkove vaje gotovo udeleže, da se lahko določi vse potrebno za venček. V nedeljo popoldne odpade plesna vaja. Na svidenje! Plesni odsek. Od 16. febrnarja REViJH LEPIH KLUB PALAISS DE D ^IVSE Od 16. februarja ftarodi«® REPERTOAR. Sobota, 12. februarja ob 20. uri »Cigan baron« ab. C. Nedelja, 13. februarja ob 15. uri »Orlov«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Veseli kmetič«. Znižane cene. Kuponi. Pondeljek, 14. februarja. Zaprto. Torek, 15. februarja ob 20. uri »Cigan baron«, ab. B. Kuponi. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 13. t. 111. sc vprizorita zopet dve predstavi: popoldne se vpri-zori vele-uspela opereta »Orlov«, zvečer pa se ponovi vedno pril.iubl.ieni iii zabavni »Veseli kmetič«. Za obe predstave veljajo znižane cene in kuponi. AH si se prepričal, če sj vpisan v volilni imenik? iCsalfigra in IewžSk©v — Kaj je to dekle tam? — Ali ... to je moja nova sobarica. Kje ste jo iztaknila? . — Ib je služkinja., ki mi jo je ponudila baronesa Grangeri in jo toplo priporočala. — Precej prijetna je. — ,~e Tam dozdeva. -~ Ioda da ... za sobarico. Bila sem vzhičena. Čutila sem, da ga ze grize. ’ K Istega večera mi jc dejala Roza; »Lahko vam obljubim, da to ne bo trajalo preko petnajst dni. Gospod je jako lahek! •— Ah! vi sto že poizkusila? — Ne, gospa; toda to so onazi na Prvi pogled. Hotel me je že objeti, ko je Šel mimo mene. — Vam ni ničesar dejal? — Ne, gospa, samo vprašal nie je za ime . . . samo da bi slišal moj glas- — Jako dobro, moja Roza. Hitite kolikor boki morete. — Ne bojte se gos-pn. Umirala se bom samo toliko časa kot je trema, sicer bom omalovaževana. — Po osmih dneh moj soprog skoro nikdar ni odhajal z doma. Ves popoldan ^ je Potikal po hiši; še bolj značilno pa Je bilo dejstvo, da mi ni več bro.nil odha-j,atl z doma. Jaz seni bila zunaj .ves a,n--. da-., da je imel več prostosti. »Devetega dno, ko me je Roza slačila, Je zaiostpo priznala: ZgodHo se je, gospa, danes zjutraj. ne Presenečena, a znanja, kakor pa t?,h- ?na toenega pri-Ijala sem; _^ radi stvan same Jec-končalo?... ••’«>... se je dobro S%£40 četrtat3’ otrok' Pa?i'r.- recimo v — Dobro v četrtek, gospa. Do takrat ne bom ničesar dovolila, samo da ostane gospod pozoren. nbŠS£?te prcpriča”a’ da so ne bo po- — Oh! da, gospa, docela prepričana. Kazvne a bom gospoda do skrajnosti, ta-ko da bo dobil točno ob času, ki mi ga bo gospa določila. — Recimo ob petih, moja dobra Roza. — Dobro ob petih, gospa; in kje? — Toda.-, v inoji sobi. — Naj bo, v gospejni sobi. , — Torej, moja draga, razumeš mojo ne o. Jaz sem najPreje odšla po očeta in niiiter, nato po predsednika, strica I Ur^?1"i in po gospoda sodnika Raple-Rr.1Jatelja mojega soproga. Nišam iim "pm fr tkaj Jim Pokažem. Privedla ni™ is , 1,0 Po pr8tJh do vrat mojo spalen ™ 8em d() peti!l’ tf>čno do pete ure--. Oh! kako mi je udarjalo srce. — J oklicala sem tudi streŽaja, samo da am eno pričo ve«! In... in, v trenot-“ ? nra bila pet, bim. odprem vrata na s teža j... Ah! ah! Mi! bila sta pri - -. popolnoma.. m0ja draga... Oh! kak- knVr, ira7!,--,- 0zr] se - slabič! Ali bedast.. Smejala, sem sc in [ a' • • Papa se je razjezi! in je ho-ei tepsti mojega moža ... In strežni do-fr -s.luzabnik mu je pomagal se -zopet obleč. Pred nami... Zapenjal si je naramnice... ki si jih Je nadel!... Orna je joKaia ... jako dobro lokal P. Roza ie res dragoceno dekle ... Če jo boš kedaj rabila ne Pozabi nanjo! — In sedaj sem tukaj... Takoj sem ti Prišla povedat. - takoj. S-vobodna se-m. Živela razporokat Pričela je plesati sredi dvorane, dočim jo baronesa sanjavo in nagajivo mrrnra- — Comu nisi povabila tudi. mene, da bt bila vjdela i Previel V- C. Umetniška združitev, katero bomo slišali topot prvič v Mariboru, je že starejša in bo kmalu Praznovala 251etnico svojega obstoja. Ustanovili so jo v letu 1903. v Varšavi trije bivši učenci slavnega violinskega pedagoga Ševčika (Lhotsky, Procliaz-ka in Moravec) v zve zi s čelistom Vaškom ter jo nazvali: Češki kvartet varšavske filharmonije. Naslov se je pozneje izpremenil v današnjega. Ansambl je začel razvijati intenzivno delovanje in je tekom svojega obstoja nastopal v vseh evropskih državah, pa tudi izven teh. V poedinih sezonah jo absolviral do 100 koncertov. Med tem ko sta 1. in 2. violinist (Lliotsky in Prochazka) ter violist (Moravec) ostali na svojih mestih, so menjavali čelisti. Sedanji zastopnik tega instrumenta (Pour) je vstopil v letu 1925 in je bil dotlej 1. koncertni mojster Narodnega di-vadla v Pragi. Repertoar kvarteta obsega skladbe vseh dob, od najstarejših mojstrov po-čenši pa do današnjih modernistov. V Dragi so med drugim proizvajali cikle Beethovenovih, Brahmsovih in Dvorakovih skla-db, kakor tudi prirejali večere francoskih in ruskih skladateljev. Ciklus desetih koncertov je bil namenjen razvoju komorne glasbe pri Čehih. Neizmer no zaslugo ima kvartet tudi — zra-ven Češkega kvarteta — za seznanjenje kulturnega sveta s skladbami čeških skladateljev. Na podlagi poročil iz raznih muzikal nih središč, hočemo se-staviti sliko o umetniških kvalitetah tega kvarteta. Berlinski poročevalec, ki je imel priliko, poslušati zaporedoma Češki, kakor tudi bevčikov kvartet, Prihaja do skic pa, da sličite obe združitvi glede moj-sterskeva in uprav idealno izenačenega proizvajanja. Na Površje stopi istotako absolutna muzikaln-ost, kakor izrazita slovanska mentalnost. In ta najde svoj izraz v nekem rasnem koloridu, kakor tudi v svojevrstni umetniški interpretaciji. Zraven teli skupnih svojstev so ugo tavljajo razlike. Omenjeni poročevalec pripisuje Češkemu kvartetu vfečjo temne raniemtnost, Ševčikovemu pa Posebno fineso v briljantnem podavauju. Vsak čla-n je pač mojster na svojem instrumentu in istotako jc skupno Po-davanje mojsterski izpopolnjeno in docela eno-dušno. DMi soglas.ia je tako idealen, da d-o-bi poslušalec utis, da posluša eno Proizvajajoče glasbeno bitje. Do takih umetniških kvalitet se jc mogel ansambl Povzpeti le na podlagi dolgoletnega, naj vztrajnejšega »motrenega dela. Ker že poročila najrazličnejših delov sveta omenjajo, je predvsem delikatna skupna -.»ra, modifikacija tona, akuratesa * v HPorabi loka, homogenost v ritmu in v nijansiranju, absolutna tehniška ličnost m sigurnost v intonaciji, slog predavanja, tonska moč, nevzdržen temperament in ognjevitost, ki sta združena s čutno toploto. Uprav čarobna in tajm-stvena je pa ona močna individualnost, 'ki podeli igri neko posebno sugestivno moč in ki je v stanu z nevzdržno silo Pritegniti in navezati publiko nase ter jo obdržati -vi največji napetosti od začetka do konca. Da si j© umetniška združitev te vrste sčasoma pridobila priznanje o"len,a umetniškega sveta, je Pač umevno. Pred stavi ja na časten način velPtoo češke glasliono kulture in je njeno delovanje v tem oziru neprecen'"vcga pomena. Ljudska trn iver z a bi -ne bila mogla dostojneje proslavljati s-nmin stoletnice ?mrti velikega mojstra Bee-il.cvena, ka-tor pa z nastopom tega tako oclUčnega kvarteta« ^ LEIPZIGE^ HESSE Najusodnejši europsk! kupni trs Pomladanski sejem: 6.—12. marca 11.000 rastavljalcev iz 21 držav, 150.000 kupcev iz 44- držav, 1600 vrst blaga naj-različnejš h branž. Od igle pa do najtežjega stroja. Natančnejša pojasnila se dobe pri zastopniku W, Strohbach, Maribor, Gosposka ulica 19. — Tržna posredovalnica velesejma v Leipzigu za Balkan — Beograd, Cubrina ulica 8. ICai !@ „l4sseelin"? »Mastelin« jc prašek za prašiče po živ-i-nozdravhiško preizkušenem receptu, sestavljen iz aromatičnih zelišč- Kakor: Kahnus, Sencimi in dr., kar povzroča prebavo in tek- »Mastelin« vsebuje grenko sol, povzroča čiščenje notranjih organov. »Mastelin« utrjuje organizem pri živalih na splošno. Trditev, da bi se živali redile od praška samega, bi bila neutemeljena. Vsekakor Pa se tek Pri reji prašičev nebrojnokrat ustavi pri najboljši hrani. Takrat jc potrebno dode-jati Mastelin, z njim se obnovi tek in prepreči v mnogih slučajih razne bolezni. »Mastelin« prepreči radi tega predčasno klanje prašičev. Vsakomur jo znano da pri predčasnemu klanju živali ni dobička, pač pa zguba na premoženju. »Mastelin« dobite vi vseh trgovinah na deželi, za mali denar. Zavitki so po 3 in 6 Din. Uporaba je na vsakem zavitku navedena. — Glavna zaloga: A. Kosec, Maribor. 226 ZSmska 0€@p$iewa§rcc,'v©ž-s@kaja Maribor OHcijelni razglas šPortske komisijo. V nasprotju k lanski prireditvi je bila letošnja vožnja slabo obiskana. Udeležilo se je samo osem tekmovalcev. To je z ozirom na veliko število klubskih članovi ter na lahki razpis zelo malo. Vožnja se je vršila gladko, bre.z nezgode- Po načrtu so dospeli posamezni vozovi v etapnem cilju Ljutomer oz. v cilju Maribor, razen enega voza, kateri je tik pred Ljutomerom zavozil v napačno pot, ter v sled tega izgubil nekaj dobrih točk. — Odmor za obed se je vršil v gostilni Herndl Pri najboljšem razpoloženju. — 1 ri ure po dospetju tekmovalcev se je vršila štartna oz. zaganjalna preizkušnja motorjev in sicer je moral priti ,v tek vsak stroj podanem znamenju v najdelj 15 sekundah. V naglici šoferjev se je FIAT gospoda grofa Hcrberstein-a, ter O PEL ^ go sp. Hercog-a prezgodaj zagnal, vslcd česar sta bila oba diskvalificirana- Od velike množice avtomobilizmu športu naklonjenega Iiudstva so bili tekmovalci na cilju Maribor spreleti, kamtčf so dospeli deloma v naglici, deloma počasi vozeči v ovinkih. Rezultati so sledeči: I. kategorlia g. August Stoinschegg na TATRA, II." ka-cgori.ia g. ing. Oskar Dračar na FIAT, IV- kategorija g. Jos. Moravec nn BIAN-CHI, V. kategorija gosp. Karel Pugel na TATRA. Ker je več kategorijskih zmagovalcev z enakim številom dobrih točk, ni nobenega absolutnega zmagovalca’ Pačpa se prizna zmago g. K. Pugel in g- ing. U. Dracar v splošni ocenitvi jn sicer ker Je dospel g. ing. Dračar v etapo Ljutomer za eno sekundo prej kakor gosp. Pugel in je imel g- ing. Dračar pri“p>-e-izfcnsnii startanja motora 0.7 erkund iKiljši čas kakor prvi. V drugem oziru pa io g. Pngel vozil v peti kategoriji, do-či,m ie spadal v prvo kategoriji^ e c. V 3VIa>TBŠFUi cine' T” 7e75ruarja Tffirc. Kaj je,Legatin*? »feegatin« 3e najdmenjtnejše in ediuo kožno čistilo za vsakogar. To m nobena kroma, ampak pri rodni propast ,yi teko^ dbliki. Ne samo zdravniki, 'bolniške strežnice m 'balbice zahtevajo zdrave, snažne ki mehke roke, tudi gospe v salonu, vse pridne gospodinje, osebje vi pisarnah in v trgovinah, obrtniki, tudi vsaka kuharica, vsaka sobarica in vsaka postrežni-ca, vse te osebe se trudijo, da imajo in ohranijo polt v svojem obrazu in svoje roke viedno snažne, zdrave in bleščeče bele. »Legatim« je edini Prirodni izdelek, ki odpravlja vsako nesnago, hrapavost kože, ki je nastala ah po delu a'i po vetru ali mrazu. »Legatin« učinkuje, da kožne znoini-ce dobro poslujejo, tako, da izginja nadležni srab, rdečina in prhi ja ji na glavi i- t. d. »Legatin« odpravlja vse sledove po delu, tvarja kožo bleščeče belo, mehko kakor baršun, zdravo in gibčno. »Legatin« služi tudii kaj izvrstno kot čistilo las, ker odpravlja s poglavne kože prhljaio in Pospešuje na ta način lasno rast. Zahteva se naj izrecno sleherno čiščenje las z »Legatinom«, najnovejšim prirodnim izdelkom, in opremlja se naj vsak umivalnik, kjer si bodi, s steklenico »Legatina«. Varovalna znamka; »Kolumbovo jajce«. Zahtevajte ali »Legatin« z rožno vonjavo, ali »Lysoform Legatin«. Slednji se priporoča zlasti zdravnikom, bolniškim strežnicam in babicam, ker učinkuje tudi kot razkužilo. Cena steklenici 25 ■ Din. Navodilo o porabi se nahaja v slovenskem, srbohrvaškem in nemškem jeziku ter tudi vi cirilici na vsaki okusno oPremljeni steklenici. Iznajditeljica, izdclovateljica in imejite-ljica patenta je tvrdka »Legatin«. Preparat se dobiva za enkrat samo v Mariboru, in sicer v drogerijah, brivnicah galanterijskih in sličnih trgovinah, kakor tudi pri tvrdki »LEGATIN«, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100- — Prazne steklenice se vzamejo v račun- Kino KINO „APOLO“ predvaja od nedeljo 13. do vključno srede 16. februarja cirkuški film »Cirkus Beely« z Harry Pielom. 2 dela skupaj. Senzacija vseh senzacij! Danes v soboto 12. februarja se še predvaja zadnjikrat semzacijonelni film »Bajadere.« V glavni vlogi Ellen Kiirty. KINO „UNION“ (preje Bioskop) Predvaja od 10. do 16. t. m. kolosalen film v dveh delih, »RADIO DETEKTIV«. Prvi del se bo predvajal od 10. do 13-, drugi pa od 14. do 16. t.m. Vsak del ima 8 činov. V glavni vlogi najdrznejši detektiv sveta Jack Daugherty. Vsebina je na kratko sledeča: Easton Ewans ie Podedoval od svojega očeta Kristal Ewansih, ki omogočuje, da se sliši radi-jo na največje razdalje brez elektrike. Radio sindikat »Standard« se je hotel na vsak način polastiti dragocenega kristala, toda vsi poiskusi so bili zaman. Ewaus zapoveduje skautski četi, ki ga brani pred vsemi sovražniki. Končno se mu posreči onemogočiti nasprotnike in posvečiti svojo dragocenost obči človeški blaginji — v naročju mlade ženo, M mu stoji hrabro na strank »GRAJSKI Zimsko športna sekcija 1SSK Maribora, predvaja od petka 11., do pondel.ika 14. februarja »SMEJ SE BAJACO!« Velikanska cirkuška drama z znamenito igralko Karino Bell v glavni vlogi. Gospa B. obišče s svojim možem boljšo družbo. Naenkrat toži gospa, da ima zobobol. »Moj Bog Franjo, nimaš pojma, kako nic zobje bole«. »Stokrat sem ti že povedal« reče mož oiozno »ne doni tvoje zobe vsako noč •v mrzlo vodo.« 19. II. 1927 202 ? g6tz ? 19. II. 1927 MASKERADA mimiiimiiiHiiiiHiHiiiimiiimmiiiHim Sbedb Mie popravilo po zmernih cenah aare me H. Monjac, Jurčičeva ul. 9. 243 I .Miša eveatuelno str.vheni les na licu mesta «c ugodno proda. Vprašati r tr« gevini Kaučič, Gosposka ul. 40 *________________________ 245 Uprertjena šota 3,4 s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo se odda s 15. U. Krekova ul. 14 II. nad. St. o Msar »rja 355 slovenščino, nemščino in francoščino. Razlagova ul. 15 prith prosta stanovanja, prazne sobe, lokale ra »bit in trjrovine dtlavnice. .Marotan*. Lekarniška ul. 2, 5 sobna stanovanja pa tudi večja ijčejo planila zmožni reflektanli Podali., sprejema brezplačno „Mnr stan*, Loknrnišlca ul. 2. 131 Razstava 1924. KS! obrtne razstave 1924 Maribor se lahko brezplačno prijavijo Informacijaki biro ,Mar*tan“, Intormaciie in trgovskih zadevah. prevzem cenene gradnje »tanovani prezidavo itd. npdi solidno Informacijski biro „Marstan“, Lekarniška nlicaS. t oral« nftv sir"0 .K zraven Kovine se prodajo ali dajo v zakup. Pojasnila daie pisarna dr. Rapoe in dr. Stor, Maribor. 248 Z prazni sob! prometni ulici za pisarno ali za zakonce brez otrok Pojasnila „Mar-stan“. Lekarniška ul. 2 131 Boljše dekle. izobražena, poštena, zmožna kuhanja in domačega šivanja, ročnega dela. želi takojšnje službe. Naslov ▼ npravi. 242 Privatni gradnik vešč knjigovodstva uprave maierjalij, vešč vseh pisarniških poslov, z prima referencami, lesni »trokovnjak. Dopisi pod .Vesten* na upravo lista. Služkinja za vse 239 ki zna kuhati se sprejme. Vstop 1. marca. Slavince, Maribor, Stritarjeva nlica 20, IHTENJE za žepne svetiljke, nudi najugodneje 2241 Drago Rosina, Maribor, Vetrinjska ul. 26 Danes v nedeljo 13. t. m. od 10. do 16. ure ZA MASKE IN ZA PLESNE TOALETE je moj atclie na večer prireditve odprt od 8.—-10. ure zvečer FOTO VLAŠIČ GOSPOSKA ULICA -T. 23 (pastelj in olje). 250 Hotel „Crni orel“ soba 11 KLUDSKY JEVA MENEZARIJA ostane v Mariboru samo do nedelje 20. februarja. Menežarija je odprta dnevno. Krmlje* nje divjih zveri v tednu ob 7. uri zvečer, ob nedeljah ob 4. popoldne in 7. zvečer. 252 Glasom sodnega edikta Okrajnega sodišča v Mariboru se vrši dne 15. februarja ob 4. uri popoldne v Oiehovi vasi štev. 8 in 55 prodaja rasnega Špecerijskega blaga in ena sobna kredenca, nakar se interesente opozarja. ’ 251 ržjfgirs iigimmi »Tfgii^i»i(»ii^aiBim[B]is]isiDeBg]r» 4 Sepe svetle sobe v Mariboru na Aleksandrovi cesti, pripravne za pisarno ali stanovanje, se oddajo tako v najem. Cenjene ponudbe naj se stavijo pismeno na upravo .Tabora* pod značko .Lepi prostori*. 254 | ZAHVALA. Povodom smrti mojega nepozabnega soproga oziroma očeta, gospoda kneza Boris Aleksandrovič Obolenskega sy',Si“»h“3r u,a'g‘-"•»•"i*.*—<,», poton Osobito pa se zahvaljujem oficirskemu zboru garnizona Maribor, za korporativno udeležbo pil pogrebu, komandi mesta za odreditev pogicba z vojaškimi častmi, zastopnikom raznih oblasti in korporacij, darovateljem krasnega cvetja iadnjTpoti *° * obilnem številu spremili blagega pokojnika na njega 1 osebna zahvala bodi vel. gospodu proti Trbojeviču, ki je posvetil ob odprtem grobu pokojniku tople poslovilne besede. J P C °b Maribor, dne 11. februarja 1927. 256 Kneginja Elizabeta Obolenska v svojem in v imenu svojih otrok. BELI TEDEN ■k 747 A v VELETRGOVINI — TRGOVSKI DOM — V MARIBORU krasna dekoracija po vseh prostorih V TRGOVSKEM DOMU VELIKANSKA IZBIRA ZNANO NAJLEPŠEGA MODNEGA BLAGA. BELI TEDEN v Trgovskem domu nudi cenjenim obiskovalcem izvanredno NIZKE CENE ter sem odredil v belem tednu kot za reklamno prodajo BOMBAZIN-A kot najboljšo znamko za raznovrstno perilo samo po Din 14 —. Nikdo naj ne zamudi si ogledati krasno dekoracijo BELEGA TEDNA iiiitiiiiinmnHiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii Največja konfekcijska dvorana v Sloveniji ,»GRAND MAGAZIN CONFEKTION" I. PftEG&AD nudi nailepšo konfekcijo za dame in gospode. TRGOVSKI DOM — MARI&OR Tiskar: »Mariborska Tiskarna« v Mariboru, predstavnik: Stanko D e t o 1 a. ravnate! j. Urednik Vekoslav Cizel, novi***-. ledajatety: JConaoroij »Tabora« ooredatamiik; Vekoslav Spl a dl#«, novinar. Vsi v Marifc—* 1 L,