Dr. V. KJUDER SEMANARIO YUGOESLAVO
APARECE LOS SABADOS Dirección:
Lambaré 964, D. 6. Bs. Airea
VI
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Coneeción 2466

el nuevo periodico"
SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto IV.
BUENOS AIRES 19 DECEMBRA 1936
štev. 157
NAROČNINA: Za vso Ameriko za calo lato 9 ar«, &.—, za pol lata £.50. - Za druga dažela 2.60 U8A-D«larj«v.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Izdaja ga Kons°rcij Novega list«
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv*
Obupna sredstva Novo protijaponsko gibanje na Kitajskem,^™»
Povedali smo prejšnji teden, kako revnih mahinacij se morajo posluževati domobranski hujskači, da :si zaslužijo groše, ki jih prejemajo od neprijateljev naše države. ^Tismo si pa predstavljali, da je nji ,hov boj za obstanek že tako brezu-Pen, kakor so sami pokazali v zataji številki svojega glasila, kjer se Wijo za tako trhle biljke, kakršne «o grobo izmišljene laži.
"Hrvatski Domobran" poroča namreč, da je "desetorica herojskih Hrvatov" razgrnila 5. t. m. proslavo zedinjenja, pretepla in težko ra lila večino od 400 prisotnih Srbi-jancev, Slovencev in Čehov ter povzročila "ogromno materialno ško-■Ido", ker je v svoji hudi jezi in v svojem velikem junaštvu razbila skoro vse stolice in mize; boj da je |bil "zares strahovit in zelo krvav"; v vsej dvorani da je nastala panika, "strašna in neusmiljena"; vse je bežalo proti vrato-m, gazilo ženske in otroke; v krvavi borbi so se udeleženci borili med seboj, da bi čim prej prišli do izhoda; mnogi so^ :ležali po tleh, pohojeni in ranjeni; ;Policija je ukazala, da se "kri, ki je 'bila v veliki količini prelita v dvorani, takoj posuje z žaganjem ter tla se okrvavljeni predmeti operejo"; en sam "snažan Hrvata" se je zaletel v skupino od 20 protivnikov ter jih z enim samim zamahom vrgel na tla; deset domobrancev je stisnilo v zadnji kot dvorane vse <>ne, ki niso utegnili pobegniti, ter jih je neusmiljeno mikastilo s stoli-(•ami; na domobran. strani je bil en sam človek opraskan z nožem in dva druga sta bila lažje ranjena, (ločim je bilo "na| drugi strani" pre ko petdeset ranjenih, po večini težko: "verjetno je namreč", tako piše Domobran, "da bo nekateri zgubil oko, dočim jih je mnogo z zlomljenimi rebri, z razbitimi glavami itd."; kakšnih' dvajset so jih mo •ali odnesti v bolnišnice, drugi pa So si v kopalnici izpirali rane ter čakali, da jim od doma prinesejo druge obleke, ker se je iz njihovih jopičev in hlač kar cedila kri...
Voditelji Domobrana, ki so bili Organizirali incident ter so v kakšnem varnem kotičku čakali na pomočila o uspehih, so najbrž mislili, da bodo strahovito blamažo, katero So doživeli, zabrisali s tem, da se kar črez sedem strani razpišejo v lažeh ter natrpajo 35 stolpičev s takšnimi bedarijami, kakršne so o-tie, ki smo jih zgoraj navedli.
Onih 1500 in toliko rojakov in rojakinj, ki so se udeležili veličastne proslave našega največjega narodnega praznika in ki so vse na lastne oči videli, se bodo prav gotovo od srca nasmejali temu domobranskemu junaškemu poročilu, kakor srno se iskreno nasmejali tudi mi, ko smo dobili v roke "Hrvatski Domobran" od 12. t. m.
Vsem pa bo to poročilo tudi v dokaz, kakšnih sredstev se poslužu jejo domobranski možakarji za zavajanje lahkovernih hrvatskih izseljencev,ki slepo verjujejo njihovim besedam. Če se Domobran drz ne tako presneto debelo lagati v poročilu o proslavi ki se je vršila v Buenos Airesu in katere se je ude ležila tako velika množica slovenskih, srbskih in tudi hrvatskih izseljencev, o katerih ve, da bodo njegovo poročilo primerjali z resni co, ki so jo na lastne oči videli in na lastna ušesa slišali, si bo pač lahko vsak predstavljal, s kakšnimi še veliko clebcljšimi in nesramnimi lažmi pita svoje čitatelje o dogodkih, ki se vršijo toliko in toliko ti (Konec v 6. stolpcu)
Upor proti nankinški vladi — Maršal Cankajšek v oblasti generala Čansuehljanga, ki propagira narodno vojno
proti Japoncem
Dogodki, ki se zadnje čase odigravajo v Evropi, zlasti španska državljanska vojna, so monopolizi-rali pozornost svetovnega javnega mnenja tako., da se zadnje mesece skoro nihče ni zanimal za Daljni vzhod, kjer se tudi piše usoda sveta.
Pretekle dni 'pa je brzojav sporočil v svet vest, ki je morala vzbuditi pozornost tudi pri širših krogih čitateljev dnevnega tiska: Maršal Čankajšek, kitajski "fuehrer", je bil aretiran in so celo zagotavljali, da je bil tudi že ustreljen na povelje generala Čansuehljanga, ki se je Si svojo vojsko uprl nankinški vladi.
Kaj se je bilo zgodilo?
Sedanje nove kitajske zmešnjave so v neposredni zvezi z japonskim. prodiranjem v kitajsko zemljo. Kitaj, ki je letos, oktobra, obhajal 25-letnico proglasitve republ: ke, predstavlja za svetovno industrijo izredno važen trg; saj šteje okrog 450 milijonov prebivalcev ter se narod vkljub notranjim vojnaim, kugam, poplavam in drugim katastrofam množi s tako vztrajnostjo in močjo, da bo koncem našega sto letja štel, kakor računajo, svojih 900 milijonov duš. Poleg tega so nekatere kitajske pokrajine, kakoi na primer Mandžurija, bogate na sirovinah, ki zelo mikajo procvita-jočo japonsko industrijo. Nič čudnega ni, če so Japonci vrgli na Kitajsko ne samo svoje oko, marveč tuidi svojo vojsko, ki je do danes spravila pod1 kontrolo tokijske vlade skoro 30 odstotkov kitajske zemlje in preko 90 mili jonov kitajskih prebivalcev ter si še vedno prizadeva, *da bi japonsko oblast širila šc dalje proti jugu.
Notranja nesoglasja in večni spo ri med generali, ki razdvajajo veliko kitajsko deželo, so Japoncem oljšali izvedbo njihovih utilitarističnih načrtov in nankinška vlada, katere glavni mož je bil Čankajšek, je prišla tako zelo poid japonski vpliv, da je neprestano popuščala pred vedno večjimi zahtevami Japoncev, ki so spretno izrabljali položaj.
Na zapadu se je bila namreč stvorila, pod ruskim vplivom velika rdeča armada, katere voditelji so proglašali načela zedinjenja Kitajske ter njene osvoboditve od Ja-
proti Nankingu, pozneje pa je začela snubiti Kanton za "kitajsko ljudsko fronto", ki naj bi najprej obračunala z nankinško vlado, potem pa začela odločilni boj proti japonskim vpadnikom.
Nanking je bil v stiski in zato mu je pomoč, katero so m,u lapon-
Čankajšeka pa je čakalo na meji neljubo presenečenje. Nacionalistič ni general čansuehljang se je bil priključil ljudski fronti, ki pridigu-je sveto vojsko proti Japoncem, ter je dal nankinškega "duceja" aretirati kot "izdajalca kitajskega naroda".
Če bo zmagala ljudska vojska bo go tovo v kratkem prišlo do hudih bojev z japonsko okupacijsko vojsko, ki ima v svojih roka'h severni del Kitaja; če se bo pa Nankingu posrečilo, da z japonsko pomočjo vrže ndečo vojsko nazaj proti zahodu, bodo Japonci skoro gotovo odtrgali nov kos kitajske zemlje ter ga spravili pod svojo oblast.
Kitajski vojaki »pet marširajo, pod vodstvokn generalov, na bratomorno klanje. Sedaj se pripravlja «pop ad med Nankingom in ljud. vojsko
ci nudili proti komunistom, prav prišla. Uspelo mu je, vsaj začasno, zajeziti pretečo nevarnost, Japoncem pa je moral njihovo pomoč plačati z novimi koncesijalmi.
To popuščanje Nankinga napram Japonski je pa pognalo v rdečo armado vse one kitajske patriote, ki bi radi videli svojo deželo svobodno in neodvisno. Rdeča vojska se je v kratkih mesecih tako ojačila, da šteje danes baje svojih 40 divizij. Pod vodstvom generala Čutelia in Sunjangčena je zasedla Kansu, general Maocetung pa je njene čete z zmagovitim pohodom privedel v pokrajino fien si ter prodrl tudi v Šansi. Tretji del rdeče vojske je v zadnjem času zasedel zapadne 'dele pokrajin fiečuen in Hsikjang.
Zmage rdeče armade so začele povzročati Japoncem resne skrbi, ker obstoja nevarnost, da začne ar-'mada ljudske fronte prodirati tudi proti severu ter bi potem Japonci imeli z njo opravka. Zato je tokijska vlada prepričala nankinške ob-
poncev. Ta armada se jc sprva bo- lastnike, naj vržejo svoje čete pro-rila toliko proti Kantonu kolikor ti rdeči ljudski vojski.
Uporni nacionalistični general je objavil proglas, v katerem pravi, da se morajo vsi Kitajci združiti v boju proti Japoncem, katerim je treba iztrgati zemljo, ki so jo ugra bili Kitajski. Ta osvobodilni boj naj vodi nova vlada, v kateri naj bodo zastopane vse pokrajine. Preganjanje komunistov in zatiranje rodoljubnih gibanj, ki jih je nankinška vlada ovirala, ker so tako zahtevali Japonci, mora prenehati. "Vsi kitajski topovi morajo usmeriti svoja žrela proti Japoncem", "Izdajalcem", ki bi se temu boju za osvoboditev ne marali priključiti, naj se pa zapleni premoženje.
S tem programom se je Čansuehljang priključil rdeči- armadi, ki bo morala sedaj najprej meriti svoje sile z nankinško vojsko. Nankinška vlada je namreč že poslala proti upornikom "kazensko ekspe-dicijo", ki naj nezvestega Čangsu-ehljanga kaznuje in "fuehrerja" Čankajšeka osvobodi.
Od izida tega spopada med rdečimi in nankinškimi četami bo odvisen nadaljnji razvoj dogodkov.
& * & * ^ *
razvoj ÍT *
Boji okrog Madrida
Položaj okrog Madrida se v bistvu ni spremenil. Ljudska vojska, ki so jo ojačile močne skupine tu jih pnpstovoljcev, še vedno uspešno kljubje napadom revolucionarcev. Pred par dnevi so uporniška letala spet obstreljevala Madrid; bombe so ubile kakšnih 50 oseb ter jih ranile več sto, poleg tega pa so povzročile tudi materialno škodo.
Španska vlada upa. da se bo Madrid mogel držati še dolgo; vsaj toliko časa, da bo mogla reorganizirati svoje vojno letalstvo, ki naj bi zadalo revolucionarcem smrtni udarec. V tujini se namreč sedaj vežba mnogo španskih mladeničev v letalskih šolah; ko se ti izurijo, bo vlada nabavila moderna letala ter- bo na ta način razpolagala z močnim zračnim vojnim brodovjem in upa, da bo to brodovje odločilo vojno v njen prid.
ft * ft * & * & , ★
Kako so domobranski "snažni" jun aki . .. razgnali proslavo zedinjeu ja 5. t. m.: pogled na nabito polno dvorano "Centra de Almaceneros" tekom enega izmed odmorov — po otročjem incidentu —, ko je tudi v prostranem bufetu ter v veži in na hodnikih mrgolelo občinstva —
je
bd kot Jurij VI. proglašen Yorski vojvoda. Prejšnji kralj Edvard, sedaj vojvoda windsorski se je začasno nastanil v Enzersfeldu, v Avstri ji. Pravijo, da se bo po praznikih odpravil v Dalmacijo ter da se bo nastanil v Cavtatu pri Dubrovniku.
Pobuda Anglije in Francije za
pomirjenje španske ni imela uspeha, ker sta Nemčija in Italija odklonili sodelovanje v tej stvari.
Stavka severnoameriških pristav-niških delavcev, ki je trajala 45 dni se je sedaj končala. 230 parnikov je bilo ves ta čas blokiranih v raznih pristaniščih na Atlantiku.
Francozi bodo ojačili Maginoto-vo obrambno črto tako, da bo merila v globino svojih 8 do 10 kilometrov.
Roosevelt se je vrnil v domovino;
novinarjem je izjavil, da trdno veruje v uspeh buenosaireške pana-meriške konference, ki da bo dala vsemu svetu podučen zgled sodelovanja in sloge med državami.
. - polic«5? je aretirala pet voditeljev komuL.^v; stranke, ki so nabirali prostovoljce za špansko ljudsko vojsko.
Italijanska vlada je dala Angležem zagotovila, da nikakor ne namerava spremeniti sedanjegai stanja na Sredozemskem morju ter je izjavila, da so vesti o zasedbi Ba-learskih otokov po italijanskih četah izmišljene.
Angleška vlada je izjavila v spod nji zbornici potom svojega zunanjega ministra, da nikakor ne namerava priznati Italijanom pravice do Abe sini je.
Novo vlado imajo v Kataloniji; nadaljevala bo dela prejšnje vlade "v prid delavstvu, kmetom in malim posestnikom" ter bo "iztrebila še zadnje ostanke skupin izkoriščevalcev".
Sina abesinskega rasa Kasse, ki je z večjo četo svojih pristašev vodil boj proti italijanski okupacijski voski, so Italijani zajeli in ustrelili.
Za novega švicarskega predsednika je bil z veliko večino izvoljen dosedanji podpredsednik Motta.
Šest milijonov peset v vrednostnih papirjih so našli vzidanih v zidovih škofijske palače v Leridi, ko so palačo podirali, ker je bila tekom neredov močno poškodovana.
V Parizu se mudi romunski zunanji minister Antonescu; Blumu ic izjavil, da bo Romunska ostala zvesta Franciji in Mali antanti. Pri šel pa se je pogajat za posojilo, ki naj bi Romunski omogočilo, da bolje opremi svojo vojsko, ki je v teh ničnem pogledu precej zanemarjena.
Argentinskega zunanjega ministra dr. Saavedro Lamasa je romunska vlada odlikovala, zaradi zaslug, ki si jih je pridobil z utrjevanje miru z velikim križetn reda romun ske zvezde; češkoslovaška pa mu je podelila odlikovanje reda Belega orla.
(Dalje s 1. stolpca) soč kilometnov daleč od nas, v domovini.
Domobransko poročilo o proslavi je torej dobra šola za vse one hrvatske izseljence, ki so v domobranskih voditeljih gledali reševalce naroda. Sedaj bodo pač spoznali, kakšni so tisti možakarji, ki so se jim vsiljevali kot voditelji, in koliko vere jim gre.
Nam pa je poročilo obenem v dokaz, da se Domobran nahaja že v skrajno slabih vodah, če v iskanju rešitve sega po tako opubnih Sredstvih.
t:
Stran 2
NOVI LIST

o;
ARGENTINSKE VESTI
Povratek dr. Alvearja
V nedeljo se je vrnil iz Evrope voditelj radikalske stranke dr. Mar celo T. de Alvear. Njegovi pristaši so mu priredili zares izreden sprejem. Štiri letala in štirje vlačilci so spremljali ladjo, na kateri se je vozil v pristanišče, v pristanišču samem pa je Alvearja navda seno pozdravila velika množica radikalov.
Po pozdravnih besedah strankinega vodstva je imel šef radikalske stranke govor, v katerem je naglašal, da bodo prihodnje volitve odločilne važnosti za ustavno ure d bo argentinske republike ter z<i argentinsko demokracijo in svobodo. Dejal je, da se nekateri "narodovi varu'hi" pripravljajo na to, da bi z nasiljem in s sleparskimi sredstvi vsilili ljudstvu svoje varuštvo. Stranka se mora z vsemi svojimi silami borili proti tem ljudem, ki jim normalizacija prilik v republiki ne gre v račun.
Fotrebno pa je, da se ta normalizacija izvrši in v ta namen mora tudi radikalska stranka, je dejal Al vear, doprinesti svojo dobro voljo: pozabiti mora na preganjanja, ki jih je morala prestati, pozabiti mora na stare jeze in sovraštva, tudi če so bila razumljiva in upravičena, in gledati mora le na višje interese argentinske skupnosti.
Govor radikalskega voditelja je naredil globok vtis in njegove resne besede o dolžnostih, ki jih ima stranka, katero on vodi, so vsi nepristranski listi podčrtali z nepri kritim zadoščenjem.
Panameriška mirovna konferenca

KROJACNICA
Leopold Ušaj
Sedaj v novih prostorih, zraven prejšnje krojačnice, kjer boste zmerom in v vsakem oziru najbolje postrežem. GARMENDIA 4974 — Bs. Aires Paternal.
Panameriška pacifistična konferenca je nadaljevala v preteklem tednu svoje delo. Razni odbori so pripravili predloge za sklepe, o katerih je razpravljala konferenca na svoji plenarni seji, ki se je vršila v sredo. Konferenca je odobril i, med drugim, osnutek dogovora, po katerem se ameriške države obvezujejo da se bodo nemudoma začele posvetovati med seboj v svrho o-hra-nitve oziroma vzpostavitve miru, vsak krat ko bo kakšen ameriški ali izvenameriški spor ogra-žal mir na ameriškem kontinentu.
Na sejah posameznih odborov sta prišli že par krat do izraza dve različni tendenci delegatov posameznih držav: eni priporočajo, naj bi se novi svet kar nič ne brigal za stari svet, ki da noče priti1 k pameti in se vsak dan bolj pripravlja na novo vojno, drugi pa so proti takšni ameriški izolaciji in razlagajo, da je treba ameriško pacifično miselnost propagirati po vsem svetu. ^Delegan so se tudi domenili, da bo konferenca, preden se zaključi, izrazila! globoko bolest Latinske A-merike zaradi žalostnih dogodkov v Španiji.
Ljubezenska žaloigra
Aida Trejo, stara komaj 16 let iz Rosaría, je bila bolna, pa se je zatekla k zdravniku Adolfu Audi-siu. Ko je okrevala je ostala za u-slugo še nadalje pri njem. Najbrže se je med njima razvilo ljubavno razmerje, ki pa ni dolgo trajalo. Aida je zapustila to službo in nastopila drugo.. Po preteku nekaj dni je vzela v tej novi hiši samokres, pričakala dr. Audisia ter trikrat ustrelila vanj. Dve krogli st;i ga zadeli v ramo ter mu jo zdrobili ena pa ga je zadela v prsa. — Nato si je mlado dekle še samo pognalo kroglo v levo oko in je bila pri priči mrtva. Tudi zdravnikovo stanje je nevarno.
Kaznovani klubi
Ker so se v njihovih prostorih igrale prepovedane hazardne igre, je policija zaprla pet klubov v središču mesta ter aretirala 72 oseb; vlada je pa tem klubom odvzela tudi juridično osebnost.
B O Z IC
NOVO LETO SV. TRIJE KRALJI
Bližajo se veliki prazniki:
Ne pozabite, da se bo za te velike praznike zbrala v starem kraju Vaša družina ter se bo spomnila Vaše odsotnosti.
Da jim svojo odsotnost vsaj deloma nadomestite, omogočite jim, da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično nakazilo, in sicer, kakor doslej, potom zavoda
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59
Proslava v čast biySemu kralju Edvardu VIII.
V četrtek se je vršila v ulici Tu-cutaán 744 proslava v čast odstopi všemu angleškemu kralju. Udeleženci so se podpisali tudi v velik album, katerega nameravajo izročiti windsorskemu vojvodi, če bi se nastanil v Argentini, kakor so nekateri zatrjevali, da se bo.
Važno za izseljence
Vlada je odredila, da od 1. janu ijja 1937 leta, morajo vsi tujci, ki hočejo imeti osebne izkaznice (Cédula de Identidad): sporočiti ime parnika, s katerim so dospeli. Dan mesec in leto prihoda ter kopijo takratne slike. Brez teh dokumen tov se izkaznice ne bodo izdajale.
Oče pred očmi svojega sina utonil
Tudi preteklo nedeljo je zahtevala voda nekaj žrtev pri kopanju 40 letni Félix Maggi, njegov sin Carlos, star 17 let ter zadnjega pri jatelj, Diego Goi.zales so se šli kopat na Dock Sud. Tam so našli tudi nekatere tovariše. Stari Maggi je organiziral nogomet. Nalašč ali po naključku žoga je padla sredi vode. Več igralcev je skočilo tedai za njo v vodo, tako tudi Gonzales in Maggijev sin. Diego je žogo srečno dosegel, a. v tem je zaslišal klic na pomoč; klical je Carlos. — Diego je spustil žogo in hitel takoj na pomoč, kateremu se je tudi posrečilo, da je Cariosa privlekel na suho. Oče, ko je zaslišal obupen klic sinov na pomoč, je tudi sam planil v vodo, da reši sina. Toda oče, se je li udaril ob kak kamen ali, ga je zgrabil krč, ali ga je zadela kap, začel se je potapljati in ¡zginil je pred očmi svojega sina in drugih tovarišev pod vodo ter utonil. — V potoku Santa Fe je utonil Alejandro Benitez. V novem pristanišču, na višini ulice Canniiig pa tudi nek neznan mož. — Sedaj, ko je kopalna sezona in. so vroči dnevi, gredo ljudje radi v vodo, da se nekoliko ohlade. Pri tem pa bi bilo priporočati, da ne gredo razgreti v vodo in tudi ne s polnim želodcem, ker bi znalo to imeti težke posledice.
Bratje Kennedy se lahko vrnejo
Bratje Kennedy, ki so vodili ponesrečeno radikalsko septembersko revolucijo proti sedanji vladi ter pobegnili v Uruguay, se smejo vrniti v Argentino. V Paraná, kjer se je vršil sedaj proces, je bilo kazensko postopanje proti njim ustavljeno, ker spada njih dejanje pod amnestijo.
Nadaljevanje razprave o komunizmu v senatu
Po končanem govoru o pobijanju komunizma, ki ga je imel več dni demokratični senator Sánchez Sorondo, je prejšnji petek začel s spojim govorom socialistični senator dr. Bravo, v katerem je poudarjal, da je mogoče komunizem pobijati le s pravično socialno zakonodajo, ter da čaka na tem polju Argentino še mnogo dela.
KROJACNICA IN TRGOVINA Velika izbera
vsakovrstnih vzorcev in poletnega blaga, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin.
Sebastian Mozetič
Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal)
S proslave zedinjenja: staro in mla do se je še v ranih jutranjih urah veselo vrtelo po dvorani tekom pro ste zabave, nič hudega sluteč, kaj pripravljajo. . . domobranski pisuni za prihodnjo štev. svojega lista. —
Božičnica za naše malčke
Kakor vsako leto, tako priredi "Tabor" tudi letos božičnico z obdarovanjem naših malčkov. Božičnica se ne bo vršila v soboto zvečer, kakor je bilo prvotno javljeno, marveč v NEDELJO, 27. t. m., popoldne, ker bo tako gotovo bolj pri merno za naš mladi svet. Spored prireditve je pester in izvajali ga bodo izključno naši šoiarčki, ki se bodo postavili z raznimi deklama-cijami, prizori, plesom itd. Božič | nega moža, ki sedaj okrog moledu- I je da bo čim več robe s seboj privlekel, bo z lepo pesmijo pozdravil otroški zbor.
Starši naj prijavijo svoje otroke za to božičnico v društvenih prostorih ul. Paz Soldán 4924, kar sto ! re lahko vsak večer do 26. t. m. Istotam se sprejemajo tudi posebni darovi staršev, namenjeni .njihovi { deci. ,Na vsakem zavoju mora biti ' napisano ime otroka, kateremu je 1 namenjen.
Spored božičnice se bo začel iz vajati ob 6. popoldne. K udeležbi io vabljeni vsi naši malčki in nji hovi starši, pa seveda tudi vsi čla ni in prijatelji društva. Vstopnine ne bo, marveč se bodo na vratih prejemali samo prostovoljni pri s pevki.
ODBOR.
Silvestrov večer 0
"Tabor" vabi člane in prijatelje na "Silvestrov večer", ki se bo vršil v društvenih prostorih, Paz Soldán 4924, od 9. zvečer dalje. Spored bo obsegal razne pevske točke, kuplete, šaljive prizore in kratke igrico. Po sporedu pa bo prosta zabava s plesom do ranega jutra.
Uradne ure: od 8,30 do 19., ob sobotah pa do 12.30.
KROJACNICA
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom RIO BAMBA 879 — Bs. Aires
"Ljudski Oder"
To društvo bo proslavljalo Silvestrov večer v dvorani ul. Cangalla 2535. Spored obsega naslednje točke: 1. Otvoritev, godba; 2. "Mornar", mešan zbor; 3. "Mlad junak po vasi jezdi", mešan zbor;
IZ CORDOBE
Prireditveni odbor Slovencev in ilrvatov
priredi v četrtek, 31. decembra t. 1., ob 9. uri zvečer, v francoski dvorani, ulica Rioja št. 380, dobrodelno prireditev v korist trpečemu naroda španske republike, s sledečim sporedom: 1) Otvoritev — Godba. 2. Na plan — deklamacija. 3) i ž naše domovine — deklamacija. 4. Vaga-bund — otroški prizor 5) Mladini — deklamacija. 6) Ljubosumnost — Veseloigra v enem dejanju. 7) Vaš-čilo k novemu letu. 8) Govor. — Po sporedu prosta zabava in ples do zore.
Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Vstopnina $ 0.80 ' ženske prosto.
K udeležbi vljudno vabi
Prireditveni odbor.
4. "Oblaček", moški zbor; 5. "Pe-1 pelka", otroška igra v 4 dejanjih;
6. Voščilo novega leta. j I'o sporedu plesna zabava do jutra. Vstopnina za moške 1.50, za j člane in ženske 1.— -, za članice pa i je vstop prost. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
i *
. ——	I
Gospodarsko podporno ! društvo Slovencev
v Villi Devoto
VABI
i bu OAisuiaqo ouafuao
DRUŽABNO ZABAVO
ki se bo vršila 31. decembra 1936 na društvenem zemljišču ul. SIMBRON 5148 od 8. ure zvečer do 4. ure zjutraj.
Pri zabavi pojeta moški in mešani zbor G.P.D.S.
Pridite vsi prijatelji društva in ljubitelji domače zabave, da se skupno poslovimo od starega leta in pozdravimo novo leto.
Dobro založen bufet po zmernih cenah. Svira češki orkester.
Odbor
Objave Kr. Poslanstva
Charcas 1705 Bs. Aires
Kr. poslaništvo išče in poziva naslednje naše izseljence, da se zgla-sijo pri zgoraj navedenem poslaništvu :
Stanislav Markelc, kateri je pri šel v [Argentino 1928 leta in čegar zadnji naslov je bil: Casa Juan Daf Bič, La Cumbre FCCNA.
Petar B. Dragojlovic iz Ubala.
Prej se je nahajal v Tandilu.
Jovan Dimitrovič iz sela Capare uri Bitolju.
Bogdan Toškovič iz sela Saleviči. Matija Zličarič iz Kostajnice. Mate Vekič iz Poljica, opčina Vrgorac.
Vinko Buz iz Gorice, opčina Ra-sinja, srez Ludbreg.
Če bi pa kdo od naših izseljencev vedel za naslov od katerega zgoraj iskanih rojakov, je vljudno naprošen, da to sporoči našemu poslaništvu.
CERKVENI VESTNIK
Ni tukaj Božič to, kar je doma. med zasneženimi brdi, med začara nimi smrekami, pod upognjenim drevjem in ob topli peči... To so božični spomini. A bistvo Božiča m v zunanjosti, temveč v teta, da nam je Bog izkazal toliko ljubezen,-da je svojega Sina poslal, da je Božji Sin našo človeško revščino nase vzel, da nam je zgled skromnega življenja dal in nazadnje nas s trpljenjem odrešil.
Oznanili so angeli mir, a še je na svetu zlo in nesreča... Pa tisti, ki so resnični otroci božji, božji ne le v besedi in po molitvi, temveč božji tudi po dejanju in zlasti p'-1 ljubezni do bližnjega, ki zatirajo v sebi samoljubje in strasti - tisti nosijo v srcu zadovoljnost in mir ker vedo, zakaj trpe na svetu.
lo je nauk božiča: da se odpo-vejmo posvetnim željam in živimo trezno, pravično in bogaboječe, pri čakujoč blažen, upanja in prihoda gospoda Našega Jezusa Kristusa, kakor je-zapisal sv. Pavel.
Boli premnoge to, ker vidijo, d'', smo duhovniki, ki bi marali biti pač najboljši živ zgled za svoj nauk, da smo često le po besedi Jezusovi, po dejanju pa tako daleč od Njega... Toda vsak naj pomisii. daje njegova lastna zadovoljnost doma v njegovem lastnem srcu, neodvisno od tega, če smo duhovniki dobro ali ne... Zato naj se vsak zase trudi za to, da bo dober božji otrok v spolnjevanju volje božje, pa bo njegovo življenje zadovoljno in mirno...
To nedeljo 20. dec. je sv. maš.'* y na Paternalu za rain.) Marijo Ce-tin.
Večernice v Saavedri.
Na' božič pa bo polnočnica na Pa ternalu (ftv. del Campo 1653) ob 10 uri maša na Avellanedi,
Večernice na Paternalu.
Na dan pred Božičem je post do večerje in sicer se ne sme jesti me so. Za yečerjo pa že lahko.
Priliko za spoved imate vsak dan od 8 do 9 ure pri sv. Antonu (Park Patricios) in na sv. večer popoldne in zvečer do-11 ure, v nedeljo in praznike dop. do 9 ure, v sobotah zvečer. Na Paternalu po pol-nočnici.
Hladnik Janez
PRIPOROČAJTE
novi list
tincinnciticitiiHicjiiticn
VABILO
na
PLES
katerega priredijo fantje iz Ville Devoto, in ki se vrši dne 20. DECEMBRA od 4. ure dalje v prostorih G. P. D. S.
Simbron 5148 Vljudno vabimo vse prijatelje in ljubitelje veselja, da se te zabave udeleže v obilnem številu
Med zabavo se vrši srečolov
in prodaja cvetlic Svira orkester D. K. D.
Ljudski oder FANTOVSKI ODSEK
KUKKKKKKKKKinrKKK
Angel VELYAN0VSKY
UVOZ ZASTOPSTVA IZVOZ Edini uvoznik jugoslovanskih su~ gih gob in semen za Argentinijo in
Uruguay
25 de Mayo 72G Buenos Aires U. T. 31 Retiro 3315
NOV!LIST
Stftk i
milili
SLOVENCI POMA IN DRUGOD
VESTI IZ DOMOVINE
MILA SODBA V KRES-TINSKEM PROCESU
kerestinski proces, ki je trajal skoraj pdldrugi mesec in v katerem se je moralo zagovarjati 29 obtožen cev zaradi znanega krvoprelitja na dvorcu bivšega bana Mihaloviča, je bil 13. novembra zaključen z proglasitvijo sodbe. Za proglasitev sodbe je vladalo veliko zanimanje in je bila sodna dvorana do zadnjega kotička zasedena. Izdani so bili obsežni varnostni ukrepi.
Ob navzočnosti vseh obtožencev in braniteljev ter zastopnikov zašel) nih udeležencev je predsednik sena ta dr. Katnič ob 9.05 objavil sodbo. Sodišče je izmed 29 obtožencev samo 5 obtožencev spoznalo za krive sodelovanja pri nasiljih v Kerestm-. cu odnosno Rakitju ter so bili po čl. 154 k. z. zaradi prestopka zoper javni red in mir obsojeni:
1. Maks Miholič, 57 let star, poljedelec iz Kerestinca na 6 mesecev strogega zapora;
' 2.Djuro Horvat, 28 let star, delavec iz Rakitja, na 6 mes. strogega zapora;
3.	Stjepan Navljalič, 44 let star, poljedelec iz Rakita, na 3 mesece
strogega zapora;
4.	Mirko Tomaško. 24 let star delavec iz Kerestinca, na 3 mesece ■urogega zapora in
5.	Maks Kl&nenčič, gostilničar iz Kerestinca, 44 let star, na 2 meseca
I strogega zapora.
Obsojenim se vštejo v kazen preiskovalni zapor.
Ostalih 24 obtožencev je bilo v smislu čl. 280 k. p. zaradi pomanjkanja dokazov oproščenih vsake
krivde in kazni.
Državni tožilec je zoper oprostilno sodbo in zaradi prenizko odmerjene kazni najavil revizijo m pn-ziv zagovorniki obsojencev pa so najavili revizijo zaradi preostre kazni. Sodišče je ugodilo zahtev, obrambe ter so bili vsi obsojen, takoj izpuščeni na svobodo.
Sodba je izzvala v vsej javnost.
veliko senzacijo.___
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Prac,i in Bs. Airesu. z večletno Prakso v praški porodnišnici ter v tuk t bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. - Sprejema penzionistke .z mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene
SLOVENCA USTRELJENA NA BOLGARSKI MEJI
Na meji v bližini Vučjega kamna ie prišlo do tragičnega incidenta. — Obmejna straža je tik ob meji opazila dva neznanca, ki sta zašla in nameravala, kakor vse kaže, preiti čez mejo v Bolgarijo. Ker se na poziv nista ustavila, je straža po pred pisih streljala. Oba sta bila zadeta in sta nekaj trenutkov nato izdihnila. Izkazalo se je, da sta bila to 27-letni Viktor Kole iz Kranja in 29-letni Alojzij Perdan iz neke vasi v kranjski okolici. Na mejo je danes prišla tudi že sodna komisija, ki je uvedla preiskavo. Pri obeh so našli popolndma pravilne! dokumente in po 400. Prejšnji dan- sta še bila v neki vasi blizu Caribroda, kjer sta sé razgovarjala s kmeti in izjavila, da potujeta v# Caribrod. Bila sta v Beogradu pri nekem zdravniku iz Slovenijo, ki jima je dal na pot tudi vozne listke za železnico in po 500 Din. Potovala sta kot turista, zdi se pa da sta res nameravala preiti preko meje v Bolgarijo.
VESTI S PRIMORSKEGA
SVOJI K SVOJIM!
FILOMENA BEHEŠ-B1LK0VA
Slov. babica
Bivša prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici Juan Fernández, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in dežele v popolno oskrbo. — Cene izredno nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejema Od 7 do 21., ob nedeljah in praznrioh pa do 20. — Vprašajte za informacije preden greste drugam
Lečenje brez bolesti. UMA 1217	u. T. 23-3389
Umetniška kovačnica
Specializirana v oknicah, železnih vratih itd., se priporoča slovenskim izseljencem
CUCIT & HUMAR
Bld. Ballester 425
ŽALOSTNA SMRT SLO VENSKEGA INŽENERJA
Pri gradnji unske proge v odseku pri Ripcu, kjer gradi progo ljubljan sko podjetje inž. Dukiča, se je pripetila huda nesreča, pri kateri je izgubil življenje med drugimi tudi 26-letni inž. Mirko Rolitz, doma iz Dol nje Lendave. Iz unskega postajališča pri Ripcu so se odpeljali z motornim čolnom proti Rakiču inž. Rolitz delovadja Tvica Spalj in dva delavca. Motorni čoln je vodil šofer Kula-kov. Komaj so odrinili od brega, je Kulakov opazil, da motor ne deluje dobro. Motor je bil par dni prej v popravilu. Kulakov je nekaj časa manevriral, naposled pa je uvttlel, da motor ne bo zmagal toka. Čoln je začelo zanašati in kmalu ga je vo da odnesla seboj. Na nesrečo v čolnu ni bilo nobenega vesla. Čoln je potegnilo v deroči tok in ga z veliko brzino gnalo proti dokaj globokemu slapu. Kulakov je v zadnjem trenutku skočil iz čolno ki ga je voda vrgla preko slapa. Obvisel je na neki vrbi, čoln s ostalimi potniki pa je izginil v valovih. Kulakova so rešili ljudje, ki so prihiteli oa pomoč, dočim ostalim potnikom ni mogel nihče več pomagati.
NENAVADNO NADARJEN OTROK
V neki zapuščeni bosanski vasi so že pred meseci turisti po naključju odkrili, da je mali Meho Fočič, ki še v osnovno, šolo ne hodi, nenava den talent. Otrok, ki je sin revnega vaškega čevlarja, rešuje na pamet matematične naloge, kakršne lahko izurjeni računarji rešijo samo na papirju in s pomočjo raznih tabel. Izredni talent malega Meha so preizkusili tudi v raznih učnih zavodih v Sarajevu in Zagrebu in pred tedni je malega fenomenalne-ga računarja vzela v oskrbo gospa Marija, vdova Stjepaiia Radiča. O izredni nadarjenosti otroka so listi mnogo pisali in so se v zadnjem času lastniki nekih zagrebških za-bavilišč oprijeli otrokovega očeta ter mu ponujali lepe zaslužke, če dovoli, da bi njegov sinček kazal svoj računarski talent pred publiko v zabavališčih. Mehov oče je že pri spel v Zagreb in se pogajal z nekim kinopodjetjem in varietejem. Gospa Radičeva pa se je obrnila na profesorje višje pedagoške šole in prof. dr. Bujas se odločno protivi javnemu nastopanju nadarjenega otroka. Malega Meha naj primerno vzgojijo, da bo prispeval k razvoju naše kulture, in na vsak način naj .se prepreči izrabljanje njegove nadarjenosti
Letalec. Križaj padel na Španskem
"Istra" piše:
"Vsem je gotovo še v spominu, kako je pred štirimi leti pristal na letališču v Ljubljani mlad avijatičar z italijanskim vojnim letalom. Bil je to Jožef Križaj, doma iz Koprive na Krasu, ki je kot rezervist pri avija-tiki uporabil priliko in desertiral z letalom v našo državo. Letalo so vrnili Italiji, Križaj pa je moral več kakor dve leti okusiti grenkobe kon iinacije. Pozneje se je lahko svo-bodneje kretal in je dovršil tudi trgovski tečaj.
"Pred poldrugim mesecom pa je nato tiho zapustil svoje tovariše e-migrante v Jugoslaviji in pohitel na špansko bojišče, da se tam meri z italijanskimi fašističnimi letalci, ki so podpirali uporniške čete. V Alba-ceti je imel kvartir, odkoder se je skozi tri tedne dan za dnem dvigal v zračne višine in bruhal ogenj nad sovražnika. 21. dan pa je doletela tudi njega nesreča. Zadet od sovraž nih krogel, je njegov aeroplan zgorel. Križaj se je lahko še spustil s padalom na tla, toda zaneslo ga je na sovražno črto. Ujeli so ga in kmalu tudi ustrelili, še preden so mogli izposlovati zamenjavo.
Še predno je prišla vest, da ni Kri žaja več med živimi, so ga spoznali njegovi tovariši in prijatelji na Pa-ramontovem filmu, ki je kazal slike s španskega bojišča. Videli so, kako pada neki letalec od gorečega letala, kako ga aretirajo uporniški vojaki in ga peljajo v odprtem avtu v z i-pore. V letalcu, čigar obraz je bil ves črn od dima in saj, so v svojo grozo spoznali Jožeta Križaja.
"Križaj je rojen v Koprivi 13. ma j a 1911, a dezertiral je iz Vidma 25 VI. 1932 leta.
"Slava njegovemu spominu, padel jt junaško v boju za svoje in naše ideale!"
Novo amnestijo
v	t i• •	napovedujejo
ro Julijski Krajini krožijo vesti, da se zopet pripravlja amnestija. Mussolini sam da je izjavil, da je preveč ljudi po ječah. Kot povod bi »zbrali slavnostni dan, ko bo italijanski kralj kronan za cesarja fašističnega imperija. Drugi pa trdijo, da je prestolonaslednjikova žena zo-v drugem stanu in da bodo proglasili amnestijo, ako se bo rodil sin. V konfinaciji je umrl
V	Santa Maria, v pokrajini Potenza, v Italiji, je umrl Mihael Eržen, doma iz Bukovega pri Cerknem. Eržen je bil leta 1935 obsojen na pet let konfinacije. Slava njegovemu spominu!
Konfinacije delavcev iz tržaške ladjedelnice "San Marco"
Nedavno je bilo aretiranih v ladjedelnici "San Marco" v Trstu več delavcev, češ da delajo komunistično propagando. Po plakatih, ki so te dni bili nalepljeni v ladjedelnici, so delavci izvedeli, da so bili njihovi tovariši Bruno Najcan, Luigi Ge lh, Nino Luisa, Cario Scizza in Anton Tdme konfinirani vsak na pet let, da sta bila Savano Tenente in neki Emeraci obsojena na štiri leta zapora, Ernesto G'hersiglia pa. da pride pred posebni tribunal.
Ivan Meštrovič povabljen v Rumunijo.
Rumunski ministrski predsednik Tatarescu, ki je je mudi zadnje dni v Beogradu, se je sestal z našim slavnim kiparjem IvanoVn Meštrovi-čem. Gororila sta o postavitvi spomenika kralju Karolu I. in kralju Ferdinandu v Bukarešti. Oba spomenika bo izdelal Meštrovič, ki je odpotoval skupaj z rumunskim ministrskim predsednikom v Bukarešto.
Osemdesetletnica Fran Novaka.
V	Ljubljani je te dni praznoval S0-letnico svojega rojstva nestor slo venskih stenografov, gimnazijski ra vnatelj Fran Novak, oče slovenske stenografije.
Smrt slovenskega botanika
V	Ljubljani je bil dne 23. oktobra položen k večnemu ppčitku slove :i slovenski botanik, profesor Martin Cilenšek. Kakor je Erjavec seznani Slovence z živalstvom, tako sta jih Tušek in Cilenšek seznanila z rastlinstvom. Cilenšek je napisal mnogo poljudnih in znanstvenih člankov iz botanike, največje njegovo delo pa so "Naše škodljive rastline v podobi in besedi," katere je Mohorjeva družba pošiljala med narod od leta 1892 do 1896. Rojen je bil pred 89 leti v Gotovljah v Savinski dolini, fttudoval je v Celju in potem v Grac cu. Najprej je služboval kot sup lent na ljubljanski realki, potem 9 let kot profesor v Leobnu, nato' pa do vpokojitve leta 1905 v Ptuju. Po vpokojitvi je živel v Celju.
Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela , Obleke od 9 55 do 120. Hlače fantaslj« od j io_28. Delo prvovrstno. Blago 1* najboljših tovarn. Olajiave z« plačevanje
Drobne vesti i
Radi bega čez mejo je bil obsojen pred goriškim sodiščem 251etni Nar-din Josip iz Vrtojbe na 6 mesecev aresta in 4500 lir denarne kazni.
Antonu Žvoklju iz Manč, očetu padlega sina v Abesiniji, je poslal tajnik fašistične stranke 600 lir kot posebno nagrado.
31 letnega Josipa Besednjaka iz
Dornberga so aretirali in predali so dišču, ker je hranil v svoje'm vinogradu precejšno količino smodnika, ki ga je dobil iz starega razstreliva, ki je ostalo še od svetovne vojne. Oblastem ga je naznanil gozdni čuvar Franc Šinigoj. Da se nad njim maščuje, ga je Besednjak obdolžil tatvine. Tako se bo moral pred sodniki zagovarjati poleg prekršitve o nabiranju vojnega materijala tudi še o lažnih izjavah.
Goriški prefekt je imenoval sledeče može za občinske svetovalce v Vipavi: za predstavnike delodajalcev: Postirja Joachima, Madalozza Alojzija, Turrija Herkula, za delavce pa: Ferjančiča Alojza, Cunto Ra faela in Bavčerja Franca.
V Gorici se ne bo več vršila prodaja sena na znanem senenem trgu, temveč poleg živinskega trga zv. gradom, kjer je tudi izstavljena tehtnica.
MAKSIMILIJAN SAURIH
VARNES 2191 Buenos Aires (nasp-oti postaje La Paternal)
U. T. 50—»27,
Smrtna kosa
V	Dornbergu pri Gorici so 30. oktobra položili k večnemu počitku g. Ivana Budina, bivšega podžupana, posestnika in upravnega svetnica vipavske železnice. Velika množica sorodnikov, prijateljev in znancev je s svojo udeležbo pri pogrebu dokazala, kako je bil pokojnik splošno priljubljen. Za njim žalujejo soproga ter trije sinovi in hčerko., ki živijo v Jugoslaviji. Pokojnik bo ohranjen v blagem spominu.
Aretacije v Vrbovem
Logar Anton, po domače Vrbona-tov, o katerem smo pred nedavnim >oročali, kako ga je grof Windisch-graetz odslovil iz službe, ker se ni hotel vpisati v milico, je bil prejšnji mesec aretiran v Vrbovem, obenem z Ivanom Rutarjem, Mrakovim, starim 26 let, in Franjom Urbančičem, Prinčovim, starim 25 let. Vzrok a-retacije ni znan. Ponje so prišli po licaji iz Bistrice ter jih odvedli s seboj v zapore.
Zaradi hrvatskega lista
V	hiši Ivana Buljevca, na Vrhu pri Buzetu, so karabinerji izvršili pred nedavnim temeljito hišno preis kavo; drugega niso našli nego star izvod zagrebških "Novosti". Radi tega lista so ga odpeljali v Sovinjak, kjer ga je karabinerski brigadir ozmerjal, opljuval ter mu zagrozil, da ga bo dal konfinirati. Buljevac, ki ima 60 let, si je le oddahnil, ko so ga vkljub grožnjam pustili domov.
Dne 28. oktobra pa so karabinerji spet prišli na njegov dom. Počakali so nanj, da se je vrnil iz Roča, kamor je bil šel obiskat neke sorodnike, nakar so ga aretirali, odvedli v Sovinjak, od tam v Buzet in končno v Pulo, kjer so ga oddali v zapore. Pravijo, da ga bodo konfinirali.
Pri Rodiku iščejo premog
Na robu kraške planote pri Rodiku kopljejo že nad pol leta, da bi dobili premog. Toda ves trud je zaman, ker še do sedaj niso dobili nobenih velikih količin premoga. Pre-mogokop v Vremah počiva že par let. Pravijo, da se nikakor ne splača kopanje, ker je premalo premoga. Veliko nadlogo dela tudi voda, ki stalno ograža vsako delo. Tako so morali opustiti rudnik zaradi njegove" nerentabilnosti.
POZOR!!!
Lepo posejan, 7 ha velik vrt (quinta) proda takoj
BONCELJ FRANC, Pereyra
Lusena 2000, Lomas de Zamora
FCSD.
BOŽIČNICA
za vso mladež naše naselbine sé bo v r š i 1 a v nedeljo, 27. decembra v "Taborovih" prostorih, ul. Paz Soldán 4924, od 6. pop. dalje
Spored:
1.	Otvoritev, orkester
2.	Deklamacije
3.	"Po jezeru", ples
4.	Deklamacije
5.	"Ob modri Donavi", ples
6.	"Perice", prizor s petjem
7.	"Trgovina z igračami", šaljiv prizor s plesi
8.	Prihod Božičnega moža in pozdrav otroškega zbora
9.	Obdarovanje otrok Po sporedu:
PROSTA ZABAVA
Velika tatvina je bila izvršena v Nemškem rutu. Iz zadružne mlekar ne so tatovi odnesli 47 kg surovega masla, 680 lir v denarju in menico za 2700 lir, glasečo se na La'harna-l ja Franca.
Na živinskih trgih v Julijski Krajini so cene živine sledeče: krave od 1200 lir do 1600, junice od 800 do 1200, prašički od 50 do 100 lir.
21-letni Radislav Klanšček iz Šem pasa je bil naznanjen goriškemu sodišču ker je Bežal čez mejo. Ugotovili so, da je prekoračil mejo pri Go doviču.
Karabinerji iz Želina so aretirali
•blizu meje 26-letnega Piska Ivana iz Ponikev, ker je pritihotapil iz Jugoslavije precejšnjo količino kave in 80 cigaret "Vardar".
Župan (podesta) hrenovske občine je podelil dva radio aparata, šoli v Hruševju in šoli v Vel,. Ubel-"skem.
Aretiran je bil 30 letni Leopold Štancar iz Komna ker se je upiral lovskemu čuvaju Andreju Zegi.
3 leta zapora in 2100 lir denarne kazni je dobil Zgubin Celestin, star 32 let iz Jamelj, ker je hotel okrasti Lavrenčiča N. iz Doberdoba, a je bil pravočasno odkrit. Pred sodniki se je zagovarjal, češ da je pomotoma prišel v Lavrečičevo hišo, mislil pa je, da je pri Pepetu... Nagrade šolskim otrokom v Istri.
Na obletnico pohoda na Rim, je društvo "Dante Alighieri" podeli lo nagrado v znesko po 100 lir vsakemu šolskemu otroku zaradi dobre ga napredovanja v italijanskem jeziku. Nagrade so delili v prisotnosti političnih in šolskih obk.sti.
Franjo Aničič iz Tučiči pri Pičnu je bil v Puli obsojen na 15 dni zapora in 450 lir denarne kazni, ker je ibiel v svoji posesti 6 litrov netaksi ranega žganja. Marija Ladavac iz Berna tudi na 15 dni zapora ter na 100 lir denarne kazni, ker je prenesla iz reške svobodne čolne 1 kg kave. Štefanija Estelan iz Cresa
L. Pirandello, slavni dramaturg, ki je ta mesec umrl v Rimu
pa na »U lir denarne kazni, ker je prinesla iz Jugoslavije 315 jajc. \Seveda so ji tudi vsa jajca zaplenili.
Ali bo res?
Zagrebški "Obzor" je objavil 13. novembra zanimivo vest iz Zadra, v kateri je govor o italijansko-jugo-slovanskih odnošajih. Vest, oziroma poročilo, zatrjuje, da Italijani z naj večjim zanimanjem spremljajo razvoj znanih dogodkov, ki napovedujejo izboljšanje odnošajev med Jugoslavijo in Italijo, ter da politični krogi to izboljšanje v resnici žele.
Zanimiv je naslednji odstavek v poročilu navedenega lista:
"Poboljšanje odnošajev med Italijo in Jugoslavijo", je rečeno v Ob-zoru, "bo prineslo tudi ureditev odnošajev hrvatskih in slovenskih manjšin v Italiji. V tem pogledu trdijo italijanski politični krogi, da se bo dovolila otvoritev hrvatskih in slovenskih šol in cerkva ter da ■bodo tudi prosvetna društva spet smela začeti s svojim delovanjem".
Nova Slovenska Gostilna
"Gruta de Postumia"
Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnik«
Ivan Gašperšič
In
Ludvik Dekleva
AV. FOREST 621 — CHACARITA. ****************************
Zobozdravnika
Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix FaliooT
Dentista
Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. E9 La Paternal lTJi
i*************************** tovarna mozaika
;; Teolindo Rodríguez
Specializirana v vseh vrstah mozaika. Imitacije marmorja SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA
Cement "San Martin" J Ugodne cene
AÑASCO 2763 — PATE RNAL
V /	m ^Vfi	/jvj jf • y	
cñ	J ' p X1* JJ * /	i- > > MÍrí	A >
'7r\	v/f	,; !Í3X¿7 y w J <' '^rV ■M v ■ I	vVv
V	H/ •« Ji	SC*' Ji-	N . J
U. T. 59 1925
5348234802020000020102000907090509740200235323484823485323532348484823482353235323534853535323532353534823532323535323234823532348234823235323535323024848234848482353235323532353482353482323485323532353482353482353534823
dlVMi 1
KOV! LIST

ZA POUK IN ZABAVO


Nov izum v fotografiji
Ameriškemu1 inženerju, 29 letnemu Doaiglasu Winneku, v mestu Madison v državi Wisconsin se je posrečilo, da je izdatno izboljšal fotografiranje. Desegel je prav lepo plastično fotografijo, to je sliko, ki kaže tri dimenzije. Iznajditelj imenuje svojo iznajdbo "trivisijonska otografija". Pravi, da bo njegova iznajdba silovito vplivala na film, fotografiranje, roentgenologijo, videnje v daljavo ter tudi na tiskarstvo. V vseh teh panogah bodo poslej lahko s prav malimi stroški de lali slike, ki bodo imele tudi potrebno plastičnost, torej nekako globino, ter bodo vseeno preproste.
Winnek sa'm popisuje svojo iznajdbo takole: Oko vidi dve različni sliki istega predmeta, kateri potem možgani povzamejo obenem, s čimer je podan videz, da je slika plastična. Pri dosedanjem fotografi
FOTO "DOCK SUD" Darujem za v»akih fcest slik en«
sliko v barvah MARKO RADALJ Specialiat v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 In 1407 D. Sud U. T. 22—8327
KROJACNICA
"GORICA"
ima v zalogi veliko iz-bero poletnega blaga po izrednio nizkih cenah.
Rojakom se vljudno priporoča
FRANC LEBAN
Av. del Campo 1080
U. T. 59-3102
ranju je mogoče napravili samo eno sliko, katera seveda napravi plosk in mrtev vtisek. Winnekovo fotografiranje pa bo očesu pokazalo hkrati dve sliki istega predmeta. To se da narediti tako, da se v film ski negativ napravijo zareze, ki pa so tako majhne in fine, da jih oko niti ne vidi. Vendar pa je v njih skrivnost "trivisijonskega fotografiranja". Vsaka zarezica je nekak 'majhen objektiv, ki navadno sliko razpolovi v dva različna dela. Tako iz skupne slike nastane mnogo prav majcenih dvojnih sličic. Ta ne gativ nato kopirajo na posebne plošče, ki imajo tudi zareze, katere po tem povzročajo, da gledalčevo oko od katerekoli strani vidi drugo sliko, tako da je posnetek zaokrožen in videti docela plastičen.
POVOJNE ŽRTEV SVETOVNEGA KLANJA
Na Dunaju je izšlo uradno poročilo, ki dokazuje, da je po vojni za ranami, ki so jih dobili, pomrlo mnogo več ljudi, kakor jih je padlo na bojnem polju ali pa med vojno pomrlo za ranami. Po dosčdaj zbranem gradivu je med svetovno vojno za ranami umrlo 8,538.000 vojakov vseh narodnosti. Med vojno p" je ostalo živih še 19,000.000 ranjencev, ki niso več zapisani v nobenem spisku ranjencev. Toda od teh 19 milijonov, ki so ob koncu vojne bili še živi, jih je po vojni pomrlo že 15 milijonov. Sedaj živi še 4,247.000 vojakov, ki so bili ranjeni v vojni. Če upoštevamo, da so bili vojaki, ki so se morali udeleževati svetovne vojne, povprečno stari po 30 let, vidimo, da je sedaj po vojni umrlo največ bivših ranjencev v sta rosti med 30. in 48. letom.
Restavracija
Prenočišče za 70 cent.
Emil Živec
Osorio 5085, Paternal, Bs. As.
RUSKA KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki ter s posebnim konzultorijem za spolne ¡n k™ne boíezni katerega vodi znani specialist dr. A. Izagu.rre. - Ženske spre-j7mÜ ga. dr' Matilda Krasting v posebnih oddelkih, s posebnim vhodom.
imamo specializirane zdravnike za vsP vrste bolezni, X-ža.ke in laboratorij za elektr. zdravljenje.
7a holnike in bolnice iz notranjosti imamo posebne sobe s	posteljami. —
Cena: dnevno od $ 1.- dalje. - Za majhen honorar, dajemo nasvete	tudi pismenim
potom.	Zdravniški pregled za kakršnokoli bolezen: $ 3.—.
Sprejemamo od 9. - 12. in od 15. do 21.¡ ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
Govorimo slovansko.
S U I P A C H A 28
MOŽ, KI SKRBI ZA 6.000 LET NAPREJ
Rektor Ameriške univerze Ogle-thorpe se piše Thornwell Jacobs, kar si je treba zapomniti, ker je mož zasnoval velikanski načrt, ki bo dokazal svojo praktičnost šele čez 6000 let. Takole pravi, da je treba narediti: Oe danes za izkopavanje starin žrtvujemo milijone in na zadnje izkopljemo le nekaj počenih črepinj, iz katerih potém sklepamo, kako so ljudje pred 2000 ali 4000 leti niai zemlji živeli, moramo biti toliko uvidevni, da našim zanamcem to stvar olajšamo. Zato je v kleti svoje univerze dal v živo sk \ lo vsekati veliko klet, katefo je zavaroval s ploščami iz jekla, ki ne rjavi. V to klet spravlja vse mogoče reči, katere hoče spraviti našim potomcem v vednost, kako smo nekdaj ljudje na zemlji živeli, kaj smo jedli, kako smo se oblačili, kakšen šport smo gojili itd. N;a vrata te kle ti pa je dal vrezati debele črke z napisom, ki veli, da skozi ta vrata do leta 8113 ne sme stopiti nobeno živo bitje!
Tako bodo naši zanamci čez 6000 let natančno vedeli, kakšni smo bili mi otroci 20. stoletja. Mož, ki ga mučijo take skrbi, zasluži gotovo vse naše zanimanje. Samo to je škoda, da ga ne moremo konservi-rati do leta 8000, da bi tedaj ljudje videli svojega dobrotnika, ki je že pred 6000 leti bil v skrbeh za nje.
Česen je zdrav
Česen je še malo hujši ko čebula. Izkušeni kuharji vedo, da je že dovolj, če skledo s česnom samo r.a-mažejo, pa ima že solata dovolj vonja po njem. S česnom prebodeno meso dobi okus divjačine. Človek z juga, ki kar tako uživa česen, diši že na 50 m daleč po njem. Vendar nimajo ljudje na jugu niti za polovico toliko glist ko drugod, vprav zato, ker jedo česen. Česen je prav posebno zdravilo zoper gliste, zato ga dajajmo posebno majhnim otrokom, tudi v mleko ga moremo dati. Česen je skoro največ za želodec in čreva na svetu. Kakor prežene gliste iz vseh kotov, tako tudi drugod skrbi za snago in red. Praženi česnovi 'hruhki so že kar po vsem svetu v modi: Vzameš kos kruha, ko je še vroč, drgneš po njem strok česna, mogoče še malo peteršilja, da ni duh tako močan in ga opražiš. Če po česnu pijes črno kavo, se tudi izgubi duh po njem.
Jako v čislih je česen zoper — po apnenje žil in starostno onešanje. , Ljudje, ki so živčno razdraženi, o-slabeli, ki jim srce nagaja, ki se brž
-X-
»žr-



Poslaniški svetnik dr. B. P. Stoja in druga publika zapuščajo dvoran
njenja
novic, ministri prijateljskih držav o, kjer se je vršila proslava zedi-
PREKOMORSKA POSTA
Iz Evrope dospejo
21.	Oceania
22.	Monte Olivia
25. H. Chiftain in Avila Star
Proti Evropi odplovejo
23.	Arlanza, Aurignv in Almada Star
24.	II. Monarcli in Madrid 28. Oceania
MALI OGLASI
Migljaji za hišne gospodinje
Paradižnikovega okusa dosti ljudi ne more prenesti. Vendar moremo paradižnike tako pripraviti, da so užitni za vse ljudi: Skuhaš paradižnike in jih skozi sito pretlačiš. Na dve tretjini paradižnikove mezge, primešaš tretjino jabolčne mezge (skuhanih, pretlačenih jabolk), primešaš še kos presnega masla in vse dobro pre'mešaš, dokler je še vse vroče. Jabolka odvzame paradižnikom oni posebni okus, da jih morejo uživati tudi o-sebe, ki sicer ne marajo paradižnikov.
Čajni ali kavni vrči dobe sčasoma rjave madeže. Te odstranimo na ta način, da jih odrgnemo z mešanico soli in jesiha. Madeži izginejo takoj. Isto mešanico uporabljamo tudi za odstranitev rjavih madežev, ki se pojavljajo pod pipo v kopalni kadi. V nobenem primeru pa ne smemo uporabljati, kakor se često dogaja, močne kisline ali drugih jedkih snovi, ki uničujejo emajl.
utrudijo: naj se zdravijo s česnom! Kaj kmalu jim srce ne bo več v na-potje in noge jim bodo bolj čile.
Zdravljenje s česnom je vprav radi hudega duha neprijetno. Zato : mamo pa že mnogo česnovih zdrv vil, ki so brez duha, tako tekočin, tablet, praškov. Brez dvoma je že vse tako urejeno, da se moremo brez "smradu" zdraviti s tem izvrstnim zdravilom.
Dr. Adolfo Helmann
Bivši zdravnik bolnišnice Alvear, po rodu Ukrajinec
Sprejema od 16. do 18., v nujnih slučajih pa ob katerikoli uri
Av. SAN MARTIN 6 0 5 9
U. T. 50 — Devoto — 1523
ZA KRATEK ČAS
Pohvaliti se je hotela
Žena: "Milče, včeraj mi je nekdo rekel gospodična!"
Mož: "Čudež?! Kako pa bi si tudi mogel misliti, da je bil kdo tako neumen in te vzel za ženo."
Polju^ za odškodnino
Žena: "Kuharica je prismodila tvojo najljubšo jed. Ali hočeš za odškodnino vroč poljub?"
Mož: "Da, da. Kar pokliči jo!"
Posredovanje
Gospod pride ves besen v ženi-tovanjsko posredovalnico: .
Ženin: "Obljubili ste mi trideset letno vdovo, zdaj sem pa spoznal, da je že 53 let stara. To je čisto navadna sleparija!"
Posredovalec : "Kaj še, gospod! "Dafnra je res že 30 let vdova, kakor ste želeli."
Poravnajte naročnino!
KO RABITE ODVETNIKA za kakršn». koli pravne nasvete, obrnite se na pisarno M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tucumán 586, Buenos Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne boste padli v napačne roke. — Istotam PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI
KDOR 2ELI SPOZNATI SAMEGA SEBE, svoje hibe in. »posebnosti, svoj zna-čaj, svoje bodoče in ptereklo življenje, naj se obrne na priznanega grafologa. Zadostuje napisati lastnoročno ime in priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naalov: GRAFOLOG, Calle Tucumán 586 Bueno» Aires. — Pišite lahko v svojem materinskem ali pa v kakem drugem jeziku.
NAZNANILO. Sporočam, da sam s« preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA C E R N I C, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588.
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900
U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
Moderno zdravilišče
TalcaHuano 1060	Buenos Aires
V VSAKEM SLUČAJU
Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v tem zdravilišču specilizira ne zdravnike in najmodernejše zdravniš
ke naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOVIC
Sprejemamo bolnike v popolno oskrbo in sicer po jako zmernih cenan.
Izvršujemo tudi operacije
Poseben oddelek za vse ženske bolezni
in kozmetiko.
Caričin ljubljenec
Zgodovinski roman
Nadaljevanje 13
Livija sklene roke in moli za svojega zvestega zaročenca. Potem sc obrne k Elizabeti in ji veselo reče:
»Rešeni sva! Jutri sva svobodni! Pngačev, junak stepe, je pri naju."
14. POGLAVJE Moč opija
Ves naslednji dan je stara Španjol-ka nadaljevala svojo komedijo. Ali danes ji Elizabeta ni verjela. Delala je, kot da verjame, da je v tej hiši varna.
Polagoma je mineval čas. Nastoipil je somrak. V sobah so prižgali svetiljke, a madame Kristomo gre z Elizabeto k večerji.
Med večerjo vstopi Anovna in prinese pismo, ki ga je prinesel jahač: Ko je Kristomo prečitala pismo reče pretvarjajoč se:
"Glej, koliko presenečenje! Grof Orlov mi javlja svoj prihod! Ori ne pozabi nikdar na rojstni dan svoje stare prijateljice! Jutri mi bo namreč 60 let!" "Ali vi nimate obleke" — vzklikne starka, motreč Elizabetino siromašno obleko. Nimate garderobe. Veste kaj? Oblecite mojo dragoceno poročno obleko! Napravite se,' kot da je danes vaš poročni dan! Zares, dražestni ste kot nevesta. -- samo ženin manjka! Morebiti bo pa tudi on prišel!"
Elizabeta vstane in se obrne. Rdeči-
ca ji pokrije obraz, a vendar se je junaško držala. Elizabeta privoli in star ka naroči Anovni, da odvede Elizabeto v garderobo. Garderoba se je nahajala v prvem nadstropju in Elizabeta se začudi, ko je v tej veliki sobi videla množico najrazličnejših ženskih oblek — Elizabeta se odloči za črno svileno obleko brez vsakršnega nakita, katera ji je izvrstno pristojala. Izbrala si je črno barvo, ker je mislila, da jo bo ta ponoči varovala ter ji tako omogočila beg.
"Ko bi imela še nekaj c vel lic", reče Elizabeta.
"Cvetlic imamo dovolj", odvrne A-nuvn'a in uslužno odide po cvetje na vrt.
Elizabeta vzame hitro dva topla plašča in nekaj parov čevljev, zavije vse v ovoj' in ga odnese hitro v svojo sobo. Poskrbela je za toplo obleko na begu.
Trenutek na to, ko se je zopet vrnila v garderobo, je prinesla Anovna prekrasno kito cvetja.
Na dvorišču je zalajal pes. Sani so prispele. Železna vrata se odpro, a v hišo stopi visok človek.
Bil je grof Orlov.
Ni bil izredno dobre volje, ko je stopil v svoj 'hram". Prešlo bo najbrž mnogo časa, ko bo zopet lahko prišel.
Nekoliko besed spregovori z madame Kristomo, nato vpraša, da li je spo znala Elizabeta kje se nahaja.
"<>o ne, gospod grof," odvrne starka.
"Mislila sem, <h lio bolje, da jo no upotim. Milosti vi gospoil bo imel dvoj ni užitek, ko bo vidol prestrašenje mla do deklice."
Grof Orlov se jo zadovoljno smeh-Ijol.
"A kaj jo z malo kozakinjo?", vpra ša on, kako ji je ime? Livija, kaj ne da? Mnogo zlata sem moral dati za njo!"
"Lepa kozakinja se jo popolnoma u-mirila," odgovori starka. "Kar nam ni uspelo s knuto, so naredili strahovi! Prestrašila se je vraga, ki ga je predstavljal sluga."	, "Ali se ga je zares bala?" "Drhtela je strahu, gospod grof." „A sedaj bo še posebno drhtela!" — se nasmehne Orlov. Danes nočem nikogar več videti razen teh dveh."
Orlov gre hitro skozi nekoliko sob in stopi v lepo opremljeni salon. Vrže se na ležišče in upre pogled v vrata. Od trenutka do trenutka je postajial riestrpnejši. Tedaj se odpro vrata in v salon vstopi Elizabeta Voroncov. Bila je dražestna v svoji črni obleki.
Ah, evo moje male varovanke!" vzklikne Orlov. "Kaj ne, tukaj je u-godriejše in lepše kakor v hladni grobnici Romanovih? Zares, ko pomislim, da sem te rešil iz ozke rakve — zares, morala bi mi biti hvaležna, ti sladka moja golobica!
Elizabeta osvobodi svoje roke, ki jih je on držal.
"Ne, grof Orlov!" — odgovori lepa deklica. "Nisem vam dolžna biti hvaležna. Da ste me pustili umreti, bilo bi tisočkrat bolje, kakor pa da ste me pripeljali v to hišo!" Orlov začudeno pogleda deklico. , Nato pa so porogljivo nasmeio in popolnoma odvrže krinko poštenjaka. Objame deklico okmg pasu in zakliče: »Znano ti je torej, kje se nahajaš? lom bolje. Mi vsaj ni treba razlagati. Da, to je moja hiša. v katero zapiram | svoje male sladke ptice pevke. Pridi
mala, daj, hodiva srečna! Ne boš so kosala! Hej! Sem z vinom in pipo o-pijal Kje ste sluge? Ali ne veste, da je prišel vaš gospodar?" Orlov zaploska. Vrata se odpro, zasliši se tiha glazba, a v sobo stopijo štiri sužnje. Vsaka je bila zelo lepa. Približevale so se Orlovu, nos* polne roke cvetja. -Deklice začno pred svojim gospodarjem plesati. Ko so končale ples, so izginile skozi vrata.
"Na tvoje zdravje, Elizabeta!" — vzklikne Orlov. "Toda zakaj stojiš tukaj tako hladna? Kaj ne veš. deklica, da se nahajaš v moji oblasti? Jaz bi ti lahko ukazoval, toda jaz te samo prosim. Vedi pa, da te niti Bog ne more rešiti odtod, ker si moja."
On približa čašo z vinom k ustom in jo izprazni na dušek.
"Poslušaj, deklica, kaj ti ukazujem. Jaz bom sedaj pokadil to pipo opija. Ta sladki strup sem spoznal na vzhodu. Čim začnem kaditi, nagni se nad mene, pa me poljubljaj! Poljubljaj me z vsem svojim hrepenenjem in močjo! Tota pazi, da bom zadovoljen! Drugače boš občutila celo vrsto kazni, s katerimi razpolagam! Sedaj pa naprej I"	,
črni grof udari z roko ob roko in v sobo stopi Livija, lefpa kozakinja.
V rokah je nosila srebrni pladenj, a na njem pipo za kajenje opija. Poleg pipe se je nahajala posoda s tobakom ki e bil pomešan s strupom. ,"Ah, glej jo, mojo malo divjo kozakinjo" -- zakličo Orlov. "Portajta si roke, deklici.' Bodita prijateljici, Vsaj za danes!"
Livija pogleda pomenljivo Elizabeto in ji prisrčno stisne roko.
„1 'hogaj ga,", zašepoče Livija svoji
prijateljici, »drugače sva izgubljeni!" i
Orlov se vrže na posteljo. Elizabeta pordeči in sede na rob zofe.
Livija vzame kitaro in zapleše po stari kozaški melodiji. Plesala je vedno hitreje in bolj divje. Prsa so se ji dvigala, oči so sijale, ko je plesala ta stari ples svoe domovine.
Ko je trudna končala, vrže kitaro v stran in zakliče:
„Vina, dajte mi vina!"
„Na, Livija, na čašo!" — reče Orlov.
..Gospodar, ali bi ti sedaj dala pipo?" — ga vpraša Livija.
„Da, daj mi jo!" — reče Orlov. „A ti, Elizabeta, ne pozabi kaj sem ti za-povedal!"
Livija mu hitro ponudi pipo, ker je videla kako je Elizabeta pobledela. Po klekne pred Orlovom na tla in da pipo med njegovi ustnici. Hitro prižge to bak v posodi. V hipu napolni sobo sladak omamljajoč duh. Elizabeta se hoče dvigniti, a duh je deloval nanjo in utrujenost jo prevzame. Orlov jo prime za roke in potegne k sebi.
»Poljubaj me!" — je mrmral že v sanjah. „Poljubaj me, ukazujem ti!"
»Ne morem" — je stokala mlada deklica. „Livija, rajši umrem, nego ga poljubim — ne nikdar!"
Kozakinja ji namigne, naj bo mirna - Potem hiti k vratom, jih počasi od-, pre in potegne Anovno v sobo. Ta je pred vrati radovedno priskuškovala.
Kakor hitro je stopila v sobo, pogle-i-l-i Orlova. ki in ležal na zofi. Plamen strasti jt; gorel v njenih očeh. | „Ali smem?" — vpraša služkinja. „Ali res? Samo enkrat, samo enkrat, da ga poljubim. Jaz ljubim — najlepšega moža, ki som ga sploh kdaj vide-
la! Obljubila si mi, da ga bom danes smela poljubiti 1"
Smeš, Anovna, ali bodi oprezna!" — zašepeta Livija.
.Kozakinja potegne Elizabeto z zofe. Njene roke se osvobode njegovih, a A-novna plane k opojenemu Orlovu in ga začne poljubati strastno — goreče.
»Poljubljaj me, Elizabeta!" šepeta Orlov v snu. Poljubljaj me, sladka deklica! Ha, nisi tako nedolžna kakor si se delala!"
»Beživa! Zdaj ali nikdar, Elizabeta!" — S temi besedami potegne Livija svojo prijateljico iz sobe.,
Hitro sta šli skozi par sob in prišli do vrat, ki vodijo na hodnik. Na pot jim zastopi Spanjolka Kristomo..
„Kam hočeta?" — ju vpraša. „Za-kaj nista ostali z grofom? Ali vaju j® že odpustil? Ali hoče, da pridejo druge?"
„Ne, madame!" — odgovori Livija
»Grof želi, da se preoblečeva; on leŽ' na divanu. Anovna je pri njem in m11 streže."	,
»Hitita, da grofu ne bo dolg čas!" reče starka.
Deklici gresta hitro dalje.
»Pojdiva v tvojo sobo!" šepeta LiV'' ja. »Tam naju, pocl tvojim okno"1' Pngačev že gotovo čaka."
Kakor hitro stopita v sobo, začujf>,il pasje lajanje.
»To je dogovorjen znak!" zakliče zakinja.
»Evo nas, Pugače^ evo nas!"