Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. ^ / Glas Naroda List slovenskih delavcev v c>4meriki. & T^e first Slovenic Daily in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. Entered as Seookd-Cljlss matter, September 21,1903, at the Post Office at Few York, N. Y., thtoer the Act op Congress op March 3, 1879. ŠTEV. 273. NEW YORK, V PONEDELJEK, 21. NOVEMBRA 1904. LETNIK XI. Iz Avstrije. VELIKA RAZBURJENOST VLADA NA DUNAJU" RADI GOVORA POSLANCA PERNERS-TORFERJA. Skandalni prizori v ogrsko-hrvatskem državnem zboru v Budimpešti. OPOZICIJA ŠE NI PORAŽENA. Dunaj. 20. nov. Na Dunaju vladf. sedaj veliko razburjenje vsled proti-dinastičnega govora poslanca Engel-beira Pernerstorferja. -in poslanca grofa Sternberga v sobotinej držav-nozbor~kej seji. < irof Sternberg je namreč govoril o aferi barona Ernest Wallburga. sina pokojnega nadvojvode Ernesta iu njegove žene Lavre Skubliceve, kteri je bil nedavno oproščen vsled obtožbe ponarejanja ljubljanskih krstnih vknjižb. Med dugim je dejal Sternberg: "Proti uvaževanju, da se v visokej starosti pojavijo znaki moralične pro-palosti. moramo vedeti, da ima velika gospoda svoje dvorjanike, kteri so za taka dejanja odgovorni. Kako naj ljudstvo veruje v pravico in postavo, akii imajo sodišča opraviti z neštevil-nimi pravdami radi ponarejenih krstili poročnih listov, ktera ponareja najvišja gospoda, da si tako prihrani par tisoč goldinarjev." Poslanec Pernerstorfer je med drugim tudi dejal: "Že 300 let žive avstrijski narodi v materijelnem in duševnem sužnjištvu. Toda temu niso nesrečni narodi vzrok, temveč edino le habsburška dinastija. Kaj je storila dinastija za deželo? Ona je smatrala deželo vedno le kot predmet izkoriščanja. In cesarska rodbina se neza-Uan<< množi. Kam pa bolemo prišli z vedno naraščujočimi petrebami za civilno listo, da še ne govorimo o ne-nravnem zasebnem življenju teh ljudi ? "Niti 600 let trajajoče gospodstvo • i zadoščalo, da bi se pri vladarske j rodbini pojavilo kaj vzvišenega in od-lii iu-jra. Riba smrdi najpraje pri glavi Tak je tudi položaj v Avstriji. Vladarska rodbina je nesreča Avstrije. Treba bode z ropotijo kraljestev in vojvodiu pospraviti in vstanoviti narodno avtonomijo. Te vrste gospoda so tekom fiOO let dovolj govorili in napravili dovolj bede našim narodom. Budimpešta', 20. nov. Vsled dogodkov v ogrsko - hrvatskem državnem zboru, zlasti pa vsled napadov opo-zicijonelnih ]>oslancev na ministerske-ga predsednika Tiszo, vlada tudi v Budimpešti razburjenost .Ko je v petek Tisza v svojem govoru napadei opozicijo, nastal je vihar. Zborničin predsednik se je zaman trudil napra viti red. in poslanci so ga pričeli bombardirati z knjigami, tintniki. -tolmi in drugimi predmeti Pri tem jo bilo čuti tudi psovke, kakoršne je mogoče rabiti le v mongolskem jezikn. Dunn j. 21. nov. Razmerje med ce--ar em Fran Josipom in bivšo prince-zihjo Štefanijo, sedanjo grofico Lon-yay, se je izdatno ohladilo, ker se je Štefanija javno zavzela za svojo sestro Luizo oKburško. Fran Josip se jezi. ker je že itak neznosni škandal šp povečala z tem, da je napadla Lui-zinega soproga, princa Filipa, ktere-mu je iz Pariza brzojavila: "Luiza ni bolj neumna, kakor ste Vi!" Štef* nija pa kljub temu svojo sestro javno moralično podpira. Budimpešta, 21. nov. Vojaštvo je v vseh vojašnicah za vsah slučaj pri-oravlj. ,o, kajti bati se je velikih izgredov. Ljudstvo, ktero je na strani opozicije. je ogorčeno proti ministerskemu predsedniku Tiszi. Opozicijonalci so sklenili pri prihodnjej seji ministru Tiszi in zborničnemu predsedniku Perezelu zabraniti pristop v dvorano. Tukajšnje dijaštvo in meščanstvo c pripravlja na velike izgrede. Ko je včeraj množica ugledala ministerske-m predsednika Tiszo na ulici, mu je klicala: "Odstopi!" na kar ga je napadla 7. kepami snesra. Policija je morala streljati, predno je razkropila množico. Štirideset osob je bilo aretiranih. Položaj je skrajno kritičen 160 poslancev je sedaj proti vladi. Tudi pri dvoru se z vsemi sredstvi intrigira proti Tiszi, da se ga na ta način prisili k odstopu. Grof Apponyi je sestavil spomenico na kralja, v kterej odločno zahteva, da se Tisza odstavi. Spomenico so podpisali vsi poslanci opozicije. Energičen protest. V RIMU STROGO OBSOJAJO DOGODKE V INOMOSTU. LJUDSKI SHOD V GLEDIŠČU QUIRINO. Policija je šiloma zatrla demonstracije pred avstro-ogrskim poslaništvom. RESOLUCIJA. Him, 19. nov. Včeraj se je vršila v gledališču Quirino impozantna demonstracija v obliki ljudskega shoda proti Avstriji, oziroma dogodkom v Tnomostu. Oder je bil okrašen s zastavami avstrijskih italijanskih mest (Trst. Pulj, Reka, Zadar in druga). Shodu je prisostvoval tudiBjornstjer-ne Bjomson z svojo soprogo, kteregn so navduenšo pozdravili. V gledišče je zamogel priti le mali del onih. kteri so za pristop prosili in policija ni za-mogla vzdrževati redu med tisoči ljudi. kteri so se nabrali pred giedali-~*a mlado republiko Panamo slieno detetu, ktero kedo adoptira in jemora .-icrbno vzgojiti; ker S9 se pa na panamskem detetu pojavili znaki neza-doToljščine in bolezni na organizmu, poslal .je Roosevelt v Panamo "zdravnika Ta ft a, da slednji vidi. kaj je otroku, in kako mu je pomagati, Primera bi bila še boljša, ako bi predsednik dejal, da bode Taft prevzel z ozi-rom na Panamo vlosro guvernante, da razposajenega otroka nekoliko ublaži, ne da bi ga bolelo. Brezdvomno vlada v Panami nezadovoljstvo vsled ameriške uprave. !'i Omotica, ktera se je polastila Panam-čanov povodom vstanovitve neodvisne vlade, je hitro zginola in sledila jej je treznost. Takrat so si Panamci obetali od oskrbništva velike severne sestre samih dobrih stvari in na škodo niti mislili ni-o. Sedaj so pa morali uvideti, da ima vsaka stvar najmanj dve strani, in čestokrat še več. Tudi ne moremo zanikati, da je naša vlada proti Panami čestokrat prestrogo postopala in sicer v mnozih [v siuč in navdušeno odobrili pogodbo, vsled ktere je prišla skoraj vsa uprava n iihove dežele pod kontrolo wash-ingionske vlade. Tajnik Taft bode imel opi iviti z celo vrsto pritožb, ktere bode moral poravnati. Pred vsem je obudilo mnogo nezadovoljstva med Panamčani uvedba ameriške varnostne carine, ktera je za prekopovo ozemlje veljav-t na in z tem bode imel Taft največ posla. Mogoče je, da bode varnostno carino za prekopovo ozemlje odpravil, | kar se pa najbrže ne bode zgodilo, ali pa ostane tarif tudi tamkaj veljaven dokler kongres ne sklene nektere točke tarifa za prekopovo ozemlje znižati. kajti vlada sama kaj tacega ne more storiti. Ako pomislimo, koliko je imela naša vlada vsled tarifa opra-viti naj preje z Puerto Rico in potem radi Filipinov, potem tudi Panama nima kaj družeča pričakovati. Nadalj e se Panama pritožuje tudi ^ radi postnih odredb, o porabi delavcev radi regulacij luk itd. Stališče tajnika Tafta nikakor ne bode lahko in tamošnjih duhov ne bode mogel tako hitro pomiriti. Mi ?mo pa zopet prepričani, da se bodo gospoda Panamčanje še le potem r nekoliko pomirili, ko bodo zapravili onih slavnih deset milijonov dolarjev, kt«rr> svoto so dobili za odstop preko ž povesra ozemlja. Dokler se to po pra-I vem jugoameriškem načinu ne zgodi. bode mladi bolnik mnogo trpel vsled I slabega prebavljanja in sicer kljub — zdravniku Taftu. Izgon zamorcev. Reno, Nevada, 10. nov. Tukajšnji policijski ravnatelj je izda1 pove1 je, da morajo vsi zaraorei teko?« 24 ur j| ostaviti me-to. Nad 100 zamorcev je H8|b ostavilo mesto in nadalj ni zamorci odhajajo z vsakim vlakom.;,! Policijski ravnatelj je izdal imenovano p velje. ker so se v novejšem času zamorski zločini vedn > bolj mno- Nedavno je George Burnem napadel E ucko belo dekle in le malo je manjkalo, dai ga niso linčali. Temu zločinu »ledili so razni drugi, dokler se ni rav-Biftt.-li naveličal in i zonal znmovte. OTOK FORMO ZA. Ruska baltiška eskadra, ki je sedaj na potovanju, utegne priti koneem tega leta do japonskega cesarstva, sest oječega iz otokov. Naj prvo zadene ruska eskadra na veliki otok Formo-za. Radi svojega zemljepisnega položaja, svojega prebivalstva in svojih sredstev, bo ta otok velike važnosti za bodoče dogodke. Otok Formoza (po kitajsko Tai-van), ki leži pred kitajskem kopnem, je spadal od 15. stoletja naprej h Ki-tajskej, je bil pa vsled nesrečne vojne z .Japonsko, dne 17. aprila 1895 od-stoplejn tej poslednji. Otok je dolg 3S0, širok pa 120 kilometrov, ter meri v svojem površju 34,753 kilometrov (634 geogr. kvad. milj). Prebivalcev šteje otok kake tri milijone. Čeravno je Kitajskav sredi zadnjega desetletja formelno odstopila Japonski ta otok, je bilo treba še ljutega boja, dokler je poslednja dobila v svojo oblast otok, na kterem so bili otočatii proglasili republiko. Le po hudih bojih je Japonska pod imenom Taivan ta otok sjjojila - svojim cesarstvom. Tud-upor leta 1002 je morala Japonska s silo udušiti. Del prebivalstva v sro-ratem notranjem delu, približno 300,- 000 duš. je ohranil pa še do danes vojo svobodo in neodvisnost od Japonske. Na zapadni obali otoka prebivajo Kitajci, v notranjem otoku in ob vztočni obali pa razna malajski! plemena. Kitajci na zapadnem delu se pridno bavijo s kmetijstvom, vzla sti vspevajo riž, pšenica, leča, krompir. grah in tobak, potem čaj in sladkorna trstika. Mnogo pridelkov se tudi izvaža. Živinoreja je le neznatna V notranjih delih otoka so še prago-zdi, v kterik se nahajajo podtropični. ved neželeni listnati gozdi. Tudi kovin je mnogo, vendar se v severnem delu otoka koplje le premog. Tam s*-naha ja premogovo polje, ki meri 120 štirjaških kilometrov. Otok Formozo deli od kitajskega cesarstva le 120 kilometrov široki morska ožina. Ruski e ska dri je otok odprt, tam dobi ista pomožnih sredstev raznih vrst. Maloštevilne čete, ki so bile kakor posadka na otoku, >o y.q davno odšle pred Port Arthur, in tudi. če bi se nahajale na otoku, no bi mi igle istega vspešno braniti. Otok je od vseli strani lahko pristopen ter ga ni možno dobro zasesti na vseh točkah obali. Tako ga ni možno 1 zasesti v njegovi notranjosti, ker ima ta otok presrorato tvorbo. Po sredi j otoka se namreč razteza od severa preti jugu visok, prosto obraščen, ne-prestopen gorski hrbet, ki popolnoma deli otok na dva dela. na zapadni in na vztočni. Mlad napadalec. Kartell, BI., 13. nov. Dvajset let stari William Poll worth, streljal je včeraj na trgovca Conrad Baxmana. kterega je smrtno ranil. Potem se je zabarikadiral v hiši svoje matere in i * 'prestano streljal na ljudi, kteri so ura hoteli prijeti. Še le šerif z 15 pomočniki ga je zamogel prijeti. Novo kitajsko mes+o. San Francisco, Cah, 10. nov. Neka tukajšnja družba, ktera je inkorpori-rana z delniško glavnico v znesku $25,000,000, bode na obrežju pri So. San Francisco zgradila mesto po vzoru kitajskih mest. V novem mestu se bodo nastanili vsi Kitajci, kteri stanujejo sedaj v kitajskem delu San Francisea. T sedanjem kitajskem delu mesta bodo zgradili hiše za be.e. Nekaj izrednega. San Domingo. 19, nov. Semkai je dospela ameriška križarka "Detro;t" iz Monte Cristi. V San Domingo via la sedaj popolni mir. Razstrelba v Chicagu. Chicago, TU., 19. nov. V prostorih People's Gas Light & Coke Co., na 74. ulici in So. Chicago Ave., pripetila se je včeraj dopoludne osodepolna taz--trelba. Pet rezervoarjev za plin. ss je namreč razletelo in poslopje, v katerem so bili rezervoarji, je razdejano. Razvaline je pokopalo dvajset delavcev, kteri so najbrže vsi vsmrteni. Natančno število ponesrečencev se bode dognalo še le potem, ko bodo odstranili razvaline. V Brazilu vlada zopet mir. Rio de Janeiro, Brazil, 18. nov. — Vlada je proglasila za tukajšnje mesto in okolico izjemno stanje, toda v mestu je vse mirno. General Olvmpio Silveiro je zaprt. Senatorja Laura in Sodre, kakor tudi poslanee Larella, Barbosa in Lima, ne morejo nsjti. V Panami vlada mir. Panama, 19. nov. Nevarnost revolucije, ktero je povzročil general W. Huertaš. je minola, kajti Huertas, vr hovni poveljnik panamske vojske, ie prosil za odpust. Predsednik Amador je prošnjo sprejel in premestil Huer t asa v pokoj z dosedanjo plačo. Vojsko ne bodo razpustili. Vojni tajnik, general Guarcia je sedaj vrhovni poveljnik. V svojem pismu izjavlja general Huertas, da so bili on, kakor tudi njegovi vojaki vedno lojalni, da mu pa v sedanjih okoliščinah ne preostaja drugo, nego odstopiti. Sedaj vlada tukaj popolni mir. VELIK POŽAR V BOSTONU. $600,000 škode Boston, Mass., IS. nov. Skladišča in pristanišče parobrodne družbe W arren v Charlestownu. so v plamenu. Dvajset minut potem, ko so oirenj zasledili, bila so poslopja že v plamenu, kteri se je od tu razširil na pristan White Star Line. Vlačni par-niki so takoj skušali velike parnike izvleči iz pristanov. Nek danski panrk se jim je posrečilo rešiti, toda število vlačnih parnikov je bilo premajhno in tako je bila rešitev velicega par-nika "Canopie" od White Star Li.it.-nemogoča. Požar je pretil tudi uničiti bližnje skladišče žita, ktero so pa vendarle obvarovali. Še le opolnoč; so požar pogasili. Paraik "Canopie" je zelo poškodovan. Skupna škoda znaša $600,000. Mala poročila. — V Berlinu, Wis,, so zaprli ta-mošnjo nacijonalno banko, ker se je oglas;lo preveč vložnikov. — V Dewittu, Mo., zgorelo je osem glavnih trgovin. Škoda se pokrije s zavarovalnino in znaša $50,000. — V Herkrmerju, N. T., je vlak povozil gospo W. D. Stevensovo. Bila je na mestu usmrtena. — Newyorski lovski klub je v Bell Meade. Tenia., nakupil 350 jelenov, ktere so izpustili v gozde na Hickory Valley, Tenn. — Jadranka 11 Greenleag", kapitan Woodruff, se je pri New Londonu, Conn., potopila, ker je na njej pričelo goreti, ne da bi zamogli požar pogasiti. — V Cairo, 111., razdejal je požar vsa poslopja akademije Loretto. Škoda znaša $2),000. — V Caledoniji. N. Y., našli so far-merja T. William Webba v njegovem skednju smrtno ranjenega. Ko se je zavedel, je izpovedal, da ga je nek nepoznan človek napadel, na kar je kmalo umrl. — V Gapu pri Lancasterju, Pa., je zgorelo poslopje, v kterem je bila nastanjena banka AValker & Ebv. Škoda znaša $50.000. Dva klerka "sta bila nevarno ranjena. Paraik zgorel. Fall River. Mass.. 19. nov. Tovorni paraik 11 Boston" od Fall River Line, dospel je semkaj po troumei zamudi, ker se je moral na svojem potu vstaviti in rešiti možtvo parn:ka "Mohawk", kt erega so našli na morju v plamenu. Na Boston" se je rešilo 27 osob. dočim je nočni Čuvaj Emil Larsen, najbrže zgorel. Nesreča se ie pripetila iztočno od Cornfielda. Ckicaški roparji. Chicago. HL, 20. nov. V minolej noči je nek zamorski ropar napadel posestnika zastavnice Herm. Isaaksa, ko je bil sam v svojem uradu. Ropar 2-a je udaril z kolom po glavi in ga smrtno ranil. Na to si je prilastil denar in bežal. Kasneje so ga prijeli AVSTRIJSKO DRUŠTVO V NEW YORKU, H 31-33 Broadway, 4, floor, 1 't* * Daje nasvete na informacije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih slučajih podpore. Pisarna odprta: od 9. ure zjutraj do 5. ure popoludne iz-vzemši nedelj in praznikov. KUSJL Sa 100 kron avstr. veljav* treba j« dati $20.55 in k temu ie 15 centov za poštanino, ker mora biti denarna pofi-Ijatev registrirana. P. M. G. Miss. Minn. — Po zadnjem listu v jun. iz Aberd. še vedno pričakuje vsaj kratkega sporočila, Ti dobro znana osoba. Dolžnost me veže, da se o priliki mojega odpotovanja tem potem še enkrat poslovim od dragih mi prijateljev. tovarišev in znacev po širnej Ameriki, sosebno pa od John Moriea in Peter Zakrajška, kakor tudi od znancev iz Clevelanda, O. Sprejmite moj iskreni pozdrav. Živeli! Do svidenja ! Tvrdko Fr. Sakser priporočam ob jednem vsem rojakom. New York, 19. nov. 1904. Frank Zakrajšek. POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu ob *instvu v ChicagL, 111., kakor tudi Slovencem po Z jed. državah, da sej> otvoril novo urejeni saloon pri ^Triglavu", 617 So.. Center Ave., blizu ig. tlice, kjer točim pristno uležana ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in. dišeče cigare, s< pri meni na razpolago. Nadalje j vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno kegliŠče in igrtliu miza (pool table). Ker si hočem pridobiti nablonje nost rojakov, gledal bodena v prre. vrsti za točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodoše Končno priporočam ožjim rojakoik da me blagovolijo večkrat počasti*! s svojim obiskom I• Mohor Mladič. 617 So. Center At., blfeo 19« d -CHICAGO, UJJJHOm Slovensko katoliško podp. društvo CT svete Barbare Za Zjedinjene države Severn© Amerike. Sedež: Forest City, Pa. bikorporirano dne 31. Januarja I902 v državi Peniisylvanljl. Brzoparnik KAISER WILHBLM DEE GROSSE odpluje dne 22. novembra ob 10. tiri dopoldne iz New Yorka v Bremen. Poštni parnik RYNDAM odpluje dne 23. nov. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski poštni paraik LA GASCOGNE odpluje dne 24. nov. ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik KROONLAND odpluje dne 26. nov. ob 10:30 uri dopoldne iz Nev Yorka v Antwerpen. Parnik PRETORIA odpluje dne 26. nov. ob 7. uri dopoldne iz New Yorka v Hamburg. Parnik na dva vijaka MAIN odpluje dne 29. nov. oh 10. uri dopoldne iz New Yorka v Bremen. Francoski brzoparnik LA SAVOIE odplnje dne 1. dec. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Havre. Za ta parnik je treba aro poslati, da se prostor preskrbi. Pajrnik na dva vijaka GRAF WALDERSEE odpluje dne 3. dec. ob 2. uri popoldne iz New /orka v Hamburg. Poštni paraik STATENDAM odpluje dne 7. dec. ob 10. uri dopol dne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik LA TOURAINE odpluje dne 8. dec. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik FINLAND odpluje dne 10. dec. ob 10:30 dopoldne iz New Yorka v Antwerpen. Z tem parnikom je mogoče dospeti v Antwerpen, tako, da pride potnik lahko za Božične praznike v vsak kraj Avstrije. Brzoparr i1* KAIbER WILKELM n. odpluje dne 13. dec. ob 10. uri dopoldne iz Nev. Yorka v Bremen. To je poslednji parnik, s kterim je mogoče priti v Bremen; tako, da pridejo potniki lahko za Božične praznike na Slovensko. Potreba je aro poslati, da se prostor zagotovi, ker bode gotovo prenapolnjen Vožne listke za vse zgoraj navedene p arnike prodajam po tako nizki ceni kakor parobrodne družbe same. Vsacega Slovenca in Hrvata, kteri mi naznani natančno prihod v New York, to je pu kteri železnici in kedaj pride, ga čaka naš človek na kolodvoru in ga k nam pripelje tako tudi na parnik in ga vse to nič ne velja, to je velike vrednosti in ni iz oči spustiti. nAko ste v zadr gi, pojdite k tel« fonu, kteri se nahaja na vsaki želez-nični postaji in pokličite številko 3795 Cortlandt, ali angleško: thrs i seven nine five Cortlandt, potem z nami po domače govorite in prida eden po Vas, to velja zelo malo in jr velike vrednosti FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, mL, Box 547, Forest City, Pau Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIu, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. V? POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. 0., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Math. Grill, 1548 St. Clolf St., Cleveland, Ohio. Priporočam rojakom svoja IZVRSTNA VMJL čudeče vir o 50c. gal., belo po 7oc. gal. K j boljši domači drožnik 4 gal. zu $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevt žne stroške in dam Eosoao zastonj. Vino je na^-oljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1201) do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Rojaki I Ob priliki mojega obiska v stari domovini nakupil sem veliko brinja; brinja ie izvrstno, kupljeno v Ljubljani. Kuhal bodem IZVRSTEN BRINJEVEC, kakoršne^a ni v celi Ameriki. Cena mu bode 12 steklenic $12, i steklenica $1.25. I ST., J NEW YORK, N. Y. _ CLEVELAND, O. | International Manufacturing Company Hew York City, Iff, U. S. A. Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim družtvam svojo bogato zalogo cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije , gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — faznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seal Press), žepnih pečatov (Pocket Seal Press,) gumastih črk za samostojni tisk v Skrinjicah; igralnin škrinjic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelnastej, uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verižic in verižnih nakitov, nožev, britev, škarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših NEW GEM SAFETY RAZORS (varnostnih britev) ktere najtopleie priporočamo vsem pre-mogarjem, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem: v elegantnih šatuljah od $2.00 dalje. Bogata zaloga : Jaslic za Božič, so podob molitvenih in zabavnih v raznih jezikih Krasno in pripravno darilo je : Fountain Pen': Pero katerega ni treba pomakati v črnilo Cena $2.50 poštnine prosto. Dopisuje se v vseh modernih jezikih. Za'odgovore priposlati je znamko za 4 cente. Kdor želi razveseliti svojo družino, prijatelje in znance z kakim darilom za Boži ali Novo Leto, naj se oorne pismeno na: INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY. 241 East 81th St. NE^V YOfiK CITY, N. Y. Hoj ako m, kteri potujejo skozi 3>u-r&mro na Silver ton, Jurey Rico in Teluride, naznanjava, da ara odprlf novo gostilno avstrijska domovina poles železniške postaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main Sl, nag napis je dovolj velik. Vsakogar bode-va postregla z dobro pijačo, okusnimi jedili in izvrstnimi smedkami. Za ebilan obisk se priporočata BLATNIK in BBUCE. Dma&fo. OMfi Nižje podpisani naznanjam biatom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz ALDBIDGE, MONT., v CHESTNUT, MONT., in tu odprl novo urejeni saloon* v kterem točim vedno SVEŽE PIVO, DOBRO KALIFORNIJSKO TINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKE. S spoštovanjem MARTIN RAUH, Box 58, Chestnut. Park Co.. Montana. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem odprl nov SALOON, 1401 So. 13th St., OMAHA, NEBR„ v kterem točim vedno sveže svetovno-znamenito ANHAEUSER k BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvorano za veselice. V obilen obisk se priporoča JOSIP B. PEZDIRTZ. NAZNANILO. Društvo sv. Barbare št. 33, v Trestle, Pa., naznanja vsem članom, da se vTŠi drnštvena maša v slovenski cerkvi na Buttler St., dne 5. dec. ob 10. uri dopoludne. (21—23) Mat. Peterael. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj tri dni; prihod v Xew York pc dat, u. Oglasite se rt • ■ C. M. COX i i. POST, Ass't Ticket A|Sattr Ticket Ageat, 313 N. Main St., F»uebIo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenee Vas pričaka potem pri prihodu v Now York na kolodvora- Jnpslowta Kaiol. Jeflnota. Iru"*orporirana dne 24. januarja xgoi v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKE: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽIŠN1 P. O. Box 138, Federri, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH. I^y, Afinn H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Midi. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 10«, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP FERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056. Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Branch, Kly, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne posiljatve naj se pošiljajo blagajniku: Ivan Govže P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". T)robnost; KRANJSKE NOVICE. Delavsko gibanje. Dne 5. nov. se je odpeljalo z Reke skozi Ljubljano v Ameriko 410 Ogrov, z južnega kolodvora v Ljubljani se je odpeljalo tja 12 Hrvatov. Nepoboljšljiv grešnik. Preteeenegra meseca je prišel iz prisilne delavnice dne 28. oktobra 1888. leta i Bizoviku rojeni Anton Petrie, pristojen v Hrti šico pri Ljubljani. Nekoliko časa se je potepal okolu doma. Ker mu je bilo domače y.ivljenje predolgočasno, je pokradel nekaj denarja in odšel v svet. Deček je /e zaradi hudodelstva tatvine kaznovan z šestmesečnim zaporom. V prisilni delavnici se je učil čevljarstva. Irpred deželnega sodišča v Ljub ljani. Prepir pri vodnjaku. V Šmarju sta se pri vodnjaku sprli Ana Štepie in Marija Greirorec. Kmalu so se v ta prepir vtikali tudi udje obeh družin. Tako se je oborožil Janez Štepic s cepcem in Jože Gregorec z gnojnimi vilami. Ko sta si stala nasprotnika grozeča oko v oko. je stopila Jožefa 1 S tepk pred svojega očeta in proti Gregorcn zaupila. da ne bode njenega očeta tepel in rekla: 'Ti črni ravbari.j Na te besede je pa Gregorec z ročajem vil zamahnil po plavi Jožefe Štepic in jo pobil na tla, njenega očeta pa jo z crnojnimi vilami udsiil po 'aktih in hrbtu. Obdolženec pravi, da ie bil tako razburjen, da ni vedel, kaj da dela. Obsojen je bil na šest tednov ječe. — Slab izgovor. Janez Mar", delavec brez - v Trstu že devet mesecev ne živi več - vojo boljšo polovico, 261etno Karo-lino Marc. Dne 5. nov. zvečer je šel Marc čakat svojo ženo v ulico della TVsa, in ko je Karolina prišla, jo je mož začel obdelovati z — nožem. Zadal ji je devet ran. Ko se je žena zgrudila vsa krvava na tla, je Marc pobegnil, a se je pozneje sam oglasil na policiji. Ženo so odnesli v bolnico Nemštvo v Opatiji. Nemci še niso zadovoljni, da so dosegli svojo šolo, temveč delajo sedaj na to, da se v Opatiji vstanovi tudi nemška župnija ter pokličejo duhovnika z Dunaja.. T :idi veliko novo cerkev si hočejo graditi ter imajo v ta namen že denar naložen. RAZNOTEROSTI. Velik dobrotnik. V Budimpešti je umrl veliki industrijalec Edmund Neuschloss ter zapustil v dobrodelne namene pol milijona kron. 400.000 kron se ima vporabiti za ustanovo sanatoria za jetične delavce. Novo ustanovljena ogrska trabant-na telesna straža bode obstojala iz 40 gardistov, več podčastnikov in štirih častnikov. Bivši italijanski minister Nasi, ki je radi jxmeverjenja bežal iz Italije, -e nahaja -sedaj s svojim tajnikom, kakor javljajo iz Rima, v Tunisu. Zanimiva poroka. V Budimpešti se je civilno poročila sxofica Maitencloth hči bivšega ministerskega predsednika Taaffe-ja. z Židom, zdravnikom dr. Demko. Kolera. Iz Petrograda javljajo, da se v Debrisu v Armeniji »iri kolera. Vsak dan umre 300 do 400 ljudi. Armensko prebivalstvo zapušča mesto. Pruska ima 34,463,377 prebivalcev, od kterih je tri milijone Poljakov. Vulkanski otoki. Od početka mi-nolega stoletja do danes se je pojavilo 52 vulkanskih otokov. Od teh jih je devetnajst že izginilo. Malorusi v Galiciji nameravajo graditi v Lvovu malorasko deželno gledališče ter -o se radi tega obrnili do gališkega deželnega zbora za podpor v znesku 300,000 kron. Vprašanje je, jim bode li poljska večina v deželnem zboru ta znesek dovolila. Ruske amazonke. V sedanji vojski je bila že mnogokrat prilika občudovati pogum ruskega ženstva. V sibir skern mestu Nikolsk Usurirk se je r.-Eanovila stotnija Amazonk. Stotnik : ~>3 žen-k obstoječe s tot ni je je so-proga visokega železničarskega uradnika. Nadastja Tresčev. Amazonke nosijo kozaško obleko. Trikrat na teden ^e urijo na konjih. V streljanju so izurjene tako dobro, da večina iz med njih zadene v najhujšem diru s puško v svoj cilj. Stotnija ima žensko zdravnico in tolmača. General Koljubakov je nedavno nadzoroval žensko stotnijo in je pohvalil ženske vojake. Fotografija v naravnih barvah. Neki H. V. Reiclil v Monakovem trdi, da jerešil problem, kako se zamorejo dobivati fotografije obrazov in predmetov v naravni barvi. On je iznašel način, kako se zamorejo te fotografije dobivati čisto kemijskim potom, in to prav malo dražje, nego navadne fotografije. Po tem njegovem načinu za-more delati vsak amateur. Te fotografije ne spreminjajo barve ter se zamorejo izdelovati v vseh velikostih. Drobnejših podatkov o svoji iznajdbi ni Reichl priobčil, toda profesor ke mi je, R. Zeitz, in profesor Hausengl, glasoviti dvorni fotograf v Monakovem, sta se pohvalno izrazila o iznajdbi. Izvoz živine iz Ogrske je zopea pre povedan vsled kužne bolezni v gobcu in 11a parkljih. V Avstriji je dovoljer. izvoz le v sledeča mesta: Dunaj, Pulj, Olomuc, Praga, Brno, Plzen, Dunajsko Novo mesto in Trst. Ta mesU imajo namreč direktno zvezo z kolodvorom in klavnico. Rothschildov dar. Baron Natanael Rothsehild je daroval dva milijona K, da se pri bolnišnici na Dunaju, ki ima njegovo ime, dogradi trakt za brezplačno zdravljenje revežev. Rodbinska drama. V B —>linu se je /.ena delavca Klenza s svojimi tremi otroci vred obesila, ker je bila za-idi raz/.aljenja obsojena v globo 15 mark. Pred oltarjem je zadela kap v Čr- vinjanu župnika Driusa. Nepošten odvetnik. V Zistersdorfu so zaprli bivšega odvetnika dr. K. Schmita, ki je poneveril 50,000 K svojim klijentom. Poneverjenje. Pri češki posojilnici v Lomnicu je poneveril blagajnik Kittner 28,000 K ter se ustrelil. Beda v Galiciji. Kakor javljajo pražki listi, je nakazala vlada dva milijona kron za razne okraje v Galiciji, kjer vlada vsled slabe letine velik** beda. Dunajska *'N. Fr. Pr." pa piše da je vlada dala gališkemu namestniku na razpolago le en milijon kron, da jih razdeli med najpotrebnejše prebivalstvo. Potres na severu. V Kristijani j i na Norveškem in v Kodanju na Danskem, je bil precej močen potres tako. da so na poslopjih navstale razpoke. Grško domoljubje. Po zadnji tur-ško-grški vojski se grška vlada resno trudi, da povzdigne svojo mornarico in vojsko. A kaj, ko so državni d > hodki premali. Vsled tega pomagajo Grki v Greciji in v tujini s prispevki ter se kosajo, kdo bode dal več. Tudi kaznjenci velike atenske kaznilnic • niso hoteli zaostati ter so zložili neko svoto, a ker se jim je zdela premala, so izjavili upravitelju kaznilnice, la so voljni postiti se tri dni. ter da se doda na ta način prihranjeni denar oni svoti, ki so jo nabrali. Seveda upravitelj s tem ni bil zadovoljen. Kaznjenke pa — ženske — zbrale so 1000 K ter se ponudile, da bodo vsak teden po en dan delale samo v korist blagajne za mornarico in vojsko. Ta dva domoljubna čina sta napravila na Grškem velik vtis. Pravosodni minister Levidis je dal izreči kaznjencem svojo najtoplejšo zahvalo. Upravitelj je dovršil svojo nalogo z besedami: "Narod, čegar kaznjenci so navdahnjeni s takom domoljubjem, se lahko mirne duše nadja boljše bodočnosti." Zakaj so ženske lepše ko moški? O tem velevažnem vprašanju je razmišljal neki angležki zdravnik. Preiska-val je stvar prav natančno in prišel do zaključka, ki ga objavlja 'Figaro' ledeče: 'Preiskave angležkega doktorja se nanašajo na 1600 žena. ki pripadajo najrazličnejišm plemenom in narodom celega sveta. In prišel je do zaključka, da se imajo ženske za svojo lepoto z;.nvaliti tej okolnosti, da se jim ni treba preveč — duševno mučiti. Resne študije, naporno duševno delo, sploh napenjanje svojih duševnih moči zelo škodljivo vpljivajo na lupoto. Učeni doktor pa to svoje na-ziranje podpira še s protivzgledom. V angležki Indiji živi neko ljudstvo, Caro, v kterem opravlja žena državna opravila, vzdržuje hišo; mož pa pravzaprav nima nič dela. On opravlja in varuje le otroke in pazi na lonce v peči. In posledica je, da so možje lepi, ženske pa grde, ko — smrtni greh. Bog ve, se bodo naše emancipi-ranke kaj ustrašile za svojo lepoto, <'e bi vedele, kakšne posledice jih čakajo, Žcnitev bivšega anamskega cesarja. Bivši anamski cesar, čegar državo so zasedli Francozi, se poroči z gospico Calve, najstarejšo hčerjo predsed";va prizivnega sodišča v Algie*- Ta go-spica se prišteva med r ,j;epše ženske francoske kolonije v Algieru. Cesar je spoznal gospico na nekem plesu ter se je zaljubil vanj. . Poroka bode v novembru. Cesar je sicer konfueije-vega veroizpovedanja, toda poroka se bode vzlic temu vršila s dispenzo v katoliški katedrali v Algieru. Velik vlom se je zgodil te dni v Kodanju, danski prestolnici. Tatovi so ulomili v prodajalnico juvelirja' Mi-chelsena ter odnesli zlatenine v vrednosti 200,000 kron. Oropana cerkev. V Nagvsomkutu na Ogrskem so nepoznani zločinci povsem oropali tamošnjo rimo-katoliško cerkev. Ko so zjutraj prišli vernik' v cerkev, so opazili zločin. Prostrana ladij a cerkve je bila v največjem neredu, stoli so bili preobrnjeni. svete podobe poškodovane in razmetane, oltar razbit in oskrunjen. Vse zlate in srebrne stvari so odnesene, še celo vse mašno oblačilo. Skoda se ceni na 20 do 25 tisoč kron. Pazite na otroke. Grozna nesreč?. Dne 27. predpoludne je neka Guštin, stanujoča v Škorklji št. 29 v Trstu, pustila za par minut samega na ognjišču 2Tj letnega Umberta. Ko se je pa vrnila v kuhinjo, našla je otroka vsega v plamenu. Pogasivša plamen, je vzela otroka v naročje ter ga nesla na zdravniško postajo. Ker je bil otrok ves ožgan, so jej na zdravniške j postaji svetovali, naj ga nese v boluiš nico. Nesrečna mati je res tako storila. V bolnišnici so zdravniki res skušali, da bi dete oteli smrti, a se jim ni posrečilo, ker je mali revček eno uro pozneje že umrl. Blatil. Grahefc, -401—1203 Gor. H-ai in Santa Fee A? 2. PUEBLO, COLORADO, -riporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko za loge nožkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato zalog* pcenjsieia Map , ■ feleznine : v zalogi ima tudi Tri •erjevo grenko vino. Pošiljam denarje v star* domovino najceneje in najhitrei# ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser-jem v Ntw Yorku. Za obilen obisk se priporoča MATH. GRAHEK Iftttolk K. re ta nje parniko?. V New York so dospeli: Umbria 19. nov. iz Liverpoola. St. Paul 20. nov iz Southamptona. La Gascogne 20. nov. iz Havre z 593 pot. Dospeti imajo- Kroonland iz Antwerpen*. Furnessia iz Glasgovra. Odpluli bedo: Kaiser Wilhelm der Grosse 22. nov. v Bremen. Majestic 23. nov. v Liverpool. Rvndam 23. nov. Rotterdam. Prinz Adalbert 24. nov. v Genovo. La Gascogne 24. nov. v Havre. Prinz Albert 26. nov. v Genovo. Umbria 26. nov. v Liverpool. St. Paul 26. nov. v Southampton. Pretoria 26. nov. v Hamburg. Kroonland 26. nov. v Antwerpen. —: VABILO veselico, in plesno zabavo kojo priredi slov. podp. društvo sv. Martina, št. 44, v Barberton, O.. v četrtek, dne 24. novembra vj. Emei-manovej dvorani. 809 Muster Avenue. Pričetek točno od 1. uri popoludne. Uljudno vabimo vse Slovence in Hrvate ter vsa bližnja društva J. S. K. Jednote. Odbor. O priliki mojega odhoda v staro domovino pozdravljam na tem mestu še enkrat vse drage mi prijatelje po širni Ameriki, sosebno pa Fran Pirea v Greensburg, Pa., ter John Modica v Ashtola, Pa. in klicem vsem iskreni Na zdar! Ob jednem se zahvaljujem g. Fr. Sakserju za točno in solidno postrežbo ter ga priporočam vsem rojakom najtopleje, New York, 19. nov. 1904. Jakob Slabe. KJE JE ANTON KOREN, doma iz Studenega, fara Bloke. Bival je v Barbertonu, O., in je sedaj nekje v Mississippi. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova žena: Marija Koren, 78 Munich St., Cleveland, Ohio. (19—23) STE-LI BOLNI! V TAKEM SLUČAJU SE Z VSO ZAUPNOSTJO OBRNITE NA ZBOR SLAVNIH ZDRAVN3KOV-ŠPECIJALISTOV. VSAK PROFESOR ZDRAVI POSAMEZNO BOLEZEN. V KTEREJ IMA NAJBOLJŠO IZKUŠNJO. V naslednjih slučajih se vam zamore pomagati: revmatizem, srčne bolezni, nalezljive bolezni, kožne bolezni, krči, astma, krvotok, bolezni na vratu, pljučah, jetrah, ledvicah; dalje ženske bolezni, kakor: belotok, nepravilnost mesečnega čiščenja, težki glavobol; zastarele spolske in tajne bolezni; bodenje v bokih, bolezni v križu, lomenje v kosteh, otekline, razne rane, zlata žila, kašelj, krči v želodcu, trebušne bolezni itd. Vsako omenjenih bolezni zamorete izlečiti, bodisi da je zastarela ali pa akutna. Zbor zdravnikov ozdravi vas i v takem slučaju, ko že dragi zdravniki niso mogli več pomagati in so vašo bolezen kot neozdravljivo naznanili. V vsakem slučaju bolezni boste dobili jamstvo, da bodete ozdrav-Ijeni, ako se obrnete na zbor slavnih zdravnikov-špecijalistov pod imenom: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE V NEW YORKU. Ako ste na sto in sto milj oddaljeni od New Yorka, zamore se vam ravno tako pomagati, kakor če pridete osobno v ta zdravniški zavod, akc svojo bolezen natančno opišete. Tisoče je ljudi, ki so plačali veliko denarja zdravnikom, a niso bili ozdravljeni; vsi oni obračajo se potem na ta zavod, ker tukaj dobijo jamstvo, da bodo ozdravljeni. Kdor ne verjame naj pre čita naslednje, pred javnim notarjem pod prisego potrjena spričevala: Bolezen na želodcu. Velespoštovani zdravniki:— Jaz nižje podpisan potrjujem, da sem bil aa želodcu jako bolan; čutil sem bolečine po celem telesu in nisem imel več nade, da bi kedaj zopet ozdravel. Končno sem se obrnil na vaš Universal Medical Institute. Takoj v par dnevih po zaužitju vaših zdravil, čutil sem olajšanje in tekom nekolikih tednov bil sem zopet zdrav. Nič mi več ne manjka, imam dober tek in zamorem delati, kakor poprej. To pismo pišem iz hvaležnosti, da dokažem, da ono, kar je vaš zavod za-me storil, ne da se z besedami opisati. Prosim, da moj dopis priobčite v vseh časnikih Ivan Buzanič, 433 W. 40th St., New York. Astma in kašelj. Cenjeni zdravniki:— Srčno se vam zahvaljujem za vaša, meni pripo-slana zdravila. Z veseljem vam naznanjam, da so me popolnoma ozdravila. Niti mislil nisem, da bodem v tako kratkem času zopet dobro počutil, ker moja bolezen na prsih je bila res zastarela in z slabim zdravljenjem od drugih zdravnikov jako zanemarjena. Največ sem trpel, ko je nastalo slabo vreme. Sedaj pa po par tedenskem uživanju vaših zdravil sem. hvala Bogu, zopet zdrav. Še enkrat se vam srčno zahvaljujem za vašo izdatno pomoč. Anton Kravanj, Box 43, Madison, Pa, Revmatizem... Spoštovani zdravniki:— Z velikim zadovoljstvom naznanjam vam, da so mi zdravila vašega zavoda dobro pomagala. Bil sem bolan nad pol leta za revmatizmom, poskusil sem mnogo zdravnikov, potrošil obilo denarja a vse zastonj. Končno obrnil sem se na vaš zavod in po uporabi vaših zdravil, Čutim se prav dobro, ker revmatizem me je ostavil. Tisočkrat se vam zahvaljujem za hitro pomoč in ozdravljenje. Vsakemu rojaku priporočam vaš zavod, kjer se za malo novcev dobi veliko pomoč. Andrej Boh, Box 159, East Helena, Mont. Čemu toraj trpeti v nadalje, ko se vam tu daje dobra prilika ozdraviti sel Čemu metati denar po nepotrebnem drugim zdravnikom, ko vam bede ta zbor slavnih učenjakov dal jamstvo, da vas ozdravi vsake bolezni? Ne odlašajte toraj in ne metajte proč težko zasluženi denar! Pomnite, da * tem zavodu so vsi zdravniki samo profesorji in špecijalisti, ki so znani med zdravniki v celi Ameriki kot velik učenjaki. UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 WEST 29th STREET (blizu Broadway), NEW YORK, N. Y. Uradne ure za pacijente so: Vsak dan od 10.—12. ure piedpoludnein in od 2.—6. ure popoludne. V torek in soboto zvežer od 7.—8. ure. V nedeljo samo od 10. ure dopoludne do 1. ure popoludne. zamore dati samo oni zdravnik, kateri popolnoma pozna globine vsake bolezni. Priznalna in zahvalna pisma za popolno ozdravljenje dobiva od vseh strani samo Prof* Dr. E. C. Collins, iz vseučilišča v New Yorku in to je najbolji dokaz, da je on edini zdravnik, kateri je vse ljudske bolezni točno in pazljive preštudiral in preizkusil. Zatoruj, rojaki Slovenci ! Mi, vam priporočamo samo in edir.o te slavnega in izkušenega UPr-ofV Dr. <2?olliii;ssi. On je edini zdravnik, kateri more in tudi jamči za popolno ozdravljenje vsili bolezni Oil pljučah. prsih. Želodcu. €revah ledvicah, ietrah. mehurju. kakor tudi vsih bolezni v trebušui votliui— potem jolezni v grlu. nosu glavi i •-ozoost. živčue bolezni, prehudo hripa nje in bolezni srca. katar. prehlajenje. naduho. kašelj. bronchijalni pljučni in prsni kašelj. bljuvanje ktvi mrzlico, vrnčin.- težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem. giht. trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku — zlato ... (hemeroide). grižo jiU preliv nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge In telo. vodeuico. božjast, slabosti pri spolnem občevanii polucijo nasledi.e izrabi jevanja samega si be. Suinhetiie in tok iz všes, oglušenje,—vse bolezni na očeh. izpadanje las. luske ali prhute po glavi, srbečico Iišu.ie mazolie ture. kraste in rane — vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenično glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok. bolezni na *-~.aternici i. t. d. kakor tudi vse ostale notranje tn zvunanje bolezni Prof. Collins je prvi in edini zdravnik, kateri ozdravi ,J ETIKO Prof. Oollinx ozdravi vsso tajne inoike in ženske spolne bolezni kakor tudi ,,Sifilis" točno in popolnoma, (Zdravlenje spolnih bolezni ostane tajnost.) Čitajte nekoliko najnovejših zahvalnih pisem s katerimi se nasi rojaki zahvaljujejo, ker so popolnoma ozdravili: Bolezen pluč in Cenjeni Prof. Collins: Jest se vam lepo zahvalim za važe zdravila ki ste UheUmatiZelii ill 7. prsnem organizmu tomtuduseni lm Si:am poroCu Vam se ?e enkrat prov lepo zahvaim. OCiezen OZCK a ; K - . ozaravlena. ' frank maver. 67 Staiord St., Cleveland, O. Spoštovani gospod: Dobil sem va£e lnedecine u pravem času in sem jih tnd po vašem naročilu precej začeu nucat in ker se vam tud prav lepo zahvalim ker ste mi tako ta prave medecine poslal ker moje. zdravie prov hiter napreduje in se že Čutim popolnoma zdravega. Če bi se primerlo, da bi me Be kdaj kaktna bolezen napadla, se bora prov gviSno precej na vas obrnil. Tudi svojim komam ^ tam sem vas že in vas bom še za naprej priporočo. de uej se samo na vas obrne- XA^Ns- ja če boja bolni, in če če jo hiter ozdravit. 1 IIBIBAR. Sfflrfga^jjt SftI Box 674. Coliinvvood, Ohio. Velecenjeni gospod Prof. CoUins! Maria PleteriliU ^like gustin kij sem porabil vaša poslana mi zdravila so mi nehali lasje izpadati m nič " ' ' _ (Jrenwood \ve ne čutim skelenja po glavi Toraj sevam prav lepo zahvalim za povemjeno Box 84, ^ * zdravie: JOHANN STARE, "RpoMqrw Tfv 1RENTON, N. J. 3008 Hodley St., Milwaukee, Wis. .DKONSON, iti, Zato, ako ste slabotni, izgubljate moči ali ste bolni bodisi na katerikoli bolezni — ako vas neizkušeni zdravniki ne morejo ozdraviti, ako je*vaša bolezen zastarela sili postala kronična — potem točno opišite vašo bolezen v pismu ter ob enem navedite , koliko ste stari in kako dolgo že bolnjete ter pismo naslovite takole; PROF. DR. E. O. COTJJNS, 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. Bodite z mirno dušo prepričani, da bo Prof. Collins po vašem opisu bolezen spoznal, ter v slučaju potrebe poslal vam bo navodila in najbolja zdravila, po katerih boste gotovo popolnoma ozdravili. --------- J X^lsteHs- -o- Nevoščljivi Pumfek. Zavist se smatra p<) v sodi za jako prrdo lastnost in ne vošči jivca ne marajo v nobeni družbi; a lovska zavist je še posebno neznosna napaka, Dočim nastopa navadna nevoščljivost v življenju v dveh oblikah, namreč kot nevoščljivost proti drugim in proti samemu sebi, kakor skopost. se pojavlja lovska zavist le v prvi obliki; to se pravi, lovski ne vošči j i vec zavidaj svojemu bližnjemu vsako peresee v repu >uhe jerebice in vsako dlačico v kožuhu siromašnega zajca, dočim bi njemu samemu vest ne očitala prav ničesar. ko bi popadale pod njegovimi streli na žrtvenik njegove lakomnosti cele hekatombe kur zajcev, srnjakov, srn. jelenov, košut, koz, mrjascev. svinj, praset. lisic, veveric in vrabcev — pa še poljskih miši bi se ne branil. Zakaj lovska zavist proti drugim je obenem brezmejna nenasitnost proti to jutro na vse jutro na vse zgodaj na kolodvor, da se odpelje na kraj. kjer se je imel vršiti lov. A že na kolodvoru se je začelo: "Takelj" si je privoščil obilna meča dražestne ženske stvarice; ker pa je bila ta prikazen po nesreči Ribničanka, katerim tečt- jeziček kakor kolovrat, tudi takrat, kadar ni potreba, je oštela "div-na nimfa"' nedolžnega Pumfeka zaradi Takeljevega napada tako, da je začel od same zmešnjave v glavi dvomiti o sebi, je li "masculini" ali "£e- A tudi to je minolo in nekaj ur zatem je stal Pumfek z napetim pričakovanjem v srcu in z "nabito moriluo cevjo v roki" ob robu loka. kjer so ravno gonili. Zlodej ubogemu Pum-t'ku tudi tu ni dal miru in tako si je razlagati, da sta imela njegova soseda le ogromen plen, dočim Pumfek sploh še ni imel p»rilike izstreliti svojih nabojev. Razume se, da je že vrelo v njegovi duši, kakor lava v ognjeniku, Njegov desni sosed, Bukovčev T' ie, je bil podrl že jednega srnjaka in lepo lisico, in sosed na levi, krčmar pri "Črnem kozlu", je imel že poln hrbet zajcev, dočim je bila Pumfkova torba še prazna in ohlapna, kakor be-rnška malha. Pumfek se je jezil, kakor star petelin, kadar zagleda tekmovalca, to se je videlo že na "balkonu" njegovega tolstega obraza, ki se je žarel v ognjenordečkasti zarji; toda prikrival se je in vztrajal na svojem mestu. goščo s krčevitim naporom. Aha! Nekaj rdečega beži proti njemu, ne, naravnost proti Tonetu!... to je lis:-a. Ne, te pa Tone ne dobi zopet, čeravno je nekoliko predaleč za Pumfka, zakaj za lisjaka je potreba krepkega strela... zdaj se zopet ne vidi nič druzega kakor trava, ki se giblje — zdaj zopet nekaj rdečega. . . bum! Pretresljivo tuljenje! Tone vzma-huje po zraku z rokami ter kriči: "Sakrabolt namol, gesput Pumfek, Taklna sa ustrelil'!" In tako je tudi bilo. Ubogi Takelj je imel okrog " dimnika" svinčeno zmoto svojega nevoščljivega gospodarja, ki je bil hotel pripraviti Toneta ob dozdevno lisico. A zakaj je tudi moral biti Takelj rdeč! Drugi "Taklji" so pač črni in zato se po navadi ne zamenjavajo z lisicami. Je pač zopet Pumfkova neločljiva smola, da mora imeii rdečega Taklja. Pumfek je nes^l ranjenega Taklja v torbi domov in nedolžni ranjenec je kmalo zopet ozdravel. Gospa Pumfkova pa so doma strašno »svetili ubogega ljubljenca nad ušesi in ambrozijskimi kodri njegovega nepravičnega in nevoščljivega gospodarja ter mu brali levite in držali "filipiko". 'kakoršne nas Bog varuj! —1 Ni znal. Dva pijanca sta se poleg kolodvora prepirala, da li bode naslednji dan torek ali sreda. V tem je prišel mimo njiju neki popotnik s kovčegom v roki. — Cujte gospod! — dejal je eden pijancev. — Kaj bode jutri, torek ali sreda? — Ne znam. r^e /.nam !. .. — odgovoril je popotnik. — Jaz sem tukaj tujec... Iz šole. Zakaj so vetrovi koristni! — vprašal je učitelj. — Jožek: Oni nam čistijo zrak. — Učitelj: Dobro, tako je. A s čim ga čistijo? Povej nam ti Janezek! — Janezek: Z dežjem, ki ga opere. Skušnja. Tujec (v gostilni): Prej konjskih močL "La Savoie" " " " ..................12,000 " 25,000 "La Touraine" " " " ..................10,000 " 12,000 t{ " "L'Aquitaine" " " " ..................10,000 " 16,000 " " "La Bretagne"............................... 8,000 " 9,000 " " "La Champagne"............................. 8,000 " 9,000 " " "LaGascogne"............................... 8,000 " 9,000 " " Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz prist* nišča št. 42 North River, ob Morton St., New York: ■ *LA SAVOIE 26. j an 1900. La Gascogne 22. dec. 1904. ! La Gascogne 24. nov. 1904. "LA SATOIE 29. dec. 1904. ' *LA SAVOIE 1. dec. 1904 La Champagne . 5. jan. 1905. 1 "LA TOURAINE S. dec. 1904 *LA TOURAINE 12. jan. 1905. ; *LA LORRAINE 15. dec. 1904. La Gascogne 19. jan. 1905. Paraika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. T&lF5 STAR LIi\E (P^ekomorska parobrodna družba ,,Rudeea zvezda'4) posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * * Philadelphijo in AntwerocnoiiL Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki '^AB£RLAND dva vijaka-QI7tt ton. KROONLaND.......... 12760toa EEL AN 8............ 11905 ton. FINLAND-------- 12760 toH Pri cenah za medkrovje so vpoitete vse potrebščine, dobr* irana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejčih potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, IVimorje Hrvatsko. Dalmacijo in druge dele Avstrije. i Iz XKW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. ar i dopoludne o« t pomola gfev 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHIL A ' DELPHIJE vsako drugo tredo od pomola ob vznožju Washington St Gleae vprašani ali kupovanja vožniih is ' kfi 21 j >e obrniti na: Office, S Broadway, New Yotk City, 90—M Dearborn Street, CHIOAGO.Century Building, SAINT LOUI& 21 Poet Street. SAN FRAN CIS OO. — ali na njene zafitLonik- • _______ POZOR! Haravna kalifornijslui i Rojakom Slovencem *in bratom Hr- VIOS 113, i vatom se priporočam najtooleje ter ~ * «e naznanjam, da prodajam raznovrstne l?obro 6rno vino po 50 do 60 G& parobrodne listke, menjavam novce, galon s posodo vred. ter odpošiljam denarje v staro domo- Dobro belo vino od 60 do 70 ot. vino. palon s posodo vred. j Postrežba solidna in poštena. Izvrstna tropavica od #2.50 do $3 galon b posodo vred. Z velespostovanjem Manj nego 10 galon naj nihče DATA A ITAl/ir ofl naroča, kor man j c- količine ne DUl/V uUd^UVlV »m.rem razpošiljati Zajedno z na- | _„„ „ j,naj zg. naročniki dopofijrio j 523 Chestnm St., JOHNSTOWN, PA r.^om* Mousy Ordi- ,------^ ovaojem I lil------iT lili i UMI TIUXm R^dovioh, ^■n^^^l^^J 584 Vermont St., e _^ t v PTtixfTcro in at^ i HHRflilStii -i-1,-, iS^^I t1/17 t ?a parobrod ali s tasy i i l\ n i železnico je najbolje ; x x xx u 1 kupiti pri frank sar KSERJU 109 Greenwich ^'^Jr^-MBi J Str., New York. Na kolodvor te pride iskati HPjg^r IV -' . " (d-^?' ^ • sprem: na parnik; preskrbi CENO in snaino j BIVALIŠČE. Vse prednosti so dobiti pri njem. Zato naj se vsak Slovenec in Slovenka na njega obrne. Brzojavite k xlaj in na kteri i Bjip^^Tij^^ -j kolodvor pridete ▼ New York, ali ga pa po- , ^HOH^^^HS^H kličite na telefon 3795 Cortlandt in potem i slovensko govorite. ! ^^^^^^»^P^Bi^P^PP Lepo nrejena : Rojaki, podpirajte rojaka I SLOVENSKA GOSTILNA t _ ▼ Ely, Minn., i vkt«i vedno točim fa^^tno ,fv i GOSTILNO, I . , . ., , 7 t»idj domače in Importinne gmod- v kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prod« ke. Dalj® muna&l am mi a km n da | jam DOBRE jMODKE in LIKERJE. Pt; ,>okl ac, l ^^f , Tieni 8e tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA l . ▼ Staro domOTl- 1 Ako kak rojak pride v Forest City, Pa. n0 m Sem ▼ « g. 7r. Sakser- I naj na postaji vpraša ta mene in gotovo bod* jem t New Torkn: rojake tudi rad I PS^ aseneindotnancev. Akoked»po postrežem v dnuoh saderali 'lede | —^ ** rainjih lirtkov, posebno ako kdo tnmH u- ^ iali kog^k Bern vxeti. ali potnje v tiron K SVQ1IJW 5tiro fomovino. Z yel&Moran-Tn f , " ««rti» Mukii, Mk ' IYAJS tiOTŽM.