Id aja vsak! Žclrti*: b j3. uh popoidr:: <o<iopisi se ne vra-j|0. Nefu-rkovana pisma sc ne spu-|cnuio.
Cena listu 'na$:’ ri celo lrto 4 krone,
-1 pni !■ la 2 i.ior.i, Zi man >iem 1 ti c.io ielo 3 kr •
La 1 leta K i .
'	■	fjjo	je	a 1
I i 5 K, za la_;»
1 K-ItH en A B k- n.
:.iknpise s, .oje: ■ ■ Ti>'"na< v Oj.iCi, u;ic.i vet-tafini ?tcv. 1.
'taro, nino in i a-r. nti.a s p r < j e m a jciviiit iiivl cnci !'■ i : k:i . št. 16.
»»<■«— m m
(XI. let lx.
r* ,
Iju^tvo
•.
m
[taveradorn cesar.
■" ■ s Mi i
c53:^ : .;.v„	1	••••%?-Iffi
ji*	t	v*,;v’i	V	vn^’
‘ •	/' •/.". /f; ; ':f
■	’	.;avv
' ' ' , "	'••	'	'	.-IUS
I*- . . &UJS	*•	.	C'	*	.trn,	V
l'usarntzi;e Številke sc prodajajo v obakarnali v Go-■poska ul. 9. v ulici Silvio Pellicu, v ul I ■ ute Nuovo 9, v Kapucniiki uliti 1 prodajalni »Kat ■ skov. ilruStva« ul. Canlucci, v Šolski uliti. Nunski ulici, na Jc.si|i Verdijevem te k.lišču nasproti me-tnem vrtu, po 8 v Ogla>i in poslanice se računajo po petil vrstah in sicer: če se liska enkrat I I v, dvaki.ii 12 v. nikrai 10 v. Večkiai p«' pogodbi.
> ȣ
V tirnici. 23 decembra 1918.
r-.............
51. številka.
Naročnikom.
M*
Danes sc n'i ut je spet posrečilo izdati »Prim. Listu tako, da hodu imeli miši naročniki vsaj nekaj /u rilo za božične /<raz-mhe. Gg. naročnike /trosimo //-ljudmi, naj nam še nadalje ostanejo zvesti in nam pridobijo slasti sedaj o svetih božičnih praznikih Še mnogo novih naročnikov. Širjenje katoliškega »Primorskega Lista« je misijonsko delo in sv. Oče papež toplo priporoča vsestransko širjenje katoliškega časopisje. Zato na delo za prvi slovenski katol ški list na Goriškem ! Pii tej priliki voščimo vsem našim naročnikom vesele božične praznike! Gospod naj vlada v naših srcih in mir ljudem na zemlji, ki so dobre voljel
Vabimo naše slovensko občinstvo v Gorici in na deželi k božični veselic!, ki bo v nedeljo dne 28. t. m. točno ob 4 lii pol pop. v .gledališču ,.Trgovskega Doma“ v Gorici z raznovrstnim programom.
Veselo oznanilo.
Stoletja sc že pretekla od onega veselega časa, ko so angeli zapeli v višavali: »Mir ljudem na zemlji!«, a še dandanes so te besede najveselejše oznanilo, kar jih je dobilo trpeče ir boreče se človeštvo. Ni ga lepšega n i-uka kot je oni o miru in ljubezni in zato le z orozo mislimo dandanes na o-ue čase pred Kristusovim prihodom, ko niso poznali ne miru ne ljubezni do
bližnjega, ampak so učiii le boj in sovraštvo. To so bili težki p.agauski časi, ki so, hvala Bogu,	isto	mi-
nili, četudi niso našli h.ščansk' nauki o ljubezni do bližnjega tistega < dmeva kakor ga zasluži njih nebeška ' sebina.
Tudi pred Kristusom je bila ljubezen. da, a kakšna je bila ta ljubezen.'’ Le tega je vsak ljubil, kdor im je storil dobro,- vse druge je pa sovražil. Za tako ljubezen, ki pozna le dobrotnike, tli treba pač nobenega zatajevanja, nobenega višjega čuta; t( spravi še marsikdo skupaj. Toda taka liubczen je !e samogoltnost, samopašje. Toliko te cenim, kolikor mi koristiš. več pa ne, to je za take nizkotne pohleprcže edino merilo. Toda to ni prava ljubezen, to je paganstvo. Zato pa je začela še h s krščanstvom doba prave sociialnc ljubezni, ki stori dobro tudi zaradi višjega namena, ne le iz osebne korsti. Kristus je še le začel učiti, da je treba ljubiti vsakega človeka, tudi sovražnika, ki n un je morda krivico napravil. Gospod ni učil nikoli boja jli, sovrašsva* ves njegov nauk od rojstva do smrti je l il ljubezen in potrpežljivost. »Mir ljudem ne zemlji« se je glasilo veselo oznanilo ob Kristusovom rojstvu in ob smrtni uri je odpustil razbojniku na križu. —
Ta božanski nauk o ljubezni in po* trpežliivosti je Gospod zapustil seveda tudi svojim apostolom, ta nauk ie za pustil pa tudi celemu človeštvu. Res. da je narava človeška razdražljiva, ros je človek podvržen razburjenju, iezj. sovraštvu, a zato ravno bi se morali ravno v današnjih dneh vaditi posebno v krščanski potrpežljivosti in ljubezni, brez katere ni mogoče nobenega vspe-lia. Saj je že sv. Pavel povdaril, da ni brez ljubezni nič in naj bi bila njegova vera tako močna, da bi gore prestavlja!.
Zalibog se \ današnjih brzili, clc-. tri nili in modernih časih se prcm.i-■ -'ilckamo k evangeliju, k viru pra-\;■; i l ešCanskega sodjaliznia, da rahi-i o .	demo besedo. Morda bi po-
i i..'	icer n uj na\ideztiilt. zim**-
i;• 11 it:inli('v, a notranja, duševna sta-> I a člov eški- morale i kulture hi !{o-vo pridobila. Vse preveč smo damla-ls radikalni nepremostijivi. vse pribi\a na 'imaj načela in principe, a ■ ob enem pozablja, da aki ne bo-'in* priprosti :i' Hogn itdani kot otro-i.i ne bodemo dosegli svojega cilja.
Ze ic1 otn leta smo parkrat imeli i i!il.r. podati našim čitatelieni nekateri: poteze 'z jako petičnega članka.
je U ■ pisal škof krški. dr. M luno. .M a '.Tik at era melika iti blažilna	aiisel	iv onega članka sc nam na
tem me1 tu zopet \’siljnje. ker veje’ iz teh besed ve* oni mirovni pastirski duh, k; svari svoje vernike pred skrajnimi mejami raznih radikalizmov. Kakor vsak čas ima tudi naša doba svojo posebnost. to so razni radikalizmi, pri katerih si navadno nikdo nič ne misli, ampak si; le dobra vaba za neraziniš-IjujoČe ljudstvo. I>r. Mahnič svari celo pred katoliškim radikalizmom, ker se mu zdi. da se da več opraviti z mirno. bla<ro, potrpežljivo besedo kot pa s pretipanimi načeli«.
Popolnoma enakih misli je tudi lin-ški škof dr. Hitma:r ki je pozdravil katoliški shod v l.incu z navdušenim govorom na podlagi Kristusovih besed: »Mir tej hiši!« Ne hoj na nož, ampak mir in potrpežljivost bodi geslo krščanskega ljudstva, kajti le na ta način bomo pokazali, da smo res razumeli besede nšega Gospoda, ki pravi: »Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe.« V ieiii svetem času. ko se spominjamo ”a Kristurovo rojstvo v betlehemski
Malici, si zapišimo na svojo zastavo j viselo oznanilo angelskih korov:
Mir ljudem na zemlji, ki so dobre
i \ i Ije!
Hlada siru a.
(I z h r i b o v.)
Članek v »Pr. Listu« pod naslovom: »Glas katoliškega moža« o »Novem Casii" je izzval vseobče odobravanje v vrstah katoliškega ljudstva v naš it hribih. Tudi jaz. ga podpišem z obema rokama. Resnico in golo resnico je povedal člankar. I udi jaz sem in ojtancm zvest pristaš S. i.. S. a ne one no\ ostrujarske. ampak one S. L. S., k oje vodstvo je bilo izvoljeno pred dvema letoma in koje še danes obstoja. Zakaj so se mladosti ujarji odcepili od nje? Zato, ker niso imeli glavne besede v vodstvu! Zato, ker hočejo le ukazovati. a nič delati takega dela. ki bi koristilo \ gospodarskem oziru našemu ljudstvu. Ze štiri leta životarijo, že štiri leta vpijejo, koliko dobrega so že oni naredili za naše ljudstvo. Ce pa pogledamo. kaj so naredili, ne bodemo razim izobraževalnih društev in »Orlov«. ki so ponekod že shirali, ničesar videli. To je vse njih delo.
Gospodje »Novočasarji«. kje ste bili, ko smo se mi s »Pr. Listom« na čelu borili proti liberalcem? Kje so bili Ibecelj. Kremžar. »Novi Cas« itd.? Ni jih bilo! Sc jim ni zdelo vredno priti nam na pomoč v boju za sveto stvar! Hude boje smo prebili z nasprotniki naše vere. naših škofov in vseh dušnih pastirjev. Liberalci so širili nemoralo po deželi in pohujšanje med ljudstvom je bilo veliko. Kje so bili sedanji preroki. ki se zbirajo sedaj okolu »Novega Časa«? Ni jih bilo! In sedaj se upajo ti preroki imenovati nas liberalce in
Zrno k zrn’i oogača. 1
Skrb za vsakdanji kruh ni Bog ' e kako prijazna spremljevalka človeka skozi življenje: ona greni človeku bi- j vanje na svetu ter mu jemlje mir in zadovoljnost. Vendar se zgodi le bolj • poredkoma, da zal redc kdo brez lastne krvde v uboštvo: navadno je rev- , ščina le posledica lahkomiselnosti in I nemarnosti. Ce sploh kje, velja tukaj | izrek: »Vsak je svoje sreče kovač.« i Pc kateri poti pa pridemo do toli za- ! željene sreče? Le po eni v a r n i poti dospemo do nje, namreč: po pridnosti in varčnosti.
Ha pade komu bogastvo brez truda v naročje, to se zgodi le malokedaj. Res se posreči komu sem pa tje. da k? naenkrat obogati z drznimi špekulacijami, velikanskimi podjelji ali na kak drug način. A število takih je le majhno, veliko več jih pa po isti poti pride na beraško palico. Ostane to-
rej pri tem. kar smo rekli: edina varna pot d( udobnega življenja ie pametna varčnost, združena s pridnostjo. Na ta način si sicer človek navadno ne pridobi milijonov, a ustvari si zadovoljno in mirno življenje.
Kaj pa je varčnost? Varčnost je prizadevanje, da bi si mnogo pridobili, zdržna skromnost, da b! malo porabili, previdna skrbnost, da bi si pridobljeno ohranili. !n pametno veselje nad tem, kar so privarčevali, da je vporabimo sebi svojcem in drugim ljudem v blagor: vse to pomeni beseda varčnost. Od varčnosti je najbolj od-visna gmotna sreča in blagostanje posameznikov. družin in držav. Tri kreposti:	pridnost	varčnost in zmernost
so naredile mnogo narodov slavnih in mogočnih: po lenobi, razkošju in zapravljivosti so narodi vedno le propadali.
Kako se pa človek nauči varčnosti? Varčnost ni namreč človeku že pr;* rojena, temveč je krepost, katero si
moramo pridobiti in se v njej vstrajno vaditi. —
Kakor vsaka dobra stvar, ima tudi varčnost svoje sovražnike iti o teh hočemo v naslednjem razpravljati.
I LENOBA.
Sv. pismo pravi:	»Hočeš	malo
pespati in malo podremati in držati tnalo roke križem, da si odpočiješ. Pa prišla bo revščina kakor popotnik in pomanjkanje kakor oborožen mož < Slovenska pesem pa poje:
Lenega čaka strgan rokav. pal'ca beraška, prazen bokal.
Lenoba in delomržnja ste šivilji, ki znaste človeku najhitreje sešiti beraško maihc.
Živel je v nekem mestu navaden pisar, ki je imel prav borno plačo. Kljub temu si je kupil v poznejših letih lepo prijazno hišico s prijetno lego. Ko so ga strmeč vprašali njegovi znanci, odkod je neki dobil toliko deltam. oovedal jim je to-le: »Ta denar
sem si prislužil v urah, ko so vsi 1110-ii kolegi še sladko spali. Skozi mnogo let sem vstajal namreč na vse zgodaj in v porabljal čas, predno sem šel v u-rad, v to, da sem malim obrtnikom u-rejeval knjige. S tem sem si zaslužil mesečno več nego 50 K in ta postranski zaslužek sem vselej točno vložil v hranilnico. Po tej poti sem prišel do svoje prijazne hišice.
la vzgled nam dokazuje zopet prav lepo. da ne slep slučaj in tudi ne nepričakovana sreča, temveč delavna in vstrajna varčnost je v vseh časih človeku pomagala do blagostanja in bogastva, lenoba pa je bila vedno mati revščine in skrbi. Zakaj tudi najho-gatejšemu človeku bodo nazadnje vsa-linili viri bogastva, ako se trajno vda lenobi in brezdelju. Delavnost in pridnost sta prva pogoja, da obstanemo. Brez dela ni zadovoljstva, ni sreče, ni poštenega življenja, ni stalnega blago-!q rp ‘funpAod p.\r,| as dz af (irc; tij (Halje pride.)
nam pravijo, da nismo mi in naš list več katoliški! Gospodje ali veste, kaj delate s tem? Ne odbijajte od sebe mož, ki so izkrvaveli v boju z liberalci za katoliška načela! Ne zavreči teli krščanskih mož, ki pa ne piskajo po vašem taktu. Gospodje, zašli ste na krivo pot! Mir oznanjajte in ne prepir! Kristus je z nasprotniki lepo ravnal! Kdo vtim je dal pravico poditi nas iz katoliških vrst? Ali uči tako naša vera? Ne! To učite le vi novi preroki...
Kdo je premagal Gabrščeka, 1'umo, »Sočo«, »Primorca« itd.? Mari vi? Ne. vas še ni bilo na Goriškem! Ali se spominjate volitev v dež. zbor I. 1908., ko ste vodili vi volivni boj? Kaj ste dosegli? Poraz! In pozneje .1 1911.. ko so se ponovno vršile deželnozborske volitve, pri katerih niste imeli glavne besede, ali nismo mi zmagali na celi črti brez vas? Res, tako je! Dokler ni bilo vas je vedno zmagovala S. L. S.. Ko ste pa vi prišli, ste vse pokvarili. Dejstva govore !
Kdo je vrgel liberalni goriški c. kr. okr. šol. svet? Mari vi? Sedaj pa, ko ste vi vzeli v roke volitve v cestni odbor za goriško okolico, kjer so volili isti vohivei kakor v okrajni šolski svet. kaj ste dosegli? Poraz! In na Vipavskem, kjer pravite, da imate glavno trdnjavo. kaj ste dosegli pri volitvah v cestni odbor ? Poraz! No Kanalskem pa. kjer ni skoraj zraven bilo vaših nesrečnih rok. je z lahkoto zmagala pri volitvah v cestni odbor S. L. S.! Gospodje spreglejte! Po tej poti ne smete dalje!
Svojčas ste bili drugačnih misli kakor danes kar se tiče verskega življenja pristašev S. L. S. Spominjamo samo na znani govor vašega očeta dr. Breclja pred leti na shodu S. L. S. v Gcriti, kjer je rekel, da se ne sme gledati, kako pristaši S. L. S. žive v zasebnem življenju. ampak je dovolj, da v javnosti nastopajo za katoliška nočela. . Temu nasproti pa je govoril mirenski župnik in dež. poslanec Iv. Roiec na pred mesecem vršečim se novostrujarskem shodu »Pri treh kronah«, ter rekel, da pristaši S. L. S. morajo ne samo v javnem, ampak tudi v zasebnem življenju nastopati in živeti po naukih naše katoliške vere. Kakor je iz tega razvidno, uči Brecelj eno, Rojec drugo. Kdo ima prav? Mi pravimo, da ima prav župnik Rojec, in da je ono, kar je Brecelj učil. krivo, obsodbe vredno in naši veri škodljivo. In oba imenovana gospoda sta novostrujarja. Gospodje, ali jc tako javno govorjenje, kakor jc bilo ono dr. Breclja na imenovanem shodu naši veri koristno? Izjavite se javno in izrecite grajo dr. Breclju, ki je učil tako po-hujšljive navkc! \ idite. tako je! Sami si ugovarjate in se dbenein obsojate.
Mi ostanemo kar smo bili! Zganemo se ne niti za ped in zagovarjali bodemo le one može in širili med ljudstvo le ono in edino pravo katoliško vero. ki uči. da moramo javno in zasebno življenje uravnati po naukih katoliške vere. Y< jc naša načelnost, za to načelnost živimo in umrjemo. Dr. Brecljevi nauki bi pa Hli mogoče dobri za luteransko ali pa turško vero. za katoliško pa ne!
x—y.
Politični oresled
NOTRANJI P.OLITlCNI POLOŽAJ.
§ 14 NA VIDIKU.
Poslanska zbornica je v četrtek vsprejela v III. branju zakonsko novelo k os.doh. davku, in sicer s povišanjem eksistenčnega minima od 1200 K na 1600 K. kar izključuje sankcijo zakona v taki obliki. V petek je obravnavala poslanska zbornica zakonski načrt o preodkazih deželam. Tu pa je prišlo vmes umazano perilo med poljskim ministrom Dlugoszem in poslan-
cem Stapinskim. Ker je tudi min. preds. to zadevo nekoliko pojašnjeval, je zbornica na predlog posl. Paszinsky-ja sklenila, da se dvori debata o izjavi grofa Stiirgkha. Ta debata se je vršila v soboto. To pa je zakrivilo, da ni mogla zbornica razpravljati o stvareh, katere hoče vlada imeti rešene do konca tega leta. zbornici sta dana na razpolago še dva dni. in sicer 28. in 29. t. m., da reši mali finančni načrt in proračunski provizorij. Ta čas pa je tako kratek, da je izključeno, da bi se to zgodilo. posebno ker je začela tudi gosposka zbornica vladi nagajati zaradi os. doli. davka, s katerim sc nekoliko potipljejo žepi te bogate a skope gospode. In tako se danes lahko z gotovostjo trdi. da zapoje na dan sv. Silvestra paragraf 14, s katerim se uveljavi mali finančni načrt in uradniška službena pragmatika. -
DELEGACIJE so danes končale svoje delo.
PRIHODNJE DELEGACIJE
bodo zaečtkom meseca marca I. 1914 in sicer v Budapešti. ker se bode cesar itak mudil takrat več časa na 0-grskem.
IZID VOLITEV NA HRVAŠKEM.
Pri saborskih volitvah na Hrvaškem so dosegle posamezne stranke sledeče število mandatov: Srbsko-hr-vaška koalicija 45, stranka prava 12, vladna stranka 10. Frankovci 8. seljač-ka stranka 8. srednji klub 2 .in izven strank. Ožje volitve so bilo v petih okrajih.
KARDINAL RAMPOLLA UMRL.
Iz Rima poročajo, da jc tam umrl v noči na 17. t. m. znani kardinal Ram-polla. ki je bil svoj čas papežev nuncij na Dunaju. Rampolla je bil jako markantna osebnost in velik prijatelj Jugoslovanov.
EKSPOZE LAŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA.
Di San Giuliano je 17. t. m. v seji laške zbornice izjavil, da sta Italija in Avstrija v medsebojnem sporazumu ustvarile Albanijo v interesu ravnotežja in svobode na Adriji. O trozvezi je dejal, da je razmerje med Italijo in Nemčijo tako intimno, toplo in prisrčno, da bolj biti ne more. Razmerje do Avstro-Ogrske je pa slejkoprej zaupno in pa lojalno.
UMAZANO POLIT. PERILO pereta posl. Stapinski in poljski minister Dlugosz. Minister očita poslancu, da je dobival od države velikanske svote. poslanec Stapinski pa pravi, da je tudi minister spravil nekaj tisočakov v svoj žep.
KAT. SHODI V AVSTRIJI L. 1914.
Osrednji odbor katoliške Unije ic sprejel ta-le sklep: Za I. 1914 se katoličanom v Avstriji priporoča, da pri-redc čim več deželnih škofijskih in de-kanatskih katoliških shodov Glede VIII. splošnega katoliškega shoda I. 1915 bo sklepal splošni zbor dele-tov, ki se skliče jeseni I. 1914.
ALBANSKI PRINC W1EP
bo po določilu velesil instaliran dne 15
januvarja prihodnjega leta.
BOLGARIJA PRED BURNIMI DNEV!.
Pogajanja bolgarske vlade z opozicijo niso privedla do nobeneca rezultata. Opoziciji so se ponudila tri tnini-sterska mesta, a ona zahteva štiri. 0-tvoritev sobranja še ni določena. Opo-z:cija zahteva, da se 15 točk njenega programa izpolni. Ce se pogajanja vendarle posrečijo, bodo morali ministri Genadijev. Sinčev in Makarov odstopiti in bi morala zunanje ininister-stvo prevzeti ali Tončev ali Radev. -Ako vlada ne odneha, bo opozicija v sobranju stavila predlog, naj kralj odstopi in naj se uvede republika. Ta predlog bi utegnil dobiti večino.
TURŠKO VPRAŠANJE seveda še dolgo ne ho rešeno, ker se pojavljajo zopet novi konflikti. Posebno je napeto stališče med Turčijo iu Rusijo, ker hoče Rušila baje zasesti \ ažne vojaške točke v Armeniji, odkoder bi potem lahko pritiskala na Turka. Silno neprijetno je za Turke, ker nimajo v denarnicah niti beliča in jim Fracozi nočejo posoditi ničesar, ker se Turčija preveč brati z Nemčijo in je tudi sprejela sedaj celo vrsto nemških častnikov kot učitelje v svojo armado. Angleži in Francozi zato podpirajo Grke proti Turkom, tudi otoke bo morala 'I určija odstopiti Grčiji.
Domače in razne vesi'.
GIBANJE MED TISKARJI
zavzemlje vedno večje dimenzije. Večina listov je prenehala izhajati. Redno izhajajo Ib oni listi, ki imajo lastno tiskarno, a ne smejo razen svojega lista nič drugega tiskati. Tako izhaja redno tržaški »Piccolo«, dunajska »Pres-sc« in še par drugih večjih listov. Minolo soboto so končali 14dnevni odpovedani rok še tiskarji v onih tiskarnah, ki niso še zaprte. Pasivna rezistenca pa je v vseh tiskarnah v Avstriji prav huda. Tiskarski pomočniki nič niso delali. O zbližaju med lastniki tiskarn in med tiskarskimi pomočniki ni še ne duha ne sluha. Zgoditi se zna. ■ da bodo vse tiskarne za nekaj časa zaprte in le malo je upanje, da se še v tem letu kriza reši. Lastniki tiskarn pravijo, (hi bodo vstrajali delj časa v sedanjem stanju, enako pravijo tiskarski pomočniki. Glasovi se slišijo, da bode posredovalo v tem sporu trgovinsko ministerstvo. —-
Od danes naprej počivajo skoro vse avstrijske tiskarne Lastniki tiskaren so izdali na svoje odjemalce oklic, v katerem pojašnjujejo pretirane zahteve tiskarskih pomočnikov, in pravijo, da je le v interesu občinsta, ki daje tiskati, da so se postavili pomočnikom po robu, ker v slučaju, da bi ugodili zahtevam močnikov bi morali tisek znatno podražiti. —
ŠOLSKE DOKLADE za GORIŠKI O-KRAJN1 ŠOLSKI SVET.
Kakor čujemo, bodo morali n aši davkoplačevalci v bodočem letu plača* ti na šolskih dokladah I 6 0 7. Vas dolg okrajnega šolskega zaloga znaša
1,059.000	K. To so prežalostne posledice nemarnega gospodarstva prejšnjega okrajnega šolskega sveta. Ako pojde tako dalje z dokladami, potem bode moral naš davkoplačevalec v resnici izpreči. Poznamo namreč občino v naši okolici, kjer bodo iznašale doklade 515 'Z in sicer občinska doklada 280, šolska doklada 160, doklada za ceste 55, deželna doklada 20 7<. I ako bode moral plačati vsakdo na 1 krono iz-ravnega davka 5 K 15 vin. doklad, oziroma na 10 K izravn. davka 51 K 50 vin. doklad.
Čislano starešinstvo v kanalu
je sklenilo položiti pri »Slovenskem Si-rotišču« v Gorici ustanovno glavnico 1000 K. Posnemajte!
KONEC POROTNEGA ZASEDANJA.
Radi ponarejanja denarja se je pred goriškiin porotnim sodiščem vršila obravnava proti sledečim zločincem. Prvi je Otelo Colombani. doma iz Ferare v Italiji, stanujoč sedaj v Trstu. Po poklicu je trgovec in je bil že kaznovan. Drugi je Hubert Grego, star 27 let. rodom 'Tržačan, po poklicu drogist, tudi že kaznovan. Tretji ptiček je Miha Donaggio, star 25 let, agent po poklic,,* Ta še ni bil kaznovan. Potem pride Al. Barbicrato, Tržačan, star 42 let, krošnjar in že kaznovan. Peti je Hubert Ca-merini, star 88 let. rodom Tržačan, že
kaznovan. Šesti je Gvido Pavan, star je 28 let, privatni uradnik, še nekaznovan. Kot sedmi stoji v tej čedni vrsti Lauro Marchig, star 21 let, po poklicu stavbenik, po rodu Tržačan. In zadnji je Henrik Stradiot, star 25 let, rojen v Trstu, tudi že kaznovan. Bili so obtoženi ponarejevanja in razpečevanja ponarejenih avstrijskih inlaških bankov_ cev. Ta svoj posel so vršili pri nas od I. 1909. Celo v Boslio so zašli ponarejeni 20kronski bankovci, tako (]a je mo* rala avstro-ogrska banka izdati novo serijo v nekoliko drugačni barvi. Zbirali so se v 'Trstu, v Padovi in v Benetkah. V Trstu so jih zasledili, ko so se zbirali okoli drogerije Grego. Pred .dnevi se je vršil proti tem ljudem tudi v Padovi enak proces. Colombani in Barbierato sta bila obsojena eden na 4 leta drugi na 6 mesecev 'ežke ječe. Poleg tega so bili obsojeni v Padovi tudi še .štirje drugi tovariši, ki jih sedaj ni v Gorici. Dobili so od enega do treh let kazniv po »zasluženju«
V petek je končala obravnava proti osmerici Lahov, ki so bili toženi radi ponarejanja in razpečevanja avstrijskih in laških 20kronskih bankovcev. Proti nekaterim obtožencem se je vršila radi istega zločina že kazenska obravnava v Padovi in so bili obsojeni od 6 mesecev do 4 let.Goriški porotniki pa so vse oprostili, razun Do-naggia, ki je dobil 8 mesece S tem je končano to porotno zasedanje.
SAMOMOR VOJAKA.
Iz neznanega vzroka se je ustrelil v goriški artiljerijski vojašnici artile-rist Ivan Zagornik, s Štajerskega doma
ZRAKOPLOVEC PONESREČIL.
V petek je padel na Velikih Rojah vojaški zrakoplovec Edvard Binder tako nesrečno s svojim aparatom, da si je razbil črepinjo. Prenesli so ga takoj v vojaško bolnišnico, a nesrečni vojak je med potom izdihnil svojo dušo.
UKRADENO KOLO.
V soboto zjutraj je ukradel neznan lopov g. Matiji Lavrenčič, nadučitelju v Št. Petru, kolo znamke »Pueh«, katero je g. nadučitelj pustil na koridoru justične palače pred sobo. v kateri se zbirajo priče za kazenske obravnave. G. nadučitelj je imel neki posel na davkariji.
KOLESAR PONESREČIL.
Neki 171'etni Serafin Gril od Sv. Mihela jc s svojim kolesom na goriš-kem korzu tako nesrečno trčil ob voz nekega Zanija iz Modene, sedaj izvo-ščeka v Gorici, da je Gril prišel pod konja in voz in se prav težko poškodoval. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer se nahaja v težkem stanju. —
ZA ZUPANA V RENČAH je izvoljen I. Stepančič, zidarski mojster.
NESREČA V PREMOGOKOPU V BRITOFU .
O ti nesreči smo poročali že v zadnji številki. Povedal smo, da je vdr-la voda v rov premogokopa, v katerem je delalo več delavcev. 10 dni so se trudili, pumpali vodo in kopali, da bi prišli do ponesrečencev in res sc jim je to 10. dan vsaj deloma posrečilo Dne 17. t. m. so se namreč podali mehaniki, rudarji člani komisije in tehnični ravnatelj rudnika Schmidt v jamo in ob 5. uri so se vrnili. Prinesli so s seboj dva še živa rudarja. Oba sta stala in se le držala z rokami o-graje. Zavili so ju in odnesli v bližnjo gostilno. Zila jim je dobro bila, govorila sta in se smehljala. Bila sta Rumu-na Nikolaj Diku in Nikolaj Pask, oba neoženjena in 4 mesece v službi v bri-tovskem rudniku. Delala sta v gornji postranski galeriji s Slovencem Ivanom Sušikom in ju voda ni dosegla. Pač pa je zalila Sušika. ki so ga našli
v isti galeriji mrtvega s preklano »{lavo in vsega v blatu. Slovenci so vsi u-tonili. Rumuna so prepeljali v avtomobilu v tržaško bolnišnico, kjer sta prispela ob 7. uri in pol zjutraj.
Rudarja sta prebila v galeriji od predzadnjega pondeljka od 5. ure pop.; torej sta prebivala pod zemljo natančni i 2(14 ur brez jedi! Čutila sta le mraz v rokah in omotico, sicer sta pa zdrava in bosta kmalu popolnoma dobra. Sta pač trdna dečka! Pripovedujeta, da sta se hotela v pondcljek zvečer podati iz galerije in našla prednji del od vode zalit. Cula sta obupne vsklike tovarišev, ki so tonili. Luč jim je kmalu ugasnila in oglasil se je glad. Živela sta od vode. Čakala sta resignirano na rešitev ati na smrt. Več ur, preden so ju našli, sta začutila svež zrak, kar •ju je zelo poživilo. Mila sta takoj zopet pogumna. Sama sta čutila, da sta pod zemljo pet ali šest dni v resnici sta pa bila 8 dni in 9 noči. V bolnici so jima napravili nekaj injekcij, potem sta dobila konjaka. Zdravniki se ne boje nikakih komplikacij.
Kavalertia ne sme po trotoarju, tako je odločilo te dni vojno minister-stvo in prepovedalo ob enerii jahati po vseh potih, ki so namenjeni samo za pešce. Tudi pri nas v Oorici ta prepoved ni bila odveč, kakor je znano.
PODBRDO.
»Kat. slov. izobr. društvo« ima dne 28. decembra 1913 ob 3. uri pop. v društvenem prostoru predavanje in svoj redni letni občni zbor za I. 1914. Vspo-red: Odobritev računa za 1. 1913. Volitev novega odbora in slučajnosti. Člani. pridite k predavanju in občnem zbo-ru polnoštevilno! Odbor.
TEPEN JE BIL
neki Franc Božič v Ločniku. Nabrisal ga je «prijatelj» Josip Bregant tako, da je moral iti v bolnišnico usm. bratov.
ŽELEZNICA GORICA - CERVINJAN
Kakor pišejo listi, je zgradba lokalne železnice Gorica- Cervinjan zagotovljena. Država prevzame garancijo za osem miljonov, drugi interesenti pa za en milijon kron.
ISCE SE
Ljudmila Stubelj, doma iz Idrije na Kranjskem. Omenjena je bila žena 1-\ana Ortha, bivšega avstrijskega nadvojvoda Ivana Salvatorja, in je šla ž njim dne 12. julija 1890 z ladijo »Sv. Margareta« na potovanje po morju. Od takrat sc o tej ladiji ne o ljudeh, ki ki so bili na njej, ni slišalo več ničesar. Kdor bi kaj vedel o tej Stubelj. naj to naznani dr. Holubovskemu na Dunaju. PRI SEKANJU DEBELEGA HRASTA PONESREČIL
je te dni neki Miha Možina iz Selc v postojnskem okraju. Hrast je padel nanj in ga pomečkal do smrti.
VELIKA TATVINA V TRSTU.
Na tržaški pošti se je zgodila velikanska tatvina v znesku 127.900 K. Denar je bil pravilno spravljen in pravilno oddan na glavni pošti, kjer so ga primerno shranili v varno skrijo. Toda čudo. drugi dan ni bilo v vreči niti vinarja, le kosi popirja so padli iz nje. Aretirali so par slug in enega uradnika. a vsa zadeva je velika tajnost. Policija mrzlično preiskuje to čudno tatinske afere in je konečno zasledila storilca, ki je baje neki poštni uslužbenec, rije. katero pa je med tem časom zgn-krcglo v glavo.
RAIM GLAVNEGA DOBITKA V SMRT.
V I rstu je kupil neki privatni uradnik Franc Kulhanek srečko neke tuje loterije. katreo je pa med tem časom zgubil. Stdaj so bile dvignjene številke in zadela je ravno ta srečka glavni dobitek
200.000	K. Ker pa Hulkanek ni imel več ;srečke, mu seveda niso izplačali nič. lz
žalosti si je radi tega nesrečnik pognal kroolo v glavo.
TIFUS V TRSTU.
Ker sc je raznesla vest da je Trst v nekaterih mestnih delili prevoj hudo okužen po tifusu, kouštatira > 1’K.enlo« da te vesti ne odgovarjajo popolnoma resnici. Odpredzaduje sobote jv' bilo le 59 novih slučajev, ne pa 180 kot so pisali nekateri listi. Od obolelih je samo eden umrl dne 15. t. m. Sicer se zdi, da je ukljub temu v Trstu več slučajev tifusa, četudi skuša »PiceoJo« sedaj nekako oprati mestno zdravstveno u-pravo.
Znižanje obrestne mere pri avstro-ogrski banki, ki je glavni avstrijski denarni zavod, je gotova stvar in se izvrši še pred koncem leta. Diskont se zniža zopet za 'F %.
Veliko neurje na Dunaju. Z Duna* ja poročajo, da je bilo tam v noči na !**• t. m. silno neurje. Vihar in grom je divjal z neznansko silo. Nekemu uslužbencu je vzelo klobuk ter ga neslo preko železniškega tira. Mož je skočil za njim, toda v tem hipu je prišel vlak in povozil nesrečnika do smrti. - -KOLIKO SO POPILI GRADČANI V 1912.
V mestu Gradcu se je popilo piva, vina. žganja itd. 28.320 litrov. Cena v-seli teh pijač je malenkostna svota in sicer 18,463.861 K
Eno leto zapora radi trpinčenja živali. V Szegedinu je bil te dni obsojen mestni občinski voznik radi trpinčenja živali na eno leto zapora. Svojega konjiča je toliko časa pretepal, da je žival pod udarci poginila. V razsodbi je rečeno, da je ta mož moralično zelo malovreden in da je trpinčenje tu* je živali tudi zlobno poškodovanje tuje lastnine. —
ZARADI VOHUNSTVA je stal te dni pred kazenskim sodiščem v Vidmu avstrijski orožniški stražmojster Ventin iz Gorice. Ventin je poizvedoval pri železniškem posta-jenačelniku v Possalti glede odredb za mobilizacijo v slučaju vojske in od mizarja Scagnetti je skusil dobiti načrte o utrdbah okoli Codroipo. Ventin je vse priznal, izgovarjal pa se je, da je vse to delal po nalogu svojih predstojnikov.
VELIKANSKI VIHARJI so divjali te dni po gornji Italiji, posebno po jezerih. Enako divje vreme so imeli okoli Beroiina, kjer so pravi orkani napravili silno dosti škode. Padala je tudi toča.
KOLERE NI VEC NA HRVAŠKEM. 'Tako pravi uradni razglas. Razglas naznanja. da je hrvaška dežela prosta te nadloge.
SRBSKA ŽIVINA.
Iz Srbije je bilo dosedaj prignanih čez mejo 6700 glav goveje živine, četudi Sr-bija lahko pošlje 15.000glav. Zdi se pa, ba Srbom ni več dosti mari za naše trge, ker tudi drugod lahko prodajo svoje pridelke.
PRAV AMERIKANSKO historijo pripovedujejo o nekem Penku iz Postojne. Ta Josip Penko se je letos meseca junija odpravil v Ameriko. Z njim je bila tudi njegova žena in dve hčeri. Ena stara 12, druga 19 let. Med potjo je denar nosila Penkova žena. Z njimi je potoval v Ameriko tudi neki Zadnik iz 'Trnovega pri Št. Petru na Krasu. Ne ve se sedaj, kako se je zgodilo, a med potjo sta zamenjala o-fca potnika potne liste,\tako da je imel Penko Zadnisov potni list. Zadik pa Penkovega. Tako so prišli v Ameriko v New-York. Pri izkrcanju so v Ameriki sedaj silno natančni in ko je Zadnik pokazal potni list na ime Penko, so spustili njega i vse tri ženske na suho. Na ladiji je ostal sedaj pravi Pen-
ko. a imel je Zadnikov potni list in nič denara, ker je imela ves njegov denar njegova žena. Brez denara pa sedaj v Ameriko nikdo ne sme in tako je tudi ubogi Penko moral hočeš-no-češ pod imenom Zadnik nazaj v domovino. Zadnik je imel sicer s Penkovo ženo šc nekaj sitnosti, ker je vedno trdila. da to ni njen mož. Toda na potnem listu je stalo pisano in nazaduje je odšla z Zadikom v mesto. Tu je Zadnik pobral ženskam ves denar in Jih potem pustil same. Amerikanska policija jih je seveda takoj dala izgnati in odvesti v Evropo, a kako so se žena in hčere začudile, ko so prišle nazaj v Postojno in so zvedele, da jih je šel mož zopet iskat v Ameriko. Res. zamotana dogodba!
50LETNICA
prestolonaslednika. Povodom SOletnice prestolonaslednika nadv. Franc Ferdinanda je došlo veliko čestitk. Listi se pečajo s prestolonaslednikom jako obširno in hvalijo osobito njegov: vojaške sposobnosti.
NEČAK UMORIL PRIORJA.
Zaprli so v Galiciji nekega Niemi-lo\vicza. ki je obdolžen, da je usmrtil pred tremi mesci svojega strica, priorja bazilijanskega samostana, patra Košaka v Zlczc\vu.
ZA VELIKO DIRKO V TRSTU je določeno glavno darilo 40.000 K. Okoli 200 konj je že vpisanih za dirkanje, ki kaže, da imajo nekaterniki še vedno preveč denarja.
OROŽNA ŽELEZNIŠKA NESREČA se je zgodila blizo Krakova v Galiciji. V nekem vozu je po nepaznosti eksplodirala steklenica bencina ter zažgala voz. Ljudje so v strahu poskaka,! iz vlaka ter padli pri tem pod mimoidoči brzovlak, ki je usmrtil na mestu okoli 20 oseb.
PREPOVEDAN PLES.
Kakor nemški cesar Viljem je prepovedal tudi bavarski kralj novi ples tango za celo armado.
Nesreča na Skaderskem jezeru.— Črnogorski princ Peter bi bil kmalu utonil v Skaderskem jezeru. Z veliko težavo se je rešil on in spremstvo.
Železn1ška . nesreča v Italiji. Ekspresni vlak Milan-Rim je trčil skupaj z nekim tovornim vlakom. Ena oseba je mrtva, 22 težko ranjenih.
Silno zanimiv slučaj iz zdravniške prakse se poroča iz Prage. Neka šivilja je imela hudo kostno bolezen na roki. Zdravnik dr. Horak je sedaj poskusil z zadnjim sredstvom to je nadomestil je bolno košt z drugo, zdravo* katero Je vzel deklici, ki je umrla vsled strela v glavo. Takoj ko je samomorilka zatisnila oči. so ji vzeli kost iz roke in jo vložili bolni šivilji, kateri so prej odžagali bolni del rame. Rana se je dobro zacelila in roka se lahko giblje.
NAS DRŽAVNI DOLG
znaša kakor povzamemo iz dotičnega poročila 12.604 milijone kron. Samo o-bresti tega dolga znašajo letno 499 milijonov kron.
LSTNICA UREDNIŠTVA.
Radi znanih tiskarskih razmer smo prisiljeni razne dopise odložiti.
Usnje podplati. Vrvarsko
m umili n i n n umnimi i niinii n mm ih iii tiuii in
blngo. T. Dni fo v k ji, Gorica
n miinm imiimmimmmimmmiiiimmmiii
nasproti „Mon<a“, odli-
iiiimimimmiimmmmmmmmimmmmiii
kovan > dolavnica nadpla-
m iiiiiiiii prrrrit »i i«1111 ii n111 it 111111111111111111111111
tov. — Velita fcbera obdala.
MfOVPPlttPPt MMIMIMMM111111II l.llltlllllllll .Itllllllllll
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Je-lenu«.
Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah.
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
MIHAEL TURK
liORICA na Kornu štev. 6. GORICA
priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. - Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah.
JOSIP CULOT
v Haštelju it. 2 -25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnega igrač, okraskov
za boiiino drevesce in punčk za igračo.
Itazpcla iz kovine in losa, rožni venci, podobice, . rokovice iz voln« in aukna, moške in ženske no-irovice. črevlje in kape za zimsko sezono; zaloga drobnarije za kramarje na drobno m debelo, kipi, in svetniki iz porcelana, kovčki, pipe, ustnik cevi itd. itd itd.
Sante Busolini
trgovec z jedilnim blagom v Gorici
naznanja slav. ob£ nstvu, da je preselil svojo tigovino iz dosedanjih prostorov na Kornu š*. 13
v ulito sv. Dntona štev. Z
lik trgovine g. Ig. Srtunig.
V i ovili prostorih bo postregel slav. občinstvu / najboljšim blagom, ni/.kimi cenami in dobro postrežbo. — Istotako tudi v svoji
podružnici v Solkanu št 311.
Obenem priporoča svojo apnenloo v Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v trgovini v ulici so. Antona štev. 2 in se izvršujejo točno.
Alojzij Gril, nviarski mojster
v Št. Andrežu pri Gorici St. 81
[irinoroča slavnemu občinstvu v mestu in i.a Ježeli svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do tp tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih, — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke
Tvrdka 0. ZAJEC
trgovina l žele/jem v Gorici v hiši Goriške Hudske oosojilniee“
(prej krojaška r.ailritga.)
Piipbrofa bogato zalogo leleta, pločevirie '/si-kovrstnega kovanja 12 potnžtvo in itdvbčno mizarsko. kovaško, kleparsko, k'esarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, s;rešna okna, traverze. cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico. žična ograja. 1.17110 kiretijsko orod|e, Štedilnike. peči.kuhinska in hišna oprava. PoBtretba Učna, domača :n cene konkurenčne.
DilMflici cBPhvinlh posod In ctrkvenigi orodji
Fr. Leban Gorica,
Imiitratni ulico itn. S.
Priporoča prač. duhovščini »voj* delav-ilco cerkvenega orodja In cerkvenih posod, ivečnikov Itd., viakovratn* kovin v vsakem tlogu po najniijih cenah. Popravlja la preaavlla itare ročL
— Blago se razpošilja franko. —
Najboljše in najmodernejše suknu m •Kofke in volneno on ženske obleke ram-t>oiUja najceneje 'fugoslov. razpoiiljalnm
R. STERMEČKI v Celju it. 304, Vzorci in cenik čez tisoč stvari z s immi poštnine prosto.
ODLIKOVANA riSKARNA
JjkWIW =
Gorica, vla Forailcn
it pripnručn za odjemanjc raznega peciva navad-m-pi ii uajfiimjšosa. IVcivo jo najboljše. Pripnroian. so conj. odjemalci m za obilopoaet.n S spošlovanjom	E. Jilkin
Denarja ni,
draginja je vedno večja zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotovo 10 do jo kron 'na dan zaslužiti, pošljite v pismu za posojilo znamko za 10 vin. in svoj natančen naslov na Josip Batič, liirska Bistrica 27 (Kranjsko).
EDINO MOOERNrDELaVNIGO
z električno gonilno silo, toplo priporoča
Josip Lipicer
Stoina ulica štev 7 (župnijski hiši) prčč. duhovščini za i delovanje cev kvene posede, orodja in lestencev Stare posode, orodje se temeljito prenovijo po kakor mogoče nizki ceni in tudi na obroke.
iW Vse lastnega Izdelka I
*■©•€* O««-©-©"*
e
Anton Kuštrin, (J;
v gojfiei	č
Gosposka ulica štav. 25 ^
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovno raznega jedilnega in ko-lonijalnega blaga.
V s t blago prve vrste.
Cent' zmerne tn nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago do- rt stavlja na dom.	^
Pošilja se po Železnici in pošt;, k*
Prva NliivvnNkii trgovina z jedilnim blagom
ia
(josip terpin!
naslednik Antona Potatzky	I
f v Ooriol tn srad Raštola štev 7. 1 l	i
1 Trgovina na drobno in debelo,
j Najceneje kupovanje niruberškeg.i it. , I drobnega blaga, ter tkanin, preje j	in	nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in i popotnike. Najboljše šivanke in ši- i vaine st roji*; potrebščine za krojače in , črevljarje. — Sve iiijice, rožni venci j
in masne knjige.
Hišna obuvala za zimske > In letne čase.	,
Raznovrjte semena, trave in detelje.
L
Najboljše preskrbljena zaloga z.i kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev
akob Šuligoj
urar c. kr. državno žoloznfco
(ioricii. (»osposka ulica 1 »K
Priporoča svojo veliko zalogo zlatnine in srebrnine in o p i č n i h predmetov.
V s e p o n a j 11 i ž j i h c e n a h.
Trgovina z usnjem
v Kapucinski |ulici št. 2 C-Pri Izl")
Podpisani priporočim sl občinstvu v mesni m na deželi svojo trgovino z usnjem. linam usnje iz najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena.
Z odličnim spoštovanjem se bilježnn
JOSIP MARUŠIČ. trgovec.
Ugodna pril.ka!
V trgovini pri soškem mostu št. 63 (Via Ponte Isottzo) v Gorici se dobi » vsakovrstno sveže oblačilno blago i
kakor: srajce, spodnje hlače, razni oks-forti in porlianti, oblekce za otroke itd. po prav nizki ceni. Blago za tttožke In ženske obleke pa po tovarniški ceni. —
S tako nizkimi cenami postreženi lahko radi tega, ker sem si nabavil veliko množino blaga. Obenem priporočam sl. občinstvu svojo dobroznano delavnico, kjer izvršujem vsa naročila z največjo skrbnostjo. Za obilen obisk, se priporoča
Anton Jug.
Viktor Toffoli-Gorica
prva zaloga oljkovega oija
V.h T airo 16. •• V.aStu oiiVi 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost Iz Istre, Dalmacije, Valono, Bari, Lucca, Nizza, Oneglja.	.	_
Cene so sledeče:
Jedilno............liter	Kron —.96
Jedino olje fino . . „	„	1.04
Namizno olje . . . „	„	1.12
Istrsko oljkino olje . „	„	1.28
Valona...............„	„	1.40
Bori . •  ...........„	,,	1-40
Oneglia........................  1-60
LuCCa .......... «	n	2,—
Nizza................ i, 2.40
Sprtjema naročilu ter pošilja franku na dum. knkur tudi lin dežele m izven države.
Pozor!
80.000 parov čevljev!
4 pari čevljev le za 8 K.
Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno.
— Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno,	najmočnejša
šasona: Vsi 4 pari stanejo	le 8	K.	Ve-
likost po št. Pošilja po povzetju:
k Gelli.razprodaja črevljev, Krakovo 516,
Lahko se premeni ali denar vrne.
(Tinn motno, zavreto se popravi kakor UlilU, tudi odvzame se prevelika množina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo ..Prinn uskega Lista" Semeniška ulica 16. II. nadstropje.
tl I j I «> •
i
cknriia
b b-.trua
T-P
'i *
. p
v v
lir
■i h 4 J L; 1.^ m J d
•	..	c» - •	t,-
, tort-, i. zi bir « , i>‘T( - It . 1’rmi i n JN lili	Li ■	•	Q
•v.L*
a-ii
yj*\
'k. • /V
• • ••*
■s®
-jfe
v
FR NC MLEČNI«
u! ca Vei?urini št. 3
priporoča -vojn krojaško dclfit m co slavnemu < > l k'- j n -slvii v iiiosiu in na deželi, posebno pj-ečasi. diiliovsfini /.a napravo talarjev, površnikov itd. itd.
po •
rt
80 000 ur.
Ker sum nn Insluo ime prevzel razprodajo ur sem v stanu poiiu l li rav eleeanlno uro iz lloublezlatu Ankcr-Kemoutoir te sit A' J.So. lira teče enkrat navila ,'J(> ur /.ajiuredoma in je električnim po ton i s pristnim -/.latom prevlečena. Jamstvo za natančen tek je d leta. Kun ura stane torej A J..So, dve A' 3.20, tri K 7.80. Razpošilja prot, povzetju l-.k>portiia hiša II. Spin "o rit, hrakuvo it. /;/. -- Op.; Zainenjeiia dovoljena ali pa se denar povrne.
5K5«OCXXX3OOOOOOOOCXXXXXJOOCXXX)0i08 karna Cristofuletti v Cioric.i na Travnku.
L
-a
V K:-M
? Tl*
Tnklno (Atokflkcro Jetrno olje. Ponelino nredntvo proti prsti Im bo-lemi m in NploAni teletini slabosti.
Inrna steklenim te?« olj« na rarnomene barve po K I 4», bele barve K 2.
Trnkino keler.nato Jetrno olje.
Raba tega olja je sosedno pri-puročijiva otrokom in dečkom,
^	"	jd'J'	Jr	ki	so	neivnzni	in	nežne narave,
Trskiuo jetrno olje *te železnim jodecem.
s lem oljem n onlro.ijo v kratkem }»eu i fotn.o.tjo rae kostne bnlatni, tlemi otroki, enlke, malokrrno.l itd.
==r"----' t>ne ei c '-)• k|e|. icc jt* 1 lir n JO vi>mrj.-v. .-.-;=.======
i l>|Mimli«. Olje, kalereK« nlirofam .Preklan It Norrenljc, prniMe ,e ,r,lnn . mojem kem. lal.oratorjn * prodno »e uai.oli.IJn otellenU-e. Zalo /»morem Janieiti ,roJI„, n. n.ljemalrem olo.lo il.lote In »talo«
I •posobnoNti t.s t ti rav IJ en j e.
G t rintotolettljeva jiijnčo i% kine šn železu.
Li	Najboljši	pripomoček pri zdravljenju s trekinim oljem.
^	  Eca	steklenica	stane	1 krono 60 vinarjev. ———-
tCtXXXXXX9aOOOOOOOOOOOQOCXXXXXXXki
' -:v 1
j
VIC
M
$
V
$
m
w, _
Vv -
M*
i e.
»CENTRALNA POSOJILNICA"
REGISCROVflTlfl ZRDRUGfl Z OTnEJčnO ZAVCZO
v GORICI
obrestuje hranilne vloge po 5"|,.. Haje članom posojila na vknjižbo po <5"0, na ntenice po 7°„, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši GOTSO GillS. Verdi št. 32, 1. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od S. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
m
.3»
Velika zaloga železnine
Pinter & Lenard -- Gorica
priporoča ravnokar za zimo dnšlo vsakovrstno peči. štedilnike mesoreznice in drago.
s
I KDOR HOČE KUPITI S
dobro in trpežno zimsko blago, naj se obrne zaupno do tvrdke
*®»#*#®®***#®®®®®» ®«*®#a®®#®#®®®®®®®®®®®®®®®®*** ®* * ®®*®«®®®®i
®®®®® i®®®®®®«®1*«
S#®®®®®##®®#1?®®®® ##®s**®®*
^®*®*®®®®»®«®®®*«®*«® ®l®®#*®*®®®®®®®®®®®*®**®*®*®**®®®®®***®*®*®®®®*®®*®w***^®,r
HlVANClC & KURINČIČ jj
V _	.	„	,	I,	>.	ellka	Izber	1	d	r	o	b	n	a	r	11 za ilvllle In krojače. -	-	-	•	•	|.
I Gorica Gosposka ulica st. L.  tzbera	dežnikov.	11
c®<®d t««*®*-®*®««9**9********************************* Ldatate*' ta ncgc>v<utt uieoru	p	lAu
s *r
'i »rtcl od/
t.dKeži