Stev. 12. V Ljubljani, dne 21. marca Kam z vjetniki, ki se vrneio? v Zaslišal se je glas plakania, žalovanja in joka Itahelinega, ki objokuje svoje otroke in se ne da potolažiti zaradi njih, ker jih ni več. To pravi Gospod: Naj tvoj glas joka in tvoje oči solze, ker tvoje delo bo poplačano, in vrnili se bodo ,iz sovražnikove dežele; tvoji nasledniki naj še imajo upanje in tvoji otroci naj se %"rnejo k svojim pokrajinam (Jerem. 31, 15—17.) Vojska z Rusijo in Rumunijo jc končana, z Italijo smo vojaško pravzaprav tudi že opravili, saj nimamo namena — kar so naši državniki ponovno pred vsem svetom naglašali — nimamo namena, da bi si prisvajali tuje ozemlje; naloga in namen naših bojev je bil ta, da si zavarujemo do-mačs ognjišče, da branimo domačo zemljo, da grabežljivim sosedom zakličemo krepak: »Do tu, več pa niti pedi ne!« Zato je čisto pravilna beseda in nam vsem iz srca govorjena, kakor jo je zapisal »Jugoslovan« v svoji 16. številki, »da je vojska za našo državo že končana.« Če je pa tako, potem je nujno potrebno, ila se začnemo obračati na pot k miru in da po tej poti kar moč hitimo, da prej dosežemo tako zaželjeni cilj: ureditev razmer, upostavitev vsega pre-vrnjenega, v marsičem na glavo postavljenega gospodarstva »normalno, če mogoče pavz boljšano stanje, ne ds bi ponavljali napake, ki smo jih gra-jsli pred vojsko, in ki so se med vojsko v vsej divji bohotnosti razplodile. Pred vsem k treba za upostavitev rednih razmer potrihnih delavnih moči. Te moči, «i zdai opravljajo z nezaslišanim naporom ogromno gospodarsko delo, pešajo in bodo obnemogle. Milijoni src hrepeneč pričakujejo, da se njih dragi vrnejo iz ruskega vjetništva. Ali bi ne bilo v teh razmerah, ko Avstrija takorekoč samo še na mir čaka, da se dogovorno sklene in podpiše — ali bi ne bilo modro, da se kar moč veliko teh mož in mladeničev, ld so že toliko trpeli in preizkusili v tej najstrašnejši vseh vojska, vrne k mirnemu delu? Ali bi ne bilo pravično, da se ti prvi vrnejo domov, ti, ki so čutili in nosili jarem težke tuje roke, ki so toliko časa pogrešali dom in vsakršno uteho, kakor jo more le zveza z demom nuditi? In če ni mogoče, da bi vsi vjetniki, ki jih domovina tako potrebuje, doma ostali, naj bi doma ostali vsaj tisti, ki so najbolj potrebni. To so: 1, samostojni gospodarji, ki ves čas vjetništva niti sveta niso mogli dajati, kako naj se s posestvom ravna. Po teh posestvo kar kliče in vpije. 2. Družinski očetje, pred vsem tisti, ki imajo po več otrok. Kdor živi med ljudstvom, vsak dan bolj izkuša, kako družinske razmere, zlasti vzgoja dorastlih in nedorastlih otrok kriči po oče tovi roki. Matere ne zmorejo vsega strašnega bremena, če so ga prej dvojne rame komaj nosile, kako naj ga v teh nezaslišano težkih časih ene sarne in to ne močnejše, ampak šibkejše? Če se očetje kar moč naglo ne vrnejo, bo prihodnji rod takorekoč v kali izkažen. — Cvet našega moštva je svojo zvestobo z lastno srčno krvjo zapečatil, brez števria življenj najboljših naših mož in mladeničev, nepogrešljivih, nenadomestnih, je vzela »zgodba« let 1914—1918, ali naj nam ta nenasitna morilka, to smrtna slava, še nežno brstje naše mladine zastrupi? Zato Jugoslavija kliče in vpije po očetih, da varujejo svoje otroke pred duševnim poginom, kakor so Izraelci, ▼ Egiptu stiskani, vzdihovali in vpili. Bog daj tudi Avstriji Mozesa, ki nas izpelje iz te morije v zaželjeno. tolikral obljubljeno deželo miru! 3. Si n o v i - e d i n c i, bodoči gospodarji, posebno sinovi vdov, saj te sirote so bile najbolj prizadete, te so najvel trpele telesno in duševno; neverjetno ja kaj so vse prestale, kaj vse prenesle. Koliko dni se trudile v potu svojega obraza do onemoglosti, koliko noči prejokale in premolile v strahu in skrbi za edinega, ki se ga oklepa njih zapuščeno srce. Ni j« ure podnevu, ne ponoči, da bi ne bila trepetala njih duša in drgetala v bolestni grozi zaradi nevarnosti, ki prete njemu, ki je pomoč njene starosti, up njenih želja^ tolažba njenih misli. 4. Možje, ki so v znanosti, vedi, umetnosti pokazali velik ta« 1 e n t, ki domovina od njih upravičene pričakuje še velikih del. Nič manj kakot za gospodarski razvoj moramo skrbeti za urostveni, kulturni napredek in za tega š» bolj in vsak talent, ki se pojavi na obzorje naše vede ali umetnosti, moramo čuvati kot dragocen zaklad in mu dati priliko, da sc izobrazi do najvišje stopnje; zakaj pravi talenti so redki, toda le taki nam bode med kulturnimi narodi priborili častno stališče in upoštevanja vredno ime, po takih izrednih možeh bo združena Slovenija in po njej bodoča Jugoslavija najbolj zaslovela in si pisala kulturno zgodovino. Da bo treba na podoben način tudi med tistimi razločevati, ki stoje sedai ru» avstrijskih frontah, mi ni treba omenjatij saj, kakor slišimo, sc poslanci trudijo, da bi vlado in vojno upravo prepričali o po« trebi delavnih moči na kmetih; potreba bo pa še zelo narastla, ko bodo odšli rusld vojni vjetniki, ki so sedaj nastanjeni na kmetih in pomagajo pri gospodarstvu. Z* te mora država dati primerno nadomestilo. In kaj je bolj naravno in gospodarstvu koristneje, kakor da pride nameste vjetnikov domov gospodar, »in, ki * e bil doslej ali vjet ali pa se je v domači rojski boril s sovražnikom?! Zato, poslanci, povejte vladi, kaj je aaša želja, ki se nam je rodila tisti hip, ko imo slišali, da je mir že sklenjen. Povejte, da se ne bo mogla izgovarjati, češ: nas nihče ni opozoril na to potrebo. (Naši poslanci so v tem smislu že krepko nastopili. Op. ur.) Res da vlada nima navade, da bi Judske zastopnike popraševala, gotovo je, a jih le prisiljena posluša, vemo in ob-lalujemo, da jih celo k pogajanju, ki je odločilno za bitje in žitje narodov, za r jih livljenje in smrt, ne kliče; toda ne gre za to, ali vas vprašuje in kliče ali ne, ali vas rada ali nerada posluša, ampak to vemo, da imate dolžnost, pa tudi pravico svoj |las dvigniti, kadar gre za narodov obstanek, pa naj bo vladi priložno ali nepri-ložno, kadar je treba reševati telesno in luševno življenje našega trpečega ljudstva. Dežclan. Pregled po svetu. Državni zbor. Zbornica je po burnem boju za proračun prešla zopet k mirnemu tborovanju. Sprejeli so zakon, da mora država oškodovati vse,' kateri so prišli v Ikodo s tem, da je vojaštvo ali orožništvo koga po krivici umorilo ali težko poškodovalo, Ravnotako mora država odškodo-vati tiste, ki so bili po nedolžnem več kot tri mesece zaprti ali omejeni na gotovo bivališče. Za ta zakon se moramo zahvaliti E red vsem Jugoslovanskemu klubu in Polja-om. Razpravljali so tudi o zvišanju plač duhovnikom in pa moštvu v armadi. Sprejeli so tudi zakon, kdo naj se proglasi za mrtvega izmed vojnih pogrešancev. Jugoslovanski klub je zopet vložil več interpelacij v prid goriškim beguncem, glede preganjanja nedolžnih oseb in glede razmer na obmejnem Slovenskem. Med tem mirnim zborovanjem pa so se jeli kazati začetki novega ognja. Netivo za ta ogenj je cesarska naredba, ki je razširila črnovoj-niško dolžnost od 42. do 50. leta. To na-redbo mora potrditi zbornica, drugače bo ob veljavo. In tu je vladina želja, naj bi vsak služil v vojaški suknji do 50. 1., zadela ob stare težave. Jugoslovani, Čehi in socialni demokratje namreč pravijo: »Ruske fronte ni več, zato ne r^oimo toliko vojakov; vsi, ki so stari nad 42 let, naj gredo domov delat na polje, ker tega krvavo potrebujemo.« Vladi spet ne kaže drugega, kot da se zopet pogaja z opozicijo. Da bi jim vsaj nekoliko ugodila, je izjavila, da bodo letniki 1867. in 1868. odpuščeni še letos, letniki od 1869. do 1871. pa prihodnje leto. Toda opozicija noče odnehati niti za las. Zadnje delo zbornice pred veliko nočjo je bilo to, da so za vse dežele enako uravnali učiteljske draginjske doklade. Država bo prispevala po zaslugi posl. Jarca 70"«, dežele pa 30%. Nato so se poslanci razšli na velikonočne počitnicc z nado, da se lopet snidejo koncem aprila, ko bo padla Odločitev tudi o ivstrijski ustavi. Gosposka ,- irnlca je sprejela brez rsakega ugovor -. ;!rf:avni proračun. Slišali 2i smo zopet zahteve po nemškem državnem jeziku, zavzeli so se za namero, da bi tiste polke, ki so se v vojni posebno odlikovali in imeli posebno težke izgube, poslali v zaledje na daljšo okrepitev. Lepa misel, ali bati se je v sedanjih razmerah, da bodo samo Nemci med tistimi srečnimi polki! Na Hrvatskem se od dne do dne jasneje in odločneje bije bitka za in proti naši deklaraciji. Seveda največji nasprotniki so Mažari, ki so znova poklicali bana v Pešto, da so ga okregali, češ da je proti jugoslovanski zahtevi preveč popustljiv, in so ga zopet naučili, kako naj postopa proti tem zahtevam. Prvi sad te šole je prepoved Preradovičeve proslave! Med Hrvati najbolj vestno pomagajo Mažarom proti naši deklaraciji zloglasni Frankovci, Njihovo skrivno rovanje in pa njihovo pisanje po časopisju zoper deklaracijo je naravnost nesramno! Vladna večina koaliciona-šev, ki kaže svoj strah pred deklaracijo s cenzuro, ki neusmiljeno črta, kar količkaj diši po deklaraciji, se ceni. En del ni zadovoljen z dosedanjo koalicijsko politiko in stopa med naše bojevnike. Res, hudo moč ima mažarsko »korito«, a še večjo moč dobiva naša jugoslovanska misel! Na Ogrskem še vedno maše skupaj novo volilno pravico. Ne morejo se zedi-niti, kako bi dali Mažarom večjo volilno pravico, Slovanom pa vzeli še tisto, kar je imajo. Tam ne vprašajo, ali si že star 24 let, ampak čimveč razredov si dovršil, čim dalje si služil pri vojakih in čim več križcev ter mednlij imaš, tem več imaš glasov. Seveda Slovani se ne morejo ponašati niti z velikim številom razredov, niti s križci, ker jim jih Ogri ne dajo! In tako bodo Slovani po večini ostali brez volilne pravice in brez vpliva na ogrski parlament. Sicer se pa radi volilne pravice že tako kregajo, da ima ogrska vlada pravico, da parlament razpusti, če se ne bodo kmalu zedinili v svoji »gorečnosti«. — Naš Seidlcr je nekaj govoril o ogrski armadi, ogrski mistrski predsednik mu je pa takoj odgovoril: »O ogrski armadi nima nihče drugi govoriti kot ogrski krali in ogrski parlament!« No, to se lahko učimo od Ogrov, kako moramo tudi mi odločno ln krepko nastopati za svoje zahteve! Na Francoskem je razvil ministrski predspdnik Klemans6 svoi progrrm takole: »Tudi jaz sem za mir! Toda z besedami o miru se pruski militarizem ne da zadušiti. Zafo bomo vojno nadaljevali do zadnje četrt ure, kajti fn četrtinka ure bo naša.« Poslanci so ootrdili ta program s 400 glasovi proti 75 glasovom. Ententa sočustvuje z Rusijo. Amerika ji- jc še posebej izrazila svoje sožalje: Japoncem pa jc dovolila, da smejo prodirati v Sibirijo le v toliko, v kolikor ie potrebno, da izenačijo nemški vpliv na Ruskem. Od Nizozemske je ententa zahtevala, naj ji prepusti golovo število ladij. Če teviška zvezda ugaša. Troclci, ki ie sklenil za Rusijo tako sramoten mir, je odstopil in za njim bodo šli njegovi prijatelji. Stranka kadetov, največja sovražnica Nemčije, prihaja zopet na površje. Čehi pravijo, da nikdar ne dopuste delitve Češke v nemški in češki del. Nizozemska v precepu, Anglež pravi: Daj mi svoje ladje, sicer ti ne dam živil, Nemčija žuga: Če Angležem ustrežeš, ne dobiš premoga. Treba bo Salomonove modrosti, DOMAČE NOVICE. Vseslovenska ljudska stranka. Vljudno vabim vse člane centralnega vodstva in centralnega izvršilnega odbora Vseslovenske ljudske stranke na posvetovanje o narodnem svetu v nedeljo, dne 24. marca ob 9. uri predp. v posvetovalnici Kat. tisk. društva v Ljubljani. Radi poštnih razmer se drugim potom ne bo vabilo, Dr, Korošec, t. č, predsednik. Za beguncc se je izdala nova naredba, katera določa, da za vračajoče se begunce pod črko A zadostuje legitimacija izdana od tistega glavarstva, kjer begunec biva sedaj. Železnico morajo sprejemati vozno blago kakršnekoli teže in sicer brezplačno, Ravnotako imajo begunci prosto vožnjo. Beguncem se tudi ne smejo po "raznih postajah jemati živila, ki so jih vzeli s sabo. Oni begunci, ki so se že vrnili, pa imajo svojce še v zaledju, jih lahko gredo obiskovat potom prehodnice, ki si naj jo oskrbe. Begunci naj se vedno odločno potegnejo za svoje pravice napram neprijaznemu nemškemu uradnišlvu. Begunska preskrba r Goriškem je popolnoma odpovedala. Urad za prehrano trdi, da je bilo za Goriško odločeno po 40 kg krompirja do konca marca na osebo, a Goričani umirajo ob slanem kropu. Kje je torej tisti krompir? In potem dr, Skubel misli, da moramo hvaliti avstrijsko urad-ništvol Ker vlada nečs pomagati, se jc sestavil v Ljubljani pomožni odbor za obnovitev Goriške. R.izdeli! se je v tri odseke: 1, poljedelski, ki bo skrbel za nabavo orodja, semena in živine; 2, stavbni, ki bo skrbel za stavbni materija!; 3. finančni bo skrbel za potrebni kapital. Vse podjetje se bo v podrobnem organiziralo in Slovencem toplo priporočamo, da gredo odboru kolikor mogoče na roke. Dr. Krekovi dnevi se imenujejo celodnevni tečaji s predavanji, katere prireja Jugoslovanska strokovna zveza za delavce. Prvi tak dan se jc vrši! dne 10. marca v Kranju, Umrla je v Kamniku gospa Marija Benkovič, mati g. državnega poslanca dr. Benkoviča in sestra pokojnega slovenskega pisatelja Ogrinca. Bila jc vzorna krščanska mati. Blag ji spomin! Shod S. L. S, v Košani. Na praznik sv. Jožeaf je bil v Košani shod S. L. S., katerega se je udeležilo ijad 500 oseb. Poroča! je drž, poslanec dr. Lovro Pogačnik, Zborovalci so se z navdušenjem izjavili za majniško deklaracijo in izrekli Jugoslovanskemu klubu svoje popolno zaupanje, Shod za jugoslovansko deklaracijo se je vršil dne 10. t, m, v Škofji Loki, Navzo- čih je bilo nad 1000 ljudi. Govorili so poslanci Jare, dr. Triller, urednik Smolej in * župnik Finžgar. Ljudski tabor za jugoslovansko državo se je vršil 10. t, m. v Krškem. Govorila sta državna poslanca dr. Korošec in Ivan Hladnik, prvi o nečloveškem preganjanju Jugoslovanov tekom vojske, drugi o gospodarskem izžemanju naših dežel. Vse navzoče je popolnoma prevladala ena misel: edina rešitev je samostojna država. Krekovo slavje v Trstu so obhajali Tržačani silne veličastno. Do 5000 Slovencev se je zbralo v gledališču, kjer je govoril poslanec Rybar. Potem so se vrstile živa slika in pevske točke. Orosiav Brie, vzorni litijski župan, mož-značaj, je umrl 10. t, m. S, L. S. je izgubila z njim enega svojih najboljših mož, ki je z velilto izobrazbo združeval tudi silno pridnosti. Star je bil šele 36 let. Pokoj njegovi duši! Umrl je na Poljšici pri Gorjah Val. Pretncr, kmet, vrl mož, znan daleč na okolu. Star je bil 74 let. Udeležil se je vojske proti Italiji 1. 1866. Kdo ve kaj o Jožefu Mejak, 97. pp., 9. komp. Izgubil se je v Galiciji leta 1914. Naznani naj se na Ivano Mejak, p. Porto-rose, Korte 3, Istra. Goriški nadškof se je vrnil iz Zalične v Gorico, ravnotako nadškofijska pisarna. Cerkveni oklici se od Binkošti naprej ne bodo več vršili raz prižnic, temveč bodo nabiti na cerkvenih vratih, Tako menda splošno po Avstriji, kaj se bo ukrenilo v tem oziru v ljubljanski škofiji, ne vemo. Nesreča. Dne 5. marca se je ponesrečil v Zagorju ob Savi vojak, Ivan Bostič, Irgovec, posestnik in gostilničar v Št. Juriju pod Kumom. Našli so ga zjutraj okrog 8. ure nezavestnega ob železniški progi. Nato jc bil prepeljan v bolnico v Celje, kjer je vsled notranjih poškodb kmalu umrl. Vozil se je v smeri proti Zid. mostu, toda ne ve se, s katerim vlakom; najbrže ponoči ali zgodaj zjuraj. Čc ve kdo kaj natančnega o tej nesreči, je naprošen, da sporoči to vdovi Ivanki Bostič v Št. Juriju pod Kumom, oziroma pride sam do nje, če je mogoče. Tatovi. V noči 14. marca so se v Ro-dinah, obč. Trebnje oglasili tatovi. Pri posestniku Dularju so pokradli slanino in meso ter nekaj pšcnice. Pri posestniku Uhanu pa obleko ter blago za obleko. Gospodarju so odnesli vso obleko, istotako ženskam. Blago za eno obleko je plavo, dve moški boljši obleki in suknja so črni. Ker so se preje po okolici klatili cigani je sum padel nanje. Najbrže boelo uzmoviči skušali blago prodati. Občinstvo se torej prosi, naj blagovoli tatove naznaniti orož-ništvu, kjer se pokažejo. To je bilo za otroke! Ko so peljali te dni v Ljubljani voz z marmelado v skladišče, je padel en sod na tla, sc razbil, vsebina pa je tekla po cesti. Otroci pa krog sladke mlake kot čebele in so vcc posrkali. Dobro založena z živili mora biti fjv2>. ljanska nemška kavarna v kazino. Kajti pred kratkim se je ponoči nekdo splazil .v poslopie in odnesel 1200 jajc in 25 šunk, 31 Ubogi delavec pa niti enega jajca za denar te more dobiti. Dopusti vojakom iz dežela, ki so bile ivoječasno zasedene po sovražniku ali po-Ikodovane po vojni. Kakor je znano, je vojno ministrstvo zaukazalo, da se mora podeliti večtedenski dopust vsem vojakom, ki so iz gori označenih krajev. Izvedeli smo, da marsikateri vojak še danes ni dobil tega dopusta. Poživljamo vse takšne, da se zglasijo pri podpisanem odboru in da pri tem naznanijo krdelo, kjer sedaj služijo. Osrednji odbor za vrnitev beguncev in obnovitev Goriške, Dunaj I., Bankgasse štev. 2. RAZNE VESTI. Kdo je navdušen za vojsko? Veliki fabri-tantie in kapitalisti, ki jim vojska nese ogrom-le dobičke. Tako tvrdka Daimler v Berlinu prodaja motorje vojni upravi po 22.000 mark, medtem ko stanejo Isti tovarno le po 5000 Inark. Na ta način je odrla tvrdka državo, Oziroma ljudstvo za 48 milijonov mark. Da-es, ko rekvirira država zadnji krompirček, i bilo prav, da rekvirira tudi te milijone. Novorojenemu cesarskemu princu je ime Karel Ludvik. Naših ujetnikov je dvakrat toliko kot ru-»kih pri nas. Vračanje v domovino je zadelo Oa neke težkoče in ko je Avstrija poslala odposlance v Petrograd, da se pogovore, niso lie le nič opravili, temveč komaj sami zdravo kožo odnesli. Tako se bodo ujetniki do avgusta komaj vrnili, oni v Sibiriji se pa letos najbrž sploh še ne bodo. Tako pripoveduje minister Čap. Ženske bodo smele voliti v švedski državni zbor. Novi nabori se bodo menda vršili za 18-do 241etne, in to v kratkem. Odpuščeni letniki. Cesar je odredil, da naj se odpuste vsi vojaki, rojeni v letih 1867, 1868, 1869 in sicer letnik 1867 vsaj do konca maja, letnik 1868 vsaj do 15. septembra, letnik 1869 vsaj do 31. dec. tega leta Naši poslanci pa zahtevajo, naj odpuste vse, ki so čez 42 let stari. Množina cukra na osebo se bo zopet skrčila radi tega, ker se bo letos pridelalo veliko manj sladkorne pese. Italija ima 60 riiilijard lir državnega dol-ja. Posicdica bo seveda bankerot. Tudi sredstvo zoper draginjo. I„ 996. po Kr. je bila v perzijski državi velika lakota, ker že več let zaporedoma ni bilo zadostne letine. Takrat je vladal v Perziji moder, razsoden vladar Azud ad Davlaii. On sam s celo svojo družino si je takrat pritrgaval od usl, da le olajša ljudstvu neznosno stanje, a boga-tinci v državi so se brezskrbno inastili dalje ln žrli kakor -- - - , Nato jc izdal Azud povelje, da bo za vsakega reveža, ki bi še .v njegovi državi umrl lakote, vselej en bogatin obešen. In glej, io je pomagalo! Lakota je minila in noben revež ni umrl več od lakote. Ali zgodovina nam hkrati pripoveduje, da izmed bogatinov tudi nihče ni obubožal. Igranje v ogrski razredni loleriji je prepovedano. Znano je, da ogrski kolektanti »kušajo z vsemi sredstvi spečati srečke ogrske razredne loterije tudi na Kranjskem in se v dosego svojega namena poslužujejo celo zavitkov z napačnimi naslovi. Občinstvo se svari pred nakupom omenjenih srečk. Neprijetne posledice protiposlavne nabave teh srečk so, kar je bilo že večkrat objavljeno, da se srečke zaplenijo, morebitni dobitki zapadejo v korist države, poleg tega pa mnoga zamudna pota, ter občutljive denarne kazni. Zatorej ne naročajte srečk ogrske razredne loterije, ako jih pa dobite brez naročila, uničite ali pa izročite jih finančni oblasti. Ihan. Zopet smo izgubili iz naše fare vrlega mladeniča Franca Kokalj, p. d, Gorepe-Ikega Franceljna, junaka cesarjevičevega peš-Dolka. Zadet od granate je daroval svoje mla-4! do življenje za domovino, in čaka vstajenja na asiaškem pokopališču. Pokojni je bil zelo blag mladenič. Par tednov pred smrtjo so mu pokopali mater, katero je srčno ljubil. Zato ga je ljubi Bog tako kmalu zopet združil z njo, Z Blok. Dne 27, svečana 1. 1, je velik požar uničil osmim posestnikom pet hiš, šest hlevov, pet kozolcev, sedem skednjev, nekaj lop, senikov in listnic. Zgorela je vsa mrva, seno in slama. Požar je uničil skoro vso obleko, veliko živeža, mnogo semenskega žita; zgorelo je skoro vse kmetijsko orodje, prav mnogo voz, slamoreznic in nekaj denarja. Žalosten je bil pogled na ožgano živino: dva vola, ena krava in en prešič. Zažgali so otroci nekako ob pol dveh popoldne pred hlevom, ki jc- bil v trenotku v ognju, lil zatem hiša, in tako je nastal požar, ki ga enakega ljudje ne pomnijo, K sreči ni bilo burje, sicer bi vsa vas Vel. Bloke doživela katastrofo. Zdaj šele vemo, kaj so zvonovi! Gasilna akcija se. je zato silno zavlekla, kajti preden so se domači zavedli, je že vsepovsod gorelo! Domače brizgalno društvo ie takoj hitelo z dvema brizgalnicama na lice mesta. Kmalu je dospela pomoč iz Žirovnice, Grahovega, Starega trga in Loža. Pogorelo je osem fiosestnikov, Marija Hiti je že štiri leta bo-ehava, mož je v vojski, in je vse izgubila: posestvo, živino, denar, obleko in živež. Revščina in bolezen je že prej trkala po vratih, a zdaj ji Bog pomagaj! Obračamo se torej do vseh dobrih src z milo prošnjo za milodare! Škode je čez 165.000 K, kolera je tem občut-nejša, ker vlada v vsaki stvari grozno pomanjkanje. Ubogim cpogorelcem priskočite na pomoč in Bog naj vam povrne! Iz Škocijana pri Mokronogu, Dne 1.2. marca je umrl v Dobruški vasi posestnik Anton Zaman, znan po celein Dolenjskem. Bil je vrl krščanski mož, ki se je vedno bori! v prvih naših vrstah. Udeležoval se je pridno vsega našega javnega življenja: vodil ie Kmetsko 1 zvezo v Škocijanu, kot r.je načelnik je večkrat predsedoval političnim shodom, zlasti pri zadnjih deželnozborskih volitvah; sodeloval je pri hranilnici kot predsednik nadzorstva; zanimal se je za noše izobraževalno delo, bil je namreč podpredsednik KatoJ. izobraževalnega društva; bil je član še mnogo drugih odborov. Posebno rad je občeval z duhovniki. Vsi, ki so službovali v Škocijanu, so z veseljem in zaupanjem zahajali v njegovo hišo, Z mnogimi, ki so leta in leta že bili na drugih službah, je ves čas ostal v prijateljski zvezi. Naj bi se ga pač vsi gospodje spominjali v molitvi, zlasti pri sv. maši. Njegov pogreb je bil nekaj veličastnega. Sorodniki, znanci in prijatelji so od blizu in daleč prihiteli, da ga spremijo na zadnjem potu in pomolijo zanj. Pač v veliko tolažbo žalujoči vdovi in hčeram, ki so izgubile tako dobrega moža in skrbnega očeta, glavno oporo pri hiši. Iz Čemerna pri Svibnem. V naši vasi je 14 hiš, in vendar smo dali v vojsko 22 mož in sinov, od katerih so 3 padli, 1 se pogreša, 6 jih je v ruskem ujetništvu, 12 pa se iih še bori. Rekvirirajo tudi pri nas pridno, kadar je pa treba kaj dobili, smo pa vedno za par mesecev zadaj. Žene in matere nili podpore še nismn letos dobile, sladkorne karte za јл-nuar pa šele v marcu, vnlne, oddane lansko leto, tudi še nismo dobili plačane. Gospodarske stvari. Fidejkomisi in veleposestva. Na Koroškem je umrl plememloš, zadnji svojega rodu, ki je bil posestnik П-dejkomisa, velikega 14,000 hektarov. Ker uživajo velika posestva, ki so proglašena za fidejkornise, posebno predpravico, da se jih sme, če izumrje zadnji potomec dotične rodovir.c, prodati samo skupaj enemu lastniku, ne pa iih razdeliti, je moral državni zbor raliSč izpremeniti to postavo, Ob tej priliki je poslanec Jarc v govoru, ki je iz- zval mnogo pozornosti, opozoril na krivično razdelitev zemljiške posesti in nujno potrebo, da se veleposestva razlastijo in razdelijo med kmete, zlasti kjer ne izpolnjujejo svoje dolžnosti za prehrano ljudstva. Na Kranjskem imamo 332 velepose-stev, ki obsegajo nad 100 hektarov, V rokah teh je združenih 223 448 ha zemlje, od tega je nad 10.000 ha njiv in travnikov ter 34,000 ha planin in pašnikov in blizu 150.00C ha gozda. Par sto veleposestnikov ima eno tretjino gozdov na Kranjskem v svoji posesti. Vendar so pa med veleposestniki tisti, ki pridelajo toliko, kolikor sami rabijo zase, skoraj izjema. Velik del njih dobiva krušne karte ali pa tudi moko brez kart (kakor vagenšperska gospoda), — Oskrbnik grofa Auersperga je pa zahteval celo prešiče od aprovizacije. Agrarno vprašanje je bilo posreden vzrok ruske revolucije. Tudi pri nas je to vprašanje postalo nujno in pereče, če se hočemo pri nas izogniti ruskih razmer in zmešnjav. Hrcščevo lato. Neki kmetski posestnik nam piše: Lctoi bodo zopet kebri. Vsakemu kmetu ie znano, koliko škode napravi ta golazen, prvič v gozdu, in drugič zaleže nebroj črvov, ki grozno gospodarijo po polju in travnikih. Zato bi bilo potrebno, da jih preganjamo žc v mirnih časih, kaj še le zdaj, ko vsega tako primanjkuje. Potrebno bi bilo, da se združijo vsi sloji zoper tega skoro največjega sovražnika našega preživljanja. Poklicani gospodje naj bi malo potrkali na merodajnih n;estili, da se ukrenejo v la namen potrebni koraki in da se ta mrčes vsaj nekoliko omeji. Želeti pa bi bilo tudi dejanske pomoči, ne pa samo suhih odredb, kajti podpora jc malokjc tako potrebna kakor tukaj, kajti ako se pr.lie pokonča, so prizadeti ,vsi stanovi, zato naj bi pa tudi vsi sodelovali, vso': po svojih močeh. Karte za blago, Vsled velikega pomanjkanja blaga za obleke je vpeljala državna oblast karte za blago. Sleherni, ki potrebuje blaga za obleko, se mora oglasiti pri uradniku, ki je nalašč za to nastavljen. Povedati mora, koliko blaga bi rad kupil. Posli, delavci naj zahtevajo karto po vzorcu A, S lo karto dobe sicer bolj priproslo, a ceneje blago. Imovilejši dobe karto po vzorcu B, po kateri imajo pravico do dražjega blaga. Tudi za srajce ali za platno je treba karte. Za karto je treba plačati posebno pristojbino, navadno 1 krono. Biago se pa lahko kupi vl vsaki prodajalni, Oddati pa je treba pri nakupu karto. Karta velia le za en mesec. Ako se v enem mesecu blago ne kupi, se mora dati pri dotičnem uradniku cbrok podaljšati. S karto se lahko kupi tud narejena obleka. Draginja pri obleki. Fred vojsko se je kupilo 1 meter hlačevine za 3 K. Dobila se je tudi ceneje. Sedaj velja 1 meter slabcjše_ hlačevine najmanj 60 K. Podražila se jc torej za 2000 odstotpov. Cena pri žitu se je podražila komaj za 100 odstotkov, pri živini za 200 do 300 odstotkov. Kdo ima torej dobičke od vojske? Kmet gotovo ne! Usnje. Vojaška oblast ie dovolila, da se za vsako deželo razdeli nekaj usnja po znižanih cenah. Na Kranjskem «e ima razdeliti 6400 kg zlasti hribovskim občinam. Seveda je to malenkost, Ako bi se r\z elilo to usnje na vse potrebne ljudi, bi dobil posameznik samo nekaj dckagroniov usnja. Ker je pa zna no, da ima vojaška oblast velikanske zaloge [isnja in podplatov, je naravnost krivica, da se usnje zadržuje, ljudje pa morajo bosi hoditi ali pa v raztrganih črevljih opravljati svoja dela oh dežju in mrazu. Ali se je čuditi. če so ljudje prehlajem? — Krivično je tudi to, da dobe nekateri ljudje usnja kolikor hočejo, ali po poštenem potu ali po nepoštenem, tega ne vemo. S tem usnjem pa dobe kar hočejo: mast, jajca, moko itd. Vemo, da ie nek trgovec iz Ljubljane naravncst pisal tnancu na deželi: »Pripelji mi 100 kg masti, pa Ti dam 40 kg podplatov.« Ako bi bilo tako pomanjkanje podplatov, kakor se večkrat trdi, kako pridejo taki ljudje do podplatov, trevljarji, ki imajo obrtno pravico, dobe potom trgovske in obrtne zbornice tudi usnje. Dognano je, da stane črevljarja usnje in podplati za dvoje nizkih črevljev 18 kron, Prodajajo pa mnogi črevljarji dvoje takih črevljev po 80 kron in včasih še draže. Ker črevljar naredi dvoje črevljev navadno v enem dnevu, zasluži čez 60 na dan. Ali ni tak zaslužek oderuški? Krompir. . Na Dunaju so da|ali krompirja [1/, kg za osebo vsak teden. Sedaj so se zaloge tako zmanjšale, da so morali to količino znižati. Upajo pa, da bodo dobili še nekaj krompirja iz Galicije, kadar ne bode več nevarnosti, da bi mraz pošiljatvam škodoval. Pridobivanje premoga bo vzela država v svoje roke. Židovski kapitalisti, ki so odirali ljudstvo, bodo morali dati svoja podjetja tekom osmih let državi. Ukrajinsko žito se bo menda razdelilo med Avstrijo in Nemčijo v dveh enakih delili. Kako bo pa v resnici, se ne ve, ker Nemčiji tudi naši državniki nič več ne verjamejo. i.3.200 glav živine bo treba Kranjski manj dati, kakor pa je bilo prvotno določeno, in tudi klavna teža se je znižala od 150 kg na 120 kg. To je velik uspeh naših poslancev, združenih v Jugoslovanskem klubu. MAMICI ZA GOD. Že v četrtič rože vzcvele spletam ti za god. kar je zginil mir 'z dežele, boj se vnel povsod. Tretji sin ti že podajal roko je v slovo, eden le je še prihajal, dveh nič več ne bo .. , Vem, o mati, da presilna bol je delež tvoj, a beseda tolažilna mal naj dar bo moj! Čuj me! Gori tam zvezdice božje že vedo: zopet kmalu nam stezice tamkaj se snido. In zato v tolažbo, mati, naj ti bo spomin: dva sta srečna v zarji zlaii gori vrh višin ... Eden le ti zdaj podaja rože te za god z vročo željo: mir iz raja Rog ti daj povsod! Ivo. Zdravstvo. Nahod. Menda ga ni, ki ne bi bil že sam okusil te bolezni. No, pa kakor ta bolezen hitro pride, tako tudi navadno hilro odrine, pa |'r vedno. Kdor se večkrat zaporedoma prehladi, zlasti če je slabe krvi, se mu nahod kaj rad zastara ter traja potem tedne in tedne, celo več let. Kdor je nahoden, ima opraviti z aosom, kakor znano. Nahod je tedaj nosna bo-•er.en. Kadar govorimo o nosu, navadno mislimo iia oni del, ki štrli nad usti iz obraza, toda Slavna reč pri nosu sta oni dve nosni duplini, *» se pričenjata z nosnicami in se vlečeta nad nebom v grlo. Ti dve duplini imata namen, da gre skozi njiju zrak v grlo, odtod pa skozi sapnik v pljuča, ali pa nasprotno. Nos je tedaj za dihanje, usta pa v prvi vrsti zato, da z njimi govorimo in jemo, šele če nos ne zmore vsega, pomagajo tudi usta pri dihanju, Zato velja pravilo: dihaj z nosom, ne pa z odprtimi ustil V nosnih duplinah so tudi tiste naprave, s katerimi vonjamo razne dišeče stvari. Kakor je zunaj vse naše telo pokrito s kožo, tako ste tudi obe nosni duplini znotraj oblečeni oziroma »futrani« s kožo, le da je ta koža bolj nežna, bolj preprežena s krvnimi žilicami in vedno mokra vsled sluzaste tekočine, ki se neprestano cedi iz le kože. Vsled tega imenujemo notranjo nosno kožo tudi nosno sluznico, — Kadar torej oteče nosna sluznica, tedaj pravimo, da imamo nahod, V talcih slučajih Je namreč nosna sluznica na nam neviden način poškodovana, treba jo je zdraviti. Najboljši zdravnik v našem telesu je pa kri. ki ima v sebi zdravila za najrazličnejše bolezni. Zato sili tedaj vsa kri v nos in napolni vse ma!a žilice v sluznici do skrajnosti, — Vsled tega postane sluznica debelejša, to se pravi, da oteče, vsled tega je .nosna duplina ožja, zdi se nam, da je nos zamašen, Naše govorjenje postane nosljajoče, vonjanje pa otopi. Začetkom nahoda čutimo v nosu suhoto in ščegetajočo vročino, ki sili k pogostemu kihanju in izhaja od gorke krvi, ki sili v nos. Ko so žilice dovolj napolnjene s krvjo, začne iz krvi »kozi žilice prestopati v nosno sluznico neka bala tekočina, ki ima v sebi zdravila za poškodovano sluznico. Ko je ta zdravilna tekočina opravila svoje delo, je gre nekaj nazaj v krvne žilice, največ je pa stopi ven iz nosne kože, ki se potem nabira v nosnih duplinah. Pravimo, da nam teče iz nosa. Najprej je ta tekočina čisto vodena, potem pa od dne do dne gostejša, dokler popolnoma ne zgine. Navadno pri nahodu ne oteče samo nosna sluznica, ampak tudi sluznica sosednih udov, ki so z nosno sluznico zvezani. Oteče lahko ali žrelo (tedaj nas peče v grlu in sili nas kašelj, težko požiramo), ali pa uho Iv ušesih nam šumi, včasih tudi trga), ali oči (tedaj nas skeli in svetloba nam ne dene dobro); včasih pa eteče celo ona duplina, ki jo imamo na čelu v kosteh, tedaj nas muči težka, čudno polna glava, — Nahod traja navadno okrog enega tedna, včasih manj, včasih tudi več. Toda če enkrat zastara, pa ga znamo nositi tudi več mesecev. — Kaj pa je vzrok nahoda, kaj pa poškoduje nosno sluznico, da potem oteče? Najprej naj omenim, da nekateri veliko hitreje in pogosteje dobe nahod, kot drugi. To so tisti, ki so vedno v zaprtih prostorih, posebno pa tisti, ki imajo slabo kri ali vsled prirojenosti ali vsled bolnih pljuč ali pa vsled slabega želodca. Pri teh namreč kri nima dovoli moči, da bi premagovala razne škodljivce, ki napadajo nosno sluznico. Tako škodljivci pri takih ljudeh kaj hitro in pogosto zmagajo, posledica je nogo-sten nahod. Kdo so pa med tistimi škodljivci? Najprej prehlajenje ali premrazenie, ki nastane, če se v človeku toplota prehitro menja. To se rado zgodi, če nas prehiti hud mraz ali mokrota (zadostujejo že premočeni čevlji) ali prepih, kadar smo vroči ali celo potni. Zlasti je nevarno v tem ozi-ru jesensko in pomladansko vreme, ko se tako hitro menjata gorkota pa mraz, dež pa solnce, veter pa ti-hota. Kako premrazenje poškoduje nosno sluznico, o tem si zdravniki še niso na jasnem. Najbrž vsled mraza kri v nosu deloma izgine v notranjost, delom?, pa oslabi. To priliko pa brž porabijo razni neizmerno majhni črvički, bakterije imenovani, da se zajedo v nosno sluznico in se hranijo na njen račun. Teh bakterij je sicer vedno več ali manj v nosu, ali ker je kri zanje največji strup, se ne morejo vgnezditi v sluznici, dokler je v njej dovoli močne krvi. Kakor hitro pa moč krvi le nekoliko poneha, se takoj razmnože v sluznici; treba je potem, izredno veliko krvi, da pokonča nepoklicane bakterije in iih s smrkljem vred pome'o iz nosa. — Nadalje poškodujejo no^no sluznico tudi razni ostri plini in raznovrsten prah. Med tak prah moramo šteti tudi cvetni prah raznih trav in cvetic. Četudi sestoji prah iz prav majhnih, toda ostrih in trdih koščkov, pa vendar tudi ti drgnejo in režejo kakor velik in robat kamen, seveda v majhnem. Narava si spet pomaga s tem, da pošlje v nos več krvi, ki prah s pomočjo smrklja odstrani, poškodovanim delcem pa prinese več hrape, da si spet po-morejo in se zarastejo. — Končno naj omenim, da je nahod stalen spremljevalec nekaterih bolezni, namreč difterije, influence, škrlatinke in ošpic. Kaka notranja zveza je med nahodom in temi boleznimi, ni znano. —• (Dalje.) To in ono. Dolg roman. Najdaljši roman je brez dvoma japonski »Kiong te bakin«. Obsega stoin-šestdeset debelih zvezkov in pisatelj je potreboval deset let, da ga je spravil skupaj. Ribji lov. Ob avstrijsko-adrijski obali nalovijo vsako leto rib za osem do deset milijonov kron. Ribičev je šestnajst do osemnajst tisoč, imajo na razpolago okoli 5300 čolnov in jadrnic. Vrednost vseh priprav za ribištvo so cenili pred vojsko na šest milijonov kron. Bojne ladje nekdaj in sedaj. Pred sto leti je vsebovala najvačja bojna ladja nekaj nad 2000 ton po tri kubične metre, sedaj pa nad 30.000 ton. Dolžina in širina sta bili takrat 61 in 15 metrov, sedaj pa 150 in 30. Stari Normani ali Vikingi, ki so brodarili čez celi Atlantski ocan in še pred tisoč leti odkrili Ameriko, so imeli prav majhne ladje, samo 30 do 70 mož je bilo na eni ladji. Sedaj jih je pa do tisoč. Toliko čitamo o Benetkah in njihovih ladjah, pa si jih navadno predstavljamo veliko prevelike. Največja je bila samo 50 metrov dolga. Les na Ruskecv Vsako leto več lesa izvažajo Rusi, zlasti iz mesta Arhangelska ob Belem morju. Zakladi lesa so na Ruskem velikanski. Samo v dveh okrajih, Vologda in Arh-angclsk, ga je 76 miljonov dosjatin, od teh pa jih je 72 miljonov državna last. Ker meri de-sjatina pri gozdu nekaj nad en hektar, pokriva samo ta les prostornino vse naše avstrijsk,Or ogrske države in še petnajst Kranjskih zraven. Petrolej. Ker je dovoz petroleja tako težak, bi tudi pri nas nič ne škodovalo, če bi se ravnali po amerikanskem vzoru. Tam so napravili 242 kilometrov dolgo in 20 centimetrov v premeru obsegajočo cev, po kateri neprestano teče dragocena tekočina. In sicer gre čez velike višave, enkrat se dvigne na 1300 metrov, torej toliko kakor je Ljubelj visok, drugič pa nekaj nad 1000 metrov. Dolžina 242 kilometrov je pa trikratna razdalja od Ljubljane do Trsta. Ruski vpliv na Japonskem. Kaže se zlasti v verskem oziru. Po rusko-japonski vojski so začeli ljudje trumoma prestopati v pravo-slavje. V Tokio so napravili krasno cerkev vstajenja. Tam je že danes 200.000 pravoslavnih, to se pravi, od deset Tokiotov je eden pravoslaven. Vladi to gibemje ni všeč. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 41/4°/o brez kakega odbitka. Uradno m ofl 8. zlitni fo i. рдаИМ Glej Inserat! Л 1 / Iz žsvlienja. Pred kratkim sem do15il pismo od dvajsetletnega vojaka. Pismo je bilo dolgo; a med vsemi stavki, je vzbudil najbolj mojo pozornost sledeči: ».....Družba, v kateri živim mi je priča, da dandanes ni več poštenih ljudi na svetu ...« Mislil sem, kaj naj storim: ali naj brezpogojno verjamem njegovi trditvi, ali naj ga prepričujem o nasprotnem? Odločil sem se za zadnje. Pisal sem mu pismo in med drugim dejal: »Čisto mogoče je, da ob današnji izprijenosti res nimaš človeka, o katerem bi lahko rekel, da je pošten. Toda pazi, da se v svoji sodbi ne prenagliš. Pred vsem pomisli, da ti in tvoja kompanija še niste ves svet. Le majhen del ste onih stotisoč milijonov ljudi, katerih vi ne poznate in ne veste, kakšni so. Dalje pa tudi pomni, da vse, kar je kaj vrednega, se le prerado skriva. V puščavo hodijo po drage kamene, iz dna zemlje prinašajo zlato in srebro, v globino morja hodijo iskat dragujjev. Enako ljubijo tudi poštenjaki samoto. Zato niso tako očividni kot je očividna hudobija. Le opazovati je treba življenje, le natančno je treba študirati ljudi, s katerimi živimo skupaj-in povsod in na vsakem bomo našli nekaj poštenosti. Da je temu resnica in da spoznaš, da tudi dandanes žive krepostni ljudje, naj ti navedem nekaj zgledov, kot jih zapisujem v svoj dnevnik. Danes sem naletel, v mestu na kovaškega pomočnika. Spustim se z njim v razgovor. Pove mi, da je v službi plača slaba, stradanja obilo. »Pa zakaj si ne prebereš? Saj je danes služb dosti, pomočnikov pa ma!o<, ga vprašam. »Ravno zato ne«, se mi odreže. »Če grem proč, bo mojster težko dobi! drugega. Bolj kot sam sebi, pa se mi smili njegova družina.« — Poštenjak, ali ne? Neka Marijina družbenica, tako berem v zadnjem »Bogoljubu«, me je povabila naj priden k nji, da jo vpišem v »Misijonsko mašiiD družbo.« Omenila sem ji tudi nekoliko o »Misijonskem koledarju« in njegovi vsebini. Ponudila ji ga pa nisem. Mislila sem, ker je služkinja, ji gotovo ne bo mogoče poleg 10 K 20 vin, dati še 2 K za koledar. Ona pa je imela plemenito srce in mi sama reče: »Pa ga prinesi še meni.< Tudi poštenjakinja, ali ne? Danes sem slišal praviti, da visokošo-lec I, I. postavlja keglje oficirjem. Pa zakaj? Zato, da s prisluženim denarjem podpira tovariša, ki — brez sredstev od doma — študira medicino. Zopet poštenjak, ali ne? Zadnjič sem bil na pogrebu župnika N, Pogreba se je udeležil tudi kaplan iz J. Pa čudno! Tri ure daleč je prišel peš v ta-larju. Vsi smo ga gledali malo po strani. Ko ga pa tovariš vpraša, zakaj ne hodi v suknji, pravi: »Je nimam,« Tega pa ni pristavil, da vse, kar ima, razda revežem. Verjemi ali nc, poštenjak je vendarle. Pri župniku se oglasi tuja, revno oblečena žena. Prosi, da opravi sv. mašo. »V kakšen namen?« jo vpraša župnik. »Zato, da bi naša fara, ki je sedaj brez duhovnika, dobila dobrega gospoda.« Zopet poštenjakinja, ali ne7 32 Ali hočeš še zgledov? Nekaj jih imam še zaznamovanih v svojem dnevniku. Pa bodi dovoljl Mesto, da bi ti jih jaz našteval, poročaj jih raje ti meni. Treba je le, da natančno opazuješ življenje in ne sodiš po prvem vtisu in nekaj poštenih ljudi najdeš prav gotovo tudi med najslabejrimi. Oba pa .sklcniva, da hočeva biti sama poštenjaka — poštenjaka prve vrste — drugim v lep zgled.« Ијјеш srn. Po v, ' Spisal Erik Friesen. Provcl "'. (Dalje.) IV. ,;..„!!,) poletno popoldne. V udobni, staromodne opravljeni sobi neke pristave v okolici Newyorka sede ob okrogli* mizi štiri dame. Stene, pokrite z debelimi hrastovimi ploščami, temni zastori, vsa priprosta oprava je v kričečem nasprotju s štiripererno rožo, iti je vdelana v mizo. Lobro pristajajo vitkim sta-som svetlobarvene poletne obleke, s katerih vihrajo roza in modri svilnati trakovi. Bele roke se marljivo gibljejo, kodrasti lasje jim {jrehajajo cd zlatoplave do globoko rujave >arve. Tri deklice co hčerke lastnika pristave, Roberta Harrisonu; najmlajša, najmanj lepa je Nelly Kinslcy, prijateljica najmlajše Har-risonove hčerke, ki biva na pristavi na počitnicah. Edita, najstarejša treh sester, bere s krepkim, globokim glasom iz neke knjige. Druge tri deklice.vrše ročna dela. Ponovno plavajo Editine temne oči proti vratom, kakor bi nekoga pričakovala. »Ne bom več brala,« zakliče nenadoma razburjeno. »Miltonov »Izgubljeni raj« je lep; pa moje misli so drugod.« Plavolasa Viola obrne svoje nežne, vijoličaste oči od šivanja ter pogleda sestro, pa nič ne reče. »Seveda misliš na Mapdaleno,« se oglasi zmagoslavno mala, rujava Roza. Pri imenu »Magdalena« se dvignejo vse glave. »Uboga Magda!« zdihne Edita, »Da bi le ne bilo res! Kako naj bi se ta človek drznil vrniti se v Ncw-York, pote.n ko je tako sramotno prevaril Magdaleno!« Petnajstletna Roza zaviha svoj lepi nosek kvišku. »Jaz bi nikoli več ne govorila ž njimi« »Jaz tudi nc!« zatrjuje Nelly Kinsky. »Magdalena je drugačna kakor me vse,« podučuje krepko Edita. »Vedno ravna tako, kakor bi človek najmanj pričakoval. Ve ne veste, kako je ljubila svojega nekdanjega ženina!« Molče se nagnejo zopet dekliške glave proti ročnim delom. Odločna Iidita pa zapre Knjigo ter seže po svežnju ključev, da bi šla v kuhinjo. Kar je slišati na hodniku lahke korake. Vrata se o Ipro. Visoka, vitka ženska postava, golobjesivo oblečena, stoji na pragu, »Magdalena!« zakličejo ob enem štiri pari dekliških usten. »Oprostite, da sem vas pustila čakati!« doni nenavadno tiho Magdalenin mehki glas, Ta glas je v soglasju z nežno bledobo njenega obraza, s svetlorujavimi, od gostih trepalnic zasenčenimi očmi, s svilnatomehkimi, kostanjevimi lasmi, ki jih ima kljub vladajoči modi na vratu spletene v debelo kito. Srečen smehljaj se ziblje na ponosno izbočenih ustnicah. Magdalena se redko smeje. Štiri deklice okoli nje vejo: ta smeh nekaj pomeni. »Magda, ljuba Magda!« vzklikne Roza živahno. »Je Ii res? Rolf Durban — tvoj prejšnji —.« Prekine in se ugrizne v ustnice. Magdalena prikima. »In on? Te je li videl?« »Ne vem. Enkrat se je ozrl od svojih orgel na moj prostor.« »Naj ga vzame kukavica!« mrmra Edita temno, »Povej nam vse!« prosi Viola nežno, »Kaj ne, krasno igra? Ali si razočarana?« »Nisem razočarana.« Magdalenin glas zveni mirno, skoraj vzneseno; vendar se ji tresejo ustnice, kakor bi hotela zatreti vznemirjenje, Kar vstane in brez besede zapusti sobo. Štiri deklice ostanejo same in molče. Nato se Edita urno dvigne. »Ali nisem re-klal« sika skozi zobe. »Ta nesrečni Durban! Ni mu mar razžaljenje, ki ga ji je prizadel pred osmimi letil« »Jaz bi se ne poročila ž njim!« kliče Roza odločno ter stisne pejt. Kljub svoji žalosti se mora Edita smejati. »Ti mala modrijanka! Kaj veš ti o možitvi! Takrat, ko se je nesreča zgrnila nad Magdaleno, si bila stara komaj sedem let.« »Pa so šc prav dobro spominjam,« jo i prekine Roza modro. »Magda je bila takrat i vedno vesela, —- »naše solnce« jo je imenovala mati« »Ta dobra mati!« vzdihne Viola tiho in solze priigrajo iz njenih lepih, modrih oči. »Vsa srečna je bila vsled zaroke. Tri leta je šivala, pripravljala opravo ti;r pričakovala dne, ko se bo vrnil iz Damaska Rolf Durban ter Ma.^do odpeljal na svoj dom. Pa nekega dne je mesto ženina prišlo pismo iz Damaska. Kaj je bilo v njem, ne vem. Pa pri branju pisma je Magdin obrc.z postal bled kakor r-pvt. Potem sta se roditelja do!<*o pogovarjala ž njo. Mati je ihtela, oče se je postaral in osivel. Mi otroci smo zvedeli samo, c!a ne bo poroke. Kmalu potem je šel oče z Magdo na potovanje. S starim bankirjem Durbanoin, \ Rolfovim očetom, nismo več občevali in — ' zopet ie šlo vsr; v starem tiru.« »Ni res!« jo prekine Edita resno. »Vse se je spremenilo. Mati boleha od tistihmal. Oče je postal rasen in redkobeseden. In Magdalena? Sai jo poznate: podobna je am'elu bolj kakor človeku iz mesa in krvi. Ta njena tiha an;' Iska narava me plaši. Že davno je potrebna razgovora. Še danes govorim ž njo o tem ... Pa najprej skodelico čaja.« Viola zmaje glavo. Krepka, izkušena narava starejše sestre ji je bila vedno neumljiva. Medtem je Edita pripravila z njej lastno spretnostjo mizo za čaj. »Tako, Roza! Pokliči Magdo!« Toda mala ni hotela nič vedeti o tem. »Ne, Edita! Če je šla Magda na vrt, hoče biti sama.« »Neumnost! Vi najmlajši imate glave vedno polne čudnih misli —.« Ne da bi rekla besedo, vstane Edita in gre sama na vrt. Stopa krepko, glavo pokoncu, ostro izrezane ustnice krepko stisnjene — iz cele sveže dekliške postave diha odločnost in energija. Vsak ve: kar hoče Edita Harrison, sc .zjjodi; kar primejo njene krepke roke, pripelje h koncu. Pazi-o se ozira na vse strani — pa Magde ni nikjer. »Magdalena! Magdalena!« Nobenega odgovora. Še enkrat zavpije na ves glas. »Magdalena!« »Edita! Tukaj sem!« odmeva iz ozadja. Pri bližnjem vodnjaku pod košato vrbo sedi Magdalena na klopi. Snela je z glave široki, okrogli slamnik ter odstranila s čela težke valove kostanjevih las. Modrikaste sence pod velikimi, rjavimi očmi so nekoliko tem- . nejše, kakor po navadi. Iz oči odseva lesk, kakor vselej, kadar je vznemirjena. »Ljuba Magda!« ji kliče Edita iz daljave, j »Čakamo nate s čajem. Pridi liitro!« »O Edita, Edita!« šepeče Magdalena kakor v sanjah, na ustnicah ji plava smehljaj. »Odkar sem g.i slišala igrati na orgle, vem: hudobec ga je hotel vzeti v oblast, pa Rolf je prišel iz boja kakor zmagovalec — dober, plemenit, čist1« (Dalje.) Švicarska plemenska živina bi sc dobila tudi oa Kranjsko. »Kranjsko deželno mesto za vno\če-vanje živine v Ljubljani«, Turjaški trg št. i, upa, da bo moglo preskrbeti nekaj lepe plemenske živine našim živinorejcem iz Švice. Upa, da se posreči nakup švicarskih plemenskih krav, tclic, bikov ter mlade živine ter se izvozi na Kranjsko. Ta živina bi bila simentalske in motafonske pasme (tedaj rjavo švicarsko pleme). Prvovrstne krave v tretjem letu starosti, v teži 500 do 700 kg s 14 do 18 litrov mleka nu dan, bi utegnile stati približno 3600 do 4000 K' (1800 do 2000 frankov). Krave po teži in lepoti druge vrste, vendar pa ravno tako dobre mlekarice kot prve, bi se dobile po kakih 1200 frankov. Seveda so vse te cene le približne. Če bi se l:ak živinorejec zanimal za imenovano živino, aaj to takoj sporoči »Kranj. dež. mestu za vnovč. liv.« v Ljubljani, Turjaški tr-f št. 1, da si zagotovi to živino za iSas, lto bo na razpolago nova krma. Prijave naj se pošiljajo »Kranj. dež. mestu za vnovč. iiv.« pismeno ter naj se navede, kake vrste žival ln koliko živali bi doličnilt prevzel. 903 SKRIVALNICA Tedenska prafika. 12. sušca. Petek. Marija sedmerih žalosti. Ta dan se spominjamo sedmerih mečev, bridkih žalosti, ki so prebadali : aterino srce Marijino, zlasti oni Veliki petek, ko je stala pod križem, na katerem je umiral Odrešenik, njen Sin. 23. sušca. Sobota. ViUlorin, mučenik, 24. sušca. Cvetna nadelja. Jezusov prihod v Jeruzalem. Spominjamo se slovesnega vhoda Jezusovega v Jeruzalem. Jezus se zjoka nad nehvaležnim ljudstvom, ki tio nei.iij dni pozneje klicalo: KrSuj gal Ta ■lun se blagoslavljajo olike, se vrše procesij'?. Koncem procesijo udari duhovnik trikrat na zapita cerkvena vrata v znamenje, da je smrt Odi ešenikova zopet odprla nebesa, ki jih j' zaprl greh prvih etarišev, Го nedeljo sc bere pri sv, maši pasijon. Začne se Veliki teden. 25. sušca. Ponedeljek. Marijino ^ oznanjenje, spomin včlovečenja božjega Sina. 26. sušca. Torek. Emanuel, mučenec. 27. sušca. Sreda. Rupert, škof. 28. sušen. Četrtek. Jezus postavi najsvefejši zakrament. Zadnja večerja. Jezus na 01)-ski gori.__________ Listnica uredništva. A. K. R.: Če še ni preteklo 60 dni, odkar ite dobili zadnji odlok, s katerim se je Vaša prošnja zavrnila, se zglasite pri nas, da Vam damo navodila za vložitev pritožbe na delilno komisijo, katera je Vam odprta, če pa ie že preteklo 60 dni po dostavitvi odloka, je pa vložiti pri županstvu novo prošnjo ter se |e Vam potem pritofiti, če bi se Vam podpora zopet ne tovolila. — R. G.: Druzega poli» 'ka ni, kakor bodisi ustmeno ali pismeno toliko časa pritiskati pri okrajnem glavarstvu, da se prošnja reH. Kaj malega bi mogoče tudi is.laia odvetniška urgenca. — F. G.: Va-u dopisnico smo odstopili Invalidnemu dništvu v Ljubljani, Alojzijcvišče. — A. S. M. R.: Podregaite pri c. kr. okrajnem glavarstvu in sicer ustmeno. — Z. Л.: Radi pomanjkanja prostora žalibog ne moremo priobčiti. Pozdrav! — M T. Zg. S.: Obrnile se na etapno joveljsivo it. Ljubljana, Dunajska cesta. — Oopisniku iz Bele cerkve: Če oddaja sladkor-i* m petroleja ni v redu, se pritožite na pri-»toino oblast. Osebnih napadov pa ne prina-limo, če ni posebnih razlogov. — SI. Gl.: [redclga in premalo opiljena. — M. S. T.: Vtšega di.pi; č'a tznninbr» s katero more vsak som krpati in Šivati asnic, raztrgane Cev e konjsko o»remo, koftuuovinn, preproge. poqrinia:a zn vozove, Šotore. klobučevino, plašče zu kolesa vreče, platno Iti vsako drugo močno blaoo. Dobrota /a rokodelce, km.tc in vo.ake. Neobhodno potrebno za vsakogar. Trdna konstrukcija, zelo ianlpi|0 B: 9 ЈОЛОр ЦЦЗШВ2 I čl 11 M -psp; e*i •O 'S M JBOnj Bjizaj saj ■zajoAp № llizaj g s ,1Јјзј uz :<, 'c « 'IJfinod t JttJÖ G TUfAuq'inison -двд tj % 'r^-.f JI B(jja:-ojqojs zj ДЗЦЈЧ » '7 HC JE (in inZUISSSBJ ш p;SApq >.Tqon lišaji, garje., pege in druge kožne bolezui odstrani naglo in sigurno Paratoi-domače mazilo. Ne maže, je popolnoma brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K З-ßfl, dvojno-veiik lonček 1\ (>■—. Dalje ParaicJ-posipalni pra-žek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 2-50. Obojo se dobiva po povzetja »li predplačilu pri tvrdki Lekarja M. ftieina Faratol-Wcrke, Budapest VII-10, RGzsa ul. 21, 2s8l ö' Ženske lase zmedene kupujem po najvišji ceni. 2e za M dkq po borvl In doižini plaCflm f,—9 K. Spravljajte in pošljite po pošti vzorec. Stane snmo 40 vin. Denar dobite tako!. — V zalogi irnnm lepe izdelane kite 9-30 K. Ce želite,poSlillemall vzorec las in ce- ' no. ToCna postrežba. Prodajani najbolje barvilo zo lase b K, J. Svelec Izdelovnl-nicu kit PudoIJovo, nasproti rotovža. i.jer ie morete tako naglo in dobro prodati svoje kontrolne blagajno kot pri nas. Nat ona! Etenisirier-ICassen G. in. b. И. Dunaj Vit, Sielien-sternij. 31. 834 Nad Ročno žilo ie praktično orodje s^,.:. у.л vsakogar v a Bivali jo usnjenih № predmetov. ' jor- f. monov, vreč, .ja- E2. der, oprem, mo- T%nŠ5£J hov, plaht, čevljev. — Hazpro-dajalc m popust. (Jena kmpl. šilu Jv 5-—, 1'ovzotni stroški loscbej. I/, v o/, žrebljev, varovalcov podplatov jz Kovine in usnja, podkvic. celul. trnkov za čevlje, čevlj. smolo, okov га pod-plato in voinih podplatov. P. E. Ha c h mann , Dunaj IX, Moser-^as:,o 3, cdd. 182. Ш maio tniške in nove sreCke avstrijskega lidetega !triža vsled njihove vedno zvtsujoCe se i'enarne vrednosti! Vsaka srečka zadene I G'amn dobilka 2K»7 znašata čez етјр •SjCü'O.CSO EsronJ NaiiinCno pojasnile z igralnim načrtom razpošilio brezplačno: Srečliovno zastopstvo 12, Ljubljana. нвовшашваиаашпвшвшввтас uzasm Izdelovanje in razpošiljatev preizkuš. radikalno učinkujočega unicevaln, sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—j za ščurke K 4.50; tinktura za stenice K 2.-—j uničevalec moljev K 2.—; prašek proti mrčesom K i.SO in K 3.—; sem spadajoči razpra-ievalec K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1.20; mazilo za aH pri živini K 1.50; prašek za uši v obleki in perilu K 2.—; tinktura z» bolhe pri pseh K 1.20; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa M, Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3, BT H Q svoje vinograde, sadunosnike WwJfiRfw in vse rastline pred listnimi ušmi, goscuicami in drugim mrčesom a škropljenjem z »Antifungin«-om ojačeno kaliior Snijsko lužno vodo. Radikal, zanesljiv učinek, ni-kako poškodovanje rastlin, zelo štedilno, v iuo-«erastvu preizkušeno skozi več let s čudovit, učinkom. Cena; 1 liter 12 K (zadošča za 50 litrov). — Izvirna posoda 3J4 litra 32 K. Pošilja po povzetju »li predplačilu M. Jiinker v Zagrebu 14, Petrinjska |d. 3 (Hrvatsko). Obširen prospekt in porabno navodilo zastonj. 616 Krmila mimika! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna Morfn" t0 ie (lv pl-Trnköczy-a rediln) prašek. „IWl.ll Paket veha 1 K, ö paketov t! K, poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za onega vola, kravo ali prašiča, da se zredi. Glavna zaloga: lekama Trn&öczy zraven rotovža v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". Najboljša gorenjska kosa s-» dobi e . .. . prvi gorenjski razpošiljalnl IVAN SAVNIK, KRANJ, katera je lahka kot pero, izdelana iz fine, srebrno jeklene tvarine. — S to nepre-kosljivo koso lahko kosi vsaka ženska. Kdor še ni poskusil te kose, naj si jo naroči takoj, ker sb je bati, da bodo pozneje zopet zmanjkale. Ža vsako koso se iainči. Dulgost in ceno kos so: cm 50 56 6(1 65 70 'IS 80 85 t» penti 5 5'i, 6 li'1, 7 14, 8 8% 8 K S -, 8 -O, H' It1, 8 00, 6'80, D-, II 20, У 40, W0 Trfrovoi pri v t) d jem odjemo. dobe popust. LMM L, Befero uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona jo mojstersko delo urarske umetnosti! Razpošilja se po povzetjo. Kertgijajoče zamenjam. Kovinaste ure . . po K 24— 26— 32-— 40— 60-— 100-Srebrne ure . . po K 70— 90-,100'—120—200— Kovinaste verižice po K 2'— 3"— 4-— 6'— 10-— Usnjate verižice . po K 1'60 2'80 480 pag- Zlatnina in srebrnina ▼ bogati Izberi I Velika izbira ur, verižic, prstanov, Iepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte. Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. — Lastna protokolirana to----- varna ur v Švici.-- Svetovna razpošiljainica H.Snttner samo d Ljubljani ш Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. regisSrovana zadruga z neome-ekio zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cosia ši. R, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1. ure in jih obrestuje po 0 4 brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje j vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron Čistih 4 krone 25 vi- | narjev na leto. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Vloge v „Ljudski posojilnici1' so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje dennr na varna posestva na deželi in v mestih. Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. — Sianje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron. Izdajakonzorcti „Domoljubu". Odgovorni urednik Ludovik Tomaži«. Tiskala Katoliäka tiskarna.