NAŠ DOM
December 1936 ŽENSKI SVET
Lelo XIV. 12
Materinsivo
Sami ste krivi zlih otrok
Slepa ljubezen staršev do otrok je bila že neštevilnokrat grajana in smešena, po-pisovana v povestih, romanih in celo dramah, komično in tragično, obsojana v učenih pedagoških razpravah in satiričnih člankih. A vse ne pomaga nič. Premnogo, bržčas večina roditeljev je dalje slepo zaljubljena v svoje otroke. Vsi vzgledi ne izdajo prav nič, ne odpro staräem oči in tragedije, kata.strofe se dogajajo po rodbinah neizpremenjeno v isti straäno-sti dalje in dalje samo radi slepe ljubezni mater in očetov do svoje dece. Zakaj vsaka mati in vsaki oče se imata za naj-modrejsa vzgojitelja, svojo deco pa ljubita kot najlepšo, najbolj dražestno in najbolj nadarjeno. Roditelju je otrok pač izjema, s katero se na vsem svetu ne more primerjati noben otrok. Dokler je namreč otrok še majhen; kasneje se ta zatelebanost pri nekaterih starših počasi ohlaja in naposled popolnoma ohladi ter umakne pravični sodbi; toda pri premnogih roditeljih je slepa zatelebanost v otroke do smrti neozdravljiva.
V prevodu Otona Zupančiča je izšel slavni francoski roman „Oče Goriot", ki ga je spisal Honore de Balzac. V njem je sijajno opisana slepa ljubezen očetovska kot zločin, ki se grozno maščuje na hčerah in očetu, in dokazuje, da so v slepi ljubezni vzgojeni in razvajeni otroci do najbolj neumno požrtvovalnih staršev najbolj nehvaležni, najbolj grdo sebični in uprav brezsrčni. Želeti bi bilo, da si prečita in globoko premisli ta roman čim več naših mater in očetov.
Slepa ljubezen staršev pa se ne osveča le na otrokih in roditeljih, nego je prava nesreča za okolico in vse, ki jih usoda spravlja v zvezo z zaslepljenci. O tem bi znali povedaü neverjetne doživljaje učitelji, profesorji, odgojitelji, guvernante in varuhinje, pa tudi sosedje takih strank in hišni gospodarji.
Najbolj razvajeni in slepo ljubljeni pa so samčki, edinci. Bolje nobenega otroka, kakor samo enega! slišimo čestokrat. Edinec, ki se zanj roditelji preveč tresejo, pogosto opravičuje to prislovico. Neznosen je, a ni sam kriv, kriva je najbližja okolica, ki dopušča, da mali princ neguje svoje muhe.
V mnogih primerih se razvijejo taki muhasti m sebični otroci po kaki težki bolezni. Otrok je ležal morda tedne ali mcsece; mogoče je bil v smrtni nevarnosti. Tresli so se zanj. Storili so mu vse, da bi mu olajšali težke čase in ga oteli smrti. Pa se je marsikaj izvršilo na škodo vzgoje značaja.
Otrok tudi potem, ko se bliža popolnemu ozdravljenju, opaža, da vse doseže, ako pretirava v svoji oslabelosti. Mati ostaja pri njem, mu pripoveduje pravljice in se igra ž njim, vse mu stori, kar zahteva Zato otrok pogosto markira in se dela bolnega, dasi je morda samo še malo slaboten, samo da bi ostalo še dolgo tako in bi bil otrok samovladar v hiši.
Prav je, da se starši posvetujejo z zdravnikom, ali je popuščanje še na mestu, iudi sami naj otroka skrbno opazujejo. Kajti čim dalje trajajo razne izjemne ugodnosti, ki jih je užival mali bolnik, a Jih kot zdrav otrok ne potrebuje več, tem večja m nepopravljiva je lahko škoda za bodočnost. Cim dalje razvajajo in mehku-zijo otroka, tem težje se bo navadil ubogati in podrejati se.
Roditelji v slepi ljubezni in skrbi, da bi se bolezen ne povrnila, ali zato, da si pnhrauijo jezo in neprijetne nastope, otroku marsikaj dovolijo, dasi sami dobro vedo, da delajo proti principom dobre vzgoje. Otroci pa, vajeni, da smejo delati po svoji glavi, kriče, se mečejo po tleh, razgrajajo, besne, ako pokažeta oče ali mati izjemoma nekaj svoje volje in zahtevata pokorščino. Da je v hiši mir, pa se neredko zgodi, da roditelja že dano povelje ah prepoved celo prekličeta. Otrok je zmagal.
In posledice? Sebičen in samovlasten otrok, ki si tudi kot odrasel človek ne bo mogel nikoli ničesar odreči in nikoil ne bo upošteval sočloveka. Vzrasel bo človek, ki bo često naletel in se grdo zaletel, ker mu nedostajajo vsi pogoji za mirno sožitje z bližnjikom, saj se v otroških letih ni naučil upoštevati vsakogar po njegovih zmožnostih in po njegovi notranji ceni ter se plemenito podrejati ali ukazovati, kakor pač zahtevajo čas in okolnosti.
In najhuje spoznanje, ki pride prekasno, je očitek, ki kakor bič pada na roditelje: Sami ste krivi! Edino vil Zakaj me niste prav vzgojili?!
81
Brez tega ne pojde!
Moderno gospodarstvo sloni na izmenjavi blaga, izmenjava pa je mogoča, vsaj v glavnem, le potom denarja. Za kroženje denarja skrbita dve poglavitni gibali, davčni sistem države, ki uterjava denar in ga razdeljuje za razne stvarne dobave in za plače nameščencem in denarni zavodi, kjer se zbira brezposeln denar in ga denarni zavodi stavijo na razpolago delavnemu, pridobitnemu gospodarstvu, da s tem omogočujejo gospodarsko delovanje sploh.
To drugo gibalo, denarni zavodi, radi paničnega navala vlagateljev, ki so vsi naenkrat, večinoma brez potrebe dvigali denar, danes ne funkcionira več, ali vsaj ne tako, kakor bi moralo. Vlagatelji so v lastno škodo odtegnili gospodarstvu potreben sok, oslabili denarne zavode, onemogočili kredit in s tem normalno delovanje industrije in trgovine. Le če se denar redno steka in odteka v denarnih zavodih lahko ti regulirajo gospodarsko življenje, dvigajo s tem življenski standard, dvigajo dohodke posameznikov in zbirajo prihranke — kapital.
Evidenten je torej zaključek, da je treba ta drugi in najvažnejši motor denarnega prometa, denarne zavode, spraviti zopet v tek, na podlagi staro priznane prakse s — smotrenim hranjenjem in z nalaganjem prihrankov v domačih denarnih zavodih. Vzrok naše gospodarske krize ni toliko zunanji, kakor pred vsem notranji in ena glavnih težav obstoji v tem, da denarna sredstva niso osredotočena v denarnih zavodih. Ce odstranimo ta vzrok denarne krize, bo sam ob sebi odpadel tudi velik del gospodarskih težav. Vsak, kdor brez potrebe dviga naložen denar, pomaga podaljšati krizo.
Mestna hranilnica ljubljanska ne vrši važne gospodarske naloge upravljanja in razdeljevanja denarja iz vidika lastnega dobička, temveč iz vidika pospešvanja gospodarstva, v prvi vrsti mesta Ljubljane, potem pa tudi vse ostale dravske banovine. Pomagati njej pri tem stremljenju je tedaj važno narodno delo, katerega izvrševanje je vsakogar dolžnost in ne samo osebna korist. Brez denarnega prometa, brez solidnih denarnih zavodov ni primernega gospodarskega življenja, kaj šele gospodarskega napredka. Zato je t interesu države, dežele in vsakega posameznika, da denarstvo procvita in da ga vsakdo po svojih močeh podpira s tem, da nalaga svoje prihranke v denarne zavode, in tako.omogočuje njih delovanje, gospodarski procvit naroda in samega sebe!
Ne dvigajte torej po nepotrebnem vlog pri Mestni hranilnici ljubljanski, temveč vlagajte novel
Zdravstvo in kozmetika
Ka] naj jemo
Zmotno je naziranje, da mora razvrstitev naših jedilnih obrokov ostati za vse večne čase ista kot je bila v dobi naših dedov in pradedov. Vse drugače živi človek danes kakor je živel n. pr. pred 100 ali 50 leti. Takrat so vsi stanovali v bližini, kjer so vršili svoj poklic. Dijaki se niso vozili v bližnja mesta v šole, marveč so stanovali v mestih samih. Prav tako je delal delavec navadno v najbližji bližini- svojega bivališča. In uradnik takisto.
Dandanes, v časih stanovanjskih kriz in toli znižanega življenjskega standarda, so vse te udobnosti nehale. Študent, uradnik, delavec, mali obrtnik si navežejo v culico malo sadja, kruha in včasih še kak priboljšek in mnogi se odpeljejo že zgodaj zjutraj v šole, urade, delavnice ter se vračajo navadno šele proti večeru domov.
Za vse te glavni obed opoldne ali ob i. že dolgo ni več primeren, ker jih takrat sploh doma ni. Neprimeren pa je tudi za vse one, ki morajo tikoma po obedu zopet na delo. Močna obtežitev že-
lodca povzroča namreč močan dotok krvi k prebavnim organom, kar povzroča praznoto ali pomanjkanje krvi v možganih in mišicah. To pa se javlja kot utrujenost in zaspanost. Ako i)0 jedi ne moremo počivati, nego moramo takoj nadaljevati z delom, je to za večino ljudi prava muka, ki sčasoma vodi do pojavov nervoznosti. Najbolj občuti to duševni delavec. Dognali so zato, da delo, izvršeno pred glavnim obedom daleč preka-.ša popoldansko delo, tako po kakovosti kakor tudi po hitrosti.
Poklicen človek, ki vrši službo tudi popoldne, naj zato preloži glavni obrok obeda na konec delovnega časa. Isto velja tudi za mladino, ki je opoldne sploh ni doma. Enkrat dnevno se mora vsakdo do sitega najesti toplih in tako sestavljenih jedi, da vsebujejo po možnosti vsa, teles« potrebna hraniva. Kosilce opoldne bodi skromno, majhno; zato pa naj bi bil zajtrk — kjer je mogoče ~ nekoliko obilnejši: poleg kave ali mleka še kako jajce, med, maslo.
Večerja naj pa predstavlja pri teh ljudeh glavni obrok, torej pravzaprav
82
obed, ki je opoldne izostal. Vrši naj se t zgodnjih, večernih urah, da se izvrši pre-bavljanje še preden ležejo spat. Sicer pa nas izkušnja uči, da ni tako liiido, ako ležemo kdaj s polnim želodcem spat. Saj močan pritisk krvi v prebavne organe, pomenja utrujenost, ki pospešuje spanje.
Revmatizem in mraz. Zdravniško raz-iskavanje je dognalo, da je v toplih krajih revmatizem bolj razširjen, nego v mrzlih. Najhujši mraz lahko prenašamo, ako imamo na razpolago toplo zakurjeno sobo, da se v njej od časa do časa po-grejemo in delamo v njej. Neprijeten je mraz in gre takorekoč do kosti, kjer pada temperatura precej pod ničlo, a imajo stanovanja brez peči, kakor n. pr. v južnih krajih. Ondi je prchlajcnjc prav pogosto, in se tudi revmatizem dostikrat pojavlja. Zdravnik dr. Noltenius meni, da je revmatizem bolezen tistih, ki sc stalno peči tišče. Kdor hoče, da bo lahko in uspešno prenašal mraz, naj utrdi svoje telo, da se privadi izprememb temperature. Ako kak del telesa preskrbno varuješ pred mrazom, zaspe njegove priprave, ki imajo uravnovesiti toploto, in že vsak prepih mu škoduje. Zadošča, da te zebe v noge ali se na kak drug način zmanjša telesna gorkota, že je tu kihanje, naliod, kašelj, influenca ter celo revmatizem. Umivanje z mrzlo ali postano vodo po Kneippovem sistemu, mrzli XDolivi, prhe ali pa vroče prhe, ki so v navadi pri Japoncih, utrjujejo telo, da je odporno proti boleznim. Dr. Noltenius se je sam izku-
šal ubraniti revmatiziua s tem, da se je to-plo oblačil. A ni bilo uspeha. Pa se je umival z mrzlo vodo, hodil dosti v čistem, mrzlem zraku. Pozimi je bil prav tako oblečen kakor poleti. Telovadil je in se zmerno bavil s športom. Polagoma je njegov revmatizem izginil. Po njegovem mnenjn je revmatizem bolezen stanovanjske kulture. Kjer imajo centralno kurjavo ali na drug način vso hišo grejejo, kjer se ljudje prav zavijajo in grejejo, ondi se najraje pojavi revmatizem. V zadnjih letih vojne se j.e mnogo manj vojakov prehladilo kakor v prvem času. Privadili so se mrazu.in dežju, snegu in ledu. Dobro so prenašali vse vremenske izpremembc in so sc utrdili.
Zrak v sobi razkužiš. Ako je imel kdo v hiši nalezljivo bolezen, tedaj treba razkužiti sobo, v kateri je bolnik prebival in vso obleko, posodje in sploh vse predmete, ki jih je uporabljal. Po mestih in večjih krajih so podjetja, ki razkuževanje hitro in temeljito opravijo. Na deželi pa mora vsaka hiša sama skrbeti, da se nalezljiva bolezen nc širi. Dobro razku-šiš sobo, ako v 6 litrov gorke vode vliješ par žlic (3—4) terpentina. Premešaj in umij s to tekočino vse predmete, vrata in tudi tla; po možnosti tudi stene, lla-zun tega postavi potem, ko je že vse očiščeno, v zaprto sobo skledo vode, v katero vlij zopet par žlic terpentina. Vonj terpentina je prijeten in razkužnje zrak. Perilo bolnika treba prekuhati v vodi, ki smo jih pridejali sode.
Žena in družba
Radio dobrota sodobne kuliure
Ce bi se vrnile z onostranstva naše prababice v svoje bivše domove, bi pač strmele nad ogromnimi izpremembami po svetu in v rodbinskem življenju. Strmele bi v grozi in trepetu, kajti videle in slišale bi reči, o katerih se jim v prvem življenju ni niti sanjalo in ki jim niso bile znane niti iz pravljic, a so danes žc tako resnične, da so celo sodobnim otrokom čisto vsakdanske. Izumi človeškega duha v teku zadnjega stoletja so izpremenili najrazličnejše stroke dela tako temeljito, da bi celo najbolj izobraženi naši pradedje s prababicami, ako bi se vrnili v sodobnost, prav gotovo mislili, da so zašli med čarovnike, ki so v zvezi s samim hudičem.
Mi, ki smo doživljali tc izume in gledali, kako se vedno bolj izpopolnjujejo in polagoma razvijajo do zmerom višje točnosti, pa se ne čudimo ničemur več. Vse čudovite sadove človeškega, neutrud-Ijivo dalje iščočega in vedno iznova odkriva j o čega duha uporabljamo ali gledamo v uporabi kakor nekaj samo po sebi
umljivega, koristnega, a prav nič osupljivega. Večina ljudi se ne zaveda, da so izumi tehnikov, fizikov, kemikov, matematikov in drugih učenih strokovnjakov do temelja preobrazili obrt in industrijo, arhitekturo, medicino in promet, rudarstvo in prav vse, kar se danes dela ali godi na zemlji.
Sredi neprestanih čudežev živimo, a smo zato že tako topi, da se nad njimi morda le še za trenotek začudimo, a takoj Jiato sprejemamo kot bi ac ne zgodilo nič posebnega. Če pa bi predaamci danes videli na delu vsaj različne električne stroje, plinske naprave, aeroplane, telefon, brezžični telegraf in kino, bi gotovo rekli, da je na svetu postalo mogoče in vsakdansko, kar se je zdelo v njihovem življenju docela nemogče in le fantastično. Mi danes lahko gledamo na platnu ljudi in dogodke izpred par desetletij in poslušamo njih govorico, njih smeh ali njih petje. Žive jih vidimo in slišimo pred seboj, dasi so njih trupla že razpadla. Kar se je zgodilo pred davnimi leti v Afriki ali na Severnem tečaju ali kjerkoli, gledamo in poslušamo lahko da-
8
lies vsakčas t Ljubljani, Celju ali kjerkoli.
V toplo zakurjeiii sobi ali senci na vrtu imamo dandanes lahko radiq, ličen aparat s i^ar žarnicami m par žicami, pa poslušamo pevko iz Pariza, pevca iz Milana, govornika iz Berlina, sviranje orkestra v Londonu, operno predstavo v Bukarešti ali dramo v Pragi. Samo mal vijak na aparatu zavrtimo, pa čujemo petje, godbo, govor, odkoderkoli želimo. Umetnost, kulturo in civilizacijo vse Evrope in često tudi onkraj morja lahko uživamo ob skrinjici radia, sedeč v svoji sobi ali pred cvetočim drevjem lastnega vrta. Tako je radio naš dobrotnik, kakršnega naše prababice niso mogle niti slutiti, da je mogoč. Včasih si moral za dolgotrajno, mučno in silno drago potovanje žrtvovati težke tisočake, da si čul n. pr. na Dunaju ali v Rimu slavnega umetnika; danes ostaneš lepo doma, a ga poslušaš na svojem aparatu radia. Celo če si bolan in ležiš, postaviš aparat lahko na nočno omarico ter udobno poslušaš, kaj se godi v Berlinu ali v Petrogradu, čuješ petje zborov, solistov in cele množice, sviranje orkestrov ter predavanja učenjakov. Radio je tak „čude», da bi moral strmeti nad njim, a ga mirno uživaš, ko piješ kavo, obeduješ ali večerjaš. Kajti tudi radio nam je že docela vsakdanska potreba in ni prav nič čudnega več. Imajo ga že vse količkaj udobno živeče družine po v.sem svetu in celo med našimi rojaki ga nahajamo po mestih in vaseh, pa tudi po hribovskih kmetijah..
Zanimivo je, da je statistika zopet dognala dejstvo, ki je za ženstvo značilno in častno. V Zedinjenih državah ima "3,7% vseh družin po eden ali celo več sprejemnih aparatov radia; teh družin je baje okoli 22,896.000. V državi New York ima radio 92,7% družin, torej je le 7,3% brez radia. A statistika je še dognala, da po radiu 'posluša umetnost in sploh kulturo zjutraj, dopoldne in popolne 62% žensk ter le 38% moških, da je poleti zvečer število ženskih in moških poslušalcev radia približno enako, a da pozimi zopet prednjačijo ženske s 53%. Ta statistika dokazuje, tla je radio ženskam najljubši vir kulture in civilizacije, a brž-
je tako razmerje med ženskimi in moškimi poslušalci približno po vsem svetu in tudi v naši domovini.
Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani posreduje zvezo z oddajnimi postajami po vsi Evropi, tako da slišiš prav dobro vse kultur ne prireditve po glavnih mestih Jugo.'ilavije, Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije, Rumunije, Italije, Francije, Polj.ske in Madjarske; slišijo pa se tudi priredbe iz Rusije, Anglije in celo iz Amerike, iz švedije in Nizozemske. Ljubljanska oddajna postaja sama pa nudi takisto vsak dan dvakrat zelo pester, zanimiv in poučen spored ne le pev-
skega (zborovskega, solistovskega in opernega ter koncertnega) značaja, nego tudi predavanja iz najrazličnejših strok vede in umetnosti, zdravnistva, tehnike, .sploh praktičnega življenja in kakršnegakoli udejstvovanja. Tu lahko poslušaš vsako nedeljo tehtne verske govore in prenipse glasbe s petjem raznih cerkev, tu se lahko učiš jezikov, izvajaš po napovedi iz radia telovadne vežbe, zveš napoved vremena in točnega časa ter lahko uživaš specialne zabavne ali poučne priredbe za deco, odraslo mladino, ženstvo i. t. d. Ni ga že aktualnega vprašanja, ki bi ga ne obravnavali predavatelji pri ljubljanskem radio, ne pozablja se noben jubilej in nobena zgodovinsko ali nacionalno važna obletnica.
Tako je naš radio res živo ljudsko vseučilišče, ki je, samo če hočemo, za obzorje naše duše in našega duha največje važnosti in koristi. Odpira nam ves svet, saj premaguje vse razdalje in vsak čas
godnevi in pozno v noč. Radio je prava obrota sodobne kulture.
Nekoliko obzirnosti dru« do drugega
Poznamo žene, ki so popolne sužnje svojih mož, in poznamo može, ki tako suženjstvo odobravajo in se jim zdi samo ob sebi razumljivo.
So pa tudi žene, ki s pravo besnostjo zagrizeno opravljajo svoje hišno delo, rentačijo, pomivajo, snažijo, se pode za prahom, a se niti najmanj ne zmenijo, za to, da bi ustvarile možu in otrokom prijetno domačnost. Njim naj veljajo naslednje besede.
Zanimaj se za moževe navade, izpolnjuj mu njegove želje, ako to lahko storiš . brez posebnega napora in škode.
Ne zdehaj, kadar govori s teboj o svojem poklicnem delu. Poizkušaj prodreti v njegovo miselnost in zanimalo te bo vse ono, kar njega zanima.
Ako ima kakega „konjička", pusti, da ga po mili volji jezdi, pa najsibo ta „ko-njičeik" zbiranje znamk, knjige, radio, sviranje na kakem glasbilu ali karkoli. Samo da prekomerno ne pije in ne teka za drugimi ženskami, pa si lahko zadovoljna.
Bodi prijazna in uslužna do sorodnikov svojega moža, kakor si prijazna do svojih sorodnikov. Oziraj se tudi na prijatelje, ki jih je imel mož pred zakonom. Dasi je docela v redu, da ne popiva ž njimi v gostilnah, ga vendar ne odtrgaj popolnoma od njih. Ne izpostavljaj se nevarnosti, da se končno naveliča tvoje družbe in si poišče druge.
Ne nadzoruj moža in ne zasleduj ga na vsak korak. Pusti mu svobodo kakor tudi ti želiš zase pravico do svobode. Bodi modra in ponosna, in zavedaj se, da vse ono, .kar je zabranjeno, najbolj mi-
ka. Ne izprašuj ga, kod je liođil, inar-ree počakaj, da ti sam pove. Mož potrebuje od časa do časa SToboden dan. Tudi žena se oddahne, ako si more včasih razdeliti dnevni čas po svoji želji in volji. Tok dan svobode dela čudeže na obeh straneh.
Ne oporekaj in ne jezi se, ako se zdi tvojemu možu tudi kaka druga žena lepa. Nasprotno, ž njim đe navdušuj zanjo, in občudoval bo tvojo" širokogrudnost.
Ako se kdaj z možem sporečeta, naj jeza nikoli ne traja preko noči. Ne gojita v srcu gneva, ki se veča in veča, gloda kakor črv in povzroča bolest pri obeh. Popuščaj ti, popušča naj tudi on. Ne za-menjavajta trme s ponosom.
V svoji štedljivosti ne pretiravaj. Zlasti pa ne misli, da je za dom vse dobro. Ne nosi obleke, v kateri bi se sramovala iti na cesto.
Bodi vpričo moža vsaj za dvajset odstotkov veselcjša, kakor imaš pravzaprav vzroka biti vesela. Ne bodi lahkomišljena, vendar pa se tudi ne trapi s skrbmi za bodočnost, ki nam je itak prikrita.
Ako mož sam s svojim zaslužkom vzdržuje obitelj, se zavedaj in mu izku-šaj dokazati, da je tvoje delo v gospodinjstvu in tvoje materinske skrbi takisto izdaten prispevek; služita torej oba.
In mož? Ako opaziš, da je žena utrujena in potrebna počitka, tedaj vedi, da ne izgubiš niti trohice svojega moškega dostojanstva, ako opraviš namesto nje kako hišno delo, se baviš z otroki, da si more žena privoščiti urico miru in oddiha.
Humor in veselje do življenja, to je, ona najvišja življenjska modrost, ki pomaga zakoncema preko vseh neprijetnosti in težav.
Pazi, komu se zaupaš?
Tajnost ostane tajna samo tako dolgo, dokler ve zanjo le ena oseba. Kakor hitro zaupaš svojo tajnost samo še eni osebi — v največji diskreciji seve, — zvedo zanjo navadno tudi drugi. Nič več ni tajnost, saj prehaja od ušes do ušes, od znanke do znanke. Posebno, ako je tajnost zanimiva in ako ž njo lahko utešimo rado-
vednost drugih. Zlasti mlada dekleta imajo svoje osebne male skrivnosti, srčne za-device, ki jih nikakor ne morejo ohraniti zase. Morajo te tajnosti zaupati najljubši prijateljici pod trdno obljubo, da nihče ne zve zanje. Prijateljica sveto obeta, da ne bo nikomur ničesar izdala.
Toda tajnost se med štirimi očmi na-
kar grob. Ali saj ne more. Skrivnok jo žge in peče, da mora končno ž njo na dan; _ govori dalje, zopet „med štirimi očmi" in po danem obetanju, da ohrani prijateljica novico zase in živa duša ne izve ničesar ... Tako potuje tajnost od ust do ust, dokler končno ne govore vsi o njej, toda ne kakor o skrivnosti, nič več zaupno, govore, kakor o nečem, o čemer lahko vsakdo govori.
In ko je strogo zaupna zadeva ob.šla cel krog in se je vrnila do one, ki ^e je tiče, se sirota ne more dovolj načuditi, kako to, da ve ta, oni in tretji samo eni edini prijateljici zaupano skrivnost. Cesto se razvije iz tega prepir, jeza sovraštvo. A prav spori in sovraštvo povzroče, da „prijateljice" prvotno nedolžni novici dodajajo še razne razlage: to je kvas, ki dolnje vse drugače kakor oni, ki smo ga primešali testu. Novica raste in se širi, izpremenila se je v cel roman; v njem s težavo še najdeš tistih par stavkov, ki jih je obsegala tajnost.
Zgodi se pa tudi, da ljudje mnogim osebam govore stvari, ki niso namenjene javnosti, in bi jih torej morali pridržati zase. Preccj jc takih, ki sami raznašajo svoje najintimnejše družinske zadeve in vse iz-brbrajo, kar se v obitelji godi. Potem se pa čudijo, da se jim svet posmehuje ali jih vsaj pomiluje ali opravlja. Saj je splošna človeška slabost napravljati iz mušice — slona.
Zato pazi, komu kaj zaupaš. Dobro preizkusi prijateljico, preden ji izdaš tajnost, ki jo čuvaš kakor zaklad globoko v srcu. Ako smo komu zaupali svojo srčno skrivnost, moramo biti uverjeni, da jo bo čuval in spoštoval kakor svetinjo. Drugače raje molčimo.
Kuhinja
Kratek obed
Gospodinje, ki v hiši opravljajo vsa dela same, čestokrat ne morejo posvečati samo kuhi toliko časa, da bi lahko postavile na mizo vsak dan obed štirih, peterih ali celo šesterih različnih jedi; Ker pa se zavedajo, da je raznovrstnost v hrani prav zelo potrebna in da mora po mož-nosti vsebovati one hranilne snovi, ki so za rast in uspevanje človeškega telesa potrebne, si pomagajo dandanes zlasti že-
ne srednjih in nižjih slojev na ta način, da kuhajo v eni posodi po več raznovrstnih jedi skupaj. To se pravi, v enem loncu kuhajo ali parijo meso, zelenjave, prikuhe z začimbami in maščobo, kar daje novo, prav okusno, tečno in redilno jed.
V Nemčiji in Avstriji so že nekaj let uvedene nedelje z obedi v eni sami posodi. Ker je ž njimi manj dela, manj pomivanja, manj stroškov, imajo tudi nemške gospodinje resničen nedeljski
86
počitek in p cei denarja ski obed s^ jed v ene» ter njena prostrano j sod nore, d obede v eni
ali ričet, sl^älif'
rištedijn na ta način tudi pre-Nemški izraz za tak nedelj-glasi „Eintopfgericht" t. j. . loncu. Domišljija kuharice iznajdljivost imajio tu zelo olje. Zato 'jiajdemo vsepov-■ugače sestavljeno recepte za posodi.
mji, zlasti v Bi iškcm in v Srbiji i tare recepte za jedi ■ ke jili poznamo pod ■• Kaj je n. p
imc
čkom
mi, pa tudi ijdemo sto-eni posodi, kupnim iz-aš ješprenj fižolom, prekajeno li krompirjem tci
lo, drugeg; Ali niso ži z jabolki zeljem in šičja noga jed imenitna, zna „šare" iz prašičjega mes riža? Napol ji mesna jed je; šča velik obed zaključek spr< odgovarja taka Todobne prel
m peteršiljem, česnom in čebu
kak
fiž .mpi taki so
. „red Y eni posodi"? prababice kuhale fižol jI, lečo, bob s kislim ■jem? ,Tn če stopi pra-„saro , potem je sele dejali. — Kdo ne po-;pe. kolerabe, korenčka, ali glave, kromp" ' '
la, napol pi iko je re do-Uživana s k nljana s svi „šara" vsem me. Hazumt gospodinja ne bi tu na mizo. ¥se pi
irja m napol ädome-in kot adjem, am nose, da je postavljala Ino je takih
ikuh
■nhon
:žim
!ahte
prepOt,
„kratkih obedov", ki nam obetajo dol,_ življenje, ako živimo sicer po pameti. Ni kmetih poznajo več takih receptov kakoi jih poznamo meščani. Saj naša kmečke žena ne utegne stati po 2, 3 ure za ognji ščem. Zjutraj pristavi „jed v enem loncu" pa se ob kraju štedilnika ali ognjišča sa. ma kuha. Glavni in najbolj izrazit okn: dajejo tem „kratkim obedom" fižol, 1
a, krompir, zelje, repa, kaša zbujajo mastni kosi sveže ali ) vinjine, svinjske kože, slanina
tek pa Ji'^'klo-
emskih „kratkih
njegi :om
ekajene kock« ulo, 1
Podajamo nekaj obedov".
Lovski lonec. Izl: leče preko noči. Nasled in zalij s poldrugim liti Hkratu opraži 1Ü dkg . pr ki si jo zrezala na mal bolj drobno, sesekljano čeb rezance zrezaiiega prekajeneg in četrt kg mesa ki (od zajca, srne ali ;anega na nekoliko ioljo, poprom, timj jarouoiii in praži dalje, da »e	iua-
lenkostno zarumeni. Teclaj dodaj še majhno, olupljeno in na strgalnikn nastrgano sirovo zeleno in žlico paradižnikove mezge primešaj vse skupaj leči ter kuhaj malo časa. Naposled prideni še dvE sirova olupljena, na kocke zrezana krompirja in kuhaj pokrito še tako dolgo, dt krompir že začne razpadati. Končno primešaj šc 4 žlico vina in provri.
1 mesa
oči 15 dkg dne odlij cže vode. slanine.
dodaj dkg na 'injske-■šnekoli divje perut-fečje rezine.
Bretonski lonec. Namoči 20 dkg belega drobnega fižola že prejšnji večer. Preden ga postaviš na štedilnik, odcedi in nali j nanj pol drug liter vode. Dotlej na-reži tudi še 30 dek koštrunovine ali svinjskega mesa na večje rezance in primešaj temu mesu 2 srcdnjeveliki, drobno zrezani čebuli, sesekljanega zelenega pe-teršilja, soli, popra, po okusu tudi s soljo stlačen strok česna, nekoliko kimlja in pol lovorjcvcga lističa. Nato razbeli v ponvi, kakoršno uporabljaš za zrezke, 4 žlice olja in opraži na njem meso, da bo lepo rumeno. Pri tem mešaj, da se ne zapali, dodaj še žlico ali dve paradižnikove mezge in primešaj vse skupaj pripravljenemu fižolu. Kuhaj pokrito tako dolgo, da je meso mehko in je fižol že skoraj nekoliko razkuhan.
Ogrski lonec. Pol kg kislega zelja nekoliko razrezi, da ne bo imelo predolgih niti. Zloži ga v lonec in nalij nanj pet četrt litra vode; začini s kimljem in soljo in vrzi vanj tudi kos prekajene svinjske kože. Kuhaj 10 minut, potem nastrgaj v zelje sirov olupljen krompir in majhno korenino zelene, nakar kuhaj zopet 10 minut. Medtem opraži 10 dkg na kocke zre-zane slanine, da bo kakor steklena; praži na njej srednjeveliko sesekljano čebulo, da postane bledoruniena. Dodaj dva para na rezine zrezanih hrenovk, debre-cinskih aU kakih drugih klobasic, dve kisli kumarici, zrezani na listke, s soljo stlačen strok česna, žličko sladke paprike in žlico paradižnikove mezge. Premešaj in dobro prepraži, potem zmešaj k zelju. Kuhaj še 10 minut počasi in serviraj s krompirjem, kuhanim v oblicah ali s kruhovimi cmoki.
Otroška redilna moka iz Bizjak keksov. Priporočamo otroško moko (keksove drobtinice), izredno zdravilno in rcdilno h.rano za otroke. Garantiramo za popolnoma svežo in čisto kvaliteto iz najfinejših keksov. Porablja se na sledeči način:
Najmanje 4 ure pred porabo namoči v navadni ča.ši, ki je do polovice (i dl) napolnjena z vodo, l^i velike žlice otroške moke. Ta zmes naj se po 4 urah kuha na ognju ter stalno meša, dokler ne zavre in se popolnoma Jie zgosti v kašo. Tedaj se doda 1 dl mleka in 1 kavino žlico (5 gr) sladkorja. Kiilia naj se ponovno, dokler zopet ne zavre. Zmes postane na ta način tako redka, da jo dele laliko pije iz steklenice. Ako se eventuelno želi še redkejšo zmos, naj se pridoda nekaj mleka.
Dobi se v pekarni Ivan Bizjak, Ljubljana, Gosposvetska cesta 7.
86
Divjačina
Včasih je bil lov-privilegij cesarjev, kraljev, plemenitnikov ali vsaj bogatašev. Lovili so na konjih s pomočjo go-njačev in velikanskega krdela psov. V tistih časih so se lovci mnogo več zabavali, pili, peli in plesali, kakor pa lovili. A kadar so lovili in streljali, takrat so bili čestokrat pravi divjaki. Niso se menili za obdelana polja, za mlado drevje, za posest kmeta in za varstvo gozdnih živali. V svoji lovski strasti so vse opustošili in poteptali v dno.
Dandanes imajo države lovske zakone; loviti sme gospod, kmet in obrtnik ali delavec, ako si je pridobil pravico za lov; a samo v določenem času in gotovo število živali. Oblast skrbi za to, da se divjačina preveč ne iztreBi.
Od avgusta dalje je dovoljeno streljati divjo perutnino: fazane, jerebice, prepelice, kljunače, golobe, divje race, gosi i. dr. — Kralj divje perutnine je fazan, toda vsaka kuharica ga ne zna pravilno pripraviti. Ako ga da na mizo prve tri dni, ko je bil ustreljen, tedaj ne nudi nič izrednega; ni tako nežen kakor ka-pun, in nima tako aromatičnega okusa kakor meso prepelice. O pravem času prirejen pa je prava delikatesa. Pravi čas pa je takrat, ko se začne v fazaiiu razkrajati neka maščoba, ki daje mesu pravi okus, kakor se n. pr. pri kavi javlja vonj šele takrat, ko je žgana. Vendar pa s tem ni rečeno, da je fazan takrat užiten, ko se sama odtrga vrvica, na kateri je visel. Ta vera je daleko pretirana. Ako je visel fazan na hladu, tedaj je najokusnejši po preteku 6—8 dni.
Divjačina je navadno višek oboda; saj se na naših mizah pojavlja bolj redko, ker jc ponavadi draga. Ker je meso divjačine vse bolj prepojeno s krvjo kakor meso domačih živali, je bolj temne barve in je nekoliko težjo prebavljivo. Meso divjačine je v prvih dneh vedno trdo. Zato ga pogosto devljemo za par dni v kvašo, ali ga vsaj povežemo v zelenjavo in koreninje ter v rezine od slanine. To velja za večjo divjačino: zajce, srne, jelene, košute. Divjo perutnino pa prirejamo običajno brez kvaše. Vendar pa tudi ta perutnina ne siue biti popolnoma sveža, ako hočemo, da je okusna.
Med gorsko ali planinsko ter med divjačino, ki živi v ravnini je velika razlika. Okus mesa je namreč v veliki meri odvisen od zemlje, ki s svojimi rastlinami daje divjačini hrano. Hribovski zajec n. pr. je vse boljši kakor zajec, ki je živel v dolini.
Prepelica je najmanjša zastopnica naše divje perutnine, ako odštejemo bri-novke, drozge in cipe. Podolgem meri jedva 21 cm. Leta slabo; kadar čuti nevarnost teka in se skriva po razorih njiv
Naš pravi domači izdelek!"
in po travnikih. Prepelice so selivke; na pomlad prihajajo v velikih jatah preko Sredozemskega morja nazaj k nam. Vsa Španija, južna Francija in Italija hiti v marcti, ko odhajajo, na lov prepelic. Na milijone jih v tem času polove, dasi so suhe. V jeseni pa prepclice zelo odebele. Loviti in streljati jih smemo od avgusta do oktobra. Divja perutnina je najboljša, ako jo pečemo na ražnju.
Rumov kolač. Umešaj 12 dkg presnega masla s 4 dkg sladkorja, dodaj nekoliko na.strganega Ümonovega olupka, ščep soli, žličko ruma in polagoma 5 rumenjake. To primešaj 2 dekam vzhajanega drožja in vtepi vse skupaj v 30 dkg fine ostre pšenične moke; kolikor manjka še tekočine, dodaj mleka. Testo dobro stepaj in ga naloži v namazan in z moko posipan model za kolaček. Sega naj pičlo do treh četrtin modla. Postavi na toplo, da vzide do vrha, potem pomaži kolač z raz-tepenim rumenjakom in ga speci v srednje vroči pečici. Še vročega previdno zvrni na krožnik in ga takoj z žlico naokrog polivaj s sledečo tekočino, da se napoji: 6 žlic ruma, 4 žlice vode, sok pol limone in polno Žlico sladkorja prevri. Končno nabrizgaj okoli kolača in povrhu njega v peno stolčeno smetano, ki Je nič ne sladi. Potrebuješ je približno K litra. Kolač serviraj vroč.
Mandolatti ali turški med. (Na željo naročnice.) Kuhaj Vk kg kristalnega sladkorja z desetinko litra vode in med ku-
87
hanjem pobiraj pene. Sladkor je doTolj kuhan takrat, ko ga lahko odločiš od držaja kuhalnice, ki ga najprej pomoči v mrzlo Yodo, potem v vreli sladkor in nato takoj zopet v mrzlo vodo. Sladkor, ki se je prijel kuhalnice, loči od nje, stlači gä v trdo kroglico, ki se mora prijeti zob, ako vgrizneš vanjo. To je preizkušnja za pravilno kuhani sladkor. Ko se je to zgodilo, vlij vanj Vi kg zavretega medu, oboje skupaj naj ponovno zavre. Važno je, da je medtem že pripravljen .sneg treh beljakov, ki mora biti zelo trd; primešamo mu 5 dkg sladkorja in zopet stepamo, da postane sneg trd. T ta sneg naj pomočnica v drobnih curkih vliva pripravljeno in pravkar prevreto zmes sladkorja, vode in medu; sneg pa stepaj s šibico neprestano naprej. Ko je ves mod zmešan s sladkorjem, po.stavi kotliček s snežno maso na štedilnik in stepaj na vročem dalje. Ko se nekaj tega snega sprime v kepico, ako si ga za poizkušnjo nekoliko vlila v mrzlo vodo, tedaj je ste-
panja na ognju dovolj. Primešaj takoj 10 dkg olupljenih, na debelo zrezanih mandljev, 5 dkg praženih, takisto debelo zrezanih lešnikov in 5 dkg debelo zreza-uega citronata ali arancini. Namazi še vročo zmes na bel oblat za dober prst debelo; potisni tudi povrhu in ob straneh oblate ter naravnaj, da bo povsod enakomerno. Obteži mandolatti z deščico in par lažjimi kameni. Tudi ob straneh postavi deščice, da zmes ne bo vhajala. Postavi na mrzlo. Naslednjega dne odstrani deščice in razrezi mandolatti z mokrim nožem na primerne pravokotnike. Lahko jih prevlečeš s čokoladnim ledom. — Da se mandolatti posreči, je važno, da sladkor dovolj dolgo kuhamo in da je sneg dovolj trd. Zato sta prej omenjeni preizkušnji resnično potrebni. — Naša naročnica je izrazila željo, da bi še kaka druga naročnica objavila preizkušen recept mandolttttija. Tudi uredništvo se pridružuje tej žel.Ti.
Praktična navodila
Usnjati stoli so kakor novi, ako jih
čistiš ria sledeči način: Odpravi z bencinom vse mastne madeže; z vodn. v kateri si razmešala nekoliko amonijaka, pa ve^ prah. Potem stresi v pol litra kropa 30 gramov arabskega gumija. Ko se vse raztopi in postane tekočina enakomerna, kar dosežeš z mešanjem, postavi na hlad. Nato pomakaj gobo v to tekočino iu drgni enakomerno po vsem usnju na stolu. Počakaj, da se osuši, potem zlikaj še z mehko krpo.
Črne obleke in vsako blago, ki je postalo sivo ali umazano, operi v zavarku tobaka za pipo; in sicer vzemi na liter vode skodelico tobaka, kuhaj nekaj časa, odcedi in po potrebi razmešaj z mlačno vodo. Blago operi, ko je tekočina še pre. cej gorka. Izplakuj v mlačni vodi in obe. si, ne da bi preveč ovijala. Napol suho zlikaj narobe do suhega in bo kakor novo.
Madeže joda spraviš iz perila. Pomoči jih z razstopino dvojnokislega kalija in z razredčeno solno kislino, kateri primešaj naposled par kapljic salmijaka. Nato hitro izperi v milnici in naposled še v čisti vodi.
Ne zametavaj ničesari Mnogo je gospodinj, še dosti več pa pomočnic, ki brez preudarka mečejo vse v smeti. — Smetar odnaša potem cele kupe papirja, stare čevlje, cunje, slamnike in klobuke, kurje perje, drobiž od drv in premoga, ostanke zelenjave, olupke sadja in še marsikaj. Ako v hladnih jesenskih ali zimskih večerih ali popoldnevih zmečemo vse take stvari na žerjavico, ko smo nehali kuhati, imamo vedno toplo kuhinjo. Saj vse po-
časi pogori. Celo žaganje od drv sem večkrat videla v smeteh, kakor da bi vse gospodinje ne vedele, da v štedilniku ali v peči lepo tli in daje precej toplote. Ako vse odpadke sproti požgemo, niso zaboji za smeti vedno prenapolnjeni in težki, kar je tudi ugodnost zase. Navajajmo zato pomočnice, da mečejo nerabne stvari v štedilnik namesto v smeti.
Košarice za ročna dela očistiš: Operi jih najprej z gorko vodo in milom. Potem jih drgni z gobo, ki jo pomakaj v liter vode, pomešane s kavno žličko amonijaka. Potem obesi košarice na zrak, da se osuše.
Povoščenega platna ne čisti z gorko vodo in milom, ker sčasoma pokvariš vzorec. Umivaj ga z mlekom ali z raztopljenim voskom, kateremu primešaj pol toliko terpentina. V to tekočino namakaj flanelo ali platneno krpo in nalahko drgni po platnu. Potem ga zlikaj še s suho krpo.
Snaga je pol življenja, pravi ljudski pregovor. Brez Zlatorog-ovega mila pa ni prave snage v gospodinjstvu. To milo je vedno jednako dobro in v rabi izdatno. Zato naše domače Zlatorog-ovo milo gospodinjam toplo priporočamo.
Da ohraniš solato in drugo zelenjavo par dni svežo, jo spravi v prsten lonec, pokrij in postavi lonec na hlad. Pazi pa, da solata ni mokra, ker bo sicer vseeno začela gniti.
Glasovir, francoščino in nemščino poučujem za 90 Din mesečno 2 uri tedensko v Ljubljani. Naslov da uprava.