gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr > polleta 1 gld.80 kr..za četrtleta 90kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za polleta 2 gld. 20 kr.,za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani sredo oktobra 1866. Gospodarske stvari. Prošnja do vinorejcev slovenskih Mislil sem si „kar danes lahko storiš, ne odlagaj na jutri!" in ker je trgatev (branje) tù, tedaj se obr nem do vseh slovenskih vinorejcev s sledečimi vrsti svojem poskusnjem vinogradu sadim in pomno čami žujem vinske trte vseh strani IC voću O LI aui , to je, uaou uvuLinvv on« potem nemške, francozke, ogerske itd naše domače šta jarske kraj } blizo 400 plemen jslabeje mi gré s kranjskimi ia\j luv piuiiiV/u , at uajoiaucjo xj_ii ^iv a un«ujuuiuji drugimi slovenskimi in hrvaškimi trtami, ker jih tudi po hvalj Vrtovčevi „Vinorej u * ni moč vrediti in spoznati. Nemci imajo mnogo južnih, posebno tudi slovenskih trt, ali vse so večidel prekrščene in v tujem oblačilu, kakor se že navadno godi; za slovenske vino-rejce pa bi zeló koristno bilo, da bi svoje domače trte lahko spoznali in jim slovensko pravo i ohranili. Malo je slovenskih trsoslovcev in ker je to težavno a imenitno delo, prosim po ljubih „Novicah" m vse bra lo vensk hrvašk eJ kak tud naso ce, da bi' trte svoje oko lice zaznamovali, popisali, in če ima kdo kako zbirko J ; da mi blagovoli eksempl vsacega plem kakor dru koli mogoče v rozgicah ali sadikah o pravém času za sajenje in poskušnjo poslati ; pripravljen sem je z zimi navadnimi zamenjati. Celina je po našem slavném vinorejcu Vrt že raztrgana v tej zadevi se že kdo našel t in za dali težko delo bo ? jaz želim ekaj pripraviti Prav dobre sestave trtnih plemen še ni v nobenem jeziku, vendar, da bi si trte lože popisaval, sem za svojo rabo sestavo slavn. Trumera prenaredil in jo podam tukaj v prevdarek bolj učenim trsoslovcem. Ni pa tukaj prostora, da bi vse terminologiške ali jasnil, tudi jih še , vendar po sledeči umetne besede trtnih plemen manjka ali pa so napačno izvolj sestaví po kteri se ajbolj na grozdj in listi gleda ) se vsaka trta lahko vvrsti, vredi, spozná in popise Sestava trtnih plemen. , vrsta. Grozdje s drobnimi okroglimi jagodami, kterih premer je večemu črt na visoko in široko. 1. red. Listje nago 1. razred: listje s tremi capami (škrici), žile (Rippen) ?ol.e> listje s tremi capami, žile ščetinaste ali volnate listje s petimi capami, žile gole. 3. )) ) #■ Mislimo, da vrli gospodar Čolnik vé tudi, da gosp. J Zalokar je v svoji kmetijski knjigi napisal slovenska imena Vred 2. red. Listje volnato. razred: listje s tremi capami, „ listje s petimi capami. 3. red. Listje kocinasto (slezasto, klobučinasto, filzig) razred: listje s tremi capami, • listj© s petimi capami II. vrsta. dami Grozdje z drobnimi jajčastimi (rundeiformig) jago- ; večemu 6 črt širokimi in 7 črt visokimi. 1. red. Listje nago. razred : listje s petimi capami, žile ščetinaste. 2. red. Listje volnato. razred: listje s tremi capami, „ listje s petimi capami. dami 3. red še manjka. III. vrsta. Grozdj e z drobnimi, čudno dolgimi valjastimi jago- > po črt širokimi in črt dolgimi. 1. red. Listje volnato. razred: listje s petimi capami IV. vrsta. Grozdje s srednje debelimi okroglimi jagodami črt širokimi in visokimi. y razred » » razred )) listj listj I listj i listj < 2. r listj < listj < 1 d Listj nago s tremi capami, žile kocinaste (haarig) s tremi capami, žile ščetinaste, s petimi capami, žile gole, s petimi capami, žile ščetinaste. ; d Listj volnato s tremi capami, s petimi capami razred » listj listj 3 d Listje kocinasto Grozdj s srednja širokosti s tremi capami, s petimi capami F. vrsta. debelimi jajčastimi jagodami, premér ^ r7 v i • i ^ __ a • H O v _ j crt visokosti črt 1 d razred » a » listj listj listj listj Listj s s nago. žile gole ) tremi capami, tremi capami, žile ščetinaste, s petimi capami, žile gole, s petimi capami, žile ščetinaste 3 volnato. razred )) listj listj 2. red. Listje s tremi capami s petimi capami 1. razred listj 3 d Listje kocinasto Grozdj s petimi capami VI. vrsta 8 rednje debelimi, čudno dolgimi, to je 6yt črt širokimi in 1 i d 2 1. razred listj listj črt dolgimi jagodami Listje nago s petimi capami, žile nage ) s petimi capami žile ščetinaste 31S 2. red. Listje volnato. razred: listjeJs tremi čapami.' 3. red. Listje kocinasto Na Stajarsko je sipon po svojih lastnostih najbrž on 1. razred: listje Js petimi capami VIL vrsta. Grozdje z zeló debelimi, okroglimi bolj iz južnega přišel, in je povsod zeló razširjen je skoraj edini nasad v najboljših vinogradih pri Ljutomeru, Radgoni, slovenskih Goricah, in sploh na Štajar- skem t tudi na Ogerskem je imeniten. Nahaja se sicer t čez črt širokimi še celó v slabih in nizkih iegah, v težki in mrzli zemlji in visokimi jagodami. 1. red. Listje nago. zemlje t m vendar, ker pozno zori, in je zavolj mraza, lege bolj občutljiv kakor marsiktera druga trta, in tudi 1. razred: listje s petimi capami, žile kocinaste, „ listje s petimi capami, žile ščetinaste. 2. red. Listje volnato. 1. razred: listje s tremi capami, „ listje s petimi capami. 3. red. Listje kocinasto. t se če hočemo prav sladkega in dobrega vina dobiti, mora pod toplim obnebjem in v zavetji proti oštrim ve-trovom v prav dobro in vročo zemljo, posebno na strmih bregih in goricah saditi. Sipon je v cvetu prav trpeč, se malokdaj smodi, raste močno, in vsakoršna reja mu razred: listje s tremi capami. V1IL vrsta. Grozdje z zeló^debelimi, jajčastimi ) in čez črt visokimi jagodami. 1. red. Listje nago. črt širokimi je prav, pa tako silno rodovit vendar ni. V slovenskih Goricah ga režejo na reznike, bike ali putiče, ga puščajo na latnike; kdor hoče manj in boljega vina dobiti naj ga nizko izreja in samo na reznike ali glavice po- dobrih toplih letinah, v kterih se jagode po- f rezava. 1. razred: listje s tremi capami * tt tt listje s petimi capami, žile nage gosto v cvebe sušé, se nareja iz njega žlahno, sladko zeló močno, trpeče vino, samo manjka mu tiste dišave renskim vinom lastna; svoje dobre lastnosti ktera t 7 J® listje s volnate. petimi capami t žile ščetinaste ali 2. red. Listje volnato. 1. razred: listje s tremi capami, listje s petimi capami ima od tretjega do osmega leta. Da bolj gladko postane , je dobro mu slabejega primešati ; to prekupci dobro znajo na svojo korist obračati, ubogi pridelovavec pa nima za to nič. vrsto red razred spada: tt 1. razred tt 3. red. Listje kocinasto listje s tremi capami, listje s petimi capami. IX. vrsta. domá. v u. viatu, u. x \i\aj u* laaicu opaua . Žolti pikolit (piccoletta piccola), iz Laškega šibke rj a vo Grozdje z zeló debelimi, čudno dolgimi, to je, čez Trs majhen, pritličast; rozge tanke rdečkaste, črnkaste; kolenca oddaljena. List raven, zgoraj gladek, temnozelen, spodej prav tanko volnat, precej velik, podolgast, s petimi capami črt širokimi in čez 8 črt dolgimi jagodami 1 razred tt tt listj listj listj ed Listj volnate s tremi capami, s petimi capami, žile nage s petimi capami večidel globoko zarezan. Končna capa sulicasta, dolgošpi-časta, na dnu ozka; stranske cape dolge, proti koncu vpognjene; zgornje veruge (Buchten) prav globoke, jaj-často odprte, spodnje veruge bolj kratke ali je samo zažile0 ščetinaste ali rezai peteljna veruga čez petelj široka, potem stisnjena nago. žile ščetinaste 2. red. Listje volnato. razred: listje s tremi capami, listje s petimi capami tt 3. red. Listje kocinasto. razred: listje s tremi capami, „ listje s petimi capami in spet proti koncu daleč odprta, robovi dolgo špičasto zobčasti; žile do pol lista krvavo rdeče ; petlja modro- rdečkasta, gostoščetinasta. Grozd je srednje velik, rahel, kratkovejčast, srčne podobe; recelj močen, dolg, svetlordečkast. Jagode rano zoré, in so drobné, jajčaste, redko- liko: poskus sledí popis dveh bolj znanih trt, na pri- v vrsto red vj. viotu, v íou, x. razred spada: ipon (enopomembno pošipon, moslovec, Seestock, Luttenberger ; maljak; nemško: «i^ici, u^oi^a, ogersko: Jo formint; latinsko: Joannea princeps). Mosler saste Trs je močen; les ali rozge (loze) žolte, rjavo brazdnate, črno pikaste, kolence prav zbunkano pikaste, velikobrzdnate, zlatobarvne, proti solncu rjavo-rdečka8te, svetle s prezornimi žilicami in dvema peškama, tankomešicknate, prav sladkookusne ; jagodni receljček žoltozelen , podolgast; bunkica (Wulst) debela, bradovičasta. Na Stajarskem in sploh v bolj mrzlih krajih dá sicer tudi sladko grozdje, vendar je manj rodovit in o ) ui« ali napeto cvetu zeló občutljiv t v bolj toplih krajih se jagode ; palce narazen. suše v Listje zgoraj temnozeleno, ^luvyxixaoi^, spodaj z gostimi, belimi kocinami trdno prepreženo ali gladko črnopikasto klobučinasto (slezasto) ; palcev široko palcev dolgo, tricapasto, neredno, nektero malo zarezano ; končna ali srednja capa (škric) je večidel srčasta, tum-pasto ošpičena ; stranske cape so jako poševne, kratko cibebe, iz kterih se pri Trstu delà slaviti pikolit. Tako imam večidel po slovensko popisane; pa tudi bolj kratko popisane se dajo po sestaví spoznati, da bi vedel, ktere so naše domače. Bogom ! Drugi pot kaj novega Drvanja na doljno Stajarji 23. septembra. Dominik Colnik. špičasto zobčaste. Listni petelj Grozd velik, do gost palce dolg, rdečkast, volnat. enojen, malokadaj vejčast, palcev dolg. Grozdni recelj, kratek, debel, rjav Jagodni receljček, kratek, debel. * Gospodarske novice. Kmetijska družba dunajska te dni poslala žoltozelen kranjski družbi statist m 1 j e vid dolj malokdaj bradovičast in pikast. Jagoda jajčasto okrogla, prosta, žoltozelena, proti vodstva administrativne statistike. Na tem zemlje vid solncu opečena, rjavo marogasta, žolto in drobno pi kasta, velikobrazgotinasta (grossnarbig), debelomešič knata, gostosočna , žilasta , z dvema peškama, sladka dišavna (gewurzhaft). trij s k (Statistische Karte des Weinbaues Nieder-Oesterreich), kterega j pomocj c. so z rdečo barvo zaznamovani strij k, pridelek in cena vina. 3,444.900 oralov, med temi grad Zemlj ? dolj jih Av men in 338 sežnjev 66.359 oralov gradov, na enem oralu se počez 319 pridela 22 veder vina i ^ + i • • ^ i a n a tako da se ves pridelek štej na a. vcuci viuit, j ov * co ^uucica ou milijon 514.060 veder; ako se vedro ceni po old. 44 kr., iznaša ves pridelek okoli 8 milij in 406.162 gld Namen r Cena temu lepemu zemljevidu je 50 kr. reči še dostaviti jegov da svet izve bolj na tanko dolj avstrijsko vinstvo m roke dati > ki Pelj kim trgovcem voditelj v le přestává, in naj se po sklepu MatiČinega odbora plača le kot prestava; gosp. dr. Vojska pa nasvetuje, ker je prof. Tušek mnogo vendar prenaredil in ima nektere ----naj se odloči srednja cena, in naj se zavolj nje predsedništvo in tajništvo z gosp. profesorjem pogodite > in po avstrijskeg kupovati sljivem potu, kadar ze- ta nasvet naposled po glasovanji obveljá. _ _ _ ^ 1 • 1 _____L J _ • -i -i i w . Gosp. prvosednik pové, da je predsedništvo s tajništvom samo izvolilo za presojo Erjavčevega rokopisa * Po štatističnem sporočilu od leta 1864 se menda „Mineralogija" po Fellockerji tri pregledovalce, in sicer na vsem svetu toliko jajic ne povžije kakor na Angležkem Leta 1864 so od g let do Svetca, dr. Zupanca in J. Vilharja h Svetih iz kar mu odbor pripozná, in na to poroča gosp. Svetec o rokopisu ter Ali >JIC na Anglež ko, namreč 300 milij jih dežel pripeljali silno število nasvetuje, naj ga Matica sprejme in dá na svetio. tako se more reči en • 1 * • milij ) da jih k in 598.250; ker je gosp. prof. Erjavec veče plačilo zahteval, kakor ondi povžijejo je odbor po pravilih smé dati, se uname razgovor, kte- Zupanec, T oman Občni zbor Matice slovenske v Ljubljani. rega so se vdeleževali gg. Svetec in pa gg. Trstenjak, Vošnjak, Raić, češ, da naj odbor svojih pravil nikar ne prestopa, in da naj preveč samo šolskih knjig in přestav ne sprejema. Dr. Voj s k a pa nasvetuje spet 9 naj se predsedništvo s tajništvom Vsak narod, ki ne životari samo, ampak duševno nektere dni, ktere, živi, ima v letniku svojem zapisane kakor „pratika" svoje svetke (praznike), odlikuje s pis-menkami rdečimi. Tak slovesen dan je slovenskemu narodu sedaj tudi tišti dan, ko Matica slovenska vred pogodi 8 pisateljem zastran plače, in ker je knjiga prva te vrste, imenstvo dokaj težavno , in knjiga koristna, naj jo sprejame, in kakor določi, kdo naj jo tiska in po čem odbor zlasti po predsednikovi opombi, da v začetku in y pri uni, tudi pri tej naj se prodaja, kar kliče sine svoje v veliki shod. In da je to res_tako sijajno nam sta pričala 26. in 27. dan tega leta ; Je Ko Matičin prvosednik dr. Toman v čitalnici ljubljanski marca 1863 prvi željo izrekel, naj se ustanoví Mati navdajalo ga je gotovo prepričanje po preroških besedah vélikega pesnika našega pri znanstvenih knjigah ne smemo biti preostri potrdi. ? tudi 9 Dr. Bleiweis naznani, da je poslal Matici prof. S. Žepić „latinsko čitanko" po Diinebiru osnovano ter pravi, naj se izvolijo trije presojevalci, in zaznam- 99 Koseskega, da krasno bo sad slovenske reci ob uri dozoril'." In da ni se motil, kaže čitateljem našim že veseli nja vjto sposobne gosp. profesorje Vavrů-a m Solarja, kar j Macu odbor po kratkem pomenkovanji n-a ali stan Mat b dne t. m v drugem letu. Al idimo na popis seje 26 dne t. m in bčnega zb 27 naj se že zdaj sprejemajo šolske bukve ali ne, po većini odobri. Gosp. Svetec poroča, da so se pregledovalci Po- v kterih so vse slovenske dežele bile obilo ženčanovega rokopisa „Utopljenci Spicbergen" zedinili v tem a tAj* ) v opicDergen" zeuir zastopane po svojih najveljavniših možéh, med kterimi družbi sv. Mohora naj smo pogrešali le nektere, ktere so nemile okoliščine za- drževale, da niso mogli priti v zbor Evo na kratko posneto poročilo o obeh zborih 9 o Poročilo seji MatiČinega odbora. 26. septembra t. venske Matice odbor ob sejo v mestni dvorani vpričo 19 ljubljanskih in vnanjih odbornikov. Po kratkem ogo- in potrjenem zapisniku 3. seje, naznani uri^popoldne je imel slo- nistvo s tajnikom vred ali „Popotovanje na se zastonj prepusti da ga blagovoljno spravi na dan v prid slovenskega naroda. - Zastran druzega spisa „Sled Slovencev" razodene Dav. Trstenjak, da-si ga vsi trije še niso pregledali, to misel, da se le posamesni deli porabijo s potřebními popravami v letopisu slov. Matice. Po tem poroča gosp. prvosednik, da je predsed- naslednje reči ali vstanovilo v se ali jih meni. voru, prebranem gospod prvosednik dr. Toman povabilo zastran etno- se v Matičini sobi pridrží misli dovršiti, da jih odbor potrdi ali pre-Stavljeni predlogi so se potrdili tako-le: Od vsake Matičine kujige, ostale po razdelitvi grafične razstave v Moskvi, in na to poroča tajnik Lésar o važnejših dopisih in druzih stvaréh. Najpred o ponudbi zagrebškega knjigarja Svetozara Galea, ki se 150 iztiskov za kakova darila, na pr. šolskim ali farnim knjižnicam, izvrstnim učencem, to se ve da vselej le po odborovém sklepu. — Vsi drugi iztiski se izročé kacemu bukvarju za raz- da ponuja za MatiČinega knjigarja ; odgovorilo se mu je, prodajo. To bukvarsko opravilo se ima razpisati, da mu Matica rada pošilja svoje knjige za razprodajo, bukvarji, kteri hočejo Matičine knjige prevzeti za raz-družnikom svojim pa da je sama razpošilja. Po tem sklene odbor, da se g. Rebecu plača pre- stava Erbenovega zemljepisa, póla po 12 gold., vendar se s tištim prodajo, naznanijo pogoje, s kterimi je hočejo pre- pa se pooblasti, veljavno pogoditi vzeti ; predsedništvo bukvarjem, ki bode stavil pogoje 9 Matičini da se všteje g. Cigaletu za njeno popravo danih 30 gld. blagajnici najugodniše in čegar premoženje in vedenje Po g. prvosednikovem nasvetu odbor izreče hvalo je porok za Matičino korist, dr. Bleiweis u, kteri je v kratkem času tako dobro 2. Odbor odobri to, da so se vse dosedanje knjige vredil „Narodni koledar" in „ letopis Matičini", dr. Blei- vsem udom razposlale. we i s pa ob enem dajè hvalo vsem,- kteri so ga pri tem delu prijazno podpírali, da je mogel tako hitro dovršiti svojo nalogo. * V » vj v IJUAVgVI u M J U4 U UJ V AU VAUUb V V y IjUVJ Na to poroča dr» Bleiweis o Tušekovem ro- se prepušča bukvarjem Ker so letos tudi letniki dobili vse knjige, zato za Matičine ude ostane prodajalna cena. Le on, ki kupi najmanj 5 iztiskov, more knjige dobiti po ceni, po kteri Zgodovino po 52 kr., to na iu puruua un wioiyycio v x uocau voui iv- ao uic^uoua uu&vaijcui , je , íjguuuuuw j/v u u ai«, kopisu: ,,š tir je letni časi", naznani razsodbo dr. Voš- Vojvodstvo kranjsko po 34 kr., Vojvodstvo koroško po • i 1 w * * • 1 A • i rv f % • i n r i • O 1___ njaka, dr. Pogačarja iu »wjv laom«, uaovoiu se rokopis sprejme, kot izvirno delo plača in svojo lastno ter nasvetuje, da ac ruJ&upxo o^x cj nie j i u v i iju u uciu aut*, pred t, uuje, ivi ou o ovujimi uuuoo»* ow uo uuigu, oo natisom pa pošlje prof. Tušeku, da nektere reči po še ne izbrišejo iz imenika, in knjige se jim bodo poši- 25 kr. in Koledar z Letopisom po 68 kr. Udje ki so s svojimi doneski še na dolgu se danih nasvetih spremeni in dostavi, ter naj gré potem delo v tisk. Gosp. dr. Vošnjak ugovarja, da Je to ljale, dokler se ne prekliče ta sklep; odobrilo se je tudi tajnikovo ravnanje, ki zadnjih treh knjig ni poslal 320 tištim 10 mariborskim udom, o kterih niti tajniku niti storiti, gré hvala tajniku g. Lésarj mariborskemu poverjeniku ni znano njihovo bivališče gospodom, kteri Matica naprosi g. prof. Erbena, da izdela ostale zapisnikarj ga podpírali v tem djanji, g. blagajniku dr. Zupancu slovenske dežele, kakor je Matici obljubil v svojem čari Marnu, knjižnicarj Vávrů ---J ~ O* VA , g. Iv. Vilharju, g. dr. Vojsku, gg. pisateljem ; klj pre > pismu. Dr. Vošnjakov nasvet: „naj se Erbenovo delo gledovalcem, poverjenikom in tudi dragim udom. Upati o stajarski deželi izroči štajarskim odbornikom, da na smemo, da kritika o danih knjigah ne bode preostra tej podlagi obširnejše izdelajo svojo deželo...... u dostno i Za gi Je prej et u.« ue» ornomu , «ac* cviititva u uauiLL 14. LIJ Ig a U ud uuud piCUSim bil ra- zdaj v začetku, in da z združeno pomočjo bodo knjige • • • » • v Í7 II* •• 1 » Ladislavo zmiraj izvrstnej Z brali smo se Slovenci iz vseh kra latinsko slovnico", ki se jev slovenskih, da se vzajemno posvetujemo, kako ko-obeta Matici, so se izvolili za pregledovalce gg. dr. Jan. ristiti našemu narodu na slovstvenem polji. Delajmo Zlat. Poeačar. Iv. Vávrů in J. Solar. edini med seboj Slovenci, in vzajemno z brati Slovani, Novim udom, ki pristopijo do 1. januarja 1867. Bog pa naj blagoslovi naše delo! Na to dá hvalo mest : nemu županu, gosp. dr. Costi, da je Matici odprl mestno dvorano, in gosp. dr. Bleiweisu, da nam je kot prvo leta in plačajo donesek za 1866. leto, se pošljejo knjige : Vojvodstvo kranjsko, Vojvodstvo koroško in Koledar z Letopisom. Ako se pa ktera teh knjig razprodá, predno sednik čitalnice ljubljanske poslal prijazno povabilo se kdo vpise v Matico, tedaj ta obljuba Matice ne veže; večerní slovesnosti v národnem to pa naj se dá po jy Novicah ravnati oni, ki mislijo pomatičiti se. na znanje 9 da se vedó narodni duh vej v Dr. Vojska praša, kako je z zavodičem za Vod daj Ljubij domu, kajti to kaže, da vse družbe domače Po tem je bral tajnik se v lepi edinosti vla- JUI • * wj ont» fl »o« j »«»w JW £* «UTVUIUWU1 «n f uu" jl U to LU JC U1 C*l LOJU1CV, gOSp. XA. J_J C O itl UUIUUIK nikov spominek, koliko denarja ima, in ali bi se ne delovanji Matičinega odbora od 11. maja 1865 do dale obresti strniti z Matico za slovstvena delà? Prvo- julija 1866, ktero tů-le ponatisnemo: Lé poročilo o in da sednik pové, da je denar v hranilnici naložen ima hranilničine bukvice dr. Bleiweis, ta pa obljubi v občnem zboru to reč dolocno razglasiti. Dr. Vošnjak želí, da bi vendar Matica na světlo dajala Letnik v dveh zvezkih če tudi s koledarjem » Slavni zbor! Po 11. §. Matičinih pravil ima odbor vsako leto o poletnih mesecih vse ude v Ljubljano skli- vélicemu zboru. Iz tehtnih vzrokov. kterih ni cati treba naštevati, je Matičin odbor v 3. svoji seji ali ker je skušnja to reč bila vrgla ) odbor za zdaj ne potrdi tega nasveta posebno zato, ker se v Koledarj lože drobné podučne in zabavne stvari dajó Slovencem ». pooblastil predi«dDÍátvo fcbora ) , , . - JU" da določi dan 2. občnega se dosedanjemu Naposled sproži prvosednik, naj tajniku dá nekoliko povrnilo za obilni in po razgovoru, kterega so se vdeležili dr. Vošnjak ; to pak je v ta namen izvolilo 27. dan meseca septembra, to je, današnji dan. Sporočilo, ktero je začasni odbor Matice slovenske trud, ne plačilo ki > ) Je dr. Bleiw íweis, Svetec, ar. zupanee, ar. uosia viui, ua xu-ati^a ico uu *u»j Voj s k a, se sprejme prvosednikov predlog s §e nikakor ni prišla do tište stopinje, na ktero se s dr in dr Zup dr. Cost o svojem delovanji dal prvému občnemu zboru bil 11. maja 1865. leta, so sklepale naslednje besede: Iz tega sporočila se vidi, da Matica res do zdaj pristavkom, da vsi gospodj opravljajo to do prihodnje odborové seje. b) O drugem občnem zboru. Obhajal se je drugi občni zbor v četrtek 27. septembra zjutraj s cerkveno slovesnostjo, ktero so opravljali stolni prost, preč. gosp. A. Kos, predsednikov drugi namestnik. Pri maši se je lepo slovensko pelo. Vpričo je bilo mnogo odbornikov in sicer družnikov slovenske Matice. Zbor se je začel kmalu po 9. uri dopoldne v mestni dvorani vpričo vladnega poročnika, deželnega tajnika gosp. Caha, in blizo do 90 iz vseh krajev slovenskih přispěli k tej slovesnosti. rado8tjo smo videli med vpričnimi blage in iskrene branitelje pravic slovenskega naroda in zveste sinove svoje matere. Počastili so ta zbor iz Primorskega: g. državni kteri so prevzeli tajništvo, pomočjo zvestih rodoljubov mora rodoljubov, kteri so povzdigniti, ako hoče slovenskemu narodu koristiti takó, kakor si je postavila za svoj namen; toda darila, ktera je narod prvo leto prinesel na njen oltar, budé veselo upanje, da si s krepkim delom, premišljenim ravnanjem in neutrudnim prizadevanjem Matica pridobi toliko moči, da , če Bog dá, nam bode ona trdna podpora hitrejšega napredka in blagonosen studenec prave slovenske omike." Koliko da so se že v drugem letu spolnile prero-kovalne te besede, naj sodi slavni zbor danes iz sporočila, ktero o Matičini odbor. svojem 16 mesečnem delovanji podaja prvi Matičin odbor je imel s ej e : prva je bila 22. junija 1865. leta, druga je bila 11. januarja 1866. leta ; poslanec Crne, iz Goriškega: gg. dr. Tonkli, Marušič, dr. Lavrič, dr. Hrast, Globočnik; iz Koroškega: tretja je bila 7. junija 1866. leta četrta pa včeraj 26. septembra. i prof. Einšpieler; iz Štajarskega: Herrman, Trstenjak, dr. Vošnjak, dr. Prelog Kaj in kako se je obravnavalo in kaj dovršilo v deželni poslanec prvih treh sejah, to ste, slavna gospoda, gotovo že brali y Raie juoniufluj Iioiioujaa j ui. v uoujřiiv , ui. iiciug j xvc»i\y, kaj t i tiskano je v Matičinem letopisu od — Hašnikitd. ; iz Hrvaškega: g. Iv. Macun; iz Kranjskega Iz tega sporočila se je vsak družbenik lahko prepričal, razun odbornikov ljubljanskih, ki so bili večidel priču- da je Matičin odbor storil vse, kar mu je bil naročil j°ôi> m -V dekan Toman Bleiweis, Drag. Šavnik in mnogo druzih udov. Najpred je zbrane rodoljube navdušeno ogovoril 19. strani. gg. grof Barbo, vitez Gariboldi, deželni poslanec dekan Burger, dekan Brolih, dr. Drag. ) prvosednik dr. Lovro Toman 9 kako prvi občni zbor. Po mnogem trudu je Matica izdala knjige, te so: Zgodovina slovenskega národa, Vojvodstvo kranjsko ( vzemljepisnem statističnem imeniten je drugi véliki zbor slovenske Matice, da je ta drugi god kteri so prišli rodoljubi iz vseh . Vojvodstvo koroško \ in zgodovinskem pregledu 4. Národní koledar in letopis. t národna slovesnost# krajev slovenskih, kteri nalogo svojo vsi Slovenci 4. seji ; to 9 da je s tem pričujejo, da razumevajo rokopisa: iQ 9 včeraj > pak je odbor sprejel ta-le to edini zbor, v kterem se shajajo Tušekove „stiri letne čase a 9 popisane po Ross- 9 da se posvetujejo v korist naroda svojega màssler-ji • • • • • % « rt t r^t * rv 111 in in so v djanji pravi sinovi majke Slave. Svetu je očitno, da je storila Matica dober korak naprej. Dala je letos štiri roje, štiri knjige, ter pokazala moč, da vprihodnje bode dala jih še več. Da je mogla toliko locker-ji. J 7 Erjavčevo „Mineralogijo", izdelano po Fel- Ta dva rokopisa pojdeta kmalu v nátisk. Za druga dva rokopisa, namreč: . v. Hi za Žepičevo „latinsko čitanko", ktero ima odbor slovstva mora Matico slovensko kmalu postaviti na ča- že v rokah, in stitljivi sedež, kteri se spodobi duševni materi krepkega za P. Ladislavovo „Latinsko slovnico", ki se in mnogo obdarovanega slovenskega národa, nam kmalu obeta, so se volili po trije pregledovalci. Tako naše delovanje pa bode spremljal tudi blago- Dalje je bilo sklenjeno, da odbor naprosi g. Erbena, slov Božji. da nam po svoji obljubi, tiskani v predgovoru v kranj- Po tem poti Matica naša kmalu dospè do tega, da sko vojvodstvo, izdela statistični zemljopisni in zgodo- bode po svojem namenu koristila milému našemu ná- vinski spregled ostalih slovenskih dežel, namreč: šta- rodu s tem, da mu preskrbi zdrave duševne hrane ter jarske, goriške, primorske, isterske, furlanske in slo- pomaga do hitrejsega napredka in do prave omike." vensko-ogerske. Za tajnikom prebereblagajnik, g. dr. J. Zupanec, Ako odbor v 3. letu dovrší vse to, česar sem ravno račun od 1. januarja 1865 do 1. julija 1866, in prora- omenil, prihodnje leto lahko iziđe toliko knjig, kolikor čun od 1. julija 1866 do 1. julija 1867. — Da se po- nam jih bodo pripustile dati tiskati denarne moči mla- speši posvetovanje, imenuje g. predsednik tri gospode dega našega društva. da pregledajo , presodijo in potrdijo odborov račun o Iz razgleda konec imenika o Matičinih udih se raz- novčnem gospodarstvu, kakor velé pravila v 12. vidi, da je od 11. maja 1865. leta do meseca avgusta in sicer gg. Fr. Sovana, R. Pregeljna in Fr. Rav- tega leta Matici prirastlo 36 ustanovnikov in 193 letni- ni kar ja, ktere zbor rad potrdi. kov, skupaj toraj......... 229 udov, Pri posvetovanji o proračunu se vzdigne gosp. tako, da imenik našteva.......941 „ dekan J. Burger, ter hvalo daje odboru, da je letos Ako tem prištejemo še ..... 67 „ z združenimi močmi prav dobro opravljal svoje delo, ki so pristopili po natisnjenem imeniku, po- dal družnikom lepe bukve, s kterimi so prav zadovoljni, množilo se je število Matičinih družbenikov in nasvetuje, da veliki zbor zahvalo izreče odboru, po- do danes za..... ......296 „ sebno pa tajniku g. Lésarju, kteri je z dobro voljo, iz in sicer za 45 ustanovnikov in 251 letnikov, zgolj rodoljubja prevzel težavno opravilo brez plače, in tako, da danes štejemo....... 1008 udov. izreče željo, da bi tudi vprihodnje ostala služba taj- Glavna knjiga jih sicer našteva nekoliko več, kajti nikova le častna služba, ne pa plačana. zadnji vpisani ud ima stevilko 1028. Gosp. prvosednik opomni, da po §. 19. Matičinih Ta razloček se pa razjasni iz naslednjega: 1) Umrlo pravil gré o tem določevati le odboru, in da se je v je do zdaj 9 udov; 2) odstopilo je 10 udov; 3) po 4. odborovi seji pripoznalo tajniku le nekoliko povrnilo, zmoti je 1 ud v glavni knjigi zapisan dvakrat. ne pa plačilo. Ako teh 20 udov prištejemo k današnjemu številu Gosp. Noli poprime besedo ter reče, da se mno- živih 1008 udov, pokaže se število glavne knjige s gim jako čudno zdi, da je v proračunu nastavljena 1028 udi. služba tajnikova s 360 gold. Da se je v lanskem ob- Racun od 1. januarja 1865. leta do 30.junija 1866. čnem zboru izrekla želja, naj se dobi neplačan tajnik; leta, to je, za poldrugo leto kaže, da imetek Matičin to se je bilo zgodilo; ne da bi krátil g. Lésarju za- sedaj iznaša........ 23.039 gold. 60 kr. sluge, vendar se mora napredek, ki gaje Matica to lanski (to je prvi) je kazal . . 7.679 „ 22 „ leto storila, pripisovati tudi celemu odboru, poverjeni- -— kom, tudi posamnim udom, časnikom, na priliko ,,No- toraj se je pomnožil za 15.360 gold. 38 kr. vicam", „Slovencu", ki so vabili za Matico. Drugi Za poldrugo leto se je račun zato sestavil, da se tajnik bi mogel tudi to spolniti. Včeraj v seji odbo- po njem ravná tudi proračun, kteri se predlaga ob- rovi pa se je dalo tajniku darilo 150 gold. Že prednji enemu zboru; sicer bi vse govorjenje o proračunu bilo govornik je omenil, da ima veliki zbor veče pravice, ali iluzorično ali pa bi mogel odbor vselej čakati ob- Ako se odbor skličuje na §. 19., da ima le on pravico enega zbora, predno se zacnó tiskati knjige za prihod- določevati plačo, dá se pa velikemu zboru izkazati ta nje leto. Sklep računa in proračun sta tiskana v Ma- pravica iz §. 12. č. d), po kterem „véliki zbor razsoja tičinem letopisu. prepire, ki bi zarad kacih društvenih reči vstali med vseh posameznih računovih oddelkih in o pro- odborom in med drugimi udi." Po teh besedah gré ta računu za 3. leto bode slavnému zboru poročal g. bla- reč tudi pred sodnji stol vélikega zbora, sicer bi bile gajnik dr. Zupanec. njegove pravice sila majhne. Ne morem se ozirati na Iz sporočila, ktero je vredil knjižničar in odbornik preteklo, kar je odbor storil; o tem nočem govoriti; Ivan Vávrů, razvidi slavni zbor, koliko in ktere ie 0 tem, kaj bode za naprej? Ali bode gosp. Lésar knjige in rokopise da hrani Matičina knjižnica. Po tem voljan še dalje brez plače oskrbovati to službo ? More- imeniku se lahko ravnajo oni, ki si hočejo izposoditi biti se dobi kdo drugi, kteri bi jo opravljal brez povra- kakošno knjigo ali kakošen rokopis. čila. Ako se sklene, da bode tajnik plačan, naj bi se Iz imenovanih štirih sporočil, namreč: služba razpisala, ker je delà zmiraj več, knjižnica na- iz sporočila o odborovém delovanji od 11. maja ra^a itd. in pri tem naj se gleda na takega, kteri je 1865. leta do 27. septembra 1866; zmožen tudi spisovati in je sicer potreben. iz imenika matičarjev; Gosp. Svetec dokazuje, da to ugibati in določe- iz računa in proračuna; in vati gré le odboru, in skaže po primeri, da bi sicer iz imenika Matičinih knjig — je lahko razvideti, prejenjale odboru vse pravice , in po priliki z občin- da je Matica naša v poldrugem letu velik korak storila skim zborom, da véliki zbor postavi odbor, in temu naprej. Njen vspeh pa bode prihodnje leto tem veči, dá oblast, da izvršuje opravila: ker je vse to jasno, čem bolj si bodo vsi matičarji, zlasti pa poverjeniki in svetuje, da se prestopi na dnevni red. pravi rodoljubi našega naroda vsak po svojem uplivu £)r# Zupanec pojasni proračun/da v njem bo po- prizadevali, da Matica pridobi čedalje več udov; kajti stavljena vsako leto služba tajnikova s toliko plačo, nadjati se smemo in iz dosedanjih skušinj skoro za dokler se prej ne ve, ali se bo dobil tajnik brez plače, trdno sklepati, da nam bodo izročili marljivi slovenski Gosp. Noli trdi, da s tem odboru ni hotel dati pisatelj i čedalje í več primernih rokopisov. nobene nezaûpnice; da prilika med občinskim mestnim Složno in vsestransko delovanje vseh zvestih in zborom pa občnim matičinim zborom ne veljá, ker ta navdušenih rodoUjubov na duševnem polji slovenskega se vsako leto skličuje, kar se v mestnem zboru ne godi; da bi sicer obônega zbora, h kteremu prihajajo družniki celó iz daijnih krajev, treba ne bilo itd. Gosp. dr. Jan. Bleiweis omeni, da vsaka pravda sicer dobi advokata, ki jo zagovarja, in tako tudi ta, ki jo g. Noli pod krilo svoje jemlje ; al zbor smé le posto-pati, kakor velevajo pravila. Ako g. dekan Burger in g. Noli ništa zadovoljna in mislita, da ima občni zbor premalo pravic, jima ne ostane nič druzega, kakor nasvetovati, da se pravila premenijo. On podpira predlog g. Sveteca. Gosp. Svetec zavrača g. Noliju, da je povedal le priliko, ki ni toraj kar resnica; da se volivci mestnega zbora zbirajo vsako leto meseca marca, da družniki, ki gredó k občnemu zboru, popred vedó svoje pravice. Gosp. dr. Toman kaže, da predsedniku je naloga skrbeti, da postavnost vlada v zboru; da se obrača č. d) §. 12. na druge reči, na pr. na prepir o pošiljanji knjig itd.; da tedaj po §. 19. o tem ne more dati glasovati, naj bi torej g. Noli preklical svoj nasvèt. Gosp. Noli govori, da predlog, naj se pravila pre-naredijo, bi zdaj ne hasnil, da pa svojega nasveta o tajniku in o §. 12. ne more preklicati ter dá želi, da se njegov protest o tej razlagi zapiše v zapisnik. Gosp. dr. Tonkli razjasni pravoslovno, da posebna stvar vselej gré pred splošnjo; in ker je §. 19. prve, §. 12. pa druge vrste, mora obveljati §. 19.; stvar, o kteri je g. Noli govoril, ni nikakoršen prepir. Gosp. Noli ugovarja in ostaja pri svoji trditvi. Gosp. prvosednik pové, da ostane to do prihodnje odborové seje, do ktere se gospodj e, ki oprav-ljajo tajništvo, pogodijo. V pomenkovanji o računu prosi g. blagajnik, naj zbor izreče: ali se bodo za naprej še obligacije kupovale, in ktere? Sam imenuje zemljiške. Gosp. Pour misli, da bi bile bolje akcije od železnic, in svetuje, da se izvoli v odboru odsek, kteri naj poizvé, ktere več neso in ktere naj se kupujejo za Matico. Na opombo dr. Zupanca, da je nevarno to o času vojske, in na vprašanje g. prvosednika , ali hoče zbor o tem kako naročilo dati odboru, po glasovanji pade g. Pourov svèt, in odobri se g. Zupančev, na} se kupujejo obligacije zemljiškega odškodovanja. Potem je bila volitev odbornikov namesto izvad-ljanih na vrsti; oddali so se volilni listi in za skrutino-vanje naprosi g. prvosednik gg. Lésarja, dr. Zupanca in Vavrů-a. Ker posamezni udje niso dali nobenih nasvetov, poprime besedo dr. Bleiweis, da odgovori na vprašanje zastran Vodnikovega spominka ter pové, da hranilnična knjižica ima do oktobra t. 1. 1742 gld. 80 kr. in da izroči knjižico gosp. blagajniku, naj jo shrani v Werthajmovi škrinji. K sklepu ponavlja g. predsednik zagotovilo, da se odbor sam ni hotel polastiti nobenih pravic, da je redno ©pravljal svoje dolžnosti, in se zahvaljuje vsem , kteri so se udeležili vélikega zbora, ker občni zbor Matičin je slovesnost vsega naroda slovenskega. Skrutinovanje volilnih listov je bilo 28. septembra; izid volitve je pa ta-le: Oddanih je bilo 61 listov, izmed kterih eden ni imel podpisa in zato je bil zavržen. Glasovi so se razdelili tako-le: po 59 glasov so dobili gg. dr. Jan. Bleiweis, Anton Janežič, Luka Svetec, 57 g. Iv. Vávrů, 51 g. Fidel Trpinec, 50 g. Jož. grof Barbo, 49 g. Andrej Winkler, 44 g. Anton baron Cojz, 42 g. dr. Jož. Ulaga, 28 g. Peter Hicinger, daljnji glasovi so se razcepili na 18, 10, 9 itd. do 1. Po većini glasov so toraj za nove odbornike izvoljeni imenovani gospodje. Ker 14. §. Matičinih pravil pravi, da mora izmed 40 odbornikov vsaj 16 navadno prebivati v Ljubljani, zato se iz tega lahko razvidi, da smé Matičini odbor imeti tudi več ko 16 odbornikov v Ljubljani bivajočih; ker g. Svetec zdaj biva v Ljublj ani, zato je odsek za skrutinovanje njega zapisal med ljubljanske odbornike, tako da prihodnji Matičin odbor šteje 17 ljubljanskih in 23 vnanjih odbornikov. Uvi. Zgodovinsko-politične razprave. Avstrija v različnih dôbah. (Dalje.) 2. Avstrija od leta 1848 do 1860. Ta narodna gibanja, ti slovanski koraki stopili so na vseh stranéh 1848. leta prvikrat z velikim hrupom pred svet. H ;ij, Kar se tiče zapadne Avstrije, odbijali so Slovani na Ceskem nemški parlament v Frankobrodu po slavno znanem odgovoru najizvrstnejega današnjega po-vestničarja českega, in ravno tako tudi vemo, da so poslanci iz slovenskih dežel s hudo malo glasovi (neki kranjsk poslanec s 7 glasovi) odpotovali v Frankobrod, narod ni hotel kaj vedeti o teh veliko-nemških kome-dijah. In ko so istega leta štajarski Nemci zvonili rogoviležem v Beču na pomoč, dolnji so se Stajarci posebno po slovenskih goricah tudi pripravljali, al — ne za Beč, ampak zoper rogoviljstvo nemško. — Kar se tukaj hvala Bogu! ni dogodilo, to pa se je vresničilo na iz-točni strani, kjer so Magjari pokazali, kamor z novim ustavom leta 1847—1848. nameravajo. Južni Slovani so pograbili orožje ter je nesli zoper Magjare; imena Jelačića bana pravi južni Slovan ne more drugače izreci, kakor z največim poštovanjem; ime Stratimirovićevo še sedaj svetio blišči na nebu avstrijskih Srbov ; Slovaki so se gibali in od svoje straní tudi doprinesli, kar je bilo mogoče, da pokažejo slovanski protest zoper ma-gjarsko nasiljevanje. In da-siravno je leta 1850. nasto-pil absolutizem, niso tega krivi ne Jelačić, ne Cehi, niti sploh Slovani; ker prva je dolžnost narodu, da se obdrží na življenji; kdo si bo brez vse brambe dal odrezati glavo ! — A čudna je reč ta, ki je nastopila leta 1850. Slovani kakor narod so edini 1848. leta zvesto branili Avstrijo , Nemci in Magjari trgali so jo na dve, Talijani na tretjo stran. Al nastopivši nemški absolutizem pritisnil je v narodnem oziru najhuje ravno Slovane,, kterim do 1860. leta se ni smelo reči, da so le edini oni obdržali državo; — kar je koli dihalo slovanski , ni se smelo narodno gibati, kakor da bi bil Palacký 1848. 1eta grešil, rekši, ,,da bi avstrijski Slovani morali osnovati Avstrijo, ako bi je ne bilo že gotove." In ker so Magjari kakor preobladani puntarji bili na tleh, zato so izmčd gori omenjenih narodov edini Nemci nosili véliki zvonec/ kulture in absolutizma. Deset let vladal je po vseh kotih absolutizem ; germanizem je z novega pokril vse slovanské, magjarske in rumunské kraje, in začel se je v svoji prevzet-nosti in slepoti vrivati še celó tam, kjer je do sedaj brez upiranja vladal talijanski jčzik; ne samo Dalmatinci in Istrijani, ampak še celó1 Lombardezi in Bene-čani morali so se učiti jezik mateť© Tevtonije. Absolutizem je hudo gospodaril na materijainem polji; narodi so začeli pešati po prevelikih davnih, novih poti do dohodkov pa absolutizem ni znal o'dkriti. Poleg tega so germanizacijo kaj težko čutili Čefyi, Slovenci in — Magjari, kteri so popuntavši se najve^ primogli k temu, da se je absolutizem z germanizmon? zopet vgnjezdil v Avstrii. ' Hudi bitki pri Magenti in pri Solferini 1859. leta odločili ste o tej hudi mori avstrijskih 1 narodov. Ker je hudo delovalo na zunanjo čast naše države, da je voj- 323 ska (armada), na ktero desetletni absolutizem trosii > Mi blodimo pa tudi vlado, ker ji kličemo starodavne kar koli je bilo mogoče, po treh hudih bitkah morala spomme nazaj, in prečimo, da obilnega števila svojih dr- perniku se ukloniti ter bežati med štiri znane trd- žavljanov ne more zadovoljiti. Jeli mogoce, da bi Slo-njave, zato je vsak mislil, da mora biti konec absolutizmu ™ " ~ * ~ vake, Rusine m strij germanizacii, lum oc j« un^ uaujow, u« ^ » -opustila osebno politiko na Laškem, ter bolj se tudi se bilo djati da bo Av- pravu umirila? w — ----- J---- v lUV^UVVJ R/J. uiu* Srbe, Rumune, Slovence po historičnem dežele celiti začela hude rane, ki djari In kaj smo neki po tem potu dozdaj dosegli? Ma- uBiraje ua samo ovujc uc&cíc neliti uuuo iauc, n.* kterim smo pripoznali historične pravice, so si so nam globoko vsekane bile po absolutizmu, germani- iz njih napravili trdnjavo, v kteri vršé brez obzira na druge narodnosti, svojo izključljivo národno do- 1 • J • 1 1 • 1 • j ^ • v • •• i • t JL 1859 zacii in po krivi zunanji politiki. Laški boj ^ ^ _____ leta v rokah Napoleonovih bil enako sredstvo, kakor litiko. Cehi so historični pravici za ljubo prepustili 11 1 ' Slovake, Rusine in Slovence same sebi. Ali so Nemci 1805. in 1806. leta v rokah prvega Napoleona , iz nekih nemških deželá skoval „rensko zvezo ko y Avstrija p i. ioni, UilOlltl IC Lia uumauw u ' J J "*■ res so 1859. leta poredoma mnogi knezovi iz Laškeg prisili misliti le na domače svoje zemlj je da In ali Madjari zato pripoznali pravo češke korune? malo! Doklej se bomo še dajali prevarjati? Ne morali pobegniti, in • » Vse se giblje in suce po celi Evropi po načelih na- jím vec bilo vrniti se ondi nazaj. rodnostnih, a mi Slovani bi zaostajali? — Mi hočemo historično (Dalje prihodnjic.; Glasi državnopravnih reeeh. \. živeti, razvijati se in napredovati: to je pravo, naše pravo od veka. Hvalimo Boga naše da je v ; ^^^T v vvfc » ** i jutyj^a* j \JLCAI ju gu- krat napočila doba narodnosti, nam Slovanom gotovo Historično pravo in narodna ideja. Spisal L. S. „Prosta je pot, ki z ozirom na postavne pravice pelje do porazumljenja vseh narodov Mojih." naimileiša. Ne bodimo proti njej se ji, da ne otide memo brez naše koristi. nazadnjaki; ne glušimo Ali porečete: vlada še ne Morebiti da ne. Ali to je spet gotovo pripoznava narodne ideje. da sumijenja vsen narouov axujiu." íuui^miu vi.«, uv. xau «v o^u guiwuj v-ua ne mOFOmO Cesarski manifest od 20; sept. 1865. ^ vselej čakati, dokler bi se vlada s to ali ono idejo do Po strašnih državnih zgodbah z velikanskimi nasledki, dobrega sprijaznila; saj tudi mi imamo na postavni poti kterih vrsta seše ne da pregledati, nastopa spet z vso silo pravico vladi pot pokazati, ne samo ona nam --------------------x"--o------7------r" ~jt--------------* l«ui ^vu ^v/ttmumiw* , K>l*LMX\J vuh 1uvju j saj v1ux, na dnevni red notranja organizacija avstrijske države, da dandanašnji po historičnem principu svojih narodov vidi Nepobitna menim je resnica, da mora nova notranja more zadovoliti. uredba avstrijska taka biti, da bo zado valjala pravičnim Ali j e verjeti, da uu xuv/ivs íicvuv y vilu« í.jlh j v-* » VIJ v Wj ua scj ii« inninfii. na Pemskem, ali Slovani na Ogerskem ali v Galiciji zahtevam vseh avstrijskih narodov, Nemcev kot Slo- dadó majorizirati brez nevarnosti tujega vmešavanja? Jedini národni princip je vsem narodom enako pra- Nemci vanov Madjarjev kot Rumunov, a ne samo nekterih. vičen on edin more vse zadovoliti, in tako postati Iznova nas ta ja za nas Slovane važno vprašanje: kterega načela se bomo pri tem držali? Ali narodne ideje, trdno stalo ednakosti, svobodi in bratínstvu med\mmi i • i t • w rv « • • i i • i «1 -r\ • ___ - ' ^ . . / ali historičnega prava? Moja misel bi bila: Primimo se narodne ideje! Nekteri se bojé, da bi cela kodrcija nastopila bi se hotela država po národnosti organizirati ; ali naj se Historično pravo je bilo morebiti takrat na pravem pomisli, da se nobeno načelo, ni historično ni národno mestu, ko se je vlada še trdno držala svojih starodavnih ne da izvršiti do zadnje pike vladale pogodbe leta 1815., na takrat, ko se o narodnosti tradicij ; ko so na zunaj znotraj pa germanizacija; niti črhniti ni smelo. Takrat je res kazalo, uteči se historičnemu pravu, ker je to edino „ad extremum," vodi „ad absurdum:" ? zakaj v se y — ~ nekaj upanja imelo, da se ga bo vlada že iz ljubezen do starodavnih tradicij vsaj kolikor toliko držala. vsaka reč gnana pa to mora vendar vsak pritrditi, da po narodnosti država nikoli ne bo tako raztrgana in rakosana, kot je zdaj. Pa naj gotovo, da historični bi to že bilo, kakor si ? b hoče, to je princip veliki množini avstrijskih narodov ne more —j —j ——-----— —— zadostiti, pa vendar zavisi Avstrije moč, in rekel bi, Dan današnji je to drugače. Narodna ideja je za- tudi njen ostanek, le od zadovoljno s ti njenih narodov. vladala po svetu. Topovi so pri Solferini in Sadovi razdjali historične ideje, premenili stare historične meje. Kaj nai v tacih okolišinah bode vodilo nam Slova- Ozir po domačii. Potovanje k sv. Križu pri belih Vodah. nom avstrijskim? Jaz trdim, da je med vsemi avstrij-skimi narodi historično pravo nam Slovanom naj mènj milo, da ugaja mnogo bolj Madjarom in Nemcem, nego 9- avgusta t. 1. sem se napotil s svojo sestričino nam. Historično pravo je dobri polovici avstrijskih Slo- ktera mi je na potovanji kot zvesta prijateljica v ve-vanov historično krivo. Historija je najmilejša ti- selje iû krajši čas služila. Ravno sem přišel na Sleme t stému, ki je v faktični posesti; zakaj tudi ta je nekako e neKaKo je, »m, iw mcji ^iv^v .u da Nemci ko je začelo zlato-rumeno solnčice lukati iz-za Ježe- precej visok vrh, ki meji Koroško in Stajarsko f historično opravičena; pa preočitno vidimo in Madjari po istem historičnem pravu zahtevajo gospod- se svojega „Beati posidentes vega vrha stvo nad Slovani. Držé in historično pravo tolmačijo, kakor njim bolje služi. Ali ni nespametno za dvoúmen naslov tega prava dajati jasno idejo narodno? Mi , i aj i^lo.l »v/ luoiuiiouc^di ibictid ic uiuu.ii_u.ij ^mutimo) sebe in vlado. Povse ga sprejeti ne moremo, ako podpornika visoke v nebo strmeče Raduhe, in razpošiljati svoje kristalno-čiste žarke po moji domovini, romantični Solčavi. Vsedši se na zeleno tratico spomnil sem se Davidovih besedi, s kterimi je občudo-val stvarjenje Božje, rekoč: „Etenim firmavit orbem prijemši se historičnega stala le blodimo (mo- terrae, qui non commovebitur." Razgled kteri se ti nočemo samih sebe uničiti. lega s tem 7 loi i ac J lj u i uuu uuui liju v cuiiui. Aiaogiou , «w m ____________ tukaj ponuja, je nepopisljiv. Na jugu se dviga velikan- da nočemo' ce- Veža, v zahodu gorata Rinka s sivo O s trico, ; podkopujemo sami svojo podstavo. Jaz historičnemu principu pripisujem krivico, da Slovani nimamo skupnega programa, pa mislim, da ga niti ne dobimo dokler se bomo na historijo ozirali. Njemu pripisujem jaz tudi strašno različnost v mislih na zadnjem zboru trojedne kraljevine. Kako je mogoče slovansko narodnost spraviti z madjarskim historičnim pravom ? Kako n. pr., Reko vteloviti trojedni kraljevini in vendar se historičnega prava držati? na severni strani zobata Olše va in v izhodu košata Rad uha. Po Ostřici so se sneženi ostanki, kteri bodo letos obležali, v solnčnih žarih enako diamantom v dia-demu lesketali. Savinja se je sumljaje vila med tem- nozelenimi pašniki, kot srebern pas. Gorske ptice so posedale po ostro-zobatih robih omenjenih gorá in dvi-gale se pod višnjevo nadstropje sinjega neba. Hladni vetrovi so pihali in bučeče se zaganjali od skale v skalo. Oddahnivši si enmalo sem pri odhodu izgovar* 324 jal druge vrstice že omenjenega, v starem zakonu naj- dini, pa tudi odraščenim, milogl y bogoljubnejega kralja, namreč: „Testimoma tua credi bilia facta sunt nimis." Ob osmih sem přišel v Št. Jakob petj y rekoč pošteno slovensko Kjer pesem glasi y sem ravno Tam poštenih ni ljndi > gospoda pnika iz cerkve gredočega srečal. Cerkev Jakoba stojí na prav prijaznem holmcu, raz kterega se lahko cela Kopr pogleda Drugo se mi Je zdelo vse po navadi, samo pred cerkvijo sem zgrešil kokljo, ktera je vsako nedeljo svoja piščeta, farane, ljubeznjivo zbirala pod svoje perute, pa ne ogrevati jih, ampak obrisovati jim čelni znoj in hladiti jim vročo kri, to je, In to je gola resnica. Kar jaz pomnim, vedno sem slišal, da so se v isti okolici pogajale velike hudobije, tatvina in zeló umori, česar spominska znamenja silovito usmrtenih dokaj dokazujejo. Vendar pa moram i, ampak omeniti, da domačinci niso tako slabo-značaj ptuji ljudje, posebno izprideni, z nožem vsako postrežlj in grešil sem lipo dišečo, prekrasno drevo y kteri bi bilo, ninah kot listj priredjeni Lahoni, kterih je po istih jako trave. Da imajo vzrok, klatiti se ako bi jo bil kdo ogladil (votla je že tako bila), gotovo imelo tudi toliko ljudi prostora, kot v isti, ki jo je dopisnik SS. izpod Junske doline omenil v „Slovencu" štev. 69. Ko sem pozvedal, kam da je prešlo velikánsko drevo, odgovorili so mi župnik sledeče: „Ko smo . . Pa istih krajih, zató ima skoraj vsak pred svojo leséno okoii ktere kot vrabec črn ----~ — * "j*" , kočico naloženo kop gU in marogast celi ljubi dan neprenehlj (Konec prihodnjič.) teka obhajali lepo nedeljo, so mládenči na čast veči sloves nosti po navadi streljali. Nekdo pa je možnar k lipi prislonil, in prigodilo se je, da se je s silno močjo, ker je bil pretrdo nabit, v domače drevo zakadil in ga zažaril Slovstvene stvari Priporočiv se Laknarju, odrinil sem jo po pot » Slovstvena drobtinica. Ni vse tuje, kar se kaze tuje. Novice" so poslednji čas enekrati opomnile : naj dolgočasnem grabnu proti Crni. Celó dve uri dolg sem občudoval malo pa zeló hrumečo tekočo vodo in ki se cesto y omiloval živino, ktera po nji voziti mora in premišljeval nečimernost faranov, da je ne popra Na polovici poti sem vij o okolici bivajočega znanca .v. , v*« jv r sreči srečal nekega v ki mi je sporočil y da 80 J° brez potrebe nikakor ne zametujemo besedi nam kažejo tuje , pa so vendar naše, in naj se nikar ne bojimo vdomačiti si tacih besed, ki si jih je iz la-tinščine ali grščine izposodil tudi Francoz, Talijan* Anglež in Nemec. Unidan sem prebiraje Vodnikove „Novice" na- y že letos šestkrát od konca do kraja popravili, pa vedno jo huda nevihta, ktera vse lijake navzdigne, pokončá ter je tako oprostil svoje sobivalce vsega suma. Dalj naprej so začeli hribi manjši prihajati, ozek járek s< letel na sledeči stávek ) ki sem ga iz „Novic" prepisa! za Novice" in ga vam pošiljam, ako vas je volja se je časoma spremenil v zeleno dolinico, in mislil sem, zdaj pa zdaj se mi bo prikazal prelepo pozlačeni križ s pe-telinom kviško na stolpu črnske farně cerkve; pa za- ni bilo ne sluha ali duha o njem. Dospěvši v da ga daste svojim čitateljem v berilo, če tudi se ne skladamo o tem z Vodnikom, da Slovenci in Nemci nikoli ne kradejo. Glasi se dotični odlomek, v kterem Vodnik g08toljubnost Slovencev popisuje, tako-le: stoni V J / 1/ A Crno idem precej k cerkvi, al kako se prestrašim ko vidim vso osmojeno in sè širokimi deskami pokrito cerkev. Sedaj sem se še pomnil prevelike nesreče Stol ktera je Crnjane pred tremi leti po ognji zadela pova tvorina je za cerkvijo poravnana in med cerkvijo in duhovšnico stojí neka koliba, v kteri visijo novi .v Crno nrineliani 1. 1863. prekrasno izdelani zvonoví Vnanja oblika je jasen dokaz, da so delo izvrstnega zvonarja Samasa v beli Ljubljani; pa ko sem od zno- Beseda góst je enaka latinski: hospes ali ho-8 p i s in nemški Gast. Učeni možje so davno pred nami dokazali, da Latinci, Nemci in Slovenci ne kradejo eden drugemu besed, temuč da so med seboj bratje ene silno stare matere, ktera jih je v Azii med Perzi-jani in druzimi ljudstvi rodila. Ce so dalje narazen sli^ bolj se je ločil jezik med njimi; same koreninske besede imajo še nekaj stare podobnosti. Zatorej je ne-umno jezikom tatvino očitati, ampak vedeti je treba? da naši evropejski jeziki tudi s perziškim in hebrejskim staro žlahto, in nekaj podobnosti kažejo." traj pogledal véliki še čez 30 stotov težki zvon ) sem apazil y da se zeló luši in da so ga že v tem kratkem času več kot trikrat obrnili, kar me je opomnilo pre govora, da „ni vse zlato, kar se sveti." Na to sem se Slovenska glasba. 99 Narodni napevi m sè svojo tovaršico^ podal krčmarju v celi Matevžu najznamenitejemu tako se glasi naslov ga zvezka družinskih pesem rm a JLTJLC1 tu V £i\X y U OJ £J LICIš ULI \J LÀ A 1/1/J w ULI 14 -------O T ** v ' ~ O — - ^VO^JLJL da sem se okrepčal z juho in pokojnega Riharja, kteri je te dni přišel na svitlo kapljico dobrega vinca. Tamkaj sem našel šopek nem ških kulturonoscev, ki pa razun nekaj rudarjev niso bili domači, ampak inostranci. Pogovarjali so se o pre-teklosti, sedanjosti in vojskinih zadevah; tudi o centra-listih in federalistih so marsikaj kvasili. Ker smo si Ta zvezek obsega res mičnih pesem 15, n. pr. „Noč na blejskem jezeru," „Prijatelj," „V logu domačem," „Pesem mlatičev" itd. Priporočamo tedaj živo ta novi sno-pič iz zapuščine slavnega Riharja vsem slovenskim pevskim družbám, čitalnicam in sploh vsacemu, kogar bili čisto nasprotnih misli, zato "sem se hitro odstranil veseli národno petje. ^ Dobiva se ta zvezek, kakor tudi in šel svojo pot, zdihovají y f da bi ki 8 pametjo kupčuj > vkljub ako bi me srečal kdo7 godnim časom je vsa- prvi zvezek družinskih pesem „Venec" nih cemu za en groš preskrbel pesem po nizki ceni pri sestri Riharj nišču ljubljanskem. « di drugih cerkve v seme pol uri se je lepa črnska dolinica zopet spre-menila v temen, kamenit graben, po kterem drví dereč potočec. Na desno in levo se dvigajo veliki vrhunci, obraščeni z jelšo, brezo, smreko in mecesnom. Pihal je Kratkoeasnica. * Neki za blag ojih ovčic skrben fajmošter so hlađen veter, ki je omenjeno drevje sem ter tje zaga- faranom svojim živo priporočali, naj jim prinesó vse jal, enako zelenemu morju ptičj in hitro sem se spomnil Slomšekovih besedi a i i t t • # . # • \/ 11% i 1 petje je omolknilo take bukve, ktere člověku gl y ktere so kvarij ; da jih Drug vo mesajo in mu srce dan pritira dobrovoljen izustili pri svoji tretji, pa žalibog poslednji obiskavi kmet svoje in svojega soseda davkovske buk #olčavskih faranov 21. junija 1861, priporočevaj mla rekoč: „tukaj vam ) ováv«» V.MIUVVÍ3 IVO UUBkVil' C, gospod fajmošter, prinesem tište 325 bukvice, ktere nam najbolj glavo mešajo gospod fajmošter storili, tega ne vemo. << Kaj SO kmet ali bajtar, přemožen ali reven, ampak sploh na to, koliko se jih more pod streho spraviti po 30, 50, 70. Tako ima nekter bajtar po dva častnika in še prostake. Dopisi. Dokler bo ugodno vreme, se Zagrebu 28. sept. Figaro qui, Figaro la* to še prestane, zato ker se ljudstvo jim tako ali tako umakne, ker ima delo na i v Ad^ituu o^f/b. — Jgmu tjui, A i^ai v ie* — ali kakor eden naših časnikov pravi: „pojavlja se sad polji. vati? - j;------^ ------, -»-V/A lili« Ali kaj bo po zimi, ko ne bo moč na svilah bi-To bo gnječa po hišah, in bati se je kužne bo- ovdje, sad ondje te opet ga neima