GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ 0 ŠT. 32 0 LETO X 0 21. AVGUSTA 1971 »Aparati« Ljubljana Uspešno poslovanje tovarne v I. polletju Izredno ugodni poslovni rezultati. Naloge, zastavljene z rebalansiranim gospodarskim načrtom, kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, niso le dosežene, temveč celo presežene. Stroški in poslovn' rezultat Vedno večja pomembnost osnovnih sindikalnih organizacij POTREBNO JE VEČJE PRIZADEVANJE ZA REDNO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH v ugodnem doseganju proizvodnje. Enota 500 — Releji je dosegla polletni plan po vrednosti s 1033 % in letnega z 52,1 %. Lanskoletna proizvodnja istega obdobja je bila letos presežena za 50,2 % ob istočasnem minimalnem povečanju števila zaposlenih samo za 10,7%. Ti rezultati jasno kažejo visoko povečanje produktivnosti kot rezultat boljše organiziranosti proizvodnje in tehnologije ter prizadevnosti kolektiva in vodstva enote. Zelo ugodne rezultate je dosegla v okviru enote 500 tudi montaža v Dobrepolju, Ler je presegla načrtovano obveznost za 21,9% in lanskoletno polletno realizacijo za ob skoraj nespremenjenem stanju delovne sile. Tudi enota 600 — SVN je dosegla zelo ugodne proizvodne rezultate. Ti uspehi se kažejo v 110,9% doseganju polletnega in z 58 % doseganjem letnega plana. Letošnja Proizvodnja je za 49,2% več-lu od lanskoletne proizvodnje v istem obdobju. Visoko realizacijo je enota dosegla Pr' samo 113% povečanju delovne sile. Tudi v tej enoti relativno manjše večanje delovne sile od večanja proiz- Akcijski program Zveze sindikatov Slovenije in njegovo uresničenje je v največji meri odvisno od delovanja osnovnih sindikalnih organizacij in aktivnosti njihovih izvršnih odborov. Prav v njem je ena izmed nalog »izobraževanje za delo in samoupravljanje«. Naj na kratko navedemo samo nekatere očitne probleme. Prva ugotovitev je seveda v tem, da bi se osnovne sindikalne organizacije morale aktivneje vključiti v prizadevanja za redno izobraževanje odraslih in zahtevati od organov upravljanja in vodilnih, naj ta vprašanja obravnavajo enakovredno z drugimi. še posebej so člani predsedstva opozorili na neracionalno porabo namenskih sredstev za to. Tu je delovanje sindikata še kako potrebno. Velikokrat namreč odteka ta denar nenačrtno, ali pa imajo od tega koristi le redki, ponavadi vodilni in nekateri specialisti za svoje izpopolnjevanje doma ali v tujini. Nekateri člani predsedstva so sc še posebej zavzeli za sodelovanje sindikalnih organizacij pri urejanju teh vprašanj, ker so marsikje kadrovske službe strokovno prešibke, da bi jim bile same kos in jih mogle zadovoljivo reševati in sploh vplivati na usmerjanje izobraževanja v delovnih organizacijah. Tudi odnos do izobraževanja in celo do strokovnega usposabljanja zaposlenih je včasih kar čuden. Znani so primeri, da so postavili tiste, ki izredno študirajo, pred dejstvo ali prekiniti s študijem ali pa zapustiti delovno organizacijo. Na dlani je, za kaj gre! Tako rivalstvo je predvsem posledica resnice, da mnoga delovna mesta zasedajo ljudje z neustrezno strokovnostjo. To gre celo tako daleč. da se ponekod upirajo zapisati v samoupravne sporazume, koliko bodo namenili za izobraževanje, češ da pri njih ni tega problema. Če govorimo o združenem delu, je potem kontinuirano izobraževanje in usposabljanje družbeni problem in so taka stališča samo zgovoren primer namerne in družbeno škodljive ozkosti, ki noče pogledati čez prag. Rekli smo že, da ne gre samo za strokovno izobraževanje in usposabljanje, temveč gre tudi za družbeno izobraževanje, brez katerega si še večje učinkovitosti samoupravljanja sploh ni mogoče zamisliti. Torej lahko zapišemo, da je oviranje rednega izobraževalnega procesa odraslih v bistvu odkrito oviranje samoupravljanja. Nekateri so v razpravi opozorili še na eno oviro. Ta se kaže v naši že skoraj tradicionalni zaprtosti nekaterih delovnih organizacij. Za izobraževanje namreč storijo samo toliko, kolikor je mo- goče storiti v lastnem okviru. Odpove pa prav vsaka pripravljenost1, kaj več storiti v okviru panoge ali celo izven panoge, neglede na to, da so prednosti združevanja moči v tem še tako očitne. Res pa je tudi, da niti pri gospodarski zbornici niti pri zavodu za šolstvo SR Slove, nije — tako so nekateri poudarili — niso za reševanje teh vprašanj doslej napravili kaj več. Povsem nerešeno je tudi vprašanje dodatnega izobraževanja vodstvenega in visoko strokovnega kadra, oziroma vprašanja njegovega občasnega obnavljanja znanja v okviru fakultet ali kako drugače. Podcenjujejo ga podobno kot družbenoekonomsko in splošno izobraževanje. Seveda je vprašanje izobraževanja najbolj problematično v manjših delovnih organizacijah (do 500 zaposlenih). Jasno pa je, da se sindikati zavedajo stalnosti zahtev po izobraževanju, saj je logično, da gre tu za proces in ne za enkratno nalogo. Proizvodnja Tovarna je polletni proizvodni plan dosegla s 105,6 %, letnega pa s 53,9 %. Rast proizvodnje bolj nazorno kaže primerjava z istim obdobjem leta 1970, saj je letošnja polletna proizvodnja skoraj za 50% višja od proizvodnje I. polletja 1970 ob komaj 11,5 % povečanju delovne sile. Letošnjo proizvodnjo je spremljala stalna problematika povečane oskrbe z repro-materialom iz uvoza in pomanjkanje likvidnih finančnih sredstev. Kljub navedenim težavam lahko trdimo, da smo probleme uspešno reševali, kar se končno odraža S seje predsedstva republiškega sveta ZSS vodnje kaže tendenco, da rast in razvoj tovarne slonita predvsem na povečanju produktivnosti in intenzivnejšem poslovanju. Ob tako povečani proizvodnji tovarne je razveseljiv podatek, da sc zaloge naših izdelkov pri IC znižujejo in to za 8,6 % ob primerjavi z začetnim stanjem. Te zaloge ne vežejo niti enomesečne proizvodnje in njihovo stanje kaže, da tovarna ne proizvaja nekurantnih proizvodov. Skupni stroški poslovanja so za 3,1 % višji od prilagojenih planiranih in to predvsem zaradi povečanja stroškov izdelavnega materiala, kateri so višji za 9 % od planiranih. Večja odstopanja so tudi pri pomožnem materialu za izdelavo in pri storitvah. Ostali pomembnejši stroški se gibljejo v okviru predvidenih z manjšimi odstopanji. Delež materialnih stroškov v strukturi skupnih stroškov iž leta v leto narašča, kar je (Dalje na 5. strani) Gradnja novih prostorov za kranjsko tovarno je v grobem že v zaključni fazi. V stavbo bodo v kratkem prišli izvajalci za obrtniška in instalacijska dela, ki so planirana tako da bodo le-ta gotova najprej v prvem, nato v drugem nadstropju in po istem redu do zadnjega nadstropja, s čemer bo dana možnost, da bo še letos možen prenos proizvodnje v I. in II. nadstropje. S selitvijo montaž v nove prostore bo obrat ATN pridobil precej površin, s tem pa se bo vsaj začasno rešil velike pne-natrpanosti v. sedanjih prostorih ISKRA na beograjskem sejmu Od Uprave BEOGRADSKI SAJAM smo prejeli pismo z zelo laskavo vsebino in pohvalo o našem nastopu na 15. mednar odnem sejmu tehnike v Beogradu. Naše podjetje že vrsto let sodeluje na tej veliki mednarodni prireditvi, letos pa smo prejeli pismeno priznanje, ki ga v celoti in v originalu navajamo: »Povodom uspešnog privodjenja kraju, ovogodišnjeg XV. medjunarodnog sajma tehnike u Beogradu, oseča-mo se obaveznim, u prvom redu, da najtoplije zahvalimo na učešču vaše radne organizacije koje je, smatramo, doprinelo opštem izgledu i rezultatima priredbe. Zahvaljujuči na saradnji svim Vašim drugovima, koji su na bilo koji način učestvovali u organizovanju Vašeg ¡zlaganja u Beogradu, sa zadovoljstvom Vam upučujemo najiskrenije čestitke za veoma uspelu orga-nizaciju i izvanredno oblikovanu izložbu. Izražavamo nadu da na Vašu saradnju i razumevanje možemo, u zajedničkom interesu i ubuduče da računamo pa molimo Vas da primite naša uveravanja da Vama, i svim Vašim saradnicima, rado stojimo na raspolaganju za sve što za Vas može biti od koristi. Želeči Vam mnogo uspeha u daljem radu, uvereni smo da čemo imati priliku da Vas, kao izlagača, pozdravimo i na XVI. medjunarodnom sajmu tehnike u Beogradu, od 12. do 21. maja 1972. godine pa, u medju-vremenu, ostajemo sa izrazima drugarskog poštovanja.« Zaslugo za tak uspeh je nedvomno pripisati vsem, ki so sodelovali v pripravah za izložbo na tem sejmu, še posebej pa službi Marketinga, ki je z izredno veliko prizadevnostjo in strokovnostjo pripomogla, da se ISKRA v zadnjem času tako uspešno predstavlja potrošnikom. Mišljenja smo, da je naša propagandna služba zelo uspešno predstavila program »ISKRE« doma in v tujini in veliko storila za afirmacijo Iskre, ter nas postavila med najuspešnejše razstavljalce na sejmih. Upamo, da bo tako tudi v bodoče. DIREKCIJA DOMAČEGA TRGA ISKRA COMMERCE s: Poslovanje v prvem polletju ■■ PRODAJNE CENE SO BILE V I. POLLETJU NESPREMENJENE — UČINKI PODRAŽITVE REPRO-MATERIALA SE NISO V POLNI MERI PRIŠLI DO IZRAZA — POSLOVANJE JE MOČNO OHROMLJENO ZARADI HUDE NELIKVIDNOSTI ANALIZA POGOJEV POSLOVANJA V prvem polletju je prišlo do korenitih sprememb v poslovanju gospodarskih organizacij. V začetku leta je bila, zaradi devalvacije dinarja, spremenjena pariteta dinarja. V zvezi s tem je treba za komercialne kredite v naslednjih letih odšteti ca. milijon dinarjev več (956.597 din) kot prej. Neposredni učinek devalvacije se je pokazal v letošnjem prvem polletju zaradi zvišanih obresti in odplačil. Zvišane anuitete vplivajo na poslovni uspeh tovarne. Situacije še poslab- ■■ BB Dolar nima več zlate podlag© Zamrznjene cene in mezde, obremenjen uvoz ■■ ■■ ■■ ss BB BB BB BB BB Predsednik združenih držav Richard Nixon je v nedeljo, 16. avgusta po televiziji objavil, da ZDA do nadaljnega ne bodo več menjale dolarjev v zlato na zahtevo tujih vlad in centralnih bank. Za uvoz iz tujine bo treba plačevati posebno dodatno dajatev v višini desetih odstotkov od vrednosti blaga. Vlada ZDA je za devetdeset dni zamrzni- »Elektromehanika« Kranj izvoza Na sejah 30. 7. in 3. 8. je poslovni odbor v prvih točkah dnevnega reda razpravljal o poslovanju tovarne, proizvodnji v juniju in prvem polletju ter predlogu plana proizvodnje za leto 1972. Čeprav letošnja šestmesečna proizvodnja kaže ugodno sliko (115,7%), je poslovni odbor ugotovil, da je prišlo v preteklem mesecu do določenih zastojev in problemov v poslovanju tovarne, ker so v posameznih obratih imeli istočasno kolektivni dopust. S tem v zvezi je PO naročil upravi tovarne, da v interesu boljšega poslovanja tovarne, do konca letošnjega leta prouči možnost, da bi v prihodnjem letu imela celotna tovarna kolektivni dopust. Poslovni odbor je potrdil tudi predlog plana proizvodnje za leto 1972 v skupni vrednosti 541,137.000 din in v okviru te vrednosti predlog plana izvoza za prihodnje leto. Glede na trenutno in predvideno stanje jugoslovanskega gospodarstva pa PO zahteva, da se vrednost izvoza poveča iz predvidenih 9,230.745 $ na 10,000.000 $. Iskra Commerce naj do konca leta prouči možnost večjega izvoza. Poslovni odbor je bil podrobno seznanjen s problematiko vzdrževanja zgradb. instalacij, naprav in strojev. Po razpravi je bil dan nalog, naj se zaradi obširnega obsega dela in pomanjkanja ustreznega kadra ugotovi kaj je še ekonomično vzdrževati in kaj je bolj ekonomično odpisati oz. izločiti iz proizvodnega procesa, in kaj se nam splača samim vzdrževati, kaj pa je bolje, da vzdržujejo drugi. Glede samoupravnega sporazuma se je poslovni odbor v načelu strinjal s predlogom osnutka samoupravnega sporazuma kovinske in elektroindustrije (VII sporazum). Predlaga pa naslednje spremembe in dopolnitve: Člen 5. Točno naj se določi kakšna izobrazba oz. strokovna usposobljenost se upošteva pri vodilnih delavcih. Dodatek naj se določi tudi za delovna mesta, kjer imajo delavci v okviru obsega dela v večini vodstvene funkcije. To velja predvsem za večja podjetja, kjer npr. vodja delavnice s 300 zaposlenimi ni vodilni delavec po splošnem aktu. Člen 13. Delavec tudi v primeru zmanjšanja OD zaradi bolniških izostankov ne bi mogel prejeti manj kot določa člen 11. Člen 14. Določi naj se tudi maksimalni procent pri sredstvih za izobraževanje in stanovanjsko izgradnjo. Prav tako naj se določi prispevek delavca k prevoznim stroškom za prevoz na delo. Člen 15. Višina dnevnice za potovanje v Jugoslaviji naj znaša 100,00 din, delavcu pa naj se proti obračunu povrne 50% stroškov za prenočevanje. Sporazum naj uredi tudi prejemke iz naslova delovrš-nih pogodb. la cene in mezde. Hkrati so ustanovili posebno vladno komisijo, ki bo pripravila ekonomsko politiko za čas po izteku zamrznjenja. Predsednik Nixon je dejal, da gre za najcelovitejšo preusmeritev ekonomske politike ZDA v zadn jih štiridesetih letih. V svežnju ukrepov, ki jih je objavil, so tudi olajšave za nove investicije, zmanjšanje dajatev za nakup avtomobilov, ustavitev zviševanja plač v državni upravi in šestmesečna ali enoletna odložitev za nekaj že sprejetih socialnih reform. Predlagani ukrepi ameriške gospodarske politike, zlasti tisti, ki se nanašajo na položaj dolarja kot »drsečega denarja«, so naleteli na velik odmev v jugoslovanskih bančnih in finančnih krogih. Čeprav v teh krogih za zdaj še ne ocenjujejo nadaljnja gibanja položaja dolarja in možnosti za zmanjšanje njegove vrednosti, pa menijo, da je napovedani ukrep ameriške vlade pravzaprav poskus, da se pospeši podpora zahodnega sveta dolarju na svetovnem denarnem trgu. V narodni banki med drugim poudarjajo, da dinar ni valuta, ki bi bila v sedanjem položaju »tarča«. V primeru, da bi se pariteta dolarja spremenila, v kar dvomimo, bi se, pravijo v Narodni banki, lotili takojšnjih ukrepov ekonomske narave, s katerimi bi zavarovali dinar in koristi gospodarstva. Marka je spet dražja NARODNA BANKA JUGOSLAVIJE OBJAVILA NOVI DNEVNI TEČAJ NEMŠKE MARKE Beograd, 17. avg. — Narodna banka Jugoslavije je sporočila, da z 18. avgustom začne veljati novi dnevni tečaj zahodnonem-ške marke. Za 100 DM dobite odslej 441.20 dinarjev. šujejo občasne revalvacije tujih valut (DM). Drugi večji in težavnejši problem je ohranitev realne reproduktivne sposobnosti tovarne. V letošnjem letu se pričakuje revalorizacija osnovnih sredstev, klr po. meni znatno večje stroške poslovanja. Veliko se razpravlja o »izgubljeni amortizaciji«, ki je v dinarskih sredstvih precej manjša kot bodo znašali stroški za nove nabave. Kolektiv tovarne se je že pred leti odločil za prehod od predpisane — minimalne na ekonomsko stopnjo amortizacije. Tako so dejansko obračunana sredstva amortizacije za 2,48 večja od predpisane, kar zagotovo ohranja reproduktivno sposobnost tovarne. Večji problem je relativno zaostajanje osnove, od katere se obračunava amortizacija za tempo rasti nabavnih cen osnovnih sredstev. S konverzijo kreditov aprila letos, smo iz kratkoročnih kreditov spremenili del v dolgoročne. Konverzija bo pozitivno vplivala na poslovni rezultat zaradi spremenjenih pogojev vračila kredita. Obrestna mera se je znižala od 8 % na 4 %, rok vračila pa je 25 let, ob 3-letnem mirovanju. RAST STROŠKOV Poslovni rezultat je tudi pod vplivom realiziranih zahtev naših dobaviteljev po podražitvah repromateriala in porasta nabavnih cen uvoženega repromateriala zaradi devalvacije. Učinki podražitev še niso v polni meri prišli do izraza zaradi zalog repromateriala, nabavljenih pred podražitvijo oziroma pred devalvacijo. Cene industrijskih izdelkov in s tem cene naših izdelkov so bile zamrznjene na nivoju cen ob koncu oktobra 1970. Zamrznjenju cen je sledilo zvišanje ccn električne energije, nafte, njenih derivatov in drugih goriv. Podobno je bilo tudi s prevoznimi storitvami. Zvišanje cen osnovnim surovinam in storitvam je nujno povzročilo verižno reakcijo dviga ostalih režijskih stroškov. Ob nespremenjenih prodajnih cenah izdelkov se zvišuje lastna cena z negativnim vplivom na ostanek dohodka. Prodajne cene naših izdelkov so bile v I. polletju nespremenjene. Proizvajalci motornih vozil so dobili soglasje za zvišanje cen šele maja ali junija letos. Sedaj sledijo dogovori z našimi odjemalci zaradi ustreznega dviga cen naših izdelkov. Gospodarski načrt za letošnje leto je slonel na prodaji nekaterih norih izdelkov, ki jih doslej nismo uspeli osvo- ISKRA COMMERCE LJUBLJANA sprejme v redno delovno razmerje VEČ DIPLOMIRANIH EKONOMISTOV — PRIPRAVNIKOV za izredno zanimivo in perspektivno delo na področju komerciale in analitike domače trgovine V času pripravništva nudimo specializirano strokovno usposabljanje v naših predstavništvih v Jugoslaviji in tovarnah Združenega podjetja Iskra. Po uspešno končani pripravniški dobi pa: — razporeditev na odgovorna delovna mesta, — stimulativno nagrajevanje in — ugodne delovne pogoje. Cenjene ponudbe sprejema Kadrovska služba, Ljubljana, Masarykova 15 v 15 dneh po objavi. » Elektromehanska « KranjN Gradnja novih proizvodnih prostorov Ob samoupravnem sporazumevanju Urednik glasila »Iskra« me je že nekajkrat nagovarjal, da napišem nekaj o napredovanju gradnje novih prostorov za našo tovarno v Kranju, pa sem se mu vselej izmikal z raznimi izgovori. Kako se tudi ne bi, saj je izvajanje gradnje precej odstopalo od naših planov. »Ne hvali dneva pred večerom«, pravi pregovor. Prve težave so pri tej gradnji nastale v novembru in decembru 1970 zaradi pomanjkanja železa in slabega vremena. Do konca leta 1970 bi morali zabetonirati ploščo nad 2. etažo, pa ni bila zabetonirana niti prva plošča. Vse je kazalo na velike zakasnitve. Gradbeno podjetje Projekt je z odhodom zime zelo resno vzelo svoje obveze za to gradnjo. Vsi lahko spremljamo hitro rast nove stavbe. Sedaj na gradbišču pripravljajo že opaže za vrhnjo ploščo, ki bo izdelana kot ravna streha zgradbe. Do sedaj so gradbena dela napredovala tako hitro, da so le v minimalnem zaostanku nasproti prvotno predvidenim planom. Na stavbo bodo vsak čas prišli izvajalci za obrtniška in instalacijska dela. Izdelavo instalacij planiramo postopoma po nadstropjih tako, da bodo instalacije najprej gotove v prvem, nato v drugem nadstropju itd. S tem bomo dobili možnost, da bomo že letos pričeli s tehnološkim urejanjem prostorov prvega in drugega nadstropja za prenos proizvodnje. Po dosedanjih obvezah izvajalcev bi morala biti vsa zgradba vseljiva do 28. 2. 1972. Zadnje nadstropje, kjer so predvideni prostori za razvoj in konstrukcijo telefonije, naj bi prišlo zadnje na vrsto za urejanje instalacij. Zato bodo morali biti prostori nižjih etaž gotovi en mesec pred tem rokom. Taki so naši plani, ki so izdelani na osnovi sklenjenih pogodb z izvajalci, zato smo prepričani, da jih bomo uspeli uresničiti. S selitvijo montaž v nove prostore bo obrat ATN pridobil precej dodatnih površin in se bo vsaj začasno rešil velike prenatrpanosti v sedanjih prostorih. . S. Iz drugih časopisov V V Iskrini tovarni elektromotorjev v Železnikih bo stekla redna proizvodnja novih elektromotorčkov za hia-dilniške kompresorje. Izdelovali jih bodo za dansko firmo Danfoss, od katere pa bodo dobili že sestavljene kompresorje za velenjsko podjetje Gorenje. Za tovarno v Železnikih bo to precejšen posel, saj predvidevajo, da bodo danskemu partnerju na leto prodali kar 800.000 motorčkov v vrednosti 50 milijonov dinarjev, kar je polovica sedanje proizvodnje. Za letos planirajo, da bodo do konca leta poslali na Dansko le 120.000 motorjev. Začeli bodo namreč samo z eno izmeno, po dopustu pa nameravajo priučevati delavke še za drugo. Za omenjeno letno količino pa bodo morali vpeljati še tretjo. * V Iskri so računali, da jim bo sodelovanje z dansko firmo steklo že prej. Pri gra- Nekatera razmišljanja in javne razprave v zadnjem času opozarjajo na to, da nekaterim posameznikom in skupinam — ki tako ali drugače razmišljajo o samoupravnem sporazumevanju okoli delitve dohodka in osebnih dohodkov — ne gredo v račun tista enotna stališča sindikatov, ki terjajo, da so noino delo, nedeljsko delo, nadurno delo, nadomestila za dopuste itd. primerno ovrednotena in plačana. Ugovarjanje je toliko bolj jezno, ker so sindikati sklenili, da ne bodo dali soglasja samoupravnim sporazumom, ki ne bodo upoštevali teh, »zaradi sindikatov« obveznih točk. Njihovi argumenti naj bi bili prepričljivi: tega, da je treba priznati za nočno delo najmanj 25 °/o in za vse drugo spet določene zneske, ni niti v zakonu niti v družbenem dogovoru. Kako naj torej nekaj, kar ni v zakonu, postane kar naenkrat obvezno? Odgovor na take argumente bil lahko zelo kratek: Če smo se dogovorili (dogovarjali smo se precej časa), da pri nas ne bo vsega urejala država s svojimi predpisi, da pa lahko to store družbeni in samoupravni dogovori, se bodo morali kritiki tega novega pri nas pač navaditi. Navaditi se bo treba — če hočemo graditi samoupravno družbo — da je tudi med delavci dogovorjena pravica, ki ditvi novega tovarniškega objekta pa je nastala precejšnja zamuda, zato pa še nekaj pri sami vpeljavi proizvodnje. Celotna investicija je dosegla vrednost okoli 10 milijonov dinarjev. Vso strojno opremo so sicer uvozili iz Italije, nekaj naprav pa je ameriških. Ti stroji, ki so zadnji dosežek tehnike na tem področju, omogočajo popolno mehanizacijo dela. Človeške roke so potrebne v glavnem le še za varjenje kablov in popravljanje, sicer pa je vse delo strojno. Prav zato je tudi večja produktivnost. Ko bo delo povsem steklo, bo z vsakega izmed dveh tekočih trakov prišel motorček vsakih 50 sekund. Zanj bodo potrebovali le 13 minut izde-lavnega časa, medtem ko za podobne, vendar manjše motorčke potrebujejo sedaj 20 do 30 minut. je zapisana v dokumentu, ki ga imenujemo sporazum, za vse obvezna. Se več: Počasi bodo morali doumeti, in upamo, da bodo doumeli vsi, da sindikat ne more biti kar naprej organizacija delavcev, ki bo podpirala samo »državno sprejete norme« za urejanje medsebojnih odnosov, marveč da prav zdaj postaja ta sindikat organizacija delavcev, ki tudi sama — kot nosilka interesov delavcev — oblikuje svoje zahteve. Če nanje pristanejo drugi nosilci interesov (kot je ta v primeru, o katerem govorimo), potem pade dvom o obveznosti ali neobveznosti takih zahtev. Sicer pa za nekatere morda res nenavadno, da hitimo v čas, ko ne bo več obvezno samo tisto, kar je sprejela »država«, ampak da bo vse več takšnih dogovorov o obnašanju, za katerega se bomo sporazumeli kar brez »države«. (Po Delu) Osebni dohodki in nelikvidnost Nujno je, da so s problemi nelikvidnosti in posledicami pravočasno obveščeni vsi člani kolektivov, kajti neinformiranost je lahko sila neprijetna za vse vodstvene in družbenopolitične forume ob prvi krizi pri izplačevanju osebnih dohodkov. Kot pravijo naši ekonomisti, gospodarska nelikvidnost v Jugoslaviji presega skrajno dopustno mejo, ki narekuje nujne in odločne ukrepe. Ker nelikvidnost kot posledica neplačevanja terjatev resno ogroža našo proizvodnjo, oz. poslovanje, se v zadnjem času pojavljajo primeri, da so nekatera podjetja začela ustavljati dobave kupcem, ki jim največ dolgujejo. Čeprav nepopularna poteza včasih uspe, seveda na račun drugih upnikov, ni to izhod iz labirinta problemov. V skrajni sili (ne vselej!) priskočijo na pomoč v takih slučajih banke, ki pa imajo zaradi novih ukrepov težave z lastno nelikvidnostjo in s tem zelo omejene «a daja- nje kreditov. Znano je, da je od plačevanja računov odvisno naše poslovanje, predvsem pa večino zanima izplačevanje osebnih dohodkov, kajti brez kritja v banki, le-teh ni moč izplačati, če je terjatev preveč, oz. če kupci prepočasi plačujejo, nastaja problem plačevanja OD in sicer ne po krivdi prodajalca oz. proizvajalca, pač pa po krivdi kupca. Če v takih primerih banka ne more intervenirati oz. dodeliti začasni kredit, nastaja vprašanje izplačil osebnih dohodkov. Prav zato se lahko zgodi, da v nekaterih podjetjih ni izplačil OD na določen dan, pač pa dan, dva, tri ali celo več dni kasneje, oz. dokler se ne nabere dovolj zadevnih sredstev v banki. V marsikaterem podjetju se prav zaradi težav pri izplačilu osebnih dohodkov zaostrijo odnosi, čeprav gre za pojav splošne nelikvidnosti. Kupci, ki zavlačujejo plačilo računov povzročajo drugim podjetjem oz. proizvajalcem težke probleme, tako pri izplačilu OD, kot tudi pri nabavi materiala predvsem iz uvoza. To je ta