IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMOilSKI DNEVNIK 5'\Xi?Y£“™ - Cena 30 lir Leto XVI. - St. 64 (4527) TRST, torek 15. marca 1960 Ob začetku četrtega tedna vladne krize Vodstvo KD zahteva «poglobitev Možnosti zbližanja s PSDI in PRI» v Člana vodstva Manfredi in Evangelisti se s tem sklepom nista strinjala - Ali pomeni to «poglabljanje možnosth novo oviro za sestavo vlade levega centra? Segni je povedal, da sporazum glede šolske reforme še ni bil dosežen v Sele na posebnem sestanku bo vodstvo KD razpravljalo o odnosu do PSI Odložen obisk Hru na čas od 23. marc do Hruščev je moral obisk odložiti zaradi bolezni - Ker bo čas obiska skrajšan za tri dni, bodo odpadle nekatere nevšečno* sti glede določitve programa (Od našega dopisnika) Ustanov 14, ~ Ni nobenega dvoma, da je bil današnji med rJn °sre<3njega vodstva krščanske demokracije traiaj • nim* dogodki za rešitev vladne krize, ki PrMv,® rti teden. Sestanek je bil precej razgret, sicer f1 , pa dolg, saj je trajal osem ur in pol, in Ponoči i do 13.30 ure dopoldne ter od 18. do 24. ure " naLrf0 > bil° objavlje-SSktoje nadvse značil- no > k° ^uradno' poročilo: ‘to GaspeHo-PredSPrictVodstvo KD pod Nrnka ajT Političnega so hm. S . ora I navzo-Piccioni i-,Salizz°ni, Scaglia, ®*rlot|a' o ’ .Branži, Barbi, Shij jj >. Besci, Conci, Cor- Meo n ■?’ Delle Fave. t-attin ’» Btefanis, Donat-rUciiredi .,n?elisti. Forlani, o’ Mwli'no plfattls Mattarel-jart>. Sun Bonzolani, Salvi, d?lovai il V^™zzi, Villa. Soli!?. vodstvn SeSni' Osred-dli vin_ . le poslušalo po-',°iu vr: a “9 Segnija o raz-!er Program1? 0 Političnem mert skem razčiščeva-!°d S na,?redhodnimi razgori in lamentarnimi skupi- 2^ja s c ^ro§raniskega zbli-fePubliva °?la^emokratsko in 9,aj°č sklpm stranko, upošte- 2J' ^rK? V*0dstva °d 26. in !° bbe izreč pripombe ki estanku v,Cene r>a današnjem J^sivo Ba taki podlagi želi ,iade oieri ?s 0 koalicijske >4 S-u-ar« S* -Stbo in jamstva za n ’ social? razvoj demokrati v va??ga- naPredka, mi-**atsk«Bo 1 Pod zaščito ea zavezništva. Glaso- vanja sta se vzdržala Lucifre-di in Evangelisti.« S tem sklepom, ki je predvsem značilen po tem, da v njem niti z eno besedo ni o-menjen odnos do PSI, naloga vodilnih organov glede dokončne rešitve krize in sestave vlade levega centra še vedno ni zaključena. Segni bo moral poročati o svojih razgovorih še vodstvu poslanske skupine demokristjanskih poslancev ter vodstvu senatne skupine senatorjev KD. O poteku današnjega sestanka se je moglo zvedeti naslednje: Najprej je tajnik Moro govoril o razlogih, zakaj ni doslej še sklical vodstva, ter dejal, da je vzrok čakanja v tem, da bi imelo vodstvo pred seboj čimbolj jasen položaj. Pozval je nato navzoče na razpravo o programu bolj kot o formulah, kajti «formula ne bi bila nič drugega kot posledica zbližanj glede programskih točk«. Nato je govoril Segni ter se zlasti zadržal na vprašanjih nacionalizacije energetskih virov, dežel- nih avtonomij in šolske reforme. Glede vseh treh vprašanj je v svojih razgovorih ugotovil razliko v stališčih s PSDI in PRI. Segni je zastopal mnenje, da je treba pospešiti odobritev zakona za avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino ter iskati način za postopno izvajanje ustave. Glede energetskih virov je zagovarjal čim večje zbližanje z ostalimi strankami. Posebej je poudaril, da so stališča glede šole ostala še vedno različna. V razpravi je govoril najprej fanfanijevec Forlani. Glede energetskih virov je dejal, da se ne sme popuščati zasebnikom v proizvodnji jedrske energije; normalne koncesije za električno energijo mora imeti država. Glede šole je zagovarjal obvezni pouk do 14. leta, glede dežel pa je zastopal Segnijevo mnenje. Za Va-nonijev načrt je dejal, da se mora spremeniti v pravi program za razvoj. Zahteval je «smelo politiko gradnje stanovanjskih hiš«. Zaključil je z zahtevo, naj KD išče zavezništvo z najbolj naprednimi demokratičnimi silami. Za morebitno pozitivno zadržanje KPI do takega programa pa je dejal, da ne more prevarati nikogar razen tistih, ki hočejo biti prevarani«. Sen. Ceschi je prav tako zagovarjal smelo politiko razvo- ja in nacionalizacijo energet- Tudi on je govoril o svojem ""»lin llll,ln,1iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiin &47VES 1®inktitanske?a obramb- n»a’ da b° Velika k?fO, “/bogocila članicam JNti« rt?01; tudi Zahodni U« 0laj’šave JzkoristiJ° voja-le at * v oporiščih v Ke-zahodnonem Vrti-.?- Miiounoncm- dobiK oporišči v 2?kret. ni? nov negativen ti,1 hinson brambni minister iju °snov JVoJo izJ»vo igno-.'ertso _.n.e in živlieniske Siv c"e af-i-, .. tivijcnjsac šli! °dločno narodov, ki In Dakir broti vsem voja-tji, So ,ln ki se zaveda-bort! v na!nla vojaška opo-,r.br> za -^Orotju z njihovo 0htariovii? snost-tb°rišč n, *v tujih vojaških. jS?> nm» Ve.likB Brina1 »i “r'«miji ih „,akiv. nato. to je D«?ke vhrt. l3 zadeva bri-h Potni? britanskega v £ zadev? " nia drugačna Pri, 'ki R?« Kenijo, ki ni »Ppada ...ftaniji in ki ne 6btan®ar°odomJK kii pripada ta, Bll» i« Kenije. Velika v , nedavno na kon-PosJ^Obi k ondonu priznala v». l?,°ma uvnedeii)ravic0’ da te i lava vviSeJo samoupravi, ostrem °na je to-V?.nanjei nasprotju s tem He„?kih opo^avitev novih O* ogr0°r'sc. na ozemlju sedem življenjske in-*v te ai-i-D^tJonov prebi-Ho ‘^dežele. “Uh- gr'Pe'orti'•' l“‘H“« Vrl "St! ?! tran°diti v s?htcv ne bi !’ških ka Isft °’ k0 ta A*- h -ast. Pač pa last hS iS i'*|iS»p.p3‘. IS Alžirfi {? ^ Jasno C! Alžirska ^h£a«lle v? *ovoriIa, da o- da ia ‘n »a m?1 vrata za V SoVo- de V A,iir'Ji %>St ,, dl ,eta vsa n*,u za »adaijevaiije TUNIS, 14. — V napovedani izjavi, ki so jo objavili danes, obtožuje alžirska vlada gen. de Gaulla, da je zaprl vrata za pogajanja, ki so edino sredstvo, da pride do miru v Alžiriji Alžirska vlada poudarja, da je edino Francija odgovorna nadaljevanje vojne. Izjava se glasi; ((Mednarodno javno mnenje je sprejelo zadnji dve izjavi začasne vlade alžirske republike, ki sta bili podani v Tunisu 17. in 2!). februarja, kot važen_ prispevek stvari miru v Alžiriji. Ti izjavi sta v celoti dokazali, da nočemo opustiti nobene u-godne priložnosti za prenehanje vojne. Naša dolžnost' je bila, da ne zanemarjamo niče. sar, kar lahko privede do mirne in sporazumne ureditve alžirskega vprašanja. Pozneje je general de Gaulle ob obisku častnikov in vo-s'ega ekspedicij izjave, zaradi katerih je odveč sleherno tolmačenje. Zopet se pojavljajo stari kolonialni pogledi. Skratka, poglavar francoske države je zaprl vrata pogajanjem in miru. S sprejemom načela samoodločbe kot podlage za rešitev alžirskega vprašanja smo vztrajali, da je potrebno zajamčiti lojalno in iskreno izvajanje tega načela. Nobenega dvoma nimamo o tem, kar bo svobodna izbira alžirskega ljudstva, če bodo to izbiro spremljala nujno potrebna jamstva. Po nedavni izjavi generala de Gaulla je postalo jasno, da se francoska vlada boji ljudske sodbe. Zaradi tega je odvzela samoodločbi njeno bistvo in skuša spet poživiti utvaro vojaške rešitve. Toda v Alžiru mislijo, da bodo lahko uklonili s silo junaški odpor našega ljudstva in njegovo voljo do neodvisnosti. Kar se tiče grožnje razdelitve Alžirije in njene preureditve v etnične in verske skupnosti, kar se tiče kantonalnih volitev in načrta statuta, ki bi ga proglasili s pomočjo prej sfabriciranih izvoljenih predstavnikov, ne bo to imelo drugega rezultata nego nadaljevanja vojne Z dozdevno novimi tormu-lami hoče general de Gaulle nadaljevati kolonialno dominacijo. Možnosti miru v Alžiriji se oddaljujejo. Odgovornost za nadaljevanje vojne je sedaj ugotovljena. Svet je to že vzel n» znanje Kar se tiče nas, alžirskega ljudstva in vlade, bomo na narodnoosvobodilna vojska je j daljevali narodnoosvobodilno v zadostni meri pokazala od vojno, dokler ne dosežemo na 1. novembra 1954 praznost u-. še neodvisnosti. Kolonializem ifega ! Panja'LiUh; k'fv'Pari*, ali | nam ne pušča 4ruge poli«, sovjetskega in zahodnega Sovjetski načrt vsebuje raz-orožitvene predloge, ki jih je obrazložil Hruščev lanskega septembra v skupščini OZN, in ki so v glavnem: popolna razorožitev v štirih letih, uničenje vseh sredstev za vojno, to je kopenskih sil, letalstva, mornarice, odprava glavnih štabov in vojaških u-stanov. Odpraviti bi morali tuja pomorska in letalska oporišča, jedrsko orožje bi morali uničiti in prepovedati njegovo izdelovanje. Nadzorstveni organizem, ki bi ga sestavljale vse države, bi imel nalogo nadzorovati, da ne bo nihče kršil sporazumov. Nasproti tem predlogom je zahodni načrt, o katerem so se te dni sporazumeli in ki so ga danes objavili v Ženevi. Zahodni načrt vsebuje tri faze Prva faza predvideva u-stanovitev mednarodne organizacije za razorožitev. Sporazumno bi morali določiti sestavo organizma, njegove funkcije in njegove odnose z Združenimi narodi. Tej organizaciji bi morale države javljati, kadar bi nameravale izstreljevati vesoljska vozila. Število vojaštva naj bi znašalo v ZDA in SZ 2 milijona 500 tisoč mož, za druge države pa bi se morali o tem sporazumeti. V prvi fazi bodo takoj začeli raznovrstne priprave, katerih izvajanje bi se začelo v naslednjih fazah. To delo in proučevanje se tiče: prepoved postavljanja v tir okoli Zemlje orožja za množično uničevanje; obvestila o izstreljevanju raketnih izstrelkov; prekinitev izdelovanja atomskega materiala; preusmeritev jedi^ skih zalog v nevojaške namene; zaščita pred nenadnimi napadi; predložitev podatkov o vojaških proračunih mednarodni organizaciji za razorožitev; ustvaritev sredstev za mir in svetovno obrambo jomočjo skupnega organizma OZN. Rok za raztegnitev sporazumov o razorožitvi na druge države itd. V drugi fazi bi stopila v veljavo prepoved izstreljevanja orožja za množično uničevanje v tir okoli Zemlje; inšpekcija nad oporišči za izstreljevanje raketnih izstrelkov in nad tovarnami. Prekinitev izdelovanja jedrskega materiala po zadovoljivem napredovanju konvencionalne razorožitve; sprememba dogovorjenih količin jedrskih zalog v miroljubne namene; izvedba ukrepov za zaščito pred nenadnimi napadi brez navedbe geografskih področij in končno konferenca z drugimi državami z vojaško sposobnostjo, ki naj se pridružijo sporazumom razorožitvi. Tretja faza predvideva po stopno zmanjšanje števila vojaštva in oborožitve do meje notranje varnosti in izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz stine Združenih narodov, ta namen bi morala stopiti v veljavo prepoved izdelovanja uničevalnega orožja (jedrskega, kemijskega, biološkega in drugega); večje zmanjšanje jedrskih zalog ter kemijskih in bioloških zalog orožja ter drugega uničevalnega orožja in večja preusmeritev jedrskega materiala, tako da bi dosegli dokončno odpravo tega o-rožja. Sprejeti bo treba tudi sklepe za zagotovitev nadzor stva nad vesoljskim prostorom, ki naj se uporablja v miroljubne namene. Izvajati se bo moralo nadzorstvo nad izdelovanjem dogovorjenih kategorij raketnih izstrelkov v pričakovanju končne ukinitve zalog. Končno se bo uvedlo dejansko mednarodno nadzorstvo nad vojaškimi proračuni; dokončalo se bo ustanavljanje mednarodnih organizacij in drugih sredstev za zagotovitev svetovnega miru; končno znižanje števila vojakov in oborožitve do višine, ki jo narekujeta notranja varnost in izpolnjevanje obveznosti, ki jih določa OZN, ter nadzorstvo nad izdelovanjem vseh drugih vrst orožja, ki naj se omeji na količino, ki bo potrebna za omenjene sile. Skupna fronta. Načrt, o katerem so se sporazumeli zahodni predstavniki, predstavlja «skupno fronto«, s katero začenja Zahod v Ženevi pogajanja. Zahodni načrt temelji na načelu postopnosti in naj bi privedel do izvajanja ukrepov, ki jih predvideva tretja faza, po izvedbi ukrepov, ki jih predvidevata prvi dve fazi Po zahodnem načrtu naj bi na ta način prišli do splošne razorožitve pod mednarodnim nadzorstvom. V zahodnih krogih pravijo, da gre za neke vrste piramide na tri sekcije, na katere vrhu je splošna nadzorovana razorožitev. Predsednik italijanske delegacije Martino je časnikarjem izjavil, da so do sedanjega načrta prišli s spojitvijo Lloydo-vega načrta, ameriških predlogov in francoskih predlogov ter stališča kanadske in italijanske delegacije. Načrt bo v sredo predložil v imenu zahodnih delegacij angleški delegat Ormsby:Gore. Martino je izjavil, da je zahodni načrt pripravljen tako, da ga je mogoče tudi deloma izpolniti. Glede možnosti napredovanja na pogajanjih je Martino izrekel ((previden optimizem«. Jutrišnja prva seja bo javna. Predstavnik glavnega tajnika OZN Jugoslovan Drago-slav Protič bo imel otvoritveni govor in prav tako bosta govorila en predstavnik vzhodnih držav in en predstavnik zahodnih držav. Danes sta se sestali sovjetska in ameriška delegacija, da se sporazumeta o postopku. Se prej so se ločeno sestali člani petih zahodnih delegacij m člani petih vzhodn.n delegacij Sovjetska delegacija je predlagala, naj sejam predsedujejo po vrsti po abecednem redu predstavniki posameznih delegacij. V zahodnih krogih izražajo glede morebitnih rezultatov razgovorov ((previden optimizem«. Po najbolj optimističnih predvidevanjih ne bodo pogajanja trajala manj kakor dve leti ali tri, pesimisti pa so ta pogajanja že označili za »desetletna pogajanja«. Vsekakor bo spričo precejšnjih razlik med stališčem Vzhoda in Zahoda potrebno premagati ve- like težave, preden bo mogoče začeti pogajanja o bistvu samem. *«------ Zarota proti Sukarnu DJAKARTA, 14. — Predsednik Sukarnp je izjavil, da je potrebno ohraniti v Indoneziji obsedno stanje zaradi obstreljevanja predsedniških palač v Djakarti in Bogoru. Uradno poročilo, ki so ga objavili sinoči, pravi, da je bilo obstreljevanje predsedniške. palače sestavni del zarote za umor nih sil generala NasOtiona Poročilo dodaja, da so zaroto odkrili na podlagi dokumentov, ki so jih zaplenili pri nedavni preisaavi pri ljudeh, pri katerih so našli orožje, Preiskava, ki so jo uvedli po atentatu, je dokazala, da je pilot letala, ki je obstreljeval predsedniško palačo, kriv izdajstva in je bil povesan neko prevrgtnp organizacijo, • ki se je morda vrinila y vladne organizme In v indonezijske letalske sile*. Poročilo dodaja, da bo vlada postavila pred vojaško so* dišče vse tiste, ki so zapleteni v zaroto, in tudi omenjenega pilota, ki so ga aretirali predsednika republike in vr-i džungli na Javi, kjer je prisil- hovnega poveljnika oborože-[no pristal. ■iiiiiNiniiiiiMHiiitimiitiiMiiiiiiiniiiiiimii Anglija daje Nemčiji oporišča tudi v Keniji Ostra kritika dveh londonskih listov proti takim oporiščem NAIROBI, 14. — Britanski obrambni minister Harold Watkinson je na tiskovni konferenci izjavil, da bo Britanija omogočila članicam A-tlantskega pakta vojaške olajšave na- oporiščih v Keniji. «Ker je Zahodna Nemčija članica atlantskega pakta — je dodal VVatkinson — je verjetno, da bo tudi ona dobila na razpolago britanska oporišča v Keniji. Minister Watkinson se je krajši čas zadržal v vzhodni Afriki. Včeraj je odpotoval v Aden, od koder bo nadaljeval pot v Britanijo. Londonska lista «Sunday Ex. press« in «Reynolds News» hudo kritizirata politiko oboroževanja Zahodne Nemčije. «Reynolds News» piše. da je oboroževanje Zah. Nemčije politična napaka, ki je veliko večja od dvomljivih vojaških koristi, ki si jih spričo tega oboroževanja obetajo. Se večja napaka pa je oboroževanje zahodnih Nemcev z nuklearnim orožjem, kajti po mnenju lista varnost Zahoda ne bo nič večja, če bo Bun-deswehr oborožena z atomskim orožjem. «Sunday Express» pa hudo kritizira načrte, da bi postavili zahodnonemška vojaška oporišča na britanskem ozemlju. »Tudi če pustimo ob strani naša čustva in pozabimo na tiste, ki so padli, da bi preprečili nemško izkrcanje na naSih obalah, je možno načrt še vedno hudo kritizirati izključno z obrambnega vidika,# piše list in nadaljuje; «Sedaj bodo namreč Nemci prišli na britansko ozemlje brez kakršnihkoli težav, na povabilo Mac Millanove vlade. Ali je sploh kdo tako naiven, da bi verjel, da Nemci nekega dne ne bodo izkoristili informacij, ki jih bodo dobili med bivanjem v Britaniji, sebi v korist in Britaniji v škodo,« končuje «Sunday Express». «»------- Adenauerjev sestanek z Ben Gurionom NEW YORK, 14 — Kancler Adenauer, ki je sedaj na ob- v New Yorku s predsednikom izraelske vlade Ben Gurionom Nemško ljudstvo j« zelo zadovoljno, ker je zaradi odškodnine, nakazane žrtvam nacizma bilo mogoče prispevati k graditvi Izraela. Prepričan sem, da sta nemško ljudstvo in moja vlada prepričana, da bosta naše medsebojno sodelovanje z Izraelom in podpora, kd jo dajemo tej državi, plodna tudi v prihodnosti.« Ben Gurion pa je izjavil: «Zelo sem bil zadovoljen sestati se s kanclerjem Adenauerjem. Pripadam ljudstvu, ki ne more pozabiti svoje preteklosti, toda spominjamo se preteklosti, zato da poskrbimo, da se ne bo več ponovila. nevšečnosti glede prvotnega programa, ki ga je pripravila :’rancoska vlada in ki ni bil Hruščevu preveč všeč, V Parizu so zlasti vztrajali, naj bi Hruščev obiskal tudi Saharo. Sedaj ta točka odpade, ne da bi bilo treba Hruščevu zavzeti glede tega kakršno koli stališče. —-«»------ Delavci zasedli ladjedelnico v Tarantu TARANTO, 14. — Delavci ladjedelnice v Tarantu so dane« zasedli vse delavnice. Po 17. uri, ko so končali z delom, so enostavno ostali na svojih mestih kot so sklenili na sestanku, ki je bil uro in pol prej. Delavci so sklenili zasesti to. varno, ker jim je notranja komisija sporočila, da se je brez uspeha sestala najprej z županom in nato s prefektom, da bi dosegla razveljavljenje sklepa o odpustitvi vseh nameščencev ladjedelnice, nakar bi jih ravnateljstvo ponovno delno vzelo na delo. Gre za novo rav. nateljstvo družbe, ki je bila pred kratkim vključena v IRI. «»----------------- SZ odtegnila nove propusinice v vzhodnem Berlinu BERLIN, 11 — Sovjetske oblasti so obvestile tri zahodna vojaška odposlanstva v vzhodnem Berlinu, da bodo odtegnili nove propustnice, ki so jih izdali članom zahodnih vojaških predstavni.tev, in da bodo namesto teh spet veljale propustnice, ki so bile izdane pred temi. Predstavnik sovjetskega poveljstva je izjavil, da je SZ odtegnila nove propustnice, ker ne želi poslabšati odnosov med velikimi državami, zlasti pred bližnjo konferenco najvišjih. Izredni ukrepi v Argentini BUENOS AIRES, 14. — Argentinska vlada je sklenila, da bo izvajala načrt »Comin-tes« (zatiranje notranjega prevrata), ki je predviden v primeru neredov v državi. Ta riclep so spicjeli zaradi povečanja terorističnih atentatov, ki jih izvršujejo peronista, Pionir V redno oddaja WASHINGTON, 14. - Danes ob 18. uri po srednjeevropskem času je »Pionir V.» dosegel razdaljo 800.000 kilometrov od Zemlje in njegov oddajnik z jakostjo 5 valov je redno oddajal zelo jasne znake. Od dajnik z jakostjo 150 vatov, a katerim bo planet oddajal z razdalje 80 milijonov km, pa ni še začel delovati. Začel bo delovati, ko bo planet dosegel razdaljo milijon 600 tsoč kilometrov od Zemlje. Pionir V, je s tem potolkel rekord razdalje za radiofonske komunikacije, ki ga je imel njegov prednik Pionir IV. s 640 tisoč kilometri, dočim je prvi sovjetski Lun k utihnil v razdalji 632.000 kilometrov. NASA je sporočila, da je bil Pionir oddaljen ob 18. uri 806 tisoč 560 kilometrov, ob '12. uri 846.770 kilometrov, ob enih po polnoči pa bo oddaljen 885 tisoč 680 kilometrov. M*HM«»miHIIHH«l»l*l«MMHimllH"tMW»M,,,,IH',ll,ll<,,l • •• 0 potresu v Makedoniji Samo ena smrtna žrtev . Več sto ha poškodovanih v Tetovu SKOPJE, 14. — Tisto, kar se je v soboto sgodilo na področju planine med Tatevom in Gostivarom, se n« mor« primerjati s katastrofo v Agadj-ru. Porušile so se številne hiše v Tetovu, Gostivaru in drugih okoliških vaseh, življenja pa je izgubila samo ena stara ženska. Toda ljudje tega področja se bodo spominjau dramatičnih trenutkov, ki so trajali samo pet do šest sekund. Po prvem potresu so sledili drugi, slabši aunki, ki so povzročili več moralne kot materialne škode. Ko so se po prvem in drugem sunku v soboto in nemirni noči od sobote na nedeljo prebivalci Tetova vlegli k počitku, se je zemlja ponovno zatresla. To je vneslo nov nemir in negotovost med prebivalce, od katerih so mnogi sklenili izseliti se iz mesta v Skopje in druge kraje. Mnogi, ki so omahovali, so se danes po ponovnih dveh sunkih premislili. To je privedlo organe ljudske oblasti, da so sklenili zapreti šole, internate in spre-isftu v ZDA, se je sestal davi jeti razne varnostne ukrepe. Samoiniciativna evakuacijt prebivalstva v Skopje se nadaljuje. Popoldanski vlak ti Tetova za Skopje je bil poln otrok, ki jih starši pošlljajš svojim znancem v Skopje is druge kraje Makedonije. Ljudski odbor v Tetovu ja do danes opoldne sprejel o krog 300 prijav o poškodovanih hišah. Druge hiše so take poškodovane, da niso več za stanovanje. Delavci tekstilne tovarne »Tetovec« čistijo prostore tovarne. Kdaj bo tovarna pričela spet delovati is kdaj se bo pričel pouk v šolah, se še ne ve. Komisija, ki je obiskala vas Gradec, je ugotovila, da je popolnoma uničenih 70 hii, medtem ko jih je 90 tako poškodovanih, da so nesposobne za stanovanje. V vasi, ki ima 800 hiš, so vsa hiša bolj ali manj poškodovane. Nekateri prebivalci poškodovanih hib so našli začasni dom pod šotori, ki so jih dale na razpolago oblasti, druge pa so organi ljudske oblasti preselili V sosedna vasi. —— Temperatura včeraj Najvišja temperatura 10.8 stopinje ob 16.30, najnižja 6.4 stopinje ob 5. uri. Vlage 93 odst. Včeraj do 17.30 ie padlo 13 mm dežja. \ J Goriško-beneški dnevnik Danes, TCHEK, 15. marca Klemen . Sonce vzide ob 6.19 in zatone 18.11. Dolžina dneva 11.52 Lun vzide ob 20.47 in zatone ob 7". Jutri, SREDA, 16. marca Julijan ^ Y nedeljo v nabito polni Prosvetni dvorani Folklorna skupina «Tine Rožanc» iz Ljubljane /g navdušila številno Gostje so prikazali slovenske, hrvaške ia makedonske plese ter pesmi Z nedeljskim gostovanjem v Gorici, med goriškimi Slovenci, je železničarsko kulturao-umečniško društvo «Tine Rožanc« iz Ljubljane izpolnilo vrzel v dosedanjih kultu rno-prosvetnih gostovanjih pri nas. S prikazovanjem originalnih plesov iz vseh krajev Slovenije, od Drave pa do hrvaške meje, se je pred številnimi gledalci, ki so do poslednjega kotička napolnili Prosvetno dvorano v Gorici, kakor na filmu odvijala zgodovin« plesov in navad našega naroda. »Tine Rožanc« nam je nudil tudi priliko da spoznamo tisti dokaj zakriti del našega človeka: šegavost, ki je tako značilna za Gorenjca. Brhka in odlična recitgtorka Francka Zdešar je navdušila goriško publiko z izvajanjem narodnih pesmi, ki jih je med prebivalci pod Triglavom in ob Blejskem ter Bohinjskem jezeru nabral in uredil priznani slovenski narodopisec Karel Strekelj. Kdo bo pozabil tisto o veselem pustu in žalostnih dekletih, doma za zapečkom, pa ono o dekletu korenjaku in fantu-cmeri? Po-•lušali bi bili kvalitetno podajanje kar naprej, in nedvomno, bodo te pesmi še dolgo ostale marsikomu v spominu. Kako so Korošci ljubili svečane običaje ob važnih življenjskih mejnikih, kot je na pr. poroka, so nam mladi ljudje: dijaki, uslužbenci in železničarji ter sinovi in hčere železničarjev, iz katerih je sestavljeno društvo «Tme Rožanc«, pokazali v prvi točki, ko so nam v lepih koroških narodnih nošah zaplesali »Koroški svatbeni rej«. Sledila sta is dva koroška plesa, potem pa so se na odru pokazali plesalci in plesalke, oblečeni v bele noše Belokranjcev, pri katerih se pozna v obleki in navadah soseščina bratov Hrvatov, Čeprav po temperamentu dokaj različni od severnih bratov slovenske domovin«, vendar tudi tem ljudem ob Kolpi ne manjka humorja in po lepem kolu, ki so ga posneli po divjih Uskokih, ki so v srednjem veku za)U tudi v Belo Krajino, smo bili priča izbiranju srčnega iavoljenca ali izvoljenke Gorenjska je prav tako, kakor Belokranjska obdržala še danes lepe navade iz starih časov; v več zaporednih plesih so na mpridni rožanci prikazali plesne običaje gorenjskega človeka. Hudomušno so se fantje spogledovali s korajžno nevesto Micko, ku je prinesla svatom na glavi v velikem jerbasu jedj, dekieta pa so zaljubljeno obračale oči v brhkega ženina Janeza, ki je v majolki, ki mu je stala na glavi, nudil prijateljem dobrega vinca. Gorenjske pesmi, posebno tisto tako priljubljeno »Prelepa Gorenjska« je ob spremljavi glasbenega tria prijetno zapel mladi pevec Slavko Pregelj. Sledilo je še več poskočnih gorenjskih polk in valčkov in Goričani smo si samo želeli, da bi se takšen trio še kdaj pojavil pri nas in nam za trenutek z veselimi poskočnicami prepodil vse skrbi. V drugem delu programa se je »Tine Rožanc« predstavil S panonskimi plesi, makedonskim «Sopsko oro» in prelepimi hrvaškimi plesi. Tako kot so bili prvi zanimivi in nam pred očmi porajali sliko o čevljarju, in krojaču, ki si dan za dan s šilom in iglo služita kruh, pa preko treh brhkih Makedoncev, ki so v živahnem plesu oponašali topotanje žrebet, smo prišli do zaključnega prizora, nastopa deklet in fantov v prelepih narodnih nošah, kjer so se vezane rože vrstile ena za drugo, kakor mlada dekleta na odru, ki svoj prosti čas po šolskem pouku, delu v pisarpi in drugod rade žrtvujejo svojemu društvu, kjer najdejo prijetno in obenem koristno, razvedrilo. »Tine Kozane« obstaja ie več kot deset let. Nastopil; so in nastopajo ne samo v -Sloveniji, marveč tudi po drugih republikah Jugoslavije in bodo v kratkem odpotovali v Split in Beograd, tako nam je v krat-tem, razgovoru ob koncu programa, ki je za Goričane vsekakor prehitro minil, dejal u-metniški vodja inž. Bruno Ravnikar. Mladi plesalci in plesalke so sedaj prvič gostovali med zamejskimi Slovenci na Tržaškem in Goriškem, medtem ko so bili na Koroškem že dvakrat v 1957. in 1958. letu. Pripravljajo se na gostovanje po Angliji, medtem ko bodo avgusta in septembra gostovali pred Slovenci iz Amerike, ki prihajajo vsako leto na počitnice v domovino. Težko je bilo slovo od mladega kulturnega društva, od veselih fantov in deklet, ki so nam nudili dve uri resničnega umetniškega doživetja. Pozdravili smo jih v poslovilnih besedah srednješolke Neve Rožič, ki jim je izročila šop nageljnov in se zahvalili gostom za lepo darilo, ki nam bo ostalo kot dragocen spomin na prelepo gostovanje, katerega goriški Slovenci še dolgo, dolgo ne bodo pozabili. Jelinčičeva mati ima 85 let Danes praznuje svoj 85. rojstni dan Josipina Jelinčič iz Gorice, zavedna slovenska mati. Malokatera žena iz naših krajev je preživela toliko tegob kot ravno naša slavljenka. Lahko rečemo, da je bilo vse njeno življenje ena sama dolga trnova pot zaradi prehitre vdovelosti in ja. šističnega preganjanja nje same kakor tudi njenih otrok. V zakonu s Ferdinandom Jelinčičem iz Otlice je Jelinčičeva mati povila IZ otrok, od katerih jih je ostalo osem živih. Zaradi močne volje in nadvse trdnega zdravja, ki je do neke mere tudi izraz njene občudovanja vredne volje je kljub vse prej kot naklonjenim prilikam, vzredila, izšolala in vzgojila v klene Slovence vse svoje otroke, tako da so postali vzor narodne zavednosti za takrat podjarmljeni slovenski narod. Ko se danes spominjamo njene obletnice rojstva, ji iz dna srca kličemo: *$e mnogo zdravih letin Vpisovanje za mladinski izlet v Koper Za mladinski izlet v soboto 19. marca v Koper vpisujejo: za SOVODNJE, GABERJE, PEC in RUPO: Miro Kuzmin; DOBERDOB: Emil Jarc; PEVMO: Nadja Sošol; DOL: Karel Boneta; JAMLJE: gostilna Pahor; POLJANE: Jože Gergolet; VRH: Dominik Grilc. Vožnja in kosilo 800 lir. Odhod iz vsake vasi z avtobusom ob (.30. •Svatovski ples s pogačo« je vesel koroški ples, ki je pri občinstvu takoj vžgal Ob prisotnosti pokrajinskega predsednika odv. Culofa, predsednika trgovinske zbornice Bigota, načelnika kmetijskega nadžorništva dr. Mar-sana ter pokrajinskih odbornikov dr. Polesije in Grigolo-na je bila v nedelji dopoldne v palači Attems na Kor-nu kratka svečanost, na kateri so 23 dijakom agronomije razdelili štipendije in podpore za 900.000 lir na podlagi natečaja, ki ga je razpisala pokrajinska uprava za šolsko leto 1959-60. Dijake -je pozdravil odvetnik Culot, ki je naglasil, da ustanova že več let posveča skrb razvoju kmetijskega gospodarstva, potem pa je dr. Marsano govoril o pomenu, ki ga ima natečaj za razvoj kmetijstva v naši pokrajini. Štipendija v znesku 200.000 lir je bila podeljena absolutnemu zmagovalcu dijaku Celestinu Zorzutu iz Krmina; nagrado so izročili očetu, ker je bil sin zaradi študija v Bologni. Nadalje so prejeli po 130 tisoč lir Gianfranco Marocco iz Gradeža in Gianfranco Pet-tarin iz Farre. Po 10.000 lir znašajo štipendije, ki so jih prejeli dijaki Giuseppe Bru-mat iz Farre, Corrado Palli iz Farre, Mario Palli iz Farre, Giorgio Morgut iz Verse, Sergio Lesizza iz Medee, Dino Feresin iz Moše, Renato Bregant iz Moše, Giovanni Valen-Gorisko občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano | tinut iz Moše, Anteo Carniel Nagrajevanje dijakov kmetijskih šol Josipu Jarcu iz Doberdoba so dali nagrado 70.000 lir Skupno so izplačali 900.000 lir nagrad iz Ločnika, Frediano Bonutti iz Moše, Guido Suligoi iz Moše, Severino Princis iz Moše, Alvaro Monetti iz Moše in Giuseppe Famea iz Moše. Izredne podpore v znesku 70.000 lir so končno prejeli: Gianni Bernardi iz $kocjana, Josip Jarc iz Doberdoba in Bruno Fortunato iz Gorice; podpore v znesku 40.000 lir pa Umberto Picotti iz Ločnika in Edy Lorenzon iz Vil-less. Tečaj o zunanji trgovini na univerzi v Padovi Kakor prejšnja leta bo trgovinska ' zbornica iz Gorice tudi letos med 1. in 16. aprilom organizirala pri padovan-ski univerzi tečaj za specializacijo v inozemski trgovini. Obiskovalci tečaja bodo dobili posebno spričevalo. Poučevali bodo najrazličnejše predmete, predvsem pa razvoj trgovinske izmenjave na podlagi sporazuma o Evropski gospodarski skupnosti ter programa o mednarodnem gospodarskem sodelovanju v prid novih nerazvitih držav. Vpisnina znaša 10.000 lir. Sodelujejo lahko gospodarski operaterji ter vse osebe, ki jih ta vprašanja zanimajo. Program predavanj ima urad za trgovino z inozemstvom pri trgovinski zbornici. Pomemben napredel v števerjanski občim Obnovili so vinograde, nasade breskev in V občini imajo sedaj 20 traktorjev Huda nesreča kolesarja iz Pevme Ko se je okoli 22. ure vračal s kolesom proti domu, se je 37-letni kovač Alojz Miklus z Nove ulice št. 12 v Pevmi zaradi neznanih razlogov zaletel v eno izmed dreves, ki raste na začetku Drevoreda XX. septembra pri mostu S. Chiara. Udarec, ki ga je zadel pri trčenju je bil tako močan, da si Uspeh sovodenjske nogometne ekipe S prvoplasiranim S. Cancianom je igrala neodločeno 2:2 (1:1) »e zlomil lobanjo in pretresel; , je ziumu iv » j i zala, da res nekaj velja, ce možgane. Kmalu p 8 stvar vzame resno. Na nedelj- Moei obeh ekip so bile izenačene - Lep Plesničarjev gol Sovodenjska ekipa je poka- je prišel na kraj nesreče mar šal nočnega oddelka, ki je odredil prevoz ponesrečenca z re. šilnim avtomobilom ZK v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so ga pridržali na opazovanju. ■tiifiiiiiMiiiiiiHiinmHnftilfiiiifiiiuiiiiiiviiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiutfiiitiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiitniiiiiiitiHiiiiiiiiiiifHiininiiiiKiitiiiiniiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiitiHiiiiiiHiniiiiiii IZ TRŽAŠKEGA Ladislav K Vedeli smo, da je zelo bolan, a nas je vest, da je vče-raj popoldne nenadoma ugasnil, hudo pretresla... Ladislava Kalina ali Miro-ta za prijatelje in tovariše, smo poznali še iz časov, ko je pri nas in okoli nas divjala vojna vihra. Skromen po svojem bistvu, a istočasno i-dejno močan in do skrajnosti borben, je kmalu spoznal, kje mu je mesto. Bil je delavec v Tovarni strojev, ključavničar oziroma kotlar po poklicu, ko je začel delati za «Rdečo pomoč«. Kmalu je bil v prvih borbenih vrstah tržaškega delavstva, kjer si je s svojim neutrudnim delom pridobil splošno zaupanje m tako so ga njegovi tovariši izbrali za predsedniku tovarniškega pododbora. Njegovo delo v tisti dobi najlepše o- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI Ml Tl LE FON 98-808 IN 94-8S8 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellleo 1-tt. — Tel. 33-83 UPRAVA TRST — UL SV. FRANČIŠKA I*. 30 — Tel. M. S7-3S8 OGLASI Cene Oflasov: Za vaak mm v llrini enega atolpca: trgov-aki 80, finančno-upravni 120. osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vri oglasi se naročajo pri upravi, NAROČNINA Meaečna «0 lir. - Vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, eeleletn* 4*00 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Padni tekoči račun: Založništvo tržalkega tisk« Trat 11-5374 Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjevi ul. U. tel. 2l-.28 te-kočl račun pri Kdmbnalnt bfrn ki V Ljubljani (00-70/3 375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trat značimo s stavkom, ki ga je bilo v letu 1944 tolikokrat slišati: «Ce bi imeli v vsaki delavnici po enega Miro ta, kaj bi to pomenilo za našo stvari* In še danes, ko se njegovi delovni tovariši spominjajo na medvojne čase, ne morejo mimo njegovega i-mena, ki je bilo duša organizacije med kotlarji Tovarne strojev. Toda ne samo v tovarni, tudi na terenu je bil Miro povezan. Tokrat v Rojanu, kjer je stanovaI m kjer je nemalo svojega sicer skromno odmerjenega prostega časa žrtvoval za stvar OF. Neutrudno je tekal zdaj sem zdaj tja, od človeka do človeka razpravljal in dajal nasvete, delil brošure in letake ter se udeleževal najrazličnejših terenskih akcij. Potem je prišla svoboda in Miro se je s Se večjim poletom vrgel na delo. Zaupanje, ki si ga je pridobil, poštenost m vredanost so bili razlogi, zaradi katerih je tjil Ladislav Kalin iz-granlna najodgovornejša mesta. Bil je aaganizatijskt sekretar KP .vfO za\rOjanski okraj tae član odboru SIAU, vendar se je udejstvoval tudi na kultur'iu-pr os vetnem področju. Kljub delu, ki mu je odvzelo večino ur dneva in večera, se ni odrekel petju in je kot discipliniran pevec posečal pevske vaje zbora rojanskega prosvetnega društva. Ljubil je naravo in če je le mogel, je pohitel s Planinskim društvom na izlet, kjer se je večkrat našel s Štempiharji, svojimi tovariši iz mladih let. Leta 1948 je ostal dosleden svojemu prepričanju in svojim idealom. Ni izgubil vere v pravičnost in spet ga vidimo, kako se je poln borbenega poleta udejstvoval na političnem področju. Postal je član Neodvisne socialistične zveze, v vrstah katere se je boril do konca. Lanskega aprila ga je napadi a zavratna bolezen. Ni ji josvečal potrebne pozornosti, tako da ga je kmalu spravila v bolnišnico. Njegovo stanje je je vedno bolj slabšalo, dok er ni včeraj popoldne umrl, star komaj 49 let. Zapušča ženo in dve nepreskrbljeni hčerki. Žalujoči družini izrekamo naše iskreno sožalje, Miro pa naj po tolikih letih trdega življenja in neutrudnega dela v miru počio precej privoščil. Namesto da bi mirno odšel domov, je nadlegoval pešce. Na Trgu val-maura se je okrog polnoči začel prepirati z nekim moškim, ki se je vračal domov s svojo ženo. Ker se mu je vsega tega zdelo ie preveč, je poklical agente javne varnosti. Ko so agenti javne varnosti, ki so bili tam na izvidnici, prišli, jt Cadore padel na tla, ker ga noge niso več držale zaradi vinjenosti. To je bilo za Cadoreja usodno. Pri padcu je zletel na tla zavoj ki ga je nosil pod pazduho. Po tleh se je usul kup raznih kovinskih predmetov. Zadeva je bila zelo sumljiva, zaradi tega so Cadoreja najprej odpeljali v bolnišnico, da se je streznil, nato pa na poveljstvo policije, kjer je priznal, da je blago ukradel v soboto dopoldne v trgovini Dronigi v Ulici Rossini a kjer je bil zaposlen. ski tekmi proti S. Cancianu je igrala odločno in se ni obotavljala v podajanju. Takoj je pričela napadati in presenetila goste s svojo taktiko. S. Canriano ima to navado, da v prvih 15 minutah zabije najmanj tri gole in tako nasprotnika demoralizira. Tokrat pa so belo-modri prišli v vodstvo že po osmih minutah igre in igralce S. Canciana se je polastila nervoznost. Po lepo izvršeni akciji med Petejanom I. in Visintinom II., je žoga prišla na noge Plesničarju, ki je neobranljivo streljal v vrata. S. Canciano je nato izvršil nekaj lepih protinapadov, toda do gola ni prišlo, ker je večina akcij zaustavila že obramba ali pa vratar Šuligoj. Sele v 38. minuti je prišlo do izenačenja. Cannone je streljal kazenski strel približno 15 metrov daleč od gola; sovodenj-ski igralci so pa napravili žl vi zid. 2oga je bila namenjena na desno stran vrat, kjer jo je pričakoval vratar, toda zadela je glavo Podgornika, ki jo je nehote usmeril v levi kot. Praktično je bil to avtogol. Tako se je končal prvi polčas z rezultatom 1:1. V drugem polčasu je začel S. Canciano hudo napadati, toda sovodenjska obramba se je uspešno branila. V 15’ je Zigaina zadel prečko in vse je kazalo, da bo S. Canciano prešel v vodstvo. Res je v 20’ obramba belomodrih klonila. Po lepi akciji med Comelli-jem in Cannonom je prvi kro-siral na sredo, kjer je Dreos-si z glavo porinil žogo v mrežo. Belo-modri niso obupali. Pričeli so napadati in v 30' je imel Plesničar krasno priliko za gol, ko je preigral celo vratarja, toda namesto, da bi streljal takoj v vrata, se je obotavljal, kar je obramba izkoristila in žogo odbila v aut. Do gola je moralo priti, ker so Sovodenjci vztrajno napadali. V 40’ je nastala gneča pred vrati. Fontana je ustavil žogo z roko in sodnik je brez obotavljanja prisodil enajstmetrovko. Kazenski strel je Podgornik spremenil v gol. Igra je bila lepa in gledalci niso bili razočarani, kajti Sovodenjci so bili kos nasprotniku. Sovodnje so nastopile v sledeči postavi: Šuligoj, Devetak, Hmeljak, Visintin I., Podgornik, Ferfolja, Plesničar, Visintin II., Anselmi, Petejan I. in Petejan II. S. Canciano: Vizzi, Vizzi I., Iudri, Anastasio, Fontana, To-don, Comelli, Cannone, Dreos-si, Zigaina, Pacor. «»------- «Za mali šolski prihranek* Tudi letos goriški učenci tekmujejo med seboj v natečaju, ki ga je razpisala gori-ška Hranilnica pod naslovom ca 10.335 lir, lekarna D’Udi-ne iz Gorice 500 lir, podjetje Mario Poletti iz Gorice 5.000 lir.' ,v; «»----------- V STEVERJANU Občni zbor bolniške blagajne V soboto 19. marca bo v občinski sejni dvorani s pričetkom ob 11. uri občni zbor števerjanske vzajemne bolniške blagajne. Ob tej priliki se bodo pogovorili tudi o u-bodo položili svoje prispevke j stanovitvi. društva neposred-v Hranilnico do 26. tega me- nih obdelovalcev, seca. ((Tekmovanje med razredi za mali šolski prihranek«. Natečaj, katerega je Hranilnica razpisala že pred devetimi leti, vzbuja veliko zanimanje med učenci. Naj navedemo nekaj številk; leta 1951, ko je bil prvič razpisan konkurz so prisostvovali samo trije razredi, v šolskem letu 1958-1959 se je število tekmujočih razredov povečalo na 178. Konkurza se lahko udeležijo učenci osnovnih šol iz naslednjih didaktičnih okrožij: Gorice, Krmina, Gradiške, Pierisa in Ronk, seveda če Razredi, ki prisostvujejo tej tekmi imajo možnost prejeti premije: 300.000 lir, katere da na razpolago goriška Hranilnica, 50.000 lir, katere da na razpolago država ter nagrade od 15 in 20 tisoč lir, katere bo pokrajina dodelila didaktičnim krožkom, za o-premo šol. ——«»-----. Prispevki za sklad zimske pomoči Za sklad zimske pomoči so darovali: Zdravniška zborni- ca iz Gorice 10.000 lir, avto-prevozniško podjetje La Gra-dese iz Gradeža 33.580 lir. lekarna Piani iz Gradiške 5.000 lir, podjetje Gratton iz Gorice 5.000 lir, Zbornica farma-cistov iz Gorice 5.000 lir, u-službenci občine St. Lrtvren- Aretacija ljubitelja vinske kapljice V nedeljo zvečer je nočna patrulja kriminalistične policije aretirala neporočenega upokojenca 36-letnega Maria Gles-rija iz Ul. Giusliniani 45. Glessi je prišel okoli 20. u-re v gostilno «Pri luni« v Ul. Oberdan. Ker je bil precej vinjen, je prišel navzkriž gospodarjem. Bil je tako nadležen, da je moral gostilničar poklicati policijo, da se ga je znebil. Moža so policaji najprej legitimirali, potem pa so ga odpeljali na kvesturo, ker je v pijanosti nadlegoval ljudi in zmerjal agente. Pri osebni preiskavi so ugotovili, da vozi avtomobil fiat UOO ne da bi plačal letošnjo takso za šofersko knjižico Odpeljali so ga v zapor in [prijavili sodišču. V števerjanski občini so v tej zimi kmetje napravili velik napredek za izboljšanje svojih zemljišč. Predvsem so se lotili izboljšav v sadovnjakih. Pri tem jim je v veliko pomoč zakon št. 31 od 1. julija 1946, ki predvideva za takšna dela 62-odstotni državni prispevek. Od začetka decembra lani pa do danes, to se pravi v treh mesecih in pol, se je u-godnosti tega zakona posluži-lo 33 števerjanskih kmetovalcev; tolikšno je namreč število prošenj, ki so jih lastniki kmetij vložili pri občinskem namestitvenem uradu, da so dobili brezposelne delavce, s katerimi se mora po zakonskem določilu izvršiti ta zemljiška izboljšava. Ce predvidevamo, da je vsak kmetovalec potrošil za obnovo vinogradov, nasadov breskev, hrušk itd. približno 300.000 lir — toliko namreč znaša približni strošek za obnovo enega sadovnjaka, tedaj je bilo na področju števerjanske občine vloženih v tej zimi okoli 10 milijonov lir, od tega nad šest milijonov državnega prispevka, ki ga izplača goriško kmetijsko nadzorniš-tvo. Pri sajenju novih trt so se vinogradniki pričeli usmerjati na žlahtne trte; tako sadijo med belimi vini trte rizlinga, pinota, malvazije in tokaja, med črnimi vini pa trto merlota. Tudi na področju mehanizacije je bil napravljen velik napredek. V vsej občini je sedaj že nad 20 raznovrstnih traktorjev, s katerimi opravljajo kmetje skoraj vsa najvažnejša dela. Pri močnejših kmetijah imajo tudi po dvs traktorja, da z enim lahko delajo po sadovnjakih in polju, drugega pa rabijo za prevoze po cestah. Napredek je očiten tudi v teh predelih Brd, treba pa bo še precej napraviti, da bo tehničnemu napredku sledil tudi napredek v družbenih odnosih. Pravzaprav si ne moremo misliti enega brez drugega. Dokler bodo vladali -v Brdih fevdalni odnesi, toliko časa ne bodo veleposestniki investirali kapitalov za napredek svojih posestev, izčrpavali bodo bogastvo, ne da bi pomislili, kaj bo v bodoče; pa tudi koloni sami ne morejo ali ne marajo ničesar napraviti, ker zemlja, ki jo obdelujejo, ni njihova in do nje ne čutijo tiste ljubezni, ki je do zemlje potrebna, če naj rodi toliko, da bo zadostovalo za dostojno življenje ljudi, ki živijo na njej in jo obdelujejo. «»------- Nesreča z mikromotorjem Bonazza Giuseppe iz Gradeža se je v nedeljo pozno zve- „ cvoji® čer vračal proti domu s ^ mikromotorjem ((motom ^ se je nenadoma pri PaPe ,, zvrnil na tla. Pripeljal1 s nemudoma v tržiško ho ^ co, kjer so zdravniki ug°^ ^ globoke rane in u^a,rCe-aaD;B lu in zatilniku in pretres. Ozdravel bo v® v 20 dneh. S kolesa |e . Šestindvajsetletno zio Varin iz Fossalona * raj zjutraj ob 9.30 Pr'P i avtomobilom Rdečega ^ tržiško bolnišnico žaram ^ udarcev po nogah in 1 i ve noge. Vozila je na ,0 kolesom, ko se je ne ja zaletela v obcestni se zvrnila po tleh. ^ bo v 30 dneh, če ne plikacij. «»—— Nenadna slabost ^ V civilno bolnišnico s0 ^ raj ob 11.50 prepeljal' 1 jt(j Zelenega križa 21-leth® Fontanini iz Corone, j „(■ ste št. 8. Dekle je nadea slabost v Ul. C. Šolske tekme . , 5 30 ^ Danes popoldne ob slC,t do na Campagnuzzi na šolskem igrišču za 5trO tekme teka čez drn 1 ji za šolsko leto 1960. Te ^ ( bile preložene ker Je soboto slabo vreme. «» " Kino v trab°v CORSO. 17.00: «Hisa s .j, V. Brice, R. Long. 1 16. leta vstop preP0 J VERDI. 16.30: «SimPal‘r0 lež«, M. Arena, C. VITTORIA. 16.45: «H‘s8ri G deklet«, M. Sobne' Knut, v barvah. ^0( < CENTRALE. 17.00: ^ nebesih«, A. Rosa-r, v barvah. MODERNO. 17.00: •Fr*!’, steinov pokol«, V R'sS Tržič" yve*. Kino v PRINCIPE: 17.30: barbarov«, Bure stofer Brummer. p^tc NAZIONALE. 17.30: ščine ribice«. K AZZURRO. 17.30: «ha g# Ijica brez krong6ns- j Schneider, Curd EXCELSIOR. 17-30: « smrti«. DEŽURNA LEK-: :■ ' OTVORITEV AVTOMATSKE TELEFONSKE CENTRALE (AT C) vtolfl8 NOVA GORICA I Dne 12. t. m. je bila dana v promet nova a ska telefonska centrala Nova Gorica 1. V to centralo so vključeni vsi telefonski nar°čn ^ s področja pošt: Nova Gorica 1, Nova Gor'ca (Solkan) in Šempeter pri Gorici. Pošta Nova Gorica 2 ne posluje več. Dose ’ ,eA*^e številke telefonskih naročnikov vseh treh P1 ošt Moštvo »Sovodnje« Moštvo «S. Canciano« lik*1 s» m'- zamenjane z novimi štirimestnimi štev P0DJET1E ZA POŠTNI, TELEGRAFsI(I IN TELEFONSKI PROMET V LJUBLJA^ Odbor Neodvisne socialistične zvez« pr' članstvu žalostno vest, da je včeraj P° in hudi bolezni umil naš zvesti i" tovariš bo' b fb' LADISLAV KALIN (MIR®) Odbor NSZ izreka hudo užaloščen' svoje naj iskrenejše sožalje. Trst, 15. ntarea 1960 i dr"*1" V Rinni so te dni razpravljali... O «baronih elektrike» ■ ■n o nacionalizaciji Da bi družba «Edison» ne bila dolgo «država v državi* Nekdi Bil ltnt° •^e.e*e'Ct™ni tgliivos • -Zakai Pl vsa te,ndar ven, Izkoriščena. ko •' isoska da Potrebuje i- Potrn-nd,UStriia in obi-?)e? Ce h;Sn veliko ener- * • vjg v- vciin.o ener- b° 8 miVnamrež šlo za iz- 'satraie *'iUiard kWh, ki jih . Utl Pon1 ,Producirale- na » Ishko v n ania vode, kar n, ~'eb, hi Izrednih primerih b“ha>ti p*°?i t0„, Pripisati ^Pikanjf3 na tStutL^ vode ^rirode. Toda izgu-račun po-Pač pa na jn^iftanis ’ pac Pa n ji!!?gliivciSti^a K mzketrišč an j a cel zaradi 0k ot se zatr' k« e)ektris anitva visokih is iak je c mu toku- stro' c®Ba tni 1Cer zatrjeval, da j*inišjlintt0vk,i v Italiji med vilk Primer,e °P1' Ne bomo rtrvi.cc fu^oparne, toda i strokovna n^.wv.aem Prav. Gre Ul j i ?lak Bin?. lc. da strokov. te 5 Birna e’ d: S 2ama Povsem "eVf s Števcfv ,dl:ugega- Za' 'Bi i‘ežBjami #>e4 težnja' v Milanu? borTa in .i3®11 monopola 'lf str«mtl^°POpo''izma na 6 »•- > M«, da se dolo- c«Be ?raoi ii LStVafi Pol, ?dv, Ban'’ Itkratf0 ekon°mski za- . Preau. 'i pa t„j, !Ufi kot Prikazeio v lep-,'Biita gl.80- Sicer pa je 'c, e tega povsem Pot~e4ka- t»i.Pa tudi zakoni Itn • U1 zaRoni l6iti^C*nika -1’-da jih želja in ’ nai picuru Pril- 0rBiljen,.gre za «strokov-i« v 0v»nje , ležav ab za fL>ici pse slike- kot ^ *ein *vetutskih vi3Pionalizacije e-ti v“' v napi^v se v vsem Za°staiii. ®eisih, kot ne more predru- &?^ab. tu- ^1, t>rkop°stavii Italiji nujno se je ta ze kmalu po Bi jaVfla , tedanP minister in c-“- podržavljenje znalo izvesti. Poleg izjeme majhnih central smo navedli izjemo tistih ter-mocentral, ki služijo posameznim industrijskim podjetjem. Pod to formulacijo bi se namreč dale vključiti malone vse termocentrale ,zato daje Leopoldo Piccardi točno označbo tistih central, ki bi bile izvzete od nacionalizacije, da bi se v morebitnem primeru podržavljenja ne vključile sem vse tovrstne centrale. Kako naj sp nacionalizacija izvede? Piccardi nima v načrtu radikalne nacionalizacije z enostavnim odvzemom, pač pa ustrezni odkup s strani države, ali, če hočemo odvzem z ustreznim izplačilom odškodnine. Toda po ceni, ki bi bila določena na osnovi ((srednjih borznih cen petih zaporednih let pred nacionalizacijo«. Vsekakor pa Piccardi postavlja to zahtevo ostro, ker ve, kolikšne možnosti za razne mahinacije nudi tak obsežen gospodarski akt, če ni zakonsko do podrobnosti izdelan in pusti razne «ventile». Prof. Sy-los Labini je v svojem posegu v razpravo posebej poudaril razliKo med politično in ekonomsko odškodnino, ki bi jo morala v tem primeru prevzeti država. Tu smo navedli nekaj podatkov o tehnični plati nacionalizacije energetskih virov in električnega omrežja, toda zanimivo je, da so vsi, ki so se tega sestanka udeležili, bili mnenja, da je nacionalizacija virov električne energije nujna, ker da je vsaka kontrola s strani države nemogoča in neučinkovita. V analizi ustrezne izvedbe diskutanti niso soglašali v tem, ali naj se nacionalizacija izvede takoj, ali postopoma. Vendar je obvladalo mnenje, da mora biti nacionalizacija popolna in «v najbližjem možnem roku«. Drugi problem, pri katerem ni bilo popolnega soglasja, je bil problem, ali naj se izvede hkrati nacionalizacija virov električne energije — torej hidrocentral in termocen-tral — in pa električnega o-mrežja — torej distribucije, ali naj se izvede vsako zase. Del diskutantov je bil za enotno in enkratno akcijo, drugi pa da naj bi se to izvedlo v dveh etapah, za vsako področje posebej. Vsekakor pa je obveljalo, da mora proizvodnjo električne energije v a-tomskih centralah že od vsega začetka prevzeti v roke država in ne prepustiti tega v privatne roke. Na tem zasedanju se je veliko govorilo o vzrokih, zakaj je podržavljenje virov e-lektrične energije in distribucijskega omrežja potrebno m nujno. Tu ni bilo govora le ekonomskih nujnostih moderni države. Ze omenjeni Er-nesto Rossi je govoril o prepotentnosti «baronov», o goljufijah, o prikrojenih proračunih, o davčnih utajah in o mogočnem pritisku, ki ga ima skupina ((baronov« na oblasti in državo. Družbo Edison je celo ocenil kot «državo v državi« Ernesto Rossi je svoja izvajanja zaključil takole: ((Električna industrija, ki bo odvzeta finančnim silam, bo v službi vseh Italijanov«. Zdi se, da bo načrt, ki ga je izdelal Leopoldo Piccardi in o katerem so razpravljali na rimskem zasedanju, prišel tudi pred parlament. Upati je, da bo prišel čimprej in da bo ubral pravilno pot. fi š*i * zadev° o nui- k‘čne Konirole nad vi-,eča-. i® v RenerSije. Včeraj i»t-> Je t,i- Rlmu končalo za- tako...................— *®da ®v svet *m®n°vanih «pri- 'kar0ie, Posvetil S° SV0Je z8‘ *lt>h elew» •*. Prhlemu ‘talij,; ‘oktrične Sa,B n- ■ t«B ! en®rgi!lV *baroni elek-«hV4ib sest* da^e P°Iemi' «<>. i ""ku- *“'* O energije« % 4°Biačen V Ita>iji že ta-1 Be ‘Bternois. monopoli- Sf irnore^Sega r'az>va ni- IsL. 1' dati. Rrn.stn 'Sit, . dati. Ernesto t’** ir!" teke?’6”1 P°segu v /‘čtio PUstnr> j c.el°, da ni le t,01rIBdust°;,da bi nad elek- 1 \ Italiji ime- aat dkakih deset kat, ®ri»n bi sko- fB»(iean'’ kajn V.e(: re^‘* du 80 € ^ da ie njih X ““ teža * tre«“tku. ko rt j te2a« » T"v“" ,v^ 'Bi«. doka>„i' 0 ljudje Ni CSe,'Ca'U ka^‘ l.OtBo n.j°Ie utilijardev. l°talj eip ton8 v tem L*434!,'1 da^ Pa Sm° je stro- sp0bi®ma?i°koPiccardi- ki •PO**«. llKo nrav folrn 0_prav tako PriPrp:.;,že omenje- k0ržep ^t4tf®ba1P!.aVU načrt, ka- ' v li' ‘B dl.* IT' eieKl noi! hucijsko .^‘'e električne m re-Po tem S5 Srn poT ■'»1 r'' ta,.!'idr° in termo-;en- Ml«, 3000 kw » tisf^BoglT;!, Paaihnih cen-50°0 k XS ee, ?elektrarn, Nlj^bihi '!ktri«ni tok i dna te-Z ol°fenih k Iz ek°nomskega L^-oo razVfdn n^ega stavka “ V>arddP0' da ie Leo-k° bi Previden, 6e morebitno 1 I m msm ••• • * v w Stane Sever kot Ornifle in Slava Glavinova kot njegova žena v komediji «OrniIle ali sapica, s katero je ljubljanska Drama gostovala v Kopru Tri Kulturno pismo iz Kopra zaporedna gostovanja in lep jubilej E. Kraljeve Zdi se, da kultura in umetnost ne priznavata splošnih disciplinskih norm: nekorektno zamujata čas ali ga prehitevata. Naša sveta dolžnost je, da to razumemo in upoštevamo. In tako je v Kopru nekaj mesecev kulturna terra incognita, potlej pa v enem tednu kar po več gostovanj. Zavod «Primorske prireditven je brez greha: tu so gripe v ljubljanskih gledališčih, pa vse drugo, kar lahko mimogrede prekriža načrte. In tako smo minuli teden bili deležni v treh dneh treh predstav dveh gledališč, in celo treh, če računamo še tržaško SG s Kreftom. Ljubitelji teatra so tako prišli na svoj račun, manj zadovoljni so še vedno ljubitelji glasbe, ki zaman strmijo v nebo, da bi jim voljno nudilo kaj mane v obliki koncertov resne ali zabavne glasbe. Vse kaže, da je ljubljanskim orkestrom in ansamblom bolj pri srcu re- ■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllIHIIIIIIlllllMlllUlUnillUlllllllllflllllllllllltlllllinilllllllllllllHIIIIIlllllllllllllinilllllllltllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllltlltllltlllinilllltlllllllllllllllllllllllllflinMIIIIIMIIIMIItHIIIIIIIIIIIIIIIflllllllHIIIIIIIIIIItHIlU Zakaj so Piacentinci tako zaprti vase V senci lepe «Pala Razne zgodovinske zanimivosti, ki bi pritegnile veliko vee turistov, so zanemarjene, industrijske dejavnosti in iniciative pa od nikoder PIACENZA, marca — «La Primogenita« — ((prvorojenka« imenujejo Piacentinci svoje mesto, ker so ga leta 1848 v vojni med Piemontom in Avstrijo piemonteške čete kot prvo mesto osvobodile, in ker so se po nekaj dneh Piacentinci sami — seveda tisti, ki so takrat lahko volili — izrekli s plebiscitom za priključitev k Piemontu. Razumljivo je tbrej, da so muzeji v Piacenzi polni zgodovinskih spominov na to dobo, in zaradi tega nam je tudi razumljivo, zakaj ima Piacenza tako malo vedrega emilijanskega značaja in da se po mentaliteti bolj približuje konservativnemu Piemontu. Mesto je izrazito provincialnega značaja in skoro zaprto samo vase. To se na prvi pogled nekam čudno zdi, prvič, ker Piacenza v Emiliji, torej v deželi, kjer smo vajeni videti vesele in odkrite ljudi, drugič pa, ker je Piacenza na stični prometni točki med Emilijo, Piemontom, Lombardijo in Ligurijo in bi morala biti torej bolj odprta do tujcev, ki gredo v tisočih skozi njo vsak dan. Znamenita «Via Emilia« gre tod mimo in po njej se vozi vsak dan na tisoče kamionov, ves prevoz avtomobilov iz turin-skih tovarn, ki so namenjeni v srednjo in južno Italijo, gre prav tako skozi Piacenzo. In kljub temu je Piacentinec nekoliko nedostopen za tujca. Mu ne zaupa. To velja v prvi vrsti za mestno buržoazijo, ki jo sestavljajo v glavnem zemljiški posestniki, mali industrijci in trgovci, in govori se, da leži v piacentinskih bankah nekaj desetin milijard lir, ki jih nočejo lastniki investirati v nova industrijska podjetja, ker da bi s tem pripomogli do povečanja delavstva in bi s tem prišla seveda tudi nevarnost za izgubo oblasti v občini. Piacenza je namreč eno izmed maloštevilnih emilijan-skih mest, kjer niso na oblasti levičarske sile. Le za malenkost sicer, kajti napram opoziciji v občinskem svetu, ki jo sestavlja enajst komunistov in osem socialistov, stoji raznobarvna večina 21 svetovalcev, ki jo vodi župan, socialdemokrat odv. Montani, in v kateri so poleg demokristjanov tudi misini in liberalci. In ker so volitve blizu, skuša sedanja občinska uprava dati čimveč piacentin-skim volivcem, da bi si pridobila njihove glasove. Novo naselje, imenovano »Paradiso«, je zraslo v nekaj letih na južni strani mesta, izven starega obzidja in lahko ga primerjamo z Novo Gorico, zaradi modernega ur- banističnega načrta. Poleg te- rist se je takoj pokazala v ga je bilo celo mesto s predmestji vred prepreženo z razkošno neonsko razsvetljavo, ki pa bo dokončno otvorjena le mesec dni pred volitvami. Vsa ta javna dela so seveda potrebna, ker vlada v Piacenzi precej nezadovoljstva med ekonomsko niže stoječimi sloji, in to ker ni dela, oziroma ni nobenega upanja v izboljšanje. Ze več let ni zraslo nobeno novo podjetje v tem kraju, kljub temu da je tu blizu na razpolago metan in Cortemaggiore, ki so ga spretno znali izkoristiti v bližnjih Cremoni in Parmi. Ak0 gremo na izlet po teh krajih, bomo povsod videli metanovodne pipe, le v Piacenzi ne. Le v zadnjem času so pričeli tudi tu graditi me-tanovod, a za sedaj le za gospodinjske namene in ko- tistih hišah, kjer so take naprave že namestili. Mesto, ki je prvo priredilo mednarodno razstavo metana in njegovih derivatov, razstavo, ki dosega iz leta v leto večje uspehe, ni znalo izkoristiti v industrijske namene te ugodnosti. In niti ENI ni priskočila na pomoč, ko je že opešala privatna iniciativa. In to iz povsem subjektivnih razlogov, kot smo že zgoraj omenili. Mesto ima danes 85.000 prebivalcev, a bi jih lahko imelo nekaj deset tisoč več, ako bi bilo v njem kaj več industrije. In tako so Piacentinci svobodni, da gredo v službo ENI v prekomorske dežele, nimajo pa možnosti služiti si kruh doma, ali pa v petrolejskih rafinerijah v bližnji Fiorenzuoli. V mestu samem apžil mm Palača Farnese v Piacenzi hira tudi največje industrijsko podjetje, vojaški arzenal, kjer so pred vojno in med njo izdelovali najrazličnejše precizne izdelke za topništvo. Ker so danes te potrebe bolj v ozadju, bi prav lahko prešli na civilno proizvodnjo, a dobra volja s strani odgovornih ljudi tudi tu manjka. Mesto, ki je bilo v dobi občinskih svoboščin v Italiji in tudi še v preteklem stoletju v ospredju zanimanja, danes hira. V mogočni palači plemičev Farnese, ki se dviga nad starim delom mesta, v katerem so samo nizke stavbe, skušajo urediti muzej tam, kjer so se dolga leta stiskale družine brezdomcev Umetniške zanimivosti, ki bi utegnile pritegniti turiste, so zapuščene in mnoge palače in cerkve na Stradone Farnese jn v Via Scalabrini so danes le navadna stanovanja ali pa skladišča. Ko gremo mimo teh palač, se nam morda čudno zdi vedeti, da so pred stoletji, tod plesale najznamenitejše dame tedanje lombardske, piemonteške in emilijan-ske aristokracije, da so ob velikih kamnih Stradona Farnese bili privezani konji z lepimi kočijami, da so skozi številna mestna vrata tedaj hodili vojščaki in plemiči na bojevanja in izlete. Danes gredo skozi te ulice le dolge kolone tovornih avtomobilov, a na žalost ne prevažajo proizvode piacentinskih tovarn in material za tovarne v tem mestu. Gredo le skozi to staro, hirajoče mesto, kjer je edini znak življenja kmečki trg, ki napolni vsako sredo in soboto s kmetovalci glavno Piazzo Cavalli. Morda se zaradi tega ljudje tod okrog bolj zanimajo za Modugna in Gino Lollobrigi-do kot pa za gospodarski napredek v državi. m. v. Radio Trst A Torek, 15. marca 1960 Nacionalni program Slovenija 7.30 Jutraja glasba in koledar; 11.30 Drobiž od vsepovsod in... «Zena in dom«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.48 V svetu kulture; 12.55 Orkester Chacks-field; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Pesem in ples; 18.00 Košir: »Obdelovanje zemlje« 18.10 Dvorak: Koncert za violino in orkester; 18.45 Pojejo «Plat-ters«; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Večer z Martinom, Siniavinijem ter Julie London; 21.00 Javornik: Jadro na obzorju, nato Glasbeno potovanje; 22.00 Ana Kalc: »Izidor Cankar in njegov uvod v likovno umetnost«; 22.15 »Vladimir Lovec«, sestavlja P. Merku; 22.45 Večerni ples; 23.30 Glasba za lahko noč. 11.00 Radijska šola: »Brata Wright»; Komorna glasba; Mozart, Martinu; 12.10 Današnje popevke, pojo Otto, Duo Fasa-no itd.; 12.25 Glasbeni album; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Program za mladino: «Brzec Sever-Jug«; 16.30 «Clovek v svetu, ki nastaja«; 17.40 Zanimivosti od vsepovsod; 18.00 Migliorini: Italijanski jezik ima tisoč let; 18.30 »Kako žive živali«, «Delo A. Manzo-nija«; 19.00 Oddaja za delavce; 20.00 Pesmi z vseh morij; 21.00 Drama v štirih dejanjih: »Jakobinci«: 22.45 Doma in drugod; 23.00 Runz ob klavirju. //. program 9.00 Jutranje vesti; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 11.30 Pesmi ln Angelini; 13.45 «Severni-ca» — moda; 15 15 Miniaturni 14.15 «Eno uro^v diskot.eki»; koncert, sopran is ka Fusco; 16.00 ............................................Magični prsti; 16.20 Fantazija Trst 15.15 Karlo Michelstaedter ln »dvogovor o zdravju». Koper 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL' 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Zabavna glasba; 14.30 Športni pregled; 14.40 Izbrane melodije: 15.20 Matetič-Ronjgov »Otroci vsega sveta«; 15.40 Prenos RL; 16.00 Plošče Ponedeljski šport; 16.40 Plesna glasba; 17.30 Tretje dejanje »Boheme«; 18.00 Prenos RL; 19.00 Virtuozizem na harmoniki; 19.30 Prenos RL; 22.15 Kvartet Scott; 22.35 Bruckner: »Kvartet«. motivov; 17.00 Gledališki pregled; 17.30 «11 buttafuori«; 18.35 Plešite z nami! 19.25 Glasbeni vrtiljak; 20.30 M. Bongiorno: «Hranilnik»; 21.45 Romantična Jula; 22.00 Jazzovska glasba. 8.05 Solistične skladbe: 8.25 Orkester Mueller; 8.40 Zenski zbor Svoboda Laško; 9.00 P. Donnel: Recept za umor; 9.20 Popularne melodije; 10.10 Plesni ansambli; 10.35 Arije iz o-per W A. Mozarta; 11.00 Cez kontinente s popevkami; 11.30 Oddaja za otroke; 12.00 Havajski zvoki; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Kvintet Niko Stri-tof; 12.40 Ansambel Milana Stanteta; 13.30 Samospevi velikih mojstrov; 13.55 Ruleta za zabavo; 14.20 Znanost in tehnika; 15.40 Srečanje s starimi prijatelji; 16.00 V svetu opernih melodij; 17.10 Srečno vožnjo! 18.00 Ing. Čuček: Skrivnosti premoga; 18.15 Dumičič: Suita za godalni orkester; 18.30 Športni tednik; 20.00 Revija zabavne glasbe; 20.50 Koncert orkestra RTV Ljubljana; 22.15 Popevke z raznih kontinentov; 22.50 Max Roger: 6 valčkov; 23.10 Plesni zvoki; 23.40 Pevec Johny Mathis. Ital. televizija lllllimJIimillllimilllHIIIimiHIIIIHIIIIIIIIIIIIllllIlHIIIItlMIIIIIIIIIimilHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUlllllllllMIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIMHIIItllllllHHIIHIH «Dunajski slavnostni tedni» III. program 17.00 Variacije: Čajkovski ln Dvorak; 18.30 Kinematografski pregled; 18.45 Haendel «Lukre-clja« in «Suita štev. 13»; 20.00 Vsakovečerni koncert; 21.30 Srednjeveško slovstvo; 22.00 I-talljanska povojna glasba; Ve-rettl, Zecchi, Contllli Itd.; 22.55 Radijska zgodba: Kralj z zlato masko. 13.30 TV šola: «Znanstvena opažanja«, Gospodinjsko delo in tehnično risanje«; 17.00 TV za mladino: 18.30 TV-dnevnik; 18.45 Odgovori; 19.05 Dogodivščine pod morjem; 19.35 Ob 30O-letnici rojstva Daniela de Foa; 20.30 TV-dnevnik; 21.00 «Tosca». Jug. televizija Ljubljana 20.00 Prenos koncerta vokalnega terceta »Pe-ters sisters«. Z otvoritvenim koncertom se bo 29. maja pričel letošnji dunajski festival pod tradicionalnim naslovcm ((Dunajski slavnostni tedni«, ki bo tokrat slavil svoj desetletni jubilej. Temu primeren bo tudi spored, ki bo obsegal pestro vrsto najrazličnejših kulturno - umetniških prireditev. Sploh bodo v okviru slavnostnih tednov sodelovale vse pomembne dunajske kulturne in umetniške organizacije ter ustanove, da tako manifestirajo sloves Dunaja kot mesta glasbe, kulture in umetnosti. Dokončni spored festivala doslej še ni bil objavljen, vendar je že znano, da bodo v prvi vrsti sodelovala vsa velika dunajska gledališča. «Burgtheater» pripravlja pod naslovom «Drama na Zahodu« vrsto uprizoritev dramskih del zahodno evropskih avtorjev in so na sporedu Shakespearov «Sen kresne noči«, Schnitzlerjev «Anatol», dramsko delo Maka Mella itd. V skupni izvedbi z državno Opero bodo uprizorili scenski oratorij Honnegerja in Claudela ((Devica Orleanska na grmadi«, «Theater in der Jo-sefstadt« ima pripravljen ciklus del avstrijskih avtorjev (med drugim Billinger-jevo dramo »Gigant«, Hor-vathovo delo »Sem in tja« ter krstno predstavo »Abe- cede večnosti« mlade avstrijske pisateljice Ferolli), medtem ko bo Ljudsko gle-daliče izbiralo med deli Georga Buchnerja ali Ger-harja Hauptmanna. V glasbenem delu festivala pripravlja državna O-pera novo uprizoritev Wag-nerjevega «Somraka bogov«, kateremu se bo pridružil še »Andre Chenier« Umberta Giordana. Dunajski filhač-moniki bodo v Stefanovi katedrali izvajali Bruckner-jevo IX. simfonijo, dočim bo društvo prijateljev glasbe priredilo vrsto koncertov vseh Beethovnovih simfonij, ki jih bo izvajal Ion donski simfonični orkester. Posebnost pa bo tudi koncertna uprizoritev Wagner-jeve opere »Rienzi« HOROSKOP J.A DANES_ OVEN (od 21.3. do 20.4.): Zaradi novega prijatelja boste prišli v navzkrižje s poslovnimi tovariši, BIK (od 21.4. do 20.5.); Razumevanje bodo kazali do vas in vaših načrtov ali namenov, toda vse bo ostalo le pri tem, DVOJČKA (od 21.5. do 22. 6.): Ce pogosto menjujete delo in način dela, vas današnji dan ne bo spravil v za- gato. RAK (od 23.6. do 22.7.): Zvečer boste imeli nekaj prijetnih ur, toda le, če boste čez dan sredstva pravilno vložili, kajti šlo bo za večjo stvar. LEV (od 23.7. do 22.8); Občudovali vas bodo ir, cenili, toda nihče vam ne bo priskočil na pomoč, DEVICA (od 23.8. do 22. 9.); Več diplomatskega tona dajte svojemu obnašanju kajti sicer bodo napačno razumeli vašo odločnost. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10): Cernu bi popustili in se umikali, če vas pot vodi naprej. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.); Ne obljubljajte in ne svetujte, ker bi znali morebiten neuspeh zelo drago plačati. STRELEC (od 23.11. do 20. 12.); Samo s sposobnimi in delovnimi ljudmi boste zmogli nalogo opraviti v celoti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.): Preden kaj začnete, dobro premislite in bodite bolj velikodušni nasproti mlajšim in neizkušenim. VODNAR (od 21.1. do 19. 2.); Ustvarili si boste nasprotnike. In to povsem po nepotrebnem, ker vztrajate v načrtu, v katerega niti sami ne verujete. RIBI (od 20.2. do 20.3,): Osamljeni boste, ker ste zanemarili okolico na račun dvomljivega zaslužka, lacija Ljubljana • Trst kakor ta v Koper. Ljubljanska Drama je tokrat prinesla s seboj v Koper dve zanimivi dramski partituri: eno, v kateri so note in melodije in harmonije zapisane pod oznako Al-legro brillante — duhovito francosko komedijo Jeana A-nouilha «Ornifle ali sapica», vso nadrobno pretkano s kon-verzacijskim plivkanjem galskega duha. Satiro, grotesko in persiflažo obenem. Komedijo o sodobnem Don Juanu pač. Ali po avtorju: «Večni trio iz leta devetnajststo: mož, žena in ljubimec, a v ozadju še četrta figura — postelja, se nam zdi danes zastarel in nesodoben, če učinkuje na 'gledalca samo kot klasična komedijska situacija in samo s pisateljevo besedo. Danes si želimo več sproščene živahnosti, večkrat celo bolj drznih dovtipov, vsekakor pa več prostoduš-nosti. Dejstvo je: razvila se je nova gledališka zvrst, vesela igra nravi kot naslednica ecommedia del carattere« (po Goldoniju). Ob rojstvu te vesele igre ali burke nravi st moramo res čestitati, ali točneje ob njenem ponovnem vstajenju. Taka vesela igra ali burka nravi je namreč najčistejša moličrska tradicija. Rekli smo: komedija o sodobnem Don Juanu. Zato je vsebina preprosta: ljubezen. Njena dramaturška os; Ornifle ali — simbolično — sapica. Ornifle: prekanjen, a radoživ in simpatičen lopov, zavit v gosto pajčevino ostre, ga cinizma in prostodušnega užitkarstva, večno mlad in sladak in olupljen. In duhovit s svojo improvizirano konverzacijo. In nenadomestljiv gospodar situacije. In še enkrat strašno ciničen, za naše pojme naravnost krvo-skrunski, a ga zato Francozi tem laže prebavljajo. (Mi še danes ne verjamemo donjuan. skim zgodbam, kot ne verjamemo pravljici o Tillu Eu-lenspieglu!). Komentator «Or. niflas, V. Schmidt, pravi: «Kdo razen Jeana Anouilha je do zdaj znal obup spremeniti v nasmeh, ne da bi pri tem zašel v frivolnost. Kakor se razrašča cinizem v našem času, so tudi Anauil-hove formulacije postale o-strejše; njegov galski humor in njegov ostri dovtip je po udarnosti in..po humornosti zasenčil tako Oscarja Wilda kot Bernarda Shawa.» Igral ga je — Ornifla namreč — Stane Sever. Ni treba posebej poudarjati, da je bila to mojstrska figura, ki se je bogato in plodno razraščala iz situacije v situacijo obvladovala prostor tako prostodušno in prijemljivo, da je bilo videti izgovorjene besede v vrtoglavici duhovitih aforizmov. Aforizmov, ciničnih in strupenih in naperjenih na vse: na zvesto bo zakona, na etiko kot njen izvor, na ki er in njene moderne, rockandrollske formulacije pridobivanja novih ovčic, na čustvovanja. In na vse drugo, kar imamo za normalno. Briljantna parada ostric, moličrska živost v moderni obleki. In vsi ostali: Ivanka Me-žanova v vlogi gospodične Supo. tako zelo nebogljena in krotka in virgo intacta in nekolikanj celo grešna in rahlo poltena v krempljih tega staro-mladega zapeljivca. In Jure Souček z enkratnimi detajli stilizirane mimike v osebi očeta Duba-tona. In Janez Cesar in Duša Počkajeva in... In vsi ostali, ki so z instrumenti svojega igralskega daru sodelovali v tem allegro brillante, v tej moderni galski etudi, ki je po srečnem naključju zašla na oder koprskega gledališča. II. eMajhna postaja ob veliki cesti» — tako je zapisano ob predstavi Fischerjeve drame «Prosti dann v ljubljanskem gledališču, ob predstavi, ki je obenem jubilejna. Za veliko igralko, Tržačanko po rodu, svetovljanko po kreativnost i in Slo -enko po duhu — Elviro Kraljevo. Mati Marija dopolnjuj v «Prostem dnevu» 40 let svojega umetniškega delovanja in zato je bilo vredno to zapisati na vrh poročila. Pred štiridesetimi leti je namreč Elvira Kraljeva pričela svojo pravo, poklicno gledališko pot v Mariboru, a že 11 let prej je nastopala, 11 let stara in mlada punčka, v igrah, ki jih je uprizarjal dramski odsek Ciril-Metodove družbe pri Sv. Ivanu v Trstu. In potem, ko je odrasla v dekle: v mnogih igrah slovenskega gledališča v Trstu. In pod vodstvom Milana Skrbinška. Zdaj je od tega časa že zelo daleč. Petdeset let morda in še celo kaj več. In po tem času igra Elvira Kraljeva spet blizu Trsta, v Kopru, ki jo je sprejel tako, kakor da bi bila tu doma. Štirideset plodnih in dejavnih let je zapečatila, ne, kronala — če to ni preroman-tično! — z likom matere Marije v lirično-dramski igri «Prosti dann. Prosti dan, dan žene, matere in gospodinje na majhni postaji ob veliki cesti. Edini prosti dan, ki ga je iztrgala življenju. Kakor da bi Elvira Kraljeva igrala sebe. Le z dodatkomi Elvira Kraljeva v eni njenih neštetih kreacij prosti dan igralke. To je preprosta zgodba, tako preprosta, da ji bodo povprečneži brez posluha za ten-kot notranjega sveta, skritega v školjki naših src pred hudobnim vrvežem našega časa, oporekali, da je banalna. AL do banalnosti vsakdanja. In sentimentalna. In v tej do preprostosti vsakdanji drami je bila mati Marija Elvire Kraljeve tako zelo čustvena in tako zelo jasna in prozorna podoba v izrezu našega časa, da smo ji verjeli tisti hip, ko je prvikrat stopila na oder. V ozračju prijetnega sodelovanja vseh drugih igralcev je dobil lik matere Marije še poseben lesk: lesk oživljanja in raztapljanja, lesk neke četrte dimenzije, dimenzije potrebne prisotnosti in prisotne osebnosti. V kontrapunktu eProstega dnen so igrali svoje lastne motive še: Pavle Kovič, čokat in zmeden oče, Lars, mlajši sin mladega, neprenagljenega Poldeta Ribiča, malce poetizirana in topla natakarica Meta Ivanke Mežanove, Minna Mihaele Novakove, Vera Slavke Glavinove m drug ih. Nevsakdanja, drobljivo in porcelansko krhka režija Viktor, ja Molke, polna duhovitih, presenetljivih situacijskih ob. ratih in uspešna v tehniki retrospektive ob obstoječi mi-zansceni. Potem še gostovanje Eksperimentalnega gledališča iz Ljubljane z dramatizacijo DL ckensovega eOlivera Tvvistas; polni avditoriji prikupne mla. deži. Ob uspešni režiji Bal-bine Baranovičeve spet nov uspeh tega agresivnega teatra. Vsa gostovanja so bila usmerjena tudi izolski publiki. Dober obet repertoarja «Primorskih prireditev». M. LINDIČ sezono 7. t. m. so v beograjski Operi imeli slavnostno premiero opere Evgenij Onjegm P. I. Čajkovskega, s čimer so zaključili ciklus predstav, s katerimi je beograjska Opera proslavila svojo jubilejno sezono Opero Evgenij Onjegin so vključili v program zato, ker je ansambel beograjske Opere po drugi svetovni vojni naštudiral to opero kot svoje prvo delo. O sedanji uprizoritvi se kritiki pohvalno izražajo 5 a ooo a. a Janezek, no stopi na ulico in vprašal, koliko je JL Po podpisu jugoslovansko-italijanske trgovinske pogodbe uvozi in izvoz v Povečal se bo izvoz in uvoz vseh vrst blaga Goriška trgovinska zbornica je sporočila, da se je v Beogradu sestala med 29. februar, jem in 10. marcem jugoslo-vansko-italijanska komisija, ki je proučila in obnovila trgovinski sporazum med obema državama, ki bo zapadel konec tega meseca. V italijanski delegaciji, ki Ji je predsedoval opolnomo-čeni minister Pierluigi Alve-ra, je bil kot izvedenec za izvajanje sporazuma o izmenjavi med obmejnima področjema tudi dr. Edmondo Candutti, generalni tajnik go-giške trgovinske zbornice. Na teh pogajanjih, ki so potekala v duhu obojestranskega razumevanja, so bile vne-šene nekatere spremembe v pogodbo, ki bo zapadla 31. tega meseca in vsebuje številne člene, ki se tičejo tudi Gorice. 1. Zvišanje do največ 20 milijonov lir za vsak posamezen podrazdelek italijanske carinske tarife za izdelke, ki niso vključeni v jugoslovanske blagovne liste in ki jih je mogoče uvoziti z obrtnico a-li preko carine; 2. Zvišanje do največ 60 milijonov lir za uvoz zgoraj navedenih proizvodov za vsak kapitel carinske tarife; 3. Podrazdelke «govedo, prašiči in ustrezno meso« so združili v enoten kontingent v skupnem znesku 250 milijonov lir; 4. Zvišanje uvoznih kontingentov »konj za delo in za zakol« (od 30 na 90 milijonov); »zelja, posušenega fižola in krompirja« (od 25 na 50 milijonov lir); «mleka in mlečnih izdelkov« (od 30 na 40 milijonov); bukovih in hrastovih parketov (od 6 na 15 milijonov); bukovih oplatic (od 3Q na 50 milijonov); karakterističnih obrtniških izdelkov (od 16 na 60 milijonov). Glede izvoza so spremenili naslednje kontingente; južno I lijonov; računske in pisalne sadje ter razno sadje in zelenjavo od 30 na 150 milijonov; žveplo od 95 na 20 milijonov; predivo in tkanine iz naravnih, umetnih in mešanih surovin od 10 na 150 milijonov; oblačilo in predmete široke potrošnje od 10 na 60 milijonov; filtre za tehnične potrebe od 50 na 55 milijonov; pnevmatike in zračnice od 50 na 65 milijonov, električni in elektrotehnični material, stroje, električne motorje in nadomestne dele, radijske aparate in nadomestne dele od 100 na 120 milijonov; nadomestne dele za avtomobile in razne stroje 150 milijonov; kmečke stroje, naprave in kmečke vozove ter u-strezne nadomestne dele 45. milijonov; gospodinjske stroje ter nadomestne dele 40 mi- stroje ter nadomestne dele od 10 na 50 milijonov; razno blago od 300 na 350 milijonov. «#---------------- Kongres o lanu na krovu «VuIcanie» Včeraj je odplula iz Trsta proti Neaplju motorna ladja »Vulcania«, na kateri je sedmi vsedržavni kongres posvečen lanu. Kongres organizira odbor za zaščito lanu in bodo na njem razpravljali o delovanju človeka v zvezi z lanom, o podjetjih, ki se -ukvarjajo z lanom in o zaščiti potrošnika. Na krovu ladje bodo v vseh pristaniščih, kjer bo ladja pristala .(Benetke, Pa-tras, Palermo in Neapelj) razne manifestacije posvečene lanu in med njrmi več modnih revij. Uradno so odobrili dodatek 2,7 milijarde za kritje tržaškega proračuna 1960-61 Zakaj ta dodatna sredstva niso vključena v redni proračun? ■ Celotni izdatki dosegajo na leto 21 milijard Ur, v kar pa so všteta tudi sredstva iz zakona o 45 milijardah o korist Trsta Kot lansko leto je tudi letos v januarju finančno ministrstvo določilo v državnem proračunu samo 12 milijard lir za avtonomne izdatke vladnega generalnega komisariata v Trstu, kar je povzročilo v tržaški javnosti zaskrbljenost, ki je prišla do izraza tudi v tržaškem občinskem svetu. Takrat so v Rimu obljubili, da bo zakladni minister dopolnil omenjeno vsoto z nadaljnjima 2 milijardama in 700 milijoni lir, tako da bi skupna vsota na razpolago dr. Palamari znašala 14 milijard in 700 milijonov lir. K temu znesku prištevajo v Rimu še 6 milijard in 300 milijonov lir kot obrok finančnega leta 1960-61 za javna dela iz posebnega sklada, izvirajočega iz znanega zakona 45 milijard lir. Na ta način so prišli do skupno 21 milijard lir, namenjenih za naše področje. Sedaj je zakladni minister Tambroni uradno sporočil predsedstvu vlade, da je odredil dodatek 2 milijard in 700 milijonov lir k «skladu za izdatke Trsta«. Ta denar bodo nakazali v okviru sprememb k državnemu proračunu. Pravijo, da bo s tem vladni generalni komisar lahko kril vse izdatke, zlasti pa prispevke gospodarskim načrtom krajevnih ustanov, prispevke za uravnovešenje proračunov občin in pokrajine, prispevke podpornim ustanovam, neposredne prispevke za gradnjo ljudskih hiš. prispevek Javnim skladiščem itd. Vprašanje pa ni v tem, ali bo vladni komisariat kril izdatke oziroma prispevke krajevnim ustanovam, marveč v tem, s kolikšno vsoto jih bo kril. 2e vsem je namreč znano, da tukajšnje nadzorne oblasti občutno režejo proraču- luninim m n m im m m n imunim mi m m n im m m m nnnninnnimmi . Trije mladeniči so iztrgali podjetniku iz rok aktovko s skoro 8 milijoni lir Karabinjerja sta na njegove klice enega takoj ujela, ostala dva pa so prijeli že popoldne V prvih jutranjih urah v nedeljo je 54-letni gradbeni podjetnik Giuseppe Brun iz Tržiča hitel na tržaško postajo. Ko je dospel na vogal Ul. Ghega z Ul. Cellini so se mu približali trije neznanci, ki so mu že nekaj časa sledili. Verjetno so «zavohali», da je v aktovki, ki jo je nosil Brun, dober plen. Niso se motili, saj je bilo v aktovki skoraj 8 milijonov lir denarja v gotovini, bančnih čekov in hranilnih knjižic. Nekdo je krepko zagrabil aktovko, jo strgal Brunu iz rok in skupno s svojima pajdašema naglo zbežal. Brun je začel vpiti na ves mmHiiMmiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiimiiniiiiimmiiiiiii« Prosvetno društvo »Rade Pregare" je uspešno delovalo v lanskem letu V poročilu je predsednik poudaril, da je društvo v znatni meri doseglo zastavljene cilje - Živahno življenje društvenih odsekov * :■ ■■■ ■ Predsednik Semen Adrijan poroča o delovanju društva V petek zvečer je bil v dvorani v Ul. Ruggero Manna IV. redni občni zbor prosvetnega društva Skorklja-Rojan «R. Pregare«. V pozdravnem nagovoru in poročilu je dosedanji predsednik poročal, da je društvo v svojem tretjem letu življenja doseglo tiste cilje, ki si jih je postavila skupina mladincev pred tremi leti ob ustanovitvi društva. Mladinci tega društva so dosegli prvotni cilj in sicer, da zbirajo in povabijo v svoje vrste slovensko mladino, ki je podvržena italijanskemu vplivu in družbi. Nadalje je dejal, da je društvo doseglo tudi drugi važni cilj, da ima namreč narodnoobrambni značaj. Rekel je še, da žal pri uspehih, ki jih je doseglo društvo, ne nosijo zasluge vsi odborniki, kakor bi si bilo želeti. Nekateri odborniki so se v teku leta pokazali pasivni, upajmo, da bodo v bodoče vsi člani, posebno pa novoizvoljeni odborniki dali vse, kar je mogoče v njihovi moči za dosego skupnih ciljev, ki si jih društvo postavlja. Sledilo je tajniško poročilo o delu treh odsekov: folklorne skupine, športnega odseka in knjižnice. V teku leta so člani folklorne skupine imeli kar 15 javnih nastopov, od katerih 4 v matični domovini in sicer: v Anhovem, Škofijah, Kozini in Lokvah. Člani športnega odseka pa so priredili tekmovanje v namiznem tenisu za pokal Danilo Mladovan. Tekmovanje so imeli tudi na Proseku. Razni turnirji v šahu in v namiznem tenisu so se vršili v prostorih društva. Najvažnejšo prireditev pa je društvo organiziralo pri Piščancih. Ta prireditev je že postala tradicionalna in vzbuja veliko odobravanje člani in simpatizerji. Pripravili so tudi zelo zanimivo in uspešno razstavo o delovanju mladinskih društev na Tržaškem, ki je bila pred kratkim v Gregorčičevi dvorani. Kot gostje so se predstavniki društva udeležili občnih zborov prosvetnih društev, Slovenske prosvetne zveze, Društva slovenskih srednješolcev in tržaških tabornikov. Po kratki diskusiji so bile volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen A-drijan Semen, za podpredsednika Karel Kovač, za tajnico Silvija Jogan, za blagajnika Silvij 2ivic, za gospodarja Bruno 2erjal. V novem odboru so še Karel Avguštinčič, Franc Ažman, Sergij Kovačič in Angel Starc. M. M. med glas. Imel je srečo, ker sta ga slišala dva karabinjerja, ki sta bila tam blizu v službi. Pritekla sta in takoj zvedela za kaj gre. Zapazila sta malopridneže in tekla zg njimi. Dva sta jima zbežala, 24-letni Mario Dubricich iz Ul. Marche-setti 45 pa ni bil tako urnih nog. Peljali so ga na zasliševanje in kmalu nato zvedeli še za imeni dveh njegovih pajdašev, ki so ju popoldne prijeli in spravili na varno. V aktovki je bilo 170.000 lir v gotovini, dve hranilni knjižici Tržaške hranilnice in posojilnice (3.300.000 lir in 4.100.000 lir). Zvečer je poveljstvo karabinjerjev sporočilo, da je aktovko ukradel 26-letni Luigi Zan-grando, tretji pa je mladoletni Giovanni Contarino. Vse tri so prijavili sodišču zaradi tatvine. «» - Mladoletna tatica Lanskega septembra je 15-letna Marisa od Sv. Ivana dobila službo v neki konfekcijski trgovini v Ul. Settefonta-ne; zdaj pa je že zgubila službo in v zaporu premišljuje o svojih pregrehah. Prijavili so jo namreč sodišču za mladoletne zaradi tatvine. Lastnica trgovine je v petek opozorila komisariat javne varnosti v Ul. Caprin, da nekdo krade denar iz blagajne in iz torbic uslužbenk. O-sumila je Mariso, toda konkretnih dokazov ni še imela. Omenjenega dne popoldne je lastnica trgovine odšla, nato pa se kmalu vrnila, ne da bi jo Marisa zapazila. Ni ji bilo treba dolgo čakati. Zasačila je namreč dekle, ko je skrivala 4500 lir. Prijela jo je za roko in zahtevala, naj pokaže denar. Takoj se je prepričala, da je Marisa ukradla denar iz blagajne. Preden je odšla, je namreč z rdečim svinčnikom označila bankovce. Agenti javne varnosti, ki so bili že v trgovini, so nepošteno dekle odpeljali na komisariat in jo zaslišali, drugi pa so medtem odšli v njeno stanovanje in tam napravili preiskavo. Našli so 50.000 lir, torbico in nekaj ženskega perila. Marisa je priznala, da je od lanskega septembra v več obrokih ukradla skupno 65.000 lir in nekaj ženskega perila. Kupila si je torbico in druge malenkosti, ostali denar pa shranila. Njena mati se je zelo začudila, ko so agenti javne varnosti prišli v hišo, da bi napravili preiskavo. Izjavila je, da ni nikdar sumila v svojo hčerko, ki je trdila, da je blago kupila na obroke; o denarju pa ni ničesar vedela. ««— Nesreči na parnikih Na parniku ((Antonio Parci-notti«, ki je zasidran v novem pristanišču, se je v nedeljo ponesrečil 26-letni Francesco Gambino iz Palerma. Spodrsnilo se mu je na palubi in je močno udaril z glavo ob most. Pomorščalk je zaradi tega dobil živčni pretres in zgubil spo. miin. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 10 dni na nevrološkem oddelku. Malo pozneje pa se je na parniku »Angelina Lauro« ponesrečil pri delu 36-letni Giuseppe Caputo i,z Ul. Brunner 9. Na parniku je delal na račun družbe «Ex Huetter«, nenadoma pa so se vsule nanj deske, ki so nakladili. Pobil se je po desni nogi in si jo verjetno tudi zlomil, zaradi česar se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku približno 40 dni. «»------ Občni zbor združenja za varnost na cestah Včeraj je bil redni letni občni zbor Združenja za varnost na cestah, na katerem je v odsotnosti obolelega predsednika prečital poročilo dr. Kra- glietto Nato so razpravljali o premoženjskem stanju združenja in ugotovili, da so aktivni. Podrobnejša razprava pa se je pričela o delovanju združenja in niso mogli izčrpati vseh vprašanj tako, da se bo zbor nadaljeval v petek 25. marca. SO čoln «Leone» Jugoslovanske oblasti so u-kinile zaplembo tržaškega motornega ribiškega čolna »Leone«, ki je bil zadržan v Kopru od 25. februarja, ker so ga zalotili, da so z njim lovili v jugoslovanskih teritorialnih vodah, ki niso vključene v sporazum o ribolovu. ne občin in pokrajine in s tem prispevke za kritje primanjkljaja bodisi tržaški bodisi podeželskim občinam, in tem pravzaprav še bolj. Prav tako ne prispeva vladni komisariat nikoli toliko za gospodarske proračune občin, to je za njihova posebna javna dela, kot te občine zahtevajo. Za finančno leto 1959-60 je na primer tržaška občina zahtevala za ta javna dela 2 milijardi in 200 milijonov lir, dobila od komisariata pa samo 650 milijonov. Komisariat je tudi lani močno znižal prispevek za kritje proračunskega primanjkljaja in tudi letos ne bo nič bolje. Zaradi znižanja prispevka podpornim ustanovam je zašla v težkoče tudi Občinska podporna ustanova (ECA), težkoče je imel Rdeči križ, Javna skladišča se stalno pritožujejo, da bi morala država več prispevati za kritje njihovega primanjkljaja zlasti za borbo prot’ konkurenci tujih pristanišč. Javna skladišča dobijo na leto okrog 700 milijonov lir podpore, od katerih pa porabijo kakih 300 milijonov za obratovanje železnic v pristanišču, kar bi moralo iti pravzaprav v breme državnih železnic. Kot vidimo, bi bila potrebna večja vsota proračuna za izdatke tržaškega ozemlja. Pa tudi prištevanje letnih obrokov iz zakona o 45 milijardah, to je 6 milijard in 300 milijonov za finančno leto 1960-61, ni upravičeno. Zakon o 45 milijardah je bil sprejet kot dodatek k rednim izdatkom tržaškega proračuna, in sicer za izredna javna dela, kot so krožna železniška proga, avtostrada Trst - Benetke, sedmi pomol itd. Razen tega pa pojde del te vsote za dela izven našega področja, to je za bližnje pokrajine. Ljudje pa se tudi vprašujejo, kaj je treba vsako leto določiti v proračunu, ki je zakon, neko vsoto, letos na primer 12 milijard, potem pa posebej naknadno dodajati še 2 milijardi in 700 milijonov kot spremembo k postavkam pro- lllllllllllMIIIIIIIIIMIMIMIIIMIIIimillllll!IIIIMUIIMIIIIllllIlllll!lllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllinmMIIIIIIIIIIIIIMIimilllllllllllltllllllllllllllllll Pismo iz koprskega okraja V «Tomosu» bodo letos naredili 40.000 motornih koles in motorjev Zaključki občnega zbora sindikalne podružnice tovarne motorjev «Tomos», v kateri dela 1.500 oseb Sodelovanje med italijansko in slovensko mladino V nedeljo dopoldne je bil v Kopru občni zbor sindikalne podružnice največje primorske tovarne TOMOS. Ker šteje kolektiv že blizu 1500 ljudi, so morali predhodno opraviti volitve delegatov v okviru osmih sindikalnih pododborov, kajti ves kolektiv že iz tehničnih razlogov ne bi mogel prisostvovati občnemu zboru. Iz poročil je bilo razvidno, da je tovarna preživela lani burno dobo. Z redno proizvodnjo so namreč začeli v neugodnih pogojih. Tako so dobili nekaj strojev iz tujine s konstrukcijskimi napakami, primanjkovalo je surovin, pa tudi izkušenih kadrov ni bilo dovolj. Le s skrajno požrtvovalnostjo je uspelo kolektivu v celoti izpolniti proizvodni načrt, to je izdelati 17 tisoč motornih koles »moped«. V dokaz hitre ustalitve proizvodnega procesa naj navedemo, da je tovarna izdelala lani v marcu 900 mopedov, v decembru pa že 3600. Čeprav so večino najrorov usmerili v proizvodnjo, pa niso zanemarili tudi skrbi za življenjske razmere delavcev. Tako so med drugim zgradili najsodobneje opremljeno o-bratno menzo, kjer po načelu samopostrežbe razdelijo nad 300 obrokov hrane v pol ure. Razen tega so zgradili 300 stanovanj in lastno ambulanto. V razpravi je bilo največ govora o nagrajevanju po u-einku. Tovarna je morala na Pogled na dvorano med občnim zborom prosvetnega društva uR. Pregare* tem področju premostiti precejšnje težave, saj je bilo treba splošna tarifna načela prilagoditi pogojem serijske proizvodnje. Lastna praksa jih je pripeljala do tega, da bodo letos nekatere stvari spremenili. Tako bodo na odgovornejših mestih v tovarni uvedli večje razpone v gibljivem delu plač, pri pretežno avtomatiziranih delih pa manjše Razen tega so na občnem zboru naglasili, da bo potrebno gibljivi del dohodkov deliti v krajših časovnih presledkih, ker bo to bolj spodbudno vplivalo na prizadevnost članov kolektiva. Letos čaka kolektiv še večja naloga kot lani. Postavili so si načrt, da bodo izdelali 40 tisoč motornih koles in motorjev, kar pomeni podvojitev lanske proizvodnje. Na občnem zboru so naglasili, da bodo ta cilj vsekakor dosegli. Tako si obetajo povečanje storilnosti z neposrednim izobraževanjem delavcev na delovnem mestu v okviru izobraževalnega središča, nadalje z izboljšanjem socialno kadrovske službe ter s spodbudnejšim sistemom nagrajevanja. * * * Letos se obeta še tesnejše sodelovanje med slovensko in italijansko mladino koprskega obalnega pasu. To lahko trdimo na osnovi uspelega sestanka, ki je bil pred dnevi na sedežu okrajnega komiteja Ljudske mladine v Kopru. Na tem sestanku so se razgovar-jali o vsklajevanju dela med mladinskimi aktivi ter ° faznih oblikah sodelovanja med slovensko in italijansko mladino koprskega obalnega pasu. Sestavili so okvirni program prireditev, predvsem kulturno - umetniških, na katerih bodo skupaj nastopili slovenski in italijanski mladinci. Sestanka so se med drugim udeležili tudi predsednik Italijanske unije Nerino Gobbo, predstavnik okrajne komisije za etnično skupino Raul Siškovič ter zastopniki italijanskih. kulturnih krožkov iz Kopra, Izole in Pirana. * * * Tudi v koprskem okraju se živahno pripravljajo na bližnji V. kongres Socialistične zveze Jugoslavije. Pred dnevi so se zbrali predsedniki osnovnih organizacij SZDL koprske občine in se pomenili o nalogah v kongresnem letu. Tako so sklenili ustanoviti ak- tive SZDL na območju posameznih kmetijskih zadrug. Na ta način bi organizacije SZ DL aktivneje pomagale pri reševanju raznih vprašanj na vasi, predvsem pa seveda pri prizadevanjih za povečanje kmetijske proizvodnje. Na sestanku so tudi sprožili zanimiv predlog, naj bi v prostorih zadružnih domov organizirali klube, kjer bi člani zadrug izmenjali svoje delovne izkušnje. V mestih pa se bodo organizacije SZDL še tesneje povezale z organi družbenega upravljanja. * * * Med številnimi sindikalnimi občnimi zbori, ki so bili te dni po koprskem okraju, je zlasti uspel občni zbor sindikata trgovinskih, gostinskih in turističnih delavcev koprskega okraja. Na tem občnem zboru so kritično pregledali delo v lanskem letu ter s tem v zvezi sprejeli več sklepov, predvsem v zvezi z bližnjo — po vseh znakih sodeč — rekordno turistično sezono. Tako so predlagali, naj bi trgovine popestrile izbiro blaga in prilagodile urnik poslovanja željam gostov. Glede gostišč so menili, da jih je premalo in da bi morale občine do sezone odpreti gostišča zlasti v bližini pomembnejših turističnih točk. Precej je bilo govora tudi o nagrajevanju po učinku v trgovini in gostinstvu. Delegati so menili, da je treba sprostiti zaslužke trgovinskih in gostinskih delavcev, če dejansko temeljijo na delovnem u-činku. To bo namreč spodbudno vplivalo ne samo na večji promet, marveč tudi na kvaliteto postrežbe. Gostovanje italijanskega gledališča z Reke Od četrtka do sobote bo gostoval v Bertokih, Izoli in Kopru ansambel reškega gledališča Ivan Zajc, ki bo prebivalcem italijanske narodne manjšine igral komedijo Alfreda Musseta «11 candeliere». Za nastop reških dramskih umetnikov je med prebivalstvom precej zanimanja saj so Rečani ie večkrat z uspehom nastopili na odrih v Izoli in Kopru, dočim bo nastop tega ansambla v Bertokih prvič. Pozdraviti je zamisel, da predvajajo oziroma, da nastopijo tudi igralci večjih gledališč v manjših krajih. računa. To se zdi potem kot nekak dar, ki bi kdaj tudi utegnil izostati... Cernu ne vključijo te vsote takoj v proračun, če jo je treba izdati? Morda zato, da je treba po- tem hoditi prosit in moledovat v Rim in da se potem tukajšnji demokristjani hvalijo in trkajo na prsi, češ zopet smo dosegli dodatek k proračunu. Ceremoniia izročitve ti proporcev topničarjem Včeraj je bila na Trgu U-nita slovesna vojaška ceremonija izročitve trobent in proporcev trem baterijam skupine «Conegliano» tretjega planinskega topničarskega polka divizije «Julia». Na trgu so bili razvrščeni planinci v navadni in smučarski opremi skupno z avtomobili z modernimi havbicami kalibra 105-14 ter z mezgi s starimi havbicami. Na častnem odru so bili zastopniki civilnih in vojaških oblasti z novim praporom tržaške občine, ki je odlikovana z zlato kolajno. Vojake in goste iz Conegliana je pozdravil župan Franzil, za sprejem se je zahvalil poveljnik planinskega topničarskega polka polkovnik Apol-lonio, nakar je spregovoril še župan iz Conegliana Da Broi. Zatem so vojne sirote iz Trsta izročile vojakom trobente in praporce. Nato je bil mimohod vojakov pred oblastmi, ki mu je sledil pohod vojakov skozi mestno središče na Oberdankov trg. «»------ Vidalijev govor na zborovanju KPI V nedeljo je na zborovanju KPI v kinematografu «Arco-baleno« poslanec Vittorio Vi-dali obširno govoril o političnem položaju v državi in o vladni krizi. Podrobno je orisal ves potek dogodkov, ki so privedli do Segnijevega odstopa in do ponovne pove-ritve mandata za sestavo nove vlade. Prav tako je orisal negativne posledice politike raznih demokristjanskih vlah na našem področju. Izčrpno je obravnaval v svojem govoru tudi tukajšnja krajevna politična in gospodarska vprašanja in poudaril, da bi morali sestaviti takšno vlado, ki bi pokazala za ta vprašanja razumevanje. Ni namreč dovolj, da sprejme vlada nekaj ukrepov, marveč je potreben konkreten orga-ničen načrt' za razvoj tržaškega gospodarstva. Poleg tega pa je treba čimprej ustanoviti avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino s posebnim statutom. V okviru te dežele pa mora tržaško področje spričo svojega posebnega položaja uživati tudi posebno avtonomijo. O Danes ob 19. bo v dvorani Pomorskega muzeja pod o-kritjem Odbora za zaščito kra-ške flore in faune predvajanje barvnega filma iz življenja lososov. Vstop je prost. PISMA UREDNIŠTVO VPRAŠANJE: Večkrat be- rem o ladjah, ki jih imenujejo atramperjiv ter o <( tramper sk ni ali «svobodni plovbi»■ Rad bi kaj več vedel na račun teh izrazov kot tudi o pomenu plovbe same. ODGOVOR: Prosta plovba (angl. trampshipping, nemško Trampschiffahrt, Freie Schif-fahrt) se opravlja z ladjami tako imenovanimi tramperji, ki prevažajo svobodno glede na to, kdaj in kje se jim nudi tovor za prevoz pod najugodnejšimi pogoji, ne pa v okviru redne službe prevoza v določenih časovnih presledkih in na določenih relacijah, kot je to pri linijskih ladjah. Prosta plovba nudi gospodarstvenikom široke možnosti prevoza glede na količino lovora, čas, smer potovanja kakor tudi glede na namembno luko. Za pojem proste plovbe je odločilen način zaposlitve ladij in izkoriščanja ladijskega prostora. Ladje v prosti plovbi plujejo v vseh smereh in po vseh morjih glede na potrebe svetovne blagovne menjave in zahteve. Značilno je za ladje svobodne plovbe, da prevažajo masovni tovor, ki izpolnjuje ves razpoložljivi prostor. Zlasti prihajajo v poštev surovine, žito, premog, les, rude, sladkor, fosfat, sol in podobno. Prevoz v svobodni plovbi navadno zaključi en vkrcevalec ali naričnik. Kosovne pošiljke oz. končni proizvodi se z ladjami svobodne plovbe prevažajo samo kot delni tovor in kot dopolnilni tovor za neizkoriščeni ladijski prostor kakor tudi v primerih, ko v izhodiščni luki ni to. vora, ladja pa mora iti v luko, kjer je treba tovoriti masovni tovor. Važna značilnost za ladje v svobodni plovbi je še vedno prevoz masovnega tovora nasproti linijski plovbi, ki prevaža kosovne pošiljke oziroma končne proizvode. V prosti plovbi se prevoz lahko zaključi tudi tako, da se ladja napoti v luko vkrcevanja prazna ali s tovorom in tudi v tiste luke v katerih ladje v linijski plovbi ne pristajajo in kjer se vkrcevanje masovnega tovora opravi samo od časa do časa v sezoni. Zato ladje v prosti plovbi lahko čakajo tudi na vrsto za vkrcevanje. Namembno luko pri prevozu v prosti plovbi vkrcevalec ozirgma naročnik lahko za časa potovanja ladje menja ali jo določi šele pred prihodom na določeno pozicijo na morju in spričo tega svobodna plovba daje gospodarstvenikom možnost, da v blagovnem prometu, ko je še blago na poti, upoštevajo gibanje blaga in cen na trgu. Pri prevozu z ladjami svobodne plovbe ni potrebno prekladanje tovora, določenega za luke, v katerih ne pristajajo ladje linijske plovbe in se s tem prihranijo stroški prekrcevanja in poškodovanja tovora, kar se po-gostoma dogaja ob prekrce-vanju. Spričo tega ima prevoz v svobodni plovbi neke prednosti nasproti linijski plovbi, ki ima iz navedenih vidikov omejene možnosti. Prevoz v svobodni plovbi se opravi na podlagi ladjarske pogodbe (Charter Party), ki se lahko sklene za potovanje (voyage charter), ali pa za čas (time charter) in pa tudi v obliki pogodbe 0 . n ladje (bear boat charter], ^ posamezne vrste tovor* ^ glede na posamezne 1«** posamezno območje, iz 11 in za katero se opravi P voz, pogoji o prevozu v vedenih pogodbah so *' staljeni, standardizirani ^ splošno priznani tako o j ar jev kakor tudi od darstvenikov. L#adjarske . godbe s takšnimi speclfi ^ pogoji glede na vrste in na potovanje lsdJf, $ tudi posebne nazive. Sic ^ so v ladjarski pog°dw’nIf podlagi katere se opravi nakup* svobodni P lovbi, vs* bovani podrobnejši pogoji P voza. Temu nasproti voz v linijski plovb na temelju nakladnice, se f voz v linijski plovbi^ °Pr , ie iŠt' Za prosto plovbo 1. L značilno, da se prev«*^ i ko* loča s svobodnim P0®3!3,, narocn' med ladjarjem in si oziroma vkrcevalcem t višina prevoznine 0 glede na ponudbo in P ^ še vanj e ladijskega Pr° £ Ta ni vnaprej določen ladijskih podjetij, kalcor. jji pri prevozu z linijski®^ ^ jami, v linijski plovbi. .(j, teri se ladjarji z revir prav zaradi določanja P ^ nine. Prevoznina v *v „ plovbi je razmeroma n , se določa na podlagi ne kalkulacije. ^ Velikost ladje oziro®* ^ na nosilnost ni tak*® P ment, ki bi bil odloči®, pojem proste plovbe, v t plovbi prevladujejo ®a ^ note od 3.000 do 1®- m nosilnosti, medtem k® [(r jajo v poštev v lin')3 o(e jt bi srednje in velike en ^ 20.000 ton nosilnosti, ai ^ likost ladje kot eden j, mentov za svobodno ^ nima posebnega pome jav se v svobodni P'0 20 vF ljajo tudi ladje z mn° t8f n- P*' jo tonažo, kot so P* kerji, specialne 'n.^if.-Jili# voz goriva, ladje-h ^ ladje za prevoz lpz pa P rov in podobno. Sic®r . j je svobodni P 0 ah ladje posebej prikladne ti živil velikih količi"3 v 1StV radi oskrbe prebiva-vojske kakor tudi gpiv> strateškega materiala nem. pr^ Prevoz z ladjami # 0’ plavbi je še vedno e ijot vplivnih činiteljev na ^jr it ju svetovne blagovne eCiS ve in s tem gospo1?epraV s' še vedno računajo, c . pr linijska plovba v ysa jZpoPc gledu vedno bolj njuje. Slovenska prosvetna Društvo slovenskih vj)s. šolcev, Rod Modreg ^ športno združenje 'jtfii Simon Gregorčič -rejaJ beneških študentov P Drugi mladinski v KOPEB . 10 0>{C>' Izlet bo v soboto l’ , ov Program: dopoldne s fjt tovarne motornih .rečahjj is, nato športna 5 % 0 —|fP v soboto zjutraj J>,jr f nimi avtobusi. 1 ,e P vratek. * Vpi**^ % vseh zgoraj nave*®" iet’ in kulturni prvl hod iz Gorice, Trs« p0Si vseh zgoraj ganizacijah in vseh prosve tnih ^* f' ' TT-Vuk--* jjijl 5 5’ Folklorna skupina »Tine Rožanc* Je preteklo soboto pritegnila številne Sle- živimi narodnimi plesi. Na sliki: dekleta plešejo splet hrvaških pleS ... -X. M Tajnik Prosvetne zveze Edvin Svab se Je dragim gostom zahvalil za njih obilje koreograf skupine ing. Bruno Ravnikar primorski dnevnik 15. marca 1960 zaporov io konferenčne mize Tak je bil načni potovanja, J ndp-rani britanske vlad-i , e Laneaster House ne 2aielČknii’ Se 7' marca stavnik, K ,enca med Pred' in min- ltanslre Gvaji lroloni^e wn o prihodnosti te zadni. v “ Prinoonosti ktinskn ariske kolonije . nn«o. ameriškem ■ »entu na konti- Britanska ? >nezuel° in Nizozem «*« <£0#,"° kT me" 2H *v> kilometrov. Na W 4VV* Kil Vi JwT®skem ozemlju ži- Vl Pribli*~ u^emiju zi- bivalcev i P0‘ miHi°na pre’ isdijcev C™cev’ Priseljenih «i»nc. " aj an>eriških In- •totkiT Dribliž"o 3 od- i( zelo „I°Se:rCev- Podnebje Dih l zdravo. Po narav- ^ Sih je t0 zel° bo- i2T°di sn ,Po8iavitni pro- dia»tanti zlato01’- b°ksit’ riž’ ruda v .. m uranova »a tem e„‘ka ,Britanija ima Vojaško zemliu tudi svoje so oporišče vzbmjiik^pp koloniia ie Pozornost svetovna 3avn0st; - - — *__ l0 je pred sedmimi leti, čadska vo'itvah zmagala pod,anaDredna stranka, 'o r, gl v°ii'nih izidov jo je p'h PWo vlado, ki »Wi d.r- Jagan. Tej rjtk0 ij . • P usojeno le w Pol leta Weje življenje. zialne i° britanske koloni i:v ti preklicale do- ter° 'skn'"0 UStav°. v ka- °>bodilnihVOll,le na Pr>tisk *0. ‘ sil. Vlado Ijud- rizpnstili Slvne stranke so JaSana . ’ Predsednika dr. v|zda pa zaprli. Lokalna Vilno,, * ni znala «pra-b°rjene uporabljati del pri- T Ereh ° 0de' Najhujši b°ri]a 2S 18 bil, ker se je t*r s« .. Pravice delavcev tamlaVjla cel° na do-družb ^njih plantažnih k^ist«n0j„0 Pr°glasili ^‘ritiske^Tp obdobju » riušale , °'onialne oblasti *adušiti oi.".asilnimi sredstvi ter ekstre dj bi Počakal, * Se Cistične stru- j *• se • toliko časa, pe, kj bf°,Javile bolj umir- v ,J večjim razume-vSalne j®6 na angleške ri»ski i; Jerese' Takratni ^rivičjvoi ie te ukrepe oval 4ir^li.«kow, 'Sočiti ^!,_S P°trebo, one- unistično raz. k. ’ k*r bi ♦ , in i° za' Postai k «Primer lah- , a.l .nalezliiv». iePi ,„ a.i. časa so zavrii 50 z nasi- ?z>»poganTblnii P°T gibanja, niso i\.So ®°gli zadušiti. Upori, lik kol°nialnCel1’ S° P°vzr°-' °bUStem Ve' Let* 1957 n iel Pon, IT mis"lečS° dkolonialne ob-U»i ale da so zadosti T^lauT’ da -w zanosu S "a POd' J ^a^v" Va!SLe. t' le nJ PUstili na svobo- »tVo Ponov Uk’ ^ oT°. Prevzel vod- c sa "T*.Toda Poka; trii '*« strani Pojavile tudi anke;. Volitve vo pa zale. l8,vna """'a,. da strie,Ljudska pr°-nka obdržala svoj vpliv med domačini ter ponovno dobila večino. Stranka dr. Jagana je dobila 9 mest, Burnhamova 3, dvoje mest pa nacionalna fronta in združena demokratska stranka. Nova ustava pa je bila tako prikrojena, da je onemogočila dr. Jaganu vsako uresničevanje programa stranke, kajti za vsako akcijo je moral dobiti guvernerjevo privolitev. Mnoga znamenja so kazala, da tudi to kolonijo ne bo mogoče več upravljati s starimi klasičnimi kolonialnimi prijemi in se bo treba prilagoditi spremembam. Končno so tudi v Londonu spoznali, da ne morejo več prezirati zahtev Ljudske progresivne stranke, ki je pokazala v teh letih tako življenjsko silo in vpliv v notranjem življenju Gvajane. Ze samo dejstvo, da so se usedli za Konferenčno mizo predstavniki Gvajane in britanskih kolonij kaže na pripravljenost Londona, prilagoditi se novemu stanju in tudi za to kolonijo uporabiti spremenjeno strategijo. Ce ne povsem pa je pot britanske Gvajane zelo podobna poti drugih britanskih kolonij do konferenčne mize. Kot kaže je tudi neka zakonitost, da voditelji naprednih gibanj iz kolonij pridejo preko ko lonialnih zaporov do konferenčno mize in sedeža v vladi. Na sedanjih razgovorih v Londonu je tudi Gvajanec dr. Jagan, predsednik prve gvajanske vlade, ko so ga, kot je že omenjeno, kolonialne oblasti zaprle. Dr. Jagan je prišel na razgovore z idealnimi načrti. Zahteva popolno samoupravo v notranjih vprašanjih (razen obrambe in zunanjih zadev) ter priznanje neodvisnega statusa Gvajane. To je minimum, kar zahteva. Kolikor je doslej znano o poteku konference, razgovori ne tečejo preveč gladko. Gre za dvoje različnih koncepcij, kar zadeva neodvisnost in odnosa do zahodno-indij.ske federacije. Britanski minister za kolonije Macleod zagovarja postopno neodvisnost Gvajane, medtem ko dr. Jagan meni, da je dežela že zrela za neodvisnost. Na splošno zahteva dr. Jagan hitrejši postopek do popolne notranje samouprave, Britanci pa predlagajo sistem «stopnic» in počasnega prenašanja političnih in gospodarskih kompetenc in lokalno vlado. London bi želel nadalje, da bi Gvajana postala članica zahodnoindijske federacije v skupnosti z Antilski-mi otoki in britanskim Hondurasom, preden bi dobila neodvisnost. Temu predlogu se dr. Jagan upira, ker bi se morala Gvajana potem ravnati po ostalih deželah, kjer položaj še ni dozorel za tako hiter napredek kot v Gvajani. '^‘‘■Roubair ••• LILLE \ 25. MARC A Cherbou \25.MARCt ROUEN .MARCA REIMS Verdun Caen \NChanFraine [27. 28. MA SClOTffi PARI Z Rambouillek UJTmarca NANCY 15.16,17. MARC/)j Chambora Chenonceaux TOURS | ii.MARCA / l&.MAkcA uro n BOkOEAUX MARCA Nimes M. MARSEILL arbes z letalom po železnici po cesti Tako bi potoval ministrski predsednik SZ Nikita Hruščev po Franciji, če bi ostalo pri prvotnem načrtu obiska. Ker pa je bil obisk preložen in za nekaj dni skrajšan, bo treba sestaviti drugačen program. Preložitev obiska stane Francijo nad milijardo lir Brzojavka Roya Wilkinsa predsedniku Eisenhovverju Medno bolj neznosen Je položaj črncev v nekaterih deželah ZOH i mladem-»Trijsk, . ‘koč, Stri 'jsk, ako l«ti so „1 komisar :il. Ne- so i* usTj pnRovar- M>adenič se I* hJ c’garet z'du in SN kdoT\,Ce se mu Vi*,, tem Pripravljati, da S\«oPlPa vendar ni bil i" poT:.,kajtl Basd- °'tj .*0 i' _eCllo Driti mn Vwa hrbet in' kakih « dp6J Je bil na minut. T—, Ravbar Na policiji so ugotovili, da je 24-letni mladenič doma iz predmestja Torpignatara in da je hudo bolan. Ze pred časom je vložil prošnjo za službo; danes pa je v malodušnosti napravil korak, ob katerem bi se moglo reči, da je mogoče bolj hotel opozoriti nase kot pa napraviti samomor. «»-------- Sodelovanje letal pri gorskem reševanju AOSTA, 14. — Včeraj so v gorah Aoste na pobude aerokluba izvedli poskus reševanja s pomočjo letala. Kljub neugodnemu vremenu je majhen «Piper« odletel z letali- šča v Aosti. Na letalu je bil tudi gorski vodnik, ki dobra pozna področje. Letalo je bilo v radijssi in vidni zvezi s patruljami smučarjev, članov «korpusa gorske pomoči« Italijanskega alpinističnega kluba. Patrulje so na videz iskale ranjenega alpinista. Letalo je ugotovilo, kjes se ranjeni nahaja, nakar je to sporočilo reševalcem in jih tjakaj usmerilo ter končno odvrglo zdravila in živila. Prihodnje poietje bo taka letalska pomoč v primeru nesreč že deloval”. «»----- LONDON, 14. — Danes so odpustili iz bolnišnice enega izmed #siamskih» dvojčkov, ki so ju lani ločili drugega od drugega s kirurškim pose- gom. Otrok ima 22 mesecev in poročilo bolnišnice zatrjuje, da je najboljšega zdravja. Drugi od dvojčkov pa je umrl novembra meseca, osem mesecev po operaciji. Štirje mrtvi pri trčenju kamiona v motorni vlak BOLOGNA, 14 — Na progi Mantova - Modena je pri kraju Fossolo neki tovornjak kljub zaprtim železniškim za-tvornicam zavozil na progo ter trčil v motorni vlak, ki se je vnel. Pri nesreči so izgubili življenje strojnik, njegov pomočnik, sprevodnik in neki potnik. coskega legionarja, ki je padel v Indokini. Ko se je deček z materjo in sestro preselil v Firence, ga je zdravnik prof. Muntoni zaradi neke prirojene okvare na pljučih operiral na srcu. Za nekaj časa je srce in pljuča nadomestil z aparatom, ki o-mogoča krvni obtok. * * * MONDOVI, 14. — Močan požar je uničil zgradbo za rejo kokoši. Pri tem je zgorelo nad tisoč piščancev. Iz Flynnove dediščine NEW YORK, 14. — Vdova po igralcu Errolu Flynnu, i-gralka Patrizia Wymore, je od sodišča dosegla, da so ji dali na račun dedščine po možu 25.000 dolarjev. Izjavila je, da potrebuje denar za vzdrževanje hčerke in za po- mpm-; Maurizio Pollim, ls-ietni pianist iz Milana, si je oslojil v Varšavi prvo nagrado na Chopinovem natečaju moč igralčevemu očetu. Ta živi v Angliji, ima 74 let in je bolan. Po poklicu je profesor zoologije. Nadalje je sodnik nakazal tudi 3000 dolarjev za vzdrževanje F]yn-nove jahte ter za plačo posadki na njej. Jahta se sedaj nahaja na Malorki. Živi otrok ki je imel 1200 J AVBLLIlNO, 14. — Sele sedaj so zdravniki sporočili, da se je že 24-. januarja rodil otrok po komaj šestih mesecih nosnosti. Tedaj je morala Anna Iandolo Ambroso-ne nenadoma v bolnišnico na neko operacijo. Pri tem je rodila živega dečka, ki je tehtal 1200 gramov. Takoj so ga spravili v inkubator, medtem ko ie mati po desetih dneh bolnišnico zapustila. Sedaj prihaja petkrat na dan v bolnišnico, da otroka podoji. V podobnih primerih navadno otroci žive le nekaj ur, ta pa ima sedaj že 2 kg in obstaja upanje, da ga bo mogoče po mesecu dni vzeti iz inkubatorja. «0krožni sodnik* aretiran pri mamilih HQLLYWOOD, 14. — Agentje so vdrli v neko zasebno stanovanje ter aretirali devet oseb. Med temi se nahaja tudi William Talman, igralec, ki v televizijskih filmih o podvigih Perryja Masona predstavlja okrožnega sodnika. Policija je bila obveščena, da so v hiši »prijetni« sestanki z uporabo mamil. A-gentje so res našli neko mamilo ter cigareto s tem mamilom, ki jo je pred kratkim nekdo kadil. TRANI, 14. — Predsednik sodišča v Traniju je določil, da se bo pričel proces zaradi nesreče v Barletti 5. maja. Računa se, da bo proces trajal 20 dni. nov zakona o državljanskih pravicah, na podlagi katerih je nasilno upiranje odločbam sodišč o šolski integraciji kaznive dejanje. V raznih krajih na Jugu so bila včeraj protestna zborovanja črncev proti ukrepom rasne segregacije. V Tampi (Florida) so neznanci izstrelili nekaj strelov s pištolo proti hiši predsednika «Združenja za napredek črnega ljudstva« v Floridi Leona Lowryja. Osebam v hiši se ni nič zgodilo. V Chicagu sta dve eksplozi- ji , v kleti neke sinagoge po- ] dent na 10 dni zapora in 30 vzročili požar. Policija je pri- i dolarjev globe, drugi pa sa- čela preiskavo, da ugotovi, a-li gre za atentat ali za poškodbo ogrevalne naprave na nafto. Iz Richmonda (Virginia) po. ročajo, da so U črncev obsodili, ker niso hoteli zapustiti dvorane v občinski knjižnici v Petersburgu (Virginia), ki je rezervirana samo za belce. Duhovnika Wyatt Walker in Robert Williams sta bila obsojena na 30 dni zapora in 100 dolarjev globe, neki štu- Atf. ' aiiGaKKMBin iwc himi wmi nw mumuk Mnnm aina» magajte mi obuditi spomin na tisti nesrečni priimek.« »Prav rad vam pomagam,« je rekel možak in naštel dolgo vrsto imen elanov kinološkega društva. k n ^ r »Nobeden od teh priim- (»A ZGODBA K0V nj pravi,« je nazadnje ,... !EK KI SPOMINJA NA PSA t,kel B,lc St 'A/ DOMAČIH ZGODB ' V V 'n/ V *•«/ ClQvek T°v&činoV . kr°ju zelene b;C',na k&terh ?trlCal na ^Spis°m bila ta' ,* bJtnTNOLOAKO Hum" bi i. . »e Povedal s«tn Stef; povedal >Sedei ,!0Vsk> obleki, CH tku Plsalno nu-X* P*ca Diana je Psica Oboieia pa bi rad vprašal kakega strokovnjaka, kako naj ji pomagam. Neki moj znanec mi je rekel, naj se obrnem na... na... O presneto, zdaj sem pa čisto pozabil, kako se piše človek, na katerega naj se obrnem! Veste, moja salamenska pozabljivost me je že večkrat spravila v zadrego. Dajte no, prosim vas, po- »Drugega pa ni, ki bi bil član našega društva.« »Pač, še nekdo mora biti, nekdo, ki — aha, zdaj sem se domislil! ki ima priimek, ki spominja na psa.« «Ima priimek, ki spominja na psa?... Nak, ne poznam nobenega člana našega društva, ki bi se taKb pisal.« «Pa vendar mora biti!« je neomajno vztrajal Šte- fan Humar. »Poslušajte, prijatelj, nikar me ne skušajte prepričati, da je v našem društvu človek z nekšnim pasjim priimkom, če pa jaz kot tajnik društva poznam vse člane in zanesljivo vem, da ni med nami nikogar, ki bi imel tak priimek.« «Jaz pa vem, da se moj znanec ni zmotil in da je z& gotovo v vaši sredi nekdo, ki ima priimek, ki spominja na psa. Zato bodite tako dobri in mi navedite nekaj pasjih imen pa se bom morebiti domislil, kako se piše tisti človek « «Skušal bom pomagati vašemu spominu, kolikor bo v moji moči. No, ali se tisti človek piše Karo... Reks... Pluto... Nero... Runo... Floki...« »Ne, ne, nič takega!« ga je prekinil Bric. «Sicer pa sem se ravnokar spomnil, da se njegov priimek konča na ,ič’.» «Na ,ič’, pravite, se konča in spominja na psa?... Hm, ne poznam nikogar, ki bi se pisal tako.« «Nemara bi se spomnil jaz. če bi bili tako prijazni, da bi mi našteli še nekaj pasjih imen, ki bi jim dodali tisti ,ič’.» «Pa poskusiva, če že ni drugače! Ali se tisti človek pise Sultanič... Murič... Hek-torič... Rolfič... Pubič... Lor- dič... Ne? Kaj pa Lajič... Laježič... Tulič... Cvilič... Cviležič... Bevskič... Ren-čič... Grizič... Glodič...? Tudi ne? Pa Cuckič... šče-nič... Kužič... Kuzlič...?« «Oh, kje, pa!« je obupano vzdihnil Štefan Humar. »Se morda piše Pesič... Pesjanič... Peslajnarič... Psi-čič...? Ne? Mogoče pa Pas-jeglavič... Pasjenagič... Pas-jedlakič... Pasjeverič... Pas-jefigič... Pasjevremič... Pas-jedušič... Pasjisinič...? Ne? Pa Psarič... Psarnič... Pse-tarič... Pasjakič... Pasjič...? Tudi ne? Morebiti pa se piše Kinologič... Kinofilič... Kinofobič, a? Ne? Mogoče pa Brakologič... Cinikič... Cinizmič... Tudi tako ne? .■« v.'-' * •' w$vV ■* »Najbolj slaven stražnik v Italiji« bo še nekaj časa slaven, ker bodo njegove dogodivščine še filraali. Stražnik Melone bo Alberto Sordi, ki ga vidimo na sliki s Silvio Koscino med snemanjem mo na globo. Obsojenci so vložili priziv. Del Monaco v Beogradu BEOGRAD, 14. — Sinoči j« prispel v Beograd iz Zuericha pevec metropolitanske Opere in milanske Scale Mario Del Monaco. Slavni tenor bo na gostovanju v Beogradu in Zagrebu pel v vlogah Don Joseja v Bizetovi operi «Cnr-men» in vlogo Cania v Leon-cavallovi operi «Glumači». Na železniški postaji so italijanskega umetnika pozdravili ravnatelj beograjske Opere Branko Pivnički, zastopnik eJugokoncertav, zastopnik italijanskega veleposlaništva, solisti beograjske Opere in številni ljubitelji opere. Sovjetski turisti v Italiji RIM, 14. — Na letališče Ciampino je danes zvečer prispela skupina 28 sovjetskih turistov, ki je pripotovala iz Pariza. To je prvi kontingent sovjetskih turistov, ki bodo v prihodnjih mesecih prispeli v Italijo v okviru večje turistične izmenjave med SZ in Italijo, kot je predvideno v kulturnem sporazumu, ki je bil pred kratkim podpisan. Sovjetski turisti bodo ostali v Italiji 12 dni ter bodo obiskali poleg Rima še Sorrento, Neapelj, Capri, Firence, Benetke in Milan. AOSTA, ’4. — Starše gorskega vodnika Leonarda Car-rela, ki se je udeležil Monzi-move ekspedicije na Karako-rum, so našli danes v njihovem stanovanju mrtve. Ugotovilo se je, da je iz jeklenk uhajal plin za ogrevanje. MESTRE, 14. — Neka mesečnica iz San Stino di Li-venza je med svojim nočnim »sprehodom« padla po stopnicah in si prebila lobanjo. Bila je na mestu mrtva. .......................................................................................... Hlini,!,,, Iiiininimiiiiinniiinmii Posledica Otrok se radioaktivnosti od 1945 je rodil brez možganov V zadnjih letih je bilo na Japonskem več podobnih primerov, vendar pa je šlo vedno za mrtvorojene ali nedonošene TOKIO, 14. — Japonska a- gencija Kyodo poroča, da se je dvema mladima zakoncema iz Nagasakija, ki sta bila izpostavljena žarčenju atomske bombe leta 1945, rodil o-trok brez možganov. Agencija dostavlja, da so zdravniki izjavili, da je anomalijo otroka, ki je umrl 24 ur po rojstvu, lahko povzročila radioaktivnost, ki je prizadela starše. Zdravniki so imeli v zadnjih letih priložnost opazovati številne primere otrok rojenih brez možganov ali z drugačnimi možganskimi deformacijami, poroča nadalje a-gencija Kyodo, vendar so bili do sedaj v vseh primerih mrtvorojeni ali pa nedonošeni otroci. Vzpon samih žensk v počastitev spomina Claude Kogan MBNAGGIO, 14. — Vzpon na vrh Gnifetti (4559 m) v Monte Rosa, ki se ga bo udeležilo 100 žensk, bo imel mednarodni značaj. Na podlagi predlogov, ki so prišli iz inozemstva, da bi se 100 ženskim alpinistkam pridružile še tuje naveze, je C Al iz Menag-gia, ka je prevzel pokroviteljstvo nad pobudo, povabil alpinske klube Francije, Belgije, Anglije, Avstrije, Nemčije, Švice in ZDA, naj pošljejo v Italijo svoje reprezentance, sestavljene iz ene ali dveh navez, v katerih pa morajo biti samo ženske. Ta vzpon naj bi bil počastitev spomina francoske alpinistke Claude Kogan in Belgijke Cuadine von der Strat- ton, ki sta izgubili življenje pri vzponu na vrh Co-Aju (8150 m) v Himalaji. LONDON, 14. :------- Nogometaš Pele in brazilska... kava RIO DE JANEIRO, 14. — Znani brazilski nogometaš Pe_ le, ki se je posebno izkazal na svetovnem prvenstvu 1958. leta bo odslej propagiral dobroto... brazilske kave po Evropi. Pe-leja je namreč najel zavod za brazilsko kavo in ga bo zato poslal v Evropo. PLAVANJE RIM, 14. — Švedska plavalna zveza je radevolje sprejela ponudbo italijanske zveze, da bi na mednarodnem plavalnem mitingu, ki bo 26. in 27. marca, nastopili poleg že povabljenih Lazzarija in Marija še Galletti, Perondinj, Fritz Den-nerlein, Bianchi in Avellone. Italijanska ekipa bo odpotovala na Švedsko 24. in se bo vrnila v domovino 28. t. m. TENIS ALEKSANDRIJA, 14. — Na mednarodnem teniškem prvem. stvu, ki se je začel v Aleksandriji v Egiptu, je Italijan Mer-lo premagal Arna Maghrabija (ZAR) z 8:6, 6:1, Jugoslovan Jovanovič pa je odpravil Italijana Tacchinija s 6:3 in 6:2. SMUČANJE MILAN, 14. — Italijanska smučarska zveza javlja, da bo italijansko prvenstvo v teku na 50 km 27. marca v Ma-desimu in ne 20. istega meseca, kot je bilo prvotno sklenjeno. SAH LA SPEZIA, 14. — Mednarodnega šahovskega turnirja, ki bo od 19. do 27. marca, se bo udeležilo devet držav. Prvič se bo turnirja udeležila ženska m sicer g. Perini di Senigallia. Sodeloval bo tudi popolnoma slepi jugoslovanski šahist, ki bo igral brez sekundanta. LAHKA ATLETIKA VIAREGGIO, 14. — Franco Volpi je v nedeljo zmagal na državnem prvenstvu v teku Zoga je 30 metrov od španskega gola. Strelja Altafini diagonalno z močnim strelom kakih 20 cm od trave. Gol. Vajeti igre so vedno v rokah domačinov, ki skušajo povečati rezultat najprej z Moro in nato z Angelillom. Toda vse do 12’ ni bilo nič posebnega. V 12’ Altafini dobi žogo in se z njo spusti proti nasprotnemu golu. Predribla kar pet nasprotnikov in ko se znajde pred mrežo, nepričakovano spusti silovit strel, ki pretrese mrežo presenečenih Spancev. Gostje takoj jezno odgovorijo, a Reija zastrelja žogo v out'. Dve minuti kasneje Corso poda Altafiniju, ki trenutek premišlja, kar zadostuje Araquistamu, da reši mrežo pred ponovnim golom. V 21’ krasna akcija Foglija, Bettinija in Corsa z zaključnim strelom slednjega. Ara-quistain sigurno brani. Minuto kasneje se izkaže vratar Italije Anzolin z lepim letom. Kmalu zatem ga Pereda zopet pokliče na delo, a Anzolin se ne pusti presenetiti. Okoli 30’ zopet nevarnost za španska vrata. Corso odlično poda Altafiniju, ki je v idealnem položaju za strel. Toda Araquistain mu pride naproti in prisili italijanskega napadalca, da mu pošlje Žogo naravnost v roke. V 32’ Bettini predribla dva igralca in prepusti končni strel Corsu. Ta strelja, a žoga gre le za las nad prečko. V 40’ si Araquistain zasluži priznanje športnega občinstva zaradi krasne parade. V 42’ mora Anzolin, da reši nevaren položaj, poslati žogo v kot. Minuto kasneje bo moral storiti isto tudi španski vratar. Tako se konča prvi polčas. V drugem polčasu mora Bet. tini prepustiti mesto Sacchel-li, medtem ko so Spanci precej spremenili postavo. Paquin je šel za desnega beka na mesto Sastreja, ki je zamenjal desnega halfa Ruiz Soso. Morello pa je zamenjal Ro-drigueza. Italijani še vedno gredo v napad. Araquistain ima vedno polne roke dela, a ga noben strel več ne preseneti. V 5’ ima Rivera priliko, da ogroža italijanska vrata, a poskus se mu ponesreči. V 13’ mora Anzolin braniti, takoj zatem Bettini in nato še Mora zgrešita iz idealnega položaja. V 21’ Corso predloži ) Altafiniju, a vratar Spancev čez drn in strn. Lo Russo pa sg mu VT%e p0(j noge jn pre. je postal juniorski državni pr-lPrefj strel, vak. 1 V 30’ Angelillo povabi Cor- sa v akcijo. Ta se ne pusti prositi in strelja: Araquistain sigurno brani. V 35’ ima Fo; gli izredno priliko, toda tudi on zastrelja. Anzolin mora zopet pokazati kaj zna zaradi nevarnega strela Perede. V 37’ Santamaria prekine nevarno akcijo Italijanov in za las odvzame žogo Ange-lillu. 3 minute kasneje ima obramba rdečih polno dela: Italijani sprožijo akcijo Corso - Mora - Angelillo - Corso, a vse skupaj se razblini v nič. V 40’ Fogli najde prost prehod in pošlje žogo tja. Altafini se prebije mimo i-gralcev španske obrambe in v voleju spravi žogo v mrežo. Po tem golu so se panci še vračali pred italijanski gol, vendar niso mogli doseči niti častnega zgoditka. iititiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiini Jugoslovansko nogometno prvenstvo Zmage domači presenečenja vil. ligi dobro delo s koordinacijo akciji v korist Taccole, ki bi jih moral zaključiti. Začetek igre je v prid domačinov, ki že v 7’ s prodorom Fraschini - Carminati II dajo možnost Brambilli, da strelja. Toda žoga gre preko prečke. Tri minute kasneje pa mora vratar domačinov stopiti v akcijo in rešiti žogo, katero je Del Negro poslal proti golu in ji je bek domačinov Grassi nevarno spremenil smer. Po 14 minutah igre gredo do. mačini v nevaren napad: Gagiiardi predloži žogo Mattavel-liju. Levo krilo domačinov se reši dveh nasprotnikov in spusti silovit strel. Bandini mora intervenirati in poslati žogo v kot. V 26’ se začne pritisk Triestine s Taccolovim strelom, ki gre le za las preko vrat. Osem minut kasneje pa mora obramba domačinov po dolgem odporu končno le kloniti. Sodnik prisodi kazenski strel. Strelja Ra. dice iz razdalje 30 metrov, Carminati odbije žogo ponovno proti Radiceju, ki jo takoj pošlje na sredo kazenskega prostora. Secchi je pripravljen, se z driblingom reši nasprotnika in z močnim strelom preseneti Breviglierija. Triestina je ostala v vodstvu le malo časa. Že v 1’ drugega polčasa je prisiljena rešiti se v kotu. Strelja Brambilla, ki pošlje žogo v paraboli proti Bandiniju. Priteče Larini, ki jo prisebno pošlje mimo tržaškega vratarja v mrežo. Domačini so začeli prevlado, vati na igrišču in ker vidijo možnost zmage, so skoraj vsi v napadu. Toda Gagiiardi je zapravil dve odlični priložnosti in ker se vse akcije razbijajo v zidove obrambe obeh enajsteric, je igra postala precej monotona. Zadnjo možnost za zmago je imel Taccola, ki spusti nepričakovan strel, a žoga se odbije od roba prečke ter se izgubi v veliko veselje Breviglierija za mrežo. Čeprav se je Triestina vrnila domov le z eno samo točko, ji je ta vseeno koristila. Pripomogla ji je, da se je preselila s sedmega na peto mesto lestvice, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo. * * * V ostalih tekmah prvenstva B lige so bili doseženi več ali manj pričakovani rezultati. Torino si je znal priboriti na igri. šču v Benetkah neodločen rezultat, pa čeprav je treba tega pripisati ne igri voditeljev lest. vice, ki so razočarali, temveč smoli, ki je v nedeljo spremljala Benečane. Proti vsakemu pričakovanju si je tudi enajstorica Brescie šla po 1 točko v Cagliari. Sicer je malo manjkalo, da niso domačini poraženi zapustili i-grišče, a Piaceri je tik pred koncem presenetil goste z golom, ki jim je prinesel izenačenje. Med presenečenji lahko brez dvoma štejemo zmago Verone na igrišču Coma. Tega si ni nihče nadejal, a vse kaže, da so igralci Coma v resni krizi. Dokaz naj bi bil, ida so si v zadnjih šestih tekmah zagotovili le 1 točko. Gostje so seveda izrabili lepo priložnost in so, čeprav s pičlo razliko gola, zapustili igrišče kot zmagovalci. V začetku spomladanskega dela jugoslovanskega nogometnega prvenstva I. zvezne lige je v glavnem obveljalo pravilo prednosti domačega igrišča. Skoraj vse tekme so se končale z zmago domačih enajstoric. Izjema je le tekma med Crveno zvezdo in Dinamom, po kateri sta se nasprotnika razšla brez gola. V Mostarju je Vojvodina doživela v srečanju z Veležem poraz, ki pa je sad njene slabe igre. Posledica poraza je tudi, da je morala prepustiti drugo mesto v lestvici zagrebškemu Dinamu. Na Reki so domačini odpravili goste iz Beograda in isto so storili igralci Budučnosti z Radnič-kim. Tudi Sloboda se je vrnila iz Sarajeva s porazom v žepu. Kot smo že javili, je bila tek- ligi, ni veliko sprememb v lestvici. Le Borac in Split ter Odred in Lokomotiva sta morala zamenjati mesti. Rezultati pa so zanimivi: največje presenečenje je gotovo krepka zmaga Splita nad favoritom Borcem. Med nepričakovane rezultate lahko uvrščamo neodločene izide v Zagrebu, Varaždinu in Sarajevu. Ljubljanski Odred se je vrnil domov s porazom. Preveč ma med Partizanom in Hajdu-|se )e obotavljal pred vrati Si- kom že v soboto. REZULTATI: Crvene zvezda - Dinamo 0:0 Rijeka - Beograd 2:1 (1:0) Velež - Vojvodina 2:1 (2:0) Sarajevo - Sloboda 1:0 (1:0) Partizan - Hajduk 2:1 (1:1) Budučnost - Radnički 2:1 (2:0) Po nedeljskih tekmah je lestvica I. zvezne lige sledeča: Crv. zvezda 12 8 2 2 21:10 18 Dinamo 12 7 2 3 28:8 16 Vojvodina 12 6 4 2 20:8 16 Partizan 12 7 2 3 28:16 16 Hajduk 12 5 3 4 28:13 13 Radnički 12 4 3 5 15:15 11 Velež 12 3 5 4 16:20 11 Sarajevo 12 4 3 5 14:20 11 Beograd 12 3 4 5 13:17 10 Sloboda 12 3 3 6 8:22 9 Rijeka 12 3 1 8 16:36 7 Budučnost 1 2 8 20:28 6 * * * Kljub prtucauiu v II. zvezni benika, zaradi česar ni nič čudnega, če je ostal praznih rok. Izidi nedeljskega kola so sledeči: Split - Borac 5:1 Odred Šibenik 1:2 Trešnjevka - Elektrostroj 4:0 Lokomotiva - Zagreb 1:1 Igman . Željezničar 0:0 Varteks - Proleter 0:0 II. ZVEZNA LIGA Split 12 9 0 3 35:14 18 Borac 12 8 1 3 26:18 17 Trešnjevka 12 8 0 4 28:17 16 Šibenik 12 7 0 5 22:19 14 2-ljezničar 12 6 1 5 19:17 13 Varteks 12 5 2 5 16:19 12 Zagreb 12 5 2 5 28:32 12 Proleter 12 4 2 6 19:20 10 Igman 12 4 1 7 17:23 9 Lokomotiva 12 3 2 7 18:26 8 Odred 12 4 0 8 13:22 8 Elektrostroj 12 3 1 8 12:24 7 Drugo presenečenje j*A, pravilo moštvo Messine, ... ro je bilo v nedeljo ^ ustaviti. Napad je ou ,,Jt, na preži in ko se je b -0 j. cem ponudila prilika, s ^ rabili. Zaradi tega so z Modeno izšli kot zmag ^ Novara ni znala mogla iti preko neoi rezultata. V gosteh je ^ nevarno Parmo, ki se Ajitvij0 dvoma zadovoljila z “. jt točk. Isto se je Posr® ^ seči na tujem igrišču v • ^ nedetto del Tronto enaj ^ iz Lecca, medtem ko ni ^ Reggiana trdega dela . jjj) tovo. ki je klonila z a. ■. ^ pripomnimo še, da je tania zabeležila zmag0- *** .le««1 Moštvo Triestine se J ^ lo domov v nedeljo P*?2 geč čer. Trije igralci in sice chi, Frigeri in Radiče s ^ prosili 24 ur dopusta, ki do preživeli v krogu orali vi«1 Daines pa se bodo ti v Trst, .kjer bo v P°P“ skih urah prvi trening- ^ V sredo bodo rezeTX.nu f* stine odigrale na sta-ft1 Sv. Soboti tekmo z ®*ar*j, ki velja za prvenstvo nih moštev. B LIGA Rezultati »Cagiiari-Brescia *Catania-Catanzaro Verona-*Como Messina-*Modena »Novara-Parma *Reggiana-Ozo Man«" *Sambenedettese-Lece° ^ »Simmonza-Triestina jj •Taranto-M-arzotto jj) ♦Venezia-Torino LESTVICA Torino 25 12 Lecco 25 11 Catania 25 19 Reggiana 25 11 Triestina 25 9 Venezia 25 9 Marzotto 25 t Modena 24 9 Catanz. 25 7 Brescia 25 7 S. Monza 25 9 Verona 25 9 Messina 25 19 Como 25 8 Mantova 25 7 Parma 25 7 Cagliari 25 6 Samben. 25 6 Tara n to 25 C Novara 24 5 a *» i- •%< '“h 7 2« ?! t3ll> * * ”, 19 Ji!# sstf' TEKME 29. 3- Brescia-Reggiana, Modena, Catanza-rO' Lecco-Novara, Messina Ozo Ma-ntova-Samben p Parma-Simmenthal M(LgoilA ranto-Torino, Triestm^ Venezia-Verona. Športne e TOTOCALCIO j I1X 122 XIX X1 , KVOTE: 13 — 7.624.00®' 621.000 lir. TOTIP X2 12 21 21 “ u KVOTE: 12 — 233.33* • 22.331, 10 — 3252 RG avtomobilizeM I. rallye evropskih prestop RIM, 14. - 8. apni* ;n f bo v organizaciji ..jjjis*': pokroviteljstvom ita in avtomobilskega kluDa .jjjli,P,j la začel I. rallye ev.rt?ri V j) stolnic. Vsi udele2? si)ej® tf morajo prijaviti naj* gif. 24. t. m , bodo vali iz spodaj nave apri'*’jJ. stolnic od 8. do ‘u- giš1 bodo morali priti . aprila v času, ki določili. Prestolnice. ..jji s> bodo lah/ko avtomob A*«jT tali so: Amsterdam. ^ jr Atene, Beograd, B o(i>* / kow, Bern, Bonn, jCeLj, Bukarešta, Budimpa® hagen, Dublin ali Lizbona, London Ltlk Lizbona, London, L«■ a Madrid, Monaco, M^tock*1 Pariz, Praga, Rim, l Varšava in Dunaj-Naslednje dni bo ^jt j, ce čakalo tekmovanj y sv ni vožnji, v slalomu nosti. ,, : «»-— . < 4 STUTTGART, & je ” ška tovarna Porsch jetc>s ( no sporočila, da s jit> p bo udeležila 12-urn ravi*. p Sebringu. Poročilo se je tovarna P0,)1 vi v i1 mednarodni tej odi®1 ne bo več sodel°vf ^ K* njih šestih letih^ iev. zahteve organizato nanaša na znamk0 ^.^5 ga je treba med rahljati. A """TcKl 1(1 TRŽAŠKI SAHOVS Vcerai n društvenega vl č Včeraj so odigral društvenega tu°n1 pe ga šahovskega kiu so sledeči: , n Gioulis - Sossi L®,i Caprio - Derossi * Scrignari - Hresca #.j Periatti-Cappe"“.i Toso- Filipovič »’ Sosič - Bajc at*" - Jasnig - Cociancic CaPPj^S. fi1. Stanje: Filipovič, '-“'e*'v „ 'i Gioulis 5, Hreščak Periatti 3, Capr»°- ^iPj (D Cociancich 2 (1 Sossi, Derossi 2, . \j% Sosič 1 in Serif«**