TRST, nedelja 18. novembra 1956
Leto XII. - Št. 262 (3500)
/ gob
KOVA
URŠKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94.638, 93808. 37-338
BUl.BfllllimOVU PISMO EISEfflHOVVERJU. EDEMU, MIII.I.HTII, NEHRUJU IH lHIHHI.il.lll
SZ predlaga konferenco petih in širšo konferenco
ter nenapadalni pakt med NATO in varšavskim paktom
V
Širše konference naj bi se udeležile vse države NATO in varšavskega pakta ter Kitajska, Indija, Jugoslavija, Indonezija in Burma - Razorožitveni program z delnim sprejemom letalske inšpekcije
Moskva, 17. — sovjetska •lada je predlagala konferenco vladnih poglavarjev ZDA, “Z, Velike Britanije, Franci-j* in Indije, ki naj prepreči »ojno in napravi konec oboroževalni tekmi.
Na tej konferenci naj bi Pripravili obširnejšo konferenco vseh vladnih poglavarjev ?rzav članic NATO in var-*avskega pakta, katere naj bi Se.udeležile tudi države, ki ne Pripadajo nobenemu bloku, »akor Kitajska, Indija, Jugo-*‘avija, Indonezija in Burma.
Po tej konferenci pa naj 61 postavili vprašanje popol-n* likvidacije oboroženih sil ln vsakovrstnega orožja in Vsaka država naj bi obdržala satno kontingente policije, ki 50 potrebni za notranjo var-Post in za varnost meja.
Dalje predlaga sovjetska v'ada podpis nenapadnega Pakta med državami članica-®i NATO in varšavskega
Pakta.
Končno predlaga razoroži-}Veni program v sedmih točkah, v katerem delno spreje-1,13 predlog o letalski inšpekciji:
1- v prihodnjih čveh letih na.i se efektivno število oboroženih sil SZ, ZDA in Kitajske zniža na milijon ali Poldrugi milijon za vsako od teh držav, na 650.000 mož za Anglijo in Francijo in na 150 j° 250 tisoč mož za ostale države.
Kot prvi ukrep predlaga "°vjetska zveza zmanjšanje stevila efektivnih vojakov v Prvem letu v sledečem raz-mdrju: SZ, ZDA in Kitajska ?a 2-5 milijona mož. Anglija J Francija na 750 tisoč mož. Vdorožitev se bo morala zni-ati temu odgovarjajoče.
, 2- V istem razdobju pred-•aga Sovjetska zveza, naj se “resnici prepoved atomskega j® vodikovega orožja, naj £® preneha izdelovanje jedrega orožja, naj se prepove uP°raba tega orožja ter naj ?e Uničijo vse obstoječe za-°?e Kot prvi ukrep predla-” Sovjetska zveza, naj takoj Preneha sleherni poizkus z ^drnim orožjem.
. 3- V letu 1957 naj se zniža-?, ta eno tretjino oborožene lue ZDA. SZ, Anglije in f.rancije na nemškem ozem-‘Ju ^ določitvijo primernega adzorstva.
.*■ Oborožene sile ZDA, An-
0 j® in Francije na ozemljih rzav članic NATO in oboro-
j.?ne sile SZ v državah čla-slcah varšavskega pakta naj e tnatno znižajo, a. V dveh letih naj se od-v	vsa voiaška oporišča
rujih državah.
Vojašk:	izdatki naj se
dižajo sorazmerno z zniža-< V1® efektivnega števila , vo-»£va in oborožitve.
• Uvede naj se strogo in cinkovito mednarodno nac-drstvo, ki naj ima vse pr»-jCe.in funkcije, zato da se
1 *®že spoštovanje vseh spre-*jh obveznosti.
bovjetska vlada ponavlja „ °J, prejšnji predlog o usta-°yitvi nadzornih točk v vseh na železniških cestah in letališčih ozemlju držav pogodbe-
Končno Sovjetska zveza u-,u avUa, da predlog za letal-v 0 inšpekcijo ne more rešiti oj ?.£anja nadzorstva nad ob-^ °zitvijo in preprečiti napasen Vencar P3 sprejema Ei-, dotverjev zadevni predlog Mi r®- da se letalska inšpek-jja omeji na področje v Ev-
Nat’ k^er 50 razme®^ene sde
v ,0 in varšavskega pakta dJlobini 800 kilometrov zait, .ho in vzhodno od demar-chske črte jeU,aVa sovjetske vlade, ki n. oila danes izročena vele-t.^fphikom ZDA, Velike Bri-WJe’ Francije, Kitajske in Vj2.De skupno z Buiganino-osebnim pismom Eisen-t^erju. Edenu, Molletu, Neh-V0 u m Cuenlaju. pravi v u-jG U. da je oborožen napad vP Francije 'n Izraela Egipt predstavljal grožnjo a, dDr in je postavil pred vse v»r P®reče vprašanje ne-He dosti tretje svetovne voj.
Anglija in Francija na Cipru in v Port Saidu. kljub izjavam teh dveh držav o ustavitvi ognja, in torej ob kršitvi obveznosti, ki sta jih sprejeli pred vsem svetom-Da bi uresničili svoje vojne načrte na Srednjem vzhodu, sta Anglija in Francija premestili na ta sektor važne vojaške enote, vštevši nekatere, ki so bile v Zahočni Nemčiji. Francoska vlada pa je premestila v Severno Afriko znaten del svoje vojske, da bi zadušila narodnoosvobodilno gibanje v Alžiru.»
«Vojaška avantura proti E-giptu, nadaljuje izjava, je še posebno oslabila ne farno politične, pač pa tudi vojaške in strateške položaje Anglije in Francije v Evropi, prav tako kakor je ošibila vse oborožene sile NATO na evropski celini. Sovjetska vlada zavrača poskuse zahodnih krogov, ki so odgovorni za napad na Egipt in katerih namen je, odvrniti pozornost oc' tega napada in od poraza, ki ga je doživela ta avantura, s tem da širijo laži glede zatrjevanih napadalnih namenov Sovjetske zveze na Srednjem vzhodu in v Evropi.«
Izjava ugotavlja zatem, da se je začela kampanja obrekovanja z istimi nameni tudi ob priliki »neuspeha kontrarevolucionarne vojaške zarote na Madžarskem, ki je, kakor je sedaj jasno, predstavljala sestavni del splošne zarote imperialistov proti miru in varnosti narodov tako na Srečnjem vzhodu kakor v Evropi«. Prav tako poudarja izjava, da so namerne in ob-rekovalne vesti o zatrjevanem koncentriranju sovjetskih čet v raznih državah Vzhodne Evrope ter o neobičajnih premikih sovjetskih oboroženih sil ob zahodnih in južnih mejah SZ.
Izjava takole nadaljuje: «Ce bi Sovjetska zveza bila res navdahnjena s pogledi, ki bi
nitve in okrepitve miru sklada povsem z interesi vseh drugih narodov tako na Vzhodu kakor na Zahodu. Narodi ne potrebujejo atomskih bomb, tankov ali topov, pač Pa želijo oblačila, živila, stanovanja, šole za otroke ter mirno in preskrbljeno prihodnost. Narodi nezadostno razvitih dežel želijo konec stoletne zaostalosti, revščine in težke dediščine kolonialnega jarma. Zadnji dogodki Srednjega vzhoda so jasno pokazali moč tistih sil, ki jim je za ohranitev miru, tistih sil, ki so pripravljene brzdati napadalce. Ti dogodki so dalje pokazali, da so bili napadalni krogi določenih držav pripravljeni v imenu svojih ozkih interesov pahniti svet v prepad nove svetovne vojne. Zato v tem odločilnem trenutku Sovjetska zveza po-novno_ dviga glas, naj se neha oboroževalna tekma in naj se prepove uporaba atomske in vodikove bombe ter poizkusi s tem orožjem.«
Tu navaja izjava vrsto predlogov Sovjetske zveze, kakor že omenjeno od začetka, ter takole obrazložuje tezo sovjetske vlade:
((Sovjetska vlada je že večkrat sporočila svoje stališče o predlogu za letalske fotografske inšpekcije in poudarila, da ta predlog ne omogoča rešitve vprašanja nadzorstva nad oborožitvijo in tudi ne vprašanja prepovedi napada.
Vendar pa upoštevajoč dejstvo, da je predlog o letalski inšpekciji postavljeno kot pogoj za sklenitev dogovora o razorožitvi, je Sovjetska zveza pripravljena proučiti vprašanje izvajanja letalske inšpekcije nad evropskimi področji, kjer šo razmeščene bistvene oborožene sile NATO in varšavskega pakta v globini 800 kilometrov vzhodno in zahodno od demarkacijske črte, s pogojem, da prizadete države sprejmejo te inšpekcije,
temeljili na sedanji	konjunk-	S	predlaganjem teh u-kre-
turi ali na odnosu	si. uieu	i	pov	je sovjetska vlada mne-
raznimi državami in	če bi i-	nja,	da bo po njih izvedbi
h*'	1	UdUi
cDstaniščih, Ješčih, c<
Hic.
H^iava omenja rato važne jju o mobilizaciji, ki so si;a Uredile angleška, franco-tj 'n izraelska vlada, booi-'lltf e oboroženih sil kokor p. j glede industrije, transih 0v in oskrbovalne službe. trtupripominja, da je v teh državah nastal položaj značilen za vojna raz-ter ugotavlja, da v
mela napadalne namene, ki se ji pripisujejo, tedaj bi izkoristila položaj, ki je sedaj nastal, da napade oborožene sile NATO in bi lahko uresničila vojaške namene, ki se ji pripisujejo, kar se tiče Zahodne Evrope, ne da bi niti uporabljala jedrno orožje ali rakete. Lahko se odkrito reče, da je sedaj v Zahodni Evropi strateški položaj še bolj ugoden za oborožene sile SZ, kakor je bil ob koncu druge svetovne vojne, ko bi sovjetska vojska, ki ni bila še demobilizirana lahko prevzela nadzorstvo nad vso Zahodno Evropo, če bi si Sovjetska zveza zastavila take cilje. Resnica je, da Sovjetska zveza tudi danes, kakor ob koncu druge svetovne vojne, nima drugih ciljev nego ohranitev in okrepitev miru. tistega miru, po katerem etre-mijo narodi vseh dežel.«
Tu omenja izjava razne ukrepe Sovjetske zveze v dokaz, da Sovjetska zveza želi mir:	demobilizacija 1.840.000
mož lansko leto, znižanje vojaškega proračuna za skoraj 10 milijard rubljev, odprava sovjetskih vojaških oporišč v Porkkali na Finskem itd.
Izjava pravi dalje, da v Sovjetski zvezi ni socialnih skupin ali razredov, ki bi imeli korist od vojne ali bi bili zainteresirani pri oboroževalni tekmi ali priključevanju tujih ozemelj, in dodaja: ((Sovjetska vlada je globoko prepričana, da se interes sovjetskih narodov glede ohra-
dobro postaviti vprašanje po polne likvidacije oboroženih sil in vsakovrstne oborožitve in obdržati v vsaki državi samo tiste policijske kontingente, ki so potrebni za ohranitev notranje varnosti in varnosti ob mejah.
Sovjetska vlada ponovno predlaga sklenitev nenapadalnega pakta med državami članicami NATO in članicami varšavskega pakta. Tak pakt bi, cb upoštevanju dejstva, da bosta udeleženi Sovjetska zveza in ZDA, ki imata najmočnejše oborožene sile, prinesel osnovne spremembe v vsem mednarodnem položaju in bi na ta način prispeval k pomirjenju in zaupanju med državami.«
«Ceprav proučevanje razoro-žitvenega vprašanja v organizmih Združenih narodov ni pripomoglo niti k najmanjšim rezultatom, kar se tiče znižanja oborožitve in prepovedi atomskega orožja, nadaljuje izjava, je Sovjetska zveza mnenja, da je nujno potrebno, čeprav ob nadaljevanju naporov v tem smislu v okviru OZN, iskati bolj učinkovite poti za rešitev tega vprašanja.«
Zato predlaga Sovjetska zveza sklicanje konference petih, kakor je predlagal predsednik švicarske konfederacije, zato da pripravi širšo konferenco, ki bi se je udeležili vsi vladni poglavarji držav članic NATO in varšavskega pakta.
Poleg tega je Sovjetska zve-
za mnenja, da bi bilo zaželeno povabiti na to konferenco tudi viadne poglavarje nekaterih drugih držav in predvsem LR Kitajske, Indije, Jugoslavije, Indonezije in Bur-me, ki niso v varšavskem paktu in niti ne v nobenem drugem vojaškem bloku, kakor so NATO, SEATO ali bagdadski pakt.
Sovjetska vlada je mnenja, da bi v primeru ovir za sklicanje konference petih bilo treba v interesu samega zmanjšanja mednarodne napetosti in izboljšanja svetovnega položaja sklicati omenjeno širšo konferenco.
Sovjetska zveza končno poudarja, da je svet sedaj pred sledečo izbiro: prenehati hladno vojno, odpovedati se politiki sile. izvesti razorožitev in ustvariti pogoje, ki jih narekuje miroljubna koeksistenca držav z različnim gospodarskim in socialnim sistemom,
ali pa nadaljevati oboroževal- | rekujejo interesi no tekmo in hladno vojno, kar , miru in njegove
bi privedlo do uničevalne voj ne, kakršnih še ni bilo, in katera bi prinesla vsemu svetu nedopovedno nesrečo in trpljenje.«
Sovjetska izjava se takole zaključuje:	»Sovjetska vlada
je mnenja, da ni spornih vprašanj. ki ne bi se dala rešiti na miren način ob upoštevanju zakonitih interesov prizadetih držav. Kar se tiče sedanjih ideoloških nasprotij, ne morejo biti izgovor za poslabšanje odnosov med raznimi državami, za vojno propagando in toliko manj za uporabo sile ene države proti drugi. Taka nasprotja se lahko in se morajo rešit: z ideološko borbo, v kateri bo prednosti te ali one ideologije in tega ali onega gospodarskega sistema pokazal sam zgodovinski razvoj. S postavljanjem teh predlogov o razorožitvi, ki jih na-
ohranitve
okrepitve
med narodi, izreka sovjetska vlada prepričanje, da jih bodo podprli vsi tisti, ki z dejanji in ne z besedami želijo odpraviti sleherno nevarnost nove vojne in okrepiti splošni mir.«
V SZ eksplozija vodikove bombe
MOSKVA, 17. — Moskovski radio javlja, da je bil danes z uspehom izvršen v Sovjetski zvezi poizkus z vodikovo bombo v veliki višini.
Agencija Tass je potem objavila kratko poročilo, ki pra-vi; »Danes 17. novembra 1956 so v Sovjetski zvezi poizkusili vodikovo orožje. Eksplozija je bila izvršena v veliki višini. Poizkus je popolnoma napel.#
NOVICE IZ MADŽARSKE
Ponovni pozivi delavcem naj se jutri vrnejo na delo
Na dosedanje pozive delavskega sveta so se delavci le delno odzvali - Vlada odobrila sporazum med mednarodnim in madžarskim RK za razdeljevanje pomoči
BEOGRAD, 17. — Posebni nadaljuje, dokler se ne izpol-
dopisnik »Borbe« javlja danes iz Budimpešte, da se življenje na Madžarskem počasi normalizira. Pred trgovinami v Budimpešti so dolge vrste ljudi. Ljudje gledajo, da se čimprej iznebijo denarja, kupujejo industrijsko blago, da bi ga lahko zamenjali za hrano s kmeti. Med prebivalstvom vlada vznemirjenost zaradi vesti o aretacijah in deporti-ranjih. Dopisnik «Borbe» je bil v prostorih delavskega sveta Budimpešte prav v trenutku. ko so zastopniki velikega premogovnika v Tataba-nji odšli k predsedniku vlade Kadarju, da posredujejo proti deportacijam. Z enakim namenom so prišli v Budimpešto tudi zastopniki delavcev rudnika urana pri Peču-hu, ki so se prepirali z zastopniki delavcev Budimpešte, da bi zahtevali, da se stavka
NENNI JE ZE PRISTAL NA ODPOVED SPORAZUMA 0 POSVETOVANJU S KPI
Presenečenje v palači Chigi ob sovjetskem predlogu za konferenco petih
(Od našega dopisnika)
RIM, 17. — Nov predlog sovjetske vlade za mednarodno pomiritev na podlagi načrta za razorožitev je napravil v Rimu precejšnjo senzacijo. V zunanjem ministrstvu je predlog izzval presenečenje, toda ker je Martino odsoten, ni bilo mogoče dobiti nobene sodbe. Podtajniki so sicer bili V palači Chigi, vendar niso dali nikake izjave: bržkone čakajo na uradni tekst in pa na prve reakcije
Prva reakcija na sovjetske predloge
Do sedaj ni v zahodnih prestolnicah uradne reakcije na sovjetski predlog. V Wa-shingtonu se je predsednik Eisenhower razgovarjal v bolnišnici o tem z državnim tajnikom Pullesom. Predstavnik 'Bele hiše je potrdil, da sta govorila o omenjenem predlogu, da pa niso še dobili uradnega besedila. V poučenih krogih pa trdijo, da gre v večji meri za propagandno potezo sovjetske vlade, ki da skuša prikriti svoje težave v Vzhodni Evropi. Tudi v angleških krogih izjavljajo isto, uradnih komentarjev pa ni. Vendar pa se poudarja, da bo angleška vlada vsekakor skrbno proučila nove predloge in bo skušala s tem zopet navezati tesnejše sodelovanje z ZDA.
V Parizu, kjer tudi ne dajejo v Quai d’Qrsayu uradnih komentarjev, pa označujejo sovjetske predloge za ((zanimive«. S tem v zvezi so se že začela posvetovanja z angleško in ameriško vlado in verjetno se bodo nadaljevala jutri in naslednje dni. Sicer Pa tudi v Parizu omenjajo propagandni značaj, čeprav pripominjajo, da bodo zahodne države verjetno vprašale za pojasnila glede nekaterih, predlogov o razorožitvi, o katerih naj bi govorili na konferenci petih.
zahodnih držav, zlasti ZDA. Pač pa je že izrekel svoje mnenje republikanski prvak Pacciardi, ki obžaluje omejitev prostora, ki bi bil podvržen letalskemu nadzorstvu, in je mnenja, da bo zaradi tega ostal predlog brez učinka; priznava pa nedvomno spretnost sovjetske poteze, ka. tere namen naj bi bil po njegovem mnenju, da zbriše vtis, ki ga je napravil napad na Madžarsko. S to potezo pa nočejo Sov: ..(po Pacciardi.e vem mnenju tudi zvaliti na Zahod odgovornost za to, da ostanejo ruske vojaške sile še nadalje v satelitskih državah.
Na zasedanju centralnega j komiteja PSI je Nenni spretno odgovoril na napade proti Lombardiju. Napravil pa je tudi že nov korak v razvoju socialistične združitve, ko je deloma ugodil zahtevam socialdemokratov. »Odnosi s KPI ne obstajajo več ne k?! pakt za akcijsko enotnost in ne kot pakt o posvetovanju, je izjavil Nenni. Ti odnosi »o se spremenili in se bodo še bolj spremenili v odnose o-bojestranske svobode v mejah razredne solidarnosti med delavci, ki postavlja vsak dan socialistom in komunistom skupne probleme in skupne odgovornosti v tovarni, na vasi in v javni upravi«.
Pertiniju, ki ga je vprašal, če je politika enotnosti- še v veljavi, je Nenni oogovoril da je še veljavna v razrednih odnosih, da pa je treba vzeti na znanje dejstvo, da v temeljnih presojah notranje in mednarodne politike ne
Angleži trmasto odklanjajo umik z egiptovskega ozemlja
Hammarskjoeld se je včeraj ponovno razgovarjal z Naserjem Egiptovski krogi so z zadovoljstvom sprejeli Titov govor Nova indijska resolucija o kitajskem predstavništvu v OZN
nik OZN Hammarskjoeld se je danes ponovno sestal z Naserjem. Navzoč je bil tudi zunanji minister Favzi. Zjutraj se je Hammarskjoeld raz. govarjal	s	Favzijem, ki bo
.	jutri odpotoval v New York.
£er ugotavlja, da v.j^jun razg0vor je trajal tri v0dj; žavah članicah NATO | ure ^udi Hammarskjoeld bo V j^n	vojaško.	jUtri z letalom odpotoval iz
j . *ando.	I	Kaira v New York in se bo
fU	'ava omenia	nato	v	okvi-	me(j potjo	ustavil v Rimu.
^	fclSkeea'	br.itanske|a	Danes	je	prispela v Kairo
!‘M v«i»Sill8a..Jl!S!	na-	’ Skupina	44	jugoslovanskih ve
KAIRO, 17. — Glavni taj- pa je ponovil nujnost čišče-
nja prekopa in je codal, dr
^'^^d^av^n^zra^e vi'	ki	50	včeraj	odPotoval'
teJ‘ega histerizma. ki je s vsa battalo, ter poudarja, da v9rn Ustvar)a konkretno ne-Sa "i?8* za razširitev spopa-
z letalom iz Beograda. V e-giptovskih krogih so zelo zadovoljni, da bodo tudi jugoslovanski vojaki sestavljali mednarodne sile. V teh kro-
^datev? ki jih je ustvar a'gih so tudi z velikim zadovolj. J>rna' vojaška tehnika? Iz-j ^tvom pozdravili Titov govor jun*, uK0,avlja dalje, da staj V londonskih krogih izjav-hii,? očpor egiptovskega j ljajo, da se Hammarskjoeld Va naraščajoče zgra- razgovarja z Naserjem tudi o
vsega sveta ' blokirala čiščenju Sueškega prekopa, ^rancosko-izraelski na-	‘	‘
Predsednik britanske vlade čj'*’ >n nadaljuje: «Ni mogo-1 ni v svojem današnjem govo-Vm verjeti, da je nevarnost ru izjavil nič takega, kar bi in sedaj odpravljena, zla- 1 dalo misliti, da bodo Angle-•a 2,aracii koncentriranja čet ži kmalu zapustili Egipt, oboroževanja, ki ga vršita Predstavnik Foreign Officea
bodo’sredstva, ki so jih pripeljali v Port Said, dali na razpolago OZN. Ker se niso mogli vriniti v mednarodne varnostne file OZN, skušajo sedaj Angleži legalizirati svojo navzočnost v Egiptu s tem, da iščejo pooblastilo OZN za čiščenje prekopa.
V svojem današnjem govoru pa je Eden ponovno o-pravičeval napad na Egipt in je potem na dolgo govoril o Madžarski ter je s tem v zvezi čajal lekcije Sovjetski zvezi, katerih Pa on nima moralne pravice dajati po barbarskem napadu na Egipt.
Kakor javljajo iz New Yor-ka, je indijska delegacija predložila glavni skupščini OZN resolucijo, ki poudarja, da ameriška resolucija, ki določa. ča se na sedanjem zasedanju ne bo govorilo o kitajskem predstavništvu v OZN, ni učinkovita, ker ni dobila dvetret jinske večine
nje v zvezi z njim dvetretjin-sko večino in ne navadno, ki velja samo za manj važna vprašanja.
sedanja centralnega komiteja. Pertini pa ni bil navzoč na koncu zasedanja ter je pozneje dal izjavo, ki je ostro polemična glede na protikomunistično linijo stranke.
Prihodnji teden se bo sestala paritetna komisija za združitev PSI in PSDI. Sa-ragat bo postavil tri preliminarne pogoje: 1. odpoved sporazuma o posvetovanju; 2 konec množičnih organizacij kot UDI in partizanov miru; 3. skupno izjavo, ki noj zatrdi, da SZ ni socialistična država. Socialisti bodo sprejeli prvo zahtevo ter izjavili, da jih množične organizacije ne zanimajo. Za tretjo zahtevo pa bi se socialisti radi o-mejili na ugotovitev, da se na Madžarskem ter v odnosih z ljudskimi demokracijami Sovjetska zveza ni ponašala kot socialistična država, in na ugotovitev, da se socializem ne more razvijati brez demokratičnih jamstev.
RIM, 17. ■— Minister za poljedelstvo Colombo je danes sprejel indijskega ministra za pravosodje in državni razvoj Prakaska Brahma.
A. P.
Egiptu in zaprtja Sueškega prekopa. Upajo, da bo prišlo do rešitve spora v začetku prihodnjega tedna.
WASHINGTON, 17. — Veleposlanica ZDA v Rimu Cla-re Luce bo imela razgovor s predsednikom Eisenhovverjem. Pri tej priložnosti se bo baje odločilo, ali bo še naprej o-pravljala vladno službo.
V zvezi z vestjo, da namerava vlada 7-DA imenovati v Rimu novega veleposlanika, izjavljajo rimski pristojni krogi, da doslej še ni prišla v palačo Chigi nikaka prošnja za pristanek za novega veleposlanika.
nijo vse zahteve delavcev.
Jugoslovanska vlada je danes poslala na Madžarsko z vlakom prvo količino sto ton riža za potrebe madžarskega prebivalstva. Jutri bodo odpeljali drugih sto ton riža, prihodnje dni pa ostale količine hrane in gradbenega materiala.
Ljudski odbori okrajev Subotica, Sombor in Virovitica. so s svoje strani poslali obmejnim okrajem Madžarske v pomoč hrano in gradbeni material.
Madžarska vlada je odobrila danes sporazum, ki je bil sklenjen na Dunaju med odborom mednarodnega Rdečega križa in izvršnim odborom madžarskega Rdečega križa o razdeljevanju mednarodne pomoči na Madžarskem. Sporazum vsebuje osem točk: 1. nadzorstvo nad razdeljevanjem ima mednarodni RK, 2. pod to nadzorstvo spada tudi pomoč OZ4N in posaj meznih držav, med katerimi so tudi ZDA. ki so ponudile pomoč v znesku 20 milijonov dolarjev, 3, razdeljevanje mora biti nepristransko in brez diskriminacij, 4. prednost bodo imeli bolniki, ranjenci, otrbci, noseče žene, starci in invalidi, 5. potrebne olajšave za osebje mednarodnega RK. 6. vlada bo dala vso zaščito in podporo posebni delegaciji mednarodnega RK, 7. sporazum bo naknadno izpopolnjen s tehničnimi podrobnostmi in 8. poleg razdeljevanja pomoči bo smelo osebje mednarodnega RK opravljati tudi vse ostale naloge, ki jih predvidevata ženevska konvencija in statut mednarodnega RK. Na posebni tiskov-! ni konferenci je bilo rečeno, da bo RK mogel začeti s polnim delovanjem šele konec prihodnjega tedna. Pred-
darja delegatom delavskih svetov. Kadar je med drugim izjavil, da namerava vlada organizirati oborožene delavske straže, ki bodo postopoma zamenjale vojake. Izjavil je dalje, da ne razume obnašanja kardinala Mindzentyja, ki ie dejal, da bi rajši videl na o-blasti Imra Nagyja, ko je pa vendar tudi Nagy komunist. Za stavko je dejal, da je ona edino delavsko orožje v tem trenutku m se ga zato poslužujejo, toda nameni vlade sc isti kot delavski; nato so delegati izrazili svoje zaupanje v vlado. Delegati so postavili zahtevo, naj se uzakoni ustanovitev delavskih svetov. Kadar je odgovoril, da mu je njihov obstoj v Jugoslaviji znan, vendar pa da do uzakonitve ne more priti brez prejšnje izpremembe ustave.
List dodaja da so nekateri delavci, ki še vedno mislijo, da bodo sovjetske čete odšle če bodo še dalje stavkali in poudarja, da je odhod sovjetskih čet prav tako cilj vlade in da je zaradi tega potrebno, da se delavci vrnejo na delo. Rad,o, ki je oddajal članke iz časopisa, je dodal, da so v neki tovarni teroristi streljali nn delavce, ki so se vrnili na delo.
Tainik OZN Dag Hammarskjoeld se je danes sestal y Kairu z madžarskim poslanikom Geoigeom Zakorjem, .Jci je nato izjavil, da sta se pogovarjala o pomoči OZN Madžarski. Kot smo poročali se bo geneiaini tajnik OZN sestal po svojem povratku v New Vork z madžarskim zunanjim ministrom, ki vodi madžarsko delegacijo na zasedanju generalne skupščine. Iz Moskve pa poročajo, da današnja «Izvestja» vse vesti o deportacijah madžarskih mladincev v ZSSR kaiegorič-
Stavka pristaniških delavcev v ZOA
W ASHINGTON, 17. — Predsednik Eisenhower je objavil danes izjavo, v kateri javlja, da je odobril vrsto ukrepov o razvoju njegovega programa za mirnodobsko uporab.) atomske sile.
NIKOZIJA. 17.	— Zaradi
posledic ran, ki sta jih čobi-la pri eksploziji blizu Pafo-sa, sta danes umrla dva izmed 17 britanskih vojakov, ki so bili pri tej eksploziji ranjeni.
stavnik madžarskega RK dr no 7anikaj0 in jih označujejo Killner se_ je za vso d°?ed'i* kot »fantastične in neverjetne njo pomoč toplo zahvalil 1*1 ,jice reakcionarnega ti-DOV*dal( da je potreba o- I	J
gromna, ker je škoda izred- I	'	. ___
no velika in se šele sedaj j
popisuje. Poudaril je, da. Me- | ZnSlČjlllO ZatajCVa^C
NEW YORK, 17. je bil ves pomorski promet na atlantski obali ZDA paraliziran zaradi	etavke	60.000
pristaniških delavcev,	ki za-
htevajo obnovitev pogodbe. V obstaja	sporazum.	V	tej zve*	washingtonskih	vladnih	kroži	je	odkril,	da	je	to dov«:	^	>- =
RIM, 17. — Po zadnjih statističnih podatkih so znašale ,	.	, vloge pri italijanskih hranil-
vceraj njcah 30, septembra 1956 skupno 1.243.560.000.000 lir.
Izraelski bataljon zverinsko pobil okrog sto Arabcev
BEOCjiIAD, 17. — Jugo-press je izvedel od potnikov, ki so prispeli v Beograd iz Izraela, da je izraelska vojska v arabskih vaseh pri Hajfi ubila okrog sto Arabcev. Izraelski bataljon, ki je sodeloval v tej ekspediciji, je izvršil to akcijo z izgovorom, da se prebivalci ne držijo policijske ure. Izraelske oblasti so namreč ob napadu na Egipt uvedle policijsko uro samo  v ..- u,	•	k-	za arabske prebivalce od
Resolucija zahteva, naj velja	M	7	_ju.
to vprašanje za važno in da 17. popoldne do 7. ure ZjU potrebuje zato vsako sklepa- traj.
dlo do obojestranskega sek-taštva na bazi z običajnimi ob-dolžitvami izdajstva ali fašizma, ki pač gotovo ne pomagajo diskutirati o problemih s potrebno poglobitvijo in jasnostjo. Nenni je izrazil tudi svoje presenečenje o stališču komunistov 06 dogodkih na Poljskem in Madžarskem. Pričakovati je bilo, da bo KPI zavzela bolj odkrito in manj sektaško stališče v ekladu s procesom destalinizacije. V resnici pa se je prepustilo komunistom drugih držav, na primer švicarskim in danskim. da so zavzeli pravo sta-lišče.
Titov govor, je dejal Nenni, je pravilen in pogumeri. čeprav vsebuje neki «če», ki ga je mogoče narekoval državni obzir in s katerim pušča včerajšnji in mogoče jutrišnji heretik odprto upanje možnosti, da se intervencija tankov v Budimpešti lahko opraviči, ker je rešila socializem na Madžarskem. V resnici pa, je dostavil Nenni, bodo na Madžarskem socializem rešili delavci ne s pomočjo sovjetskih tankov, ampak kljub njim. (Tudi jugoslovanski delavci so rešili socializem kljub nekdanjemu Nennijevemu odločnemu stalinizmu! Op. ur.)
Glede na mnenje Lombardija je Nenni poudaril, da je treba za socialistično politiko, ki naj zajame ves delavski sektor ter odpre pot k bolj širokemu procesu združitve, računati ne na napake, temveč na mocrost komunistov. Izrazil je soglasje z De Martinom, da bi bila hinavščina postavljati problem socialistične združitve in misliti. da bi lahko še nadalje bili odnosi s komunisti to, kar so bili v preteklih desetih letih. Glede na izolacijo KPI pa je dejal Nenni, da se stranka, ki ima za seboj tako zgodovino kot komunistična partija, lahko sama izolira z lastnim sektaštvom ali je pa nihče ne more izolirati-
Poslanec Malagugini je glasoval proti pozivu za prihodnji socialistični kongres, ki
gih so izražali bojazen, da bi ta stavka lahko še povečala svetovno krizo v plovbi, ki je nastala zaradi dogodkov v
RIM. 17. — Upravni svet skrbstvenih ustanov (zakladno ministrstvo) je sklenil odobriti posojila za 3,076.560.000 v korist občinam, pokrajinskim upravam ter raznim javnim ustanovam.
džarska potrebuje v prvi vrsti:	zdravila,	živež,	oblačila.	|
gradbeni material, ogrev in 1 tovorne avtomobile.
Kot smo poročali je včeraj budimpeštanski radio večkrat ponovil poziv osrednjega delavskega sveta Budimpešte, delavcem, naj se vrnejo v tovarne. Danes pa je radio oddajal nove pozive delavcem, naj začnejo z delom v ponedeljek. Kmetijski minister je danes v svojem govoru po radiu med drugim obljubil: 1. konkretno pomoč vlade kmetijstvu, 2. svobodno izbiro med individualnim, zadružnim in obdelovanjem zemlje v državni režiji, 3. spoštovanje, privatne lastnine in 4. ukinitev prisilne oddaje kmečkih proizvodov. Radio je naštel številne tovarne, v katerih e delavstvo začelo z delnim o-bratovanjem in hkrati poudaril, da se je stanje v glavnem mestu zboljšalo: odprtih je 3000 trgovin z jestvinami, 600 gostiln in 1200 raznih drugih trgovin. Vrste pred trgovinami pa so postale že krajše
«Nep Sabadsag« objavlja danes izjave predsednika Ka-
Danes podpis skupne izjave o sovjetsko-poljskih razgovorih
Govor Hruščeva in Gomulke na sprejemu v Kremlju - Diplomatski predstavniki držav NATO in Izraela demonstrativno zapustili sprejem, ker je Hruščev obsodil napad na Egipt
MOSKVA, 17.	— Voditelj
poljske delegacije Gomulka je skupno z ostalimi člani delegacije nadaljeval razgovore s sovjetskimi voditelji. Evečer pa je bil v Kremlju sprejem na čast poljski delegaciji, ki so se ga udeležili tudi veleposlaniki držav atlantskega pakta ter izraelski odpravnik poslov. Ti pa so potem na pobudo francoskega veleposlanika Dejeana demonstrativno zapustili sprejem, ko je Hruščev v kratkem nagovoru obsodil angleško-francoski in izraelski napad na Egipt.
V svojem govoru je Hruščev poudaril, da gredo sovjetsko - poljski razgovori h kraju in da je to «rezen sestanek prijateljev, ki so znali proučiti življenjska vprašanja za obe državi in za obe partiji«. Poudaril je skupno voljo razvoja prijateljstva in sodelovanja na podlagi enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja, suverenosti in neodvisnosti.
Govoril je zatem o spremembah v svetu po drugi svetovni vojni in je dodal, da širjenje socialističnih sil ter borba kolonialnih ali odvisnih narodov za narodno osvoboditev povzroča sovraštvo imperialistov. »Tolovajska dejanja Anglije, Francije in njihovega sokrivca Iz-
e bil sprejet na koncu za- raela proti Egiptu, je dodal
Hruščev, so obupen poizkus, da bi znova pridobili zgubljene položaje na Srednjem vzhodu. Toda potekel je čas, ko so imperialisti lahko nekaznovano podjarmili šibke narode.«
Hruščev je zatem izrekel priznanje junaštvu egiptovskega ljudstva ter je govoril o mrzličnem delovanju v kapitalističnih državah, ((kjer fašistične tolpe napadajo komunistične sedeže, kjer se vodi prava križarska vojna, da bi potopili socializem in demokracijo v krvi in kjer skuša buržoazija zdrobiti komunistične in delavske stranke«.
Obtožil je zatem ((kampanjo v kapitalističnih državah okoli zatrjevanega madžarskega vprašanja« ter je poudaril. da je notranja in zunanja reakcija skušala izkoristiti napake in težave na Madžarskem, da bi odpravila ljudski režim in vzpostavila fašistični hortyjevski režim.
V zvezi s poljsko-sovjetski-mi odnosi je izrekel prepričanje. da se bo poljsko ljud stvo združilo okoli svoje partije in centralnega komiteja pod vodstvom Gomulke ir njegove vlade in da bo doseglo nove uspehe pri graditvi socializma.
Zatem je zagotovil, da se bo sovjetsko-poljsko prijateljstvo
razvijalo na podlagi sovjet ske izjave od 30. oktobra. Od tega je v veliki men odvisna nedotakljivost in varnost Sovjetske zveze in Poljske.
V svojem odgovoru je Gomulka izjavil, da so bili razgovori z vodstvom sovjetske partije in sovjetske vlade zelo koristni. Pohvalil je dobro voljo in razumevanje sovjetskih voditeljev do vseh vprašanj, ki jih je sprožila poli-ska delegacija. «To je dodal Gomulka dopušča, da predvidevamo pozitivne in medsebojno koristne rezultate, k: bodo nov prispevek k sodelovanju in prijateljstvu naših narodov ter bodo hkrati koristni tako socialističnim državam kakor tudi idealom miru. ki mora biti temeljni kamen politike vseh držav«
Še prej se je Gomulka zahvalil centralnemu komiteju in sovjetski vladi, da sta mu dala na tem sprejemu priložnost, da se sestane s sovjetskimi predstavniki, tujimi diplomati 111 novinarij iz vseh držav.
Po govoru Gomulke so poslaniki oržav članic NATO demonstrativno zapustiti sprejem.
Jutri ob 16,30 bodo podpisali skupno sovjetsko-poljsko izjavo, ob 20. pa bo poljski delegacija odpotovala v Varšavo.
Titovega govora
BEOGRAD, 17. — Beograjsko časopisje omenja veliko publiciteto v inozemstvu govora predsednika republike maršala Tita v Pulju. «Borba» poudarja, da to dejstvo dokazuje, kako velik pomen pripisuje inozemstvo mnenju maršala Tita o mednarodnem položaju in o razvoju socializma.
V zvezi s tem opozarja »Borba# na ugotovitev člana predsedstva zahodnonemške socialdemokratske stranke Wer-nerja, ki meni, dU «mora sovjetska vlada sedaj uvideti, da se sistem stalinizma mora politično in gospodarsko spre. meniti v svojih osnovah#, in da ((morajo zahodni krogi u-videti, da ni več vrnitve v dobo veleposestnikov in družbenih privilegijev preteklosti«.
Govora maršala Tita niso doslej objavili in komentirali v Moskvi, Pragi, Bukarešti, Sofiji in Tirani. Radio Budimpešta je dvakrat objavil v celoti govor, medtem ko je poljsko časopisje objavilo obširne izvlečke.
((Politika« ugotavlja, da večina inozemskega tiska ne glede na stališče do jugoslovanske politike soglaša, da je govor maršala Tita velikega pomena za nadaljnji politični rrzvoj v Vzhodni Evropi :n za realno ocenitev mednarodnega položaja v svetu. Nekateri ugledni listi in radiopo-staje, ugotavlja »Politika#, so na žalost zavzeli mtervencio-nistično stališče v svojih komentarjih in obžalujejo, ker maršal Tito ne odobrava tega, kar bi lahko na Madžarskem pripeljalo do izgube socialističnega razvoja. Na ta način, ugotavlja «Politika», objektivno prispevajo k zaostritvi položaja, namesto da bi skušali z realnim gledanjem prispevati k odstranitvi sedanje krize.
Jugoslavija poslala Egioiu 2 ioni zdravil
BEOGRAD. 17. — Jugoslovanski Rdeči - križ je poslal danes' zjutraj v Egipt dve toni antibiotikov, krvno plazmo in druga zdravila za prizadete Egipčane. Jugoslavija je menda ečina država, ki se je spomnila, da je nad vse nujno tudi žrtvam anglofran-coskega brutalnega napada poslati potrebno pomoč. Italija in druge zahodne države z bolj ali manj krščanskimi oziroma demokratičnimi vladami — v kolikor Egipta niso napadle — očitno za žrtve napada nočejo niti vedeti. Rajši izkoriščajo nabiranje pomoči za Madžarsko za svojo antikomunistično politiko.
PRAGA, 17. — Devet oseb ki so bile obtožene vohunstva v korist ZDA. je bilo obsojenih na zaporne kazni od 3 do 25 let. Glavni obtoženec Radomir Marik je bil obsojen na 25 let zapora, dva druga obtoženca pa na 12 let.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 12,9. najnižja 7,9. zračni tlak 1023 »a-noviten. veter 7 km. vlaga 47 odst., nebo 9 desetin pooblačeno. mori* skoral mirno, temperatura morla 13.3.	_______________
Danes, NEDELJA, 1». novembra
Odion. op.. Oliva Sonce vzide ob 7.08 In^one 16.31. Dolžina dneva 9.23. DM* vzide ob 16.43 In zatone ob M* Jutri, PONEDELJEK, 19. DOT. Elizabeta, tor.. Imica
VPRAŠANJE PRESKRBE IN VISOKIH CEN MLEKA
V Trstu mleko po 86 lir liter kmetje pa ga oddajajo po 45 lir
Največ, in sicer 18 lir pri litru, zaslužijo prodajalci na drobno Vsako dviganje cen mleku je nedopustno in neupravičeno
Vprašanje mleka je te dni postalo zelo aktualno, tako v mestu kot na podeželju. V mestu je mnogo govora in protestov zaradi nenadnega zvišanja cene od 82 lir za liter na 86 lir; v vaseh, v katerih je bolj razvita živinoreja, pa so kmetje že nekaj casa zaskrbljeni, ker ne morejo prodati vsega mleka. To občutijo na podeželju že nekaj let in zadeva se poostri ziasti v poletnem času. K temu moramo še dodati, da delajo precej preglavic mlekaricam razne globe in kontrole pristojnih organov.
Te dni smo s podatki dokazali, da je vsako dviganje cen mleka v mestu neupravičeno. To je ugotovila tudi posvetovalna komisija za cene pri prefekturi, ki se je včeraj sestala in glede na to pred-iagala razne ukrepe. V ponedeljek pa se bo sestala pristojna komisija, ki lahko o tem odloča.
V Trstu stane zdaj liter mleka 86 lir, to je prav še enkrat toliko, kakor ga plačajo živinorejcem v Furlaniji, od koder prihaja v Trst največ mleka. Prodajalci na drobno zaslužijo 18 lir od litra, 7 lir zaračunajo podjetja, ki razdeljujejo mleko po mestu, za pasteriziranje zaračunajo 10 lir od litra, za manipulacijo v zbiralnih središčih 5 lir od litra, za prevoz mleka iz Furlanije v Trst plačajo 2 lin od litra; podjetja, ki pobirajo mleko po deželi in ga vozijo v zbiralna središča pa zaračunajo tudi 2 liri od litra. Največ torej zaslužijo prodajalci na drobno, raznašalci po mestu ter podjetje za pasteriziranje.	. .
Precej mleka pa prinašajo v Trst tudi mlekarice in nakupovalci, ki poleg svojega, pripeljejo tudi mleko, ki ga kupijo od kmetov ki imajo manjše količine. Na našem podeželju žal ni nobene zadružne mlekarne, ki so že pred leti igrale veliko vlogo v kmetijskem gospodarstvu, bile v oporo kmetom ter preskrbovale Trst z odličnim mlekom. Omenimo naj mimogrede na primer mlekarno iz Hrušice, ki se je Tržačani še zdaj dobro spominjajo. Morda se v tržaški okolici ni ustanovila zlasti po vojni nobena mlekarna, ali vsaj središča za nabiranje mleka, zaradi bližine mesta in zadostnih prometnih zvez s Trstom. Namesto n.lekarn ali takih zbirališč se je razširilo število prekupčevalcev mleka, število mlekaric pa iz leta v leto pada, kar ni nič čudnega.
Zdi se skoraj neverjetno, da imajo naši kmetje težavo pri prodaji mleka, medtem ko je v mestu bila cena mleka že precej visoka, in se je zdaj še povišala. To je še bolj čudno, ker je vsem dobro znano, da je naše mleko glede maščobe in arome mnogo boljše od furlanskega in da so naše vasi mnogo bližje kot furlanske. Kakor smo že omenili, postaja to vprašanje za naše kmete bolj pereče v poletnih časih in gre večkrat precej mleka pozlu- Ze pred nekaj leti so nekateri živinorejci in strokovnjaki piedlagali, naj bi se v večjih središčih uredilo zbirališče mleka, oziroma neke vrste mlekarna, ki bi od kmetov kupovala skozi vse leto n ga prodajala v Trstu mlekarnam ali raznim zdravstvenim ustanovam. Zaradi nerazumevanja in premajhne razgledanosti nekaterih kmetov in prekupčevalcev ta zamisel ni mogla priti do izraza in se uveljaviti.
Kakor smo te dni izvedeli, iz Gročane, o tem objavljamo dopis na peti strani, so tamkajšnji kmetje pred nekaj
dnevi sklenili sporazum za oddajo mleka Marzottu. Pogodba velja za eno leto m pravijo, da so se dogovorili za ceno 44 ali 45 lir za liter. Mleko bodo nabirali v Gro-cani in na Pesku ter ga s tovornikom naknadno odvažali v osrednjo mlekarno v Trstu. Tržaška osrednja mlekarna SALPAT, ki sprejema mleko iz Furlanije in ga pasterizira, plača mleko franco Trst po 51 lir liter, za prevoz mleka v Trst pa plačajo 2 liri od litra. Ne glede na to, kaj zaračuna podjetje za pasteriziranje, kaj dobijo podjetja, ki razdeljujejo mleko po mestu in kaj zaslužijo prodajalci na drobno, bo očitna razlika.
Ce SALPAT plačuje mleko franco Trst po 51 lir, v Gro-čani in Pesku, ki sta oddaljena kakšnih 8 km, pa ga bo-
do plačevali po 45 lir liter, pomeni, da bodo za nabiranje in prevoz računali 6 lir pri litru. Zdi se nam, da v Gro-čani ne bodo manipulirali mleka, pač pa ga bodo le spravili v vrče in odpeljali; potemtakem bi za to majhno delo in prevoz zaračunali kar 6 lir od litra.
Glede na vse to se nam zdi, da bi lahko našim kmetom draže plačali mleko, raznim manipulantom in razpečevalcem bi lahko nekoliko od-ščipnili dobičke, in cena mleku na drobno bi bila kljub vsemu lahko taka kot pred podražitvijo.
Vsekakor pa bi morali o tej zadevi zdaj dobro premisliti ih se pogovoriti kmetijske organizacije, strokovnjaki, predvsem pa sami živinorejci.
Izboljšanje mezd delu delavcev ILVA
«11 Piccolo« je včeraj objavil vest o uspehu, ki sta ga dosegli sindikalni organizaciji CISL in UIL v pogajanjih z glavnim ravnateljstvom ILVA v Genovi. Gre za zahteve, ki so jih vsi trije sindikati postavili enotno, ki pa jih glavno ravnateljstvo ILVA rešuje ločeno. Po pisanju iiPic-cola so priznali delavcem mehanične delavnice, električne delavnice in delavnice za popravilo prevoznih sredstev od 2000 do 5.000 lir poviška na mesec, in sicer od 1. avgusta dalje. Iz tega je torej razvidno, da so priznali poviške samo delu delavcev, kar predstavlja diskriminacijo in neupravičeno razlikovanje.
Skupščina osebja CITECI
Jutri ob 18.30 bo v Ul. Zonta 2 skupščina delavcev podjetja CITECI, na kateri bodo razpravljali o notranjih vprašanjih v podjetju.
IZ POROČILA OBČINSKEGA HIGIENSKEGA URADA
Več smrti kot rojstev tudi v preteklem mesecu
Zdravstveni po ožaj je bil v oktobru na splošno zadovoljiv - Šolski zdravniki so imeli mnogo dela
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
KAKOR DA NE BI BILO ŠE DOVOLJ BREZPOSELNIH
Odpust 33 uslužbencev v Industrijskem podjetju Mell
Uslužbence nameravajo odpustiti zaradi ukinitve trgovinskega oddelka
V poslednjem času je že več ka priredi v sredo^ 2^L L m. podjetij napovedalo stečaj ali"'	~—- —
pa odpustilo uslužbence. Tako je tudi v lekarniški panogi Tržaški lekarniški zavod svoj čas odpustil osebje, ker je oddal svoj trgovinski oddelek. Sedaj pa je napovedalo odpust 22 uslužbencev kemično - industrijsko podjetje Mell, in sicer tudi zaradi ukinitve trgovinskega oddelka.
Med odpuščeni uslužbenci so predvsem vdove, ki morajo preživljati številne svojce. Pri tem je treba tudi poudariti, da odpušča podjetje nad polovico svoje delovne sile, saj je zaposlenih pri njem sedaj samo 40 uslužbencev.
Trgovinski oddelek tega podjetja se je ukvarjal s prodajo lekarniških izdelkov in podjetje namerava ohraniti samo oddelek drogerijskih potrebščin.
Kakor v nekaterih drugih podjetjih, je prišlo do ukinitve omenjenega oddelka zaradi sporov med lastniki podjetja.
Zato bi bilo prav, da bi se ukinitev preprečila s tem da bi se spori poravnali. Odpuščanje delavcev pomeni _ poglabljanje krize, saj se število brezposelnih še vedno suče okrog 19.000. Ukinitev trgovinskega oddelka podjetja pa tudi ni v interesu tržaške-ga gospodarstva.
Vsekakor se oba zadevna sindikata pripravljata na skupno akcijo proti odpustom.
Sestanki in skupščine kovinarskih delavcev
V petek zvečer se je sestalo tajništvo pokrajinske FIOM z vsemi člani notranjih komisij CEDA, struje FIOM. Na sestanku so razpravljali o raznih zahtevah ter o nalogah notranjih komisij. Sprejeli so dve resoluciji, in sicer resolucijo glede položaja v Sv. Roku, s katero zahtevajo ponovni sestanek s člani ravnateljstva CRDA, in drugo resolucijo o položaju in o razpoloženju delavstva spričo bližnje zime in spričo naraščajočih potreb. V resoluciji so u-gotovili, da bi lahko božično nagrado, od katere ne bi odšteli prejšnjih predujmov, vsaj nekoliko zboljšala gmotni položaj družin.
Notranja komisija Sv. Ro-
VČERAJ ŠTEVILNE PROMETNE NESREČE
Več ponesrečencev sprejetih v resnem stanju v bolnišnici
Malokdaj smo morali v enem dnevu zabeležiti toliko prometnih nezgod kot jih je bilo včeraj. Morda najbolj dramatična nezgoda se je pripetila včeraj zjutraj kmalu po 8. uri na Videmski cesti 15-letnemu Giuseppu Ceppiju iz Ul. Tor S. Piero. Fant se je vozil po cesti v smeri mestnega središča s kolesom, ko je za njim privozil Fiat U00. Ker je so fer uvidei, da fanta ne bo mogel prehiteti zaradi nasproti vozečih vozil, je takoj hotel zavreti, vendar pa so mu prav v tistem trenutku zavore odpovedale. Posledica je bila, da je trčil v nič hudega slutečega Ceppija, ki je priletel na prednji del avta. razbil šipo in nato odletel n« tla, medtem ko se je soferiu posrečilo ustaviti vozilo sele kakih 200 metrov naprej.
Nesrečnega kolesarja so v bolnišnici pridržali na II. kirurškem oddelku, kjer so mnenja, da se bo moral zdravit' naimanj 30 dni.
Kako uio prej se je na Istrski ulici pripetila druga nezgoda z znatno hujšimi posledicami, zaradi katerih so morali 51-letnega Uga Nazzija iz Vicolo Castagneto sprejeti s pridržano prognozo na istem oddelku, kjer so mu ugotovili poleg rane na desni nogi tudi precej globoko rano na glavi.
Kakor je Nazzi izjavil, je malo prej postal žrtev 21-let-nega Francesca Torreja iz Domus Civica, ki ga je v trenutku. ko je hotel prekoračiti cesto, poorl na tla s svojim skuterjem. Oba sta se zvrnila na tla in medtem ko se je Torre takoj nepoškodovan dvignil, je Nazzi udaril z glavo ob pločnik in obležal.
Na istem oddelku in z enako prognozo so kasneje sprejeli tudi 20-letnega Giuseppa Pignatellija iz Ul. del Friuli, ki je med vožnjo s kolesom po Ul. Rigutti izgubil ravnotežje in nerodno padel na tla, pri čemer si je zelo verjetno prebil lobanjo. Takoj po padcu so ga nujno odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili tudi možganski pretres.
Okoli 10. ure pa se je moral zateči v bolnišnico po zdravniško pomoč 75-letni u-pokojenec Antonio Pellegrmi iz Ul. Orlandini, katerega je neki motociklist med prekoračenjem Ul. Oriani podrl na tla.
Ker so zdravniki ugotovili upokojencu. ki je prišel k njim v spremstvu hčere, poleg številnih prask na nogah tudi hud udarec na komolcu z verjetnimi kostnimi poškodbami, so ga sprejeli na ortopedskem oddelku, Ce ne bo komplikacij, bi moral okreva-‘i v 30 dneh.
v Miljah zborovanje na katerem bosta govorila tajnik pokrajinske FIOM Paolo Sema
in Dino Tescari, član osrednjega vodstva FIOM.
V preteklih dneh pa so bile skupščine po raznih oddelkih ladjedelnice Sv. Marka in Tovarne strojev. Zaupniki FIOM so govorili o sedanjih zahtevah to je zlasti o zahtevi po izenačenju mezd z mezdami kovinarjev v Genovi, o aplikaciji sporazuma o dokladi za menzo kot velja v Tržiču ter o sporaumu o nagradah. Razpravljali so tudi o skrajšanju delovnega urnika ob enakih prejemkih in o izplačilu božične nagrade, ne da bi odšteli od nje predujme, ki so jih dali delavcem za veliko noč in za veliki šmaren (Fer-ragosto).
Pismo delavcev Sv. Roka
Od skupine delavcev ladjedelnice SV. Roka smo prejeli v objavo naslednje pismo: eSlišali smo razne nasprotujoče si vesti glede bodočnosti ladjedelnice Sv. Roka. Govorijo o odstopitvi ladjedelnice zasebnikom in o raznih ponudbah, toda nihče še ni dal delavstvu nobenega zagotovila glede nadaljnje zaposlitve.
Gotovo je le to, da smo delavci in uradniki prisiljeni k neaktivnosti, ki nas ponižuje in žali. Kar je najbolj žalostno, je dejstvo, da se že tako nizki prejemki že bolj znižajo, ker nimamo akordnih dodatkov, ki znašajo za kva-ficirane delavce povprečno po 10.000 lir na mesec. Medtem pa je položaj ladjedelniške industrije izredno ugoden in vse ostale ladjedelnice so preobremenjene z naročili ter ravnateljstvo CRDA sploh ne sprejema nadaljnjih naročil, če se ne nanašajo na tri ali leta kasneje. V ladjedelnici Sv. Roka pa je pet splovišč praznih in delavci so prekrižanih rok-
To stanje je nedopustno; de. lavci in uradniki hočemo vedeti, kdo je odgovoren zanje. Kdo lahko tako cinično obsodi 6bli delavcev in njihove družine, čemu se dopušča takšna sramota? Zakaj ne posredujejo vladne oblasti, saj spada ladjedelnica v sklop, ki go nadzira IRI, to je vlada sama? To so naša vprašanja na katera želimo odgovora odgovornih ljudi. Naše zahteve so zelo preproste: hočemo delati, da bomo aktivni člani družbe in ne zajedalci, in sicer v interesu nas samih, naSega mesta in naših družin«.
Skupina delavcev Sv. Roka
Skupščina uslužbencev ACEGAT
Oba sindikata uslužbencev podjetja ACEGAT sta sklenila, da skličeta skupščini o-sebja in sicer v sredo 21. novembra ob 9-30 za osebje, ki dela v izmenah. Ta skupščina bo v Ul. Giuliani v prometni dvorani. Ostalo osebje pa se bo zbralo ob 16.45 v menzi delavnic v Ul. Broletto. Na skupščinah bodo razpravljali o pogajanjih za sklenitev normativne pogodbe.
Sinoči je agencija Ani-a objavila pomirljivo vest. da do sedaj sprejete omejitve potrošnje ne bodo privedle do takih posledic, ki bi resneje prizadele interese prebivalstva. Agencija dodaja, da bodo za vsa zvišanja cen, do katerih bi prišlo zaradi večjih prevoznih stroškov, zahtevali odgovorni vladni organi točno dokumentacijo.
Na osnovi pojasnila omenjene agencije se lahko zaključi, da i-icer ne obstaja bojazen, da bi prišlo do drastičnega znižanja potrošnje goriva in da vlada zaradi tega ne namerava uvesti administrativnih omejitev, kot na primer nameravajo to narediti v Veliki Britaniji.
Obvestilo županstva krošnjarjem in branjevcem
Županstvo poziva vse krošnjarje in branjevce, ki posedujejo obrtno knjižico tržaške občine, naj se zglasijo na županstvu najkasneje do 31. decembra 1956 zaradi pečatenja obrtne knjižice za leto 1957.
Hkrati županstvo obvešča vse zainteresirane krošnjarje in branjevce, da jim na osnovi zakonskih predpisov ne bodo obnovili dovoljenja za leto 1957, če ne bodo z ustreznimi potrdili dokazali, da so poravnali davek na poslovni promet (IGE).
Sanitarni in higienski oddelek tržaške občine nam je poslal v objavo poročilo o zdravstvenem in higienskem položaju v tržaški občini v mesecu oktobru. Iz poročila je razvidno, da je pretekli mesec v občini umrlo več seb, kot se jih je rodilo. U-mrlo jih je 226, rodilo pa se jih je samo 167. Trije otroci so se rodili mrtvi. Precejšnje delo so imele pretekli mesec občinske ambulante, kjer so pregledali 8295 oseb, napravili 257 zdravniških pregledov na domu, 56 oseb pa so predlagali za sprejem v bolnišnico. Zdravniki 11 občinskih ambulant so poslali 995 oseb k specialistom. Tudi sanitarne pomočnice so imele precej dela. 5501 osebi so nudile ambulantno pomoč, 417 bolnikov so obiskale na domu, napravile so 700 sanitarnih pregledov raznih prostorov in dale 511 injekcij v občinski ambulanti na magistratu.
Zelo koristno je delovanje občinskega centra proti sladkorni bolezni. V mesecu oktobru so v ambulanti tega centra pregledali 561 oseb. Važno vlogo za zdravstvo prebivalstva opravlja higienski komisariat, ki nadzoruje kvaliteto raznih živil. V mesecu oktobru je osebje tega komisariata napravilo 6065 pregledov. Zaradi zdravstvene varnosti je zaplenilo velike količine živil, med katerimi 374 kg mehkužcev in lupinarjev, 134 kg svežih rib, 699 kg svežih gob, 24.626 kg svežega sadja, 8273 kg sveže povrtnine in 396 kg drugih živilskih predmetov. Kakor vidimo, je bilo na tržaškem trgu, in to predvsem na ze-lenjadnem trgu. tudi v preteklem mesecu precej slabega blaga, ki bi brez te nadzorne službe lahko povzročilo hude posledice za zdravje prebivalstva.
Na področju nalezljivih bolezni je bil položaj normalen in se niso zabeležili izredni primeri. Poleg drugih posegov občinskih organov za zaščito zdravstva je važno tudi delovanje posebne skupine, ki vodi borbo proti mišim. Tako je ta skupina v preteklem mesecu pregledala 3093 lokalov. Postavila je 80.925 vab v zaprte prostore in 19 tisoč 245 vab na odprtem. Skupno torej 100-170 vab; našli pa so 744 mrtvih miši na odprtem, 418 pa so jih ujeli-Ugotovili so, da so miši požrle 4881 vab.
Z začetkom šolskega pouka ima mnogo dela tudi šolska zdravniška služba. V osnovnih šolah to zdravniki pregledali 304 učilnice. Poleg tega so napravili 3097 zdravniških pregledov učencev in 8786 profilaktičnih pregledov. Na nižji srednji šoli so zdravniki pregledali 216 učilnic, napravili 1466 zdravniških pregledov učencev in 5656 profilaktičnih pregledov. V višji srednji šoli so pregleda-
li 40 učilnic, napravili 811 zdravniških pregledov in 713 profilaktičnih pregledov. Poleg tega so zdravniki pregledali 80 prostorov. občinskih otroških vrtcev, napravili 816 zdravniških pregledov otrok in 2111 profilaktičnih pregledov. V otroških vrtcih, ki niso v občinski oskrbi, pa so pregledali 8 prostorov, napravili 235 zdravniških pregledov otrok in 120 profilaktičnih pregledov. Skupno so zdravniki občinske zdravstvene šolske službe pregledali 648 učiln-ic in prostorov, napravili 6432 zdravniških pregledov učencev in 17.386 pro-filaktičnih pregledov. Mnogo šolskih otrok so pregledali na okulističnem oddelku, na ne. vropsihopedagoškem oddelku, na otorinolafingojatričnem od. delku in predvsem v zobo-zdravniški ambulanti. V tej ambulanti so pregledali in nudili ustrezno pomoč 4093 n čencem.
Mnogo dela je imela tudi veterinarska služba pri pregledu živine za zakol, zaklane živine, ki prihaja izven občine, raznih mesnih izdelkov in pri pregledu svežih rib. mehkužcev in lupinarjev na ribjem trgu na debelo.
Poročilo zaključuje, da je bil zdravstveni položaj na področju tržaške občine zadovoljiv tako glede nalezljivih bolezni kot tudi splošnega javnega zdravstva.
SNG
za Tržaško ozemlje
Danes, 18. novembra ob 16. in ob 20. uri gostovanje v Gorici z Gogoljevo komedijo
«ŽENITEV»
V torek, 20. novembra ob 20.30 v kino dvorani v skednju
Rade Pregare
ŠA GR A
MLADINA iz NABREŽINE
priredi pod okriljem PD «Igo Gruden» danes, 18. novembra ob 16. uri v kino dvorani v Nabrežini veseloigro v treh dejanjih
KLATEŽ
Guida Cantmija
Vljudno vabljeni
vsi prijatelji mladine 1
Danes, 18. novembra ob 18. uri v prosvetni dvorani v TREBČAH
STARI GREHI
veseloigra v 3 dejanjih, ki jo uprizori PD «Lonjer - Katinara«
MOŠKI PEVSKI ZBOR prosvetnega društva PROSEK - KONTOVEL
priredi v nedeljo 25. t.m. ob 17. uri v KRIŽU v dvorani «Padlih borcev za svobodo«
KONCERT
umetnih in narodnih pesmi pod vodstvom Milana Pertota. Besedilo pesmi bo recitiral Stane Raztresen, član SNG.
zločina«, V. Johnson. V. Mil**-
Murra.y.
Ariston. 14.00: «Najlepša ž«1®*? na svetu«. G. Lollobrigida. Gassman.
Armonta. 14.00: »Velitai savana«, L. Manca, E. Kim.	v
Aurora. 13.00, 17.00 in 21.00. 1«» vrtincu«, C. Gable. V. Leizh Garibaldi. 14.00:	«Smrt z”®?
nepričakovano«. R- Carltoci,
Ideale! 15.00:	«Zaseda sto ®u'
ščic« L. Damell. J- Lu®“' Impero. 15.45: »Dunja« (Hči mr pe). E. BarU. J. Desny. Mladoletnim prepovedano.
Italia. 14.30: «Možje se b0®*1? s črnolaskami«. J. Rl,sse1
S.CMa?čo. 16.00: «Rommelov «' klad«. D. Addiams, P. . Crtjgv Kino ob morju. 15.00: «0i*ami*».
V. De Sica. M. Merilni. Moderno. 14.00: «Lovec na ranče«. K. Douglas. E. Man
savona. 13.30: ((Helena te Tr0" te». R. Podesti, J.
Vtale. 14.00: «Kongo». v-
G. Nader.	„	t,-«ii»*l
Vittorio Veneto. 14.30: »KrslJOT
R.
Taylor.
K-
R A D k O
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Zaradi	ponarejanja
obsojena	na 50.0
Stvar pa bi sb za oba moža mnogo slabše končala, če bi svoje „blago’ tudi razpečala
Iznajti formulo za umetni Brabetz, ki je blago hranil
Pred povišanjem cene bencina?
Vest, da je minister za industrijo Cortese	priporočil
vsem čistilnicam	mineralnih
olj, naj dobavljajo ramo običajnim klientom	nafto za
kurjavo in še tem za 5 odst, manjše količine kot v istem razeobju preteklega leta, je tudi v Trstu upravičeno povzročila veliko razburi zn je-Zaskrbljenost je	upravičena,
saj obstaja bojazen, da ne bo ostalo samo pri tem ukrepu, temveč da bo sledilo povišanje cen bencinu in obsežnejše omejitve potrošnje bencina in drugih izdelkov iz su rovega mineralnega olja.
morfij je bil za 46-letnega Giuseppa Bellottija iz Ul. Ce-reria sen, ki mu je verjetno dolgo kratil span.ie. Toda mož, ki je leta 1947 prišel v naše meeto z Reke in je zaradi tega še vedno jugoslovanski državljan, je znal to svojo idejo tudi uresničiti, vendar je bil zaslužek kaj slab. Nasprotno: zadeva ga je stala poleg denarja, s katerim je kupil potrebne kemikalije, tudi 50.00Q lir globe, na katero ga je včeraj skupno z 59-letnirh bivšim češkoslovaškim državljanom Leom Brabetzom iz Ul. Parini, sodišče obtočilo.
Ideja po razpečavanju «u-metnega« morfija se je rodila Bellottiju maja 1954 in ker ni imel zadostnih sredstev na razpolago, se je obrnil po pomoč k Brabetzu. ki mu je res dal 12.000 lir- To je za začetek zadostovalo.
Z denarjem je Bellotti hodil od drogerije do lekarne ter si kupoval potrebne količine kislin in raznih praškov, ki bi morali zmešani med seboj po neki formuli dati zmes, ki bi bila podobna morfijevemu kloridu, to je mamilu.
Svoje poskuse je Bellotti izvršil v Brabetzevem stanovanju in ko je imel pripravljen prvi kilogram mamila, ga je hotel odnesti in razpe-čati. Tedaj pa se je vmešal Brabetz in mu preprečil odhod z materialom; jasno mu je namreč izjavil, da mamila ne bo odnesel toliko časa, dokler ne najde kupcev. To pa zato, ker se je bal, da ne bi izgubil svojih 12000 lir, ki jih je založil v »laboratorij« za izdelovanje umetnega mamila.
Medtem pa so policijski organi odseka za preprečevanje razpečavanja mamil nekaj zasumili in tako so oba možakarja stalno zasledovali vse do 8. junija, ko so agenti stopili v akcijo in Brabetza a-retirali. V tistih dneh je namreč Bellotti izjavil, da je našel kupca, zaradi česar je
Nezgode na delu
Med delom v starem pristanišču je 28-letnemu Enniju Buffi iz Ul. della Tesa včeraj popoldne nepričakovano padlo na glavo nekaj desk, ki so mu povzročile precejšnjo rano na glavi.
V bolnišnici, kamor se je zatekel z zasebnim avtom, so ga s prognozo okrevanja v 6 ali 7 dneh sprejeli na prvem kir. oddelku.
Na istem odcelku, vendar prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh. so kmalu po 15. uri sprejeli tudi 51-letnega Stefana Stredda iz Vicolo Castagneto, ki je med delom v svetoivaneki remizi Acegat pri prenašanju kovinskih tablic izgubil ravnotežje in'padel na tla, pri čemer si je zelo verjetno zlomil več reber.
Kljub opeklinam na roki in
nogi ter majhni rani so 25-letnemu Mirandu Giacomini-ju od Sv. M.M. Sp. nudili v bolnišnici samo prvo pomoč in ga nato odslovili s priporočilom 10 do 20 eni počitka. Delavec je povedal, da se je ranil in opekel med delom v neki tovarni žaveljskega pristanišča
( GLEDALIŠČA )
GLEDALIŠČE VERDI
Danes bo ob 16. uri druga predstava oper* «Aida» za vse popoldanske abonente.
V torek bo ob 20.30 tretja predstava opere «Aida» za abonente reda «B».
V sredo bo premiera Giancar-la Menottija opere «Telefon». katero bodo prvič predvajali v Trstu, in Straussove opere «E-lektra«.
TEATRO NUOVO
Danes, 18. nov. ob 17.00: A. De Musset: ’ «Marianine muhavosti« in B. Shaw: »Mož usode«.
Ljudska 'prosveta
Prosvetno društvo «S. Škamperle« . Sv. Ivan javlja, da bo redni občni zbor dne 28. novembra ob 20.30 v društvenih prostorih na stadionu »Prvi maj«. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se udeležijo občnega zbora.
Razna obvestila
OBČNI ZBOR SPDT
V sredo 28. t. m. ob 20.30 bo
v Gregorčičevi dvorani v Ul.
Roma 15-11. redni občni zbor
SPDT.	i
• • • r
Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Danes. 18. t. m. bo v prostorih kluba v Ulici Roma 15-11., redni sestanek od 10. do 12. ure.
doma, odšel po zavoj in ga hotel nesti v bar «Tomaseo», kjer ga je čakal prijatelj. Toda ob izhodu so ga ustavili policijski agenti in ga odpeljali na poveljotvo, kjer so mu v usnjeni aktovki našli zavoj z belim prahom. Kma lu za njim so pripeljali tudi Bellottija
Medtem ko so oba moža zasliševali, so zaplenjeni mor. fij izročili specialistom za razne kemične in zdravniške analize: eno je izvršil laboratorij policije, drugo dr. Nic-colini v svojstvu policijskega zdravnika, tretjo prof. Doro in četrto prof. Costa. Vse eo se več ali manj končale z e-nakimi izsledki, to je, da zaplenjeni prah ni morfij, pač pa nekaj temu mamilu podobnega in da vsebuje tudi količino kemikalije, ki jo fotografi uporabljajo pri razvijanju posnetkov, zaradi česar je bila sestavina zdravju škodljiva in bi lahko povzročila tudi smrt.
Na podlagi tega so preiskovalni organi hoteli zvedeti od obeh, kje rta dobila formulo, pri čemer je Bellotti takoj pojasnil, da je to dobil leto dni pred aretacijo od nekega njemu neznanega Nemca med vožnjo z vlakom med Milanom in Genovo. Seveda je organom izročil tudi listek s formulo ter dodal, da je pri nakupu posameznih kislin in praškov spraševal lekarnarje, če je zaceva strupena ali kakorkoli nevarna. Odgovor vsaj naj bi bil negativen.
Ob zaključku preiskave so oba prijavili sodnim organom pod obtožbo razpečevanja zdravju škodljivih in ponarejenih zmesi in včeraj bi ee morala moža zagovarjati pred sodiščem. Prišel pa je samo Brabetz. medtem ko se je Bellotti izselil, zaradi česar so ga sodili v odsotnosti.
Kljub hudi obtožbi pa je bila obsodba zelo mila, to je: plačilo globe in še to pogojno in brez vpisa v kazenski list.
Tramvaj oodrl žensko filobus oa moiorista
Pri včerajšnjih prometnih nezgodah sta ((sodelovala« tudi tramvaj in filobus Acegat. Okoli 14. ure je tramvaj št-2, v trenutku, ko je zavijal na Rotondi pri Bošketu, podrl na tla 71-letno Marijo Lu-pieri por. Delisi iz Ul. delle Docce, ki je nepazljivo hodila ob tiru.
Zeuski je priskočil na pomoč neki agent finančne straže, ki jo je nato spremil z rešilnim avtom v bolnišnico in jo pustil v varstvu zdravnikov na ortopedskem oddelku. kjej: so Delisijevo zaradi verjetnega zloma gležnja desne noge pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali 2ft dneh.
Zvečer je prišlo na križišču Ul. Mazzini z Ul. Imbriani do trčenja med filobusom št. 16 in vespo, na kateri eta se vozila 23-letni Dario Capolino iz Ul. Gatteri in njegov 50-. letni oče Armando, stanujoč prav tam. Šofer vespe se je rešil brez poškodb, medtem ko so morali njegovega očeta z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so ga zaradi verjetnega zloma komolca leve roke pridržali s prognozo okrevanja v 15 ali 30 dneh na ortopedskem r ddel-ku.
Kmalu za Capolinoin sta se zglasila na sprejemnem oddelku bolnišnice tuc i 23-letni Robert Kervin iz Ul. Muzio in 49-letna Maria Vicuoro por. Magrini iz Ul. C. Eliti, ki so jo zdravniki po izpranju prask odslovili. Oba sta izjavila, da sta se vozila v filo-busu št. 16. ko je prišlo do trčenja s Capolinovo vespo. Zaradi nenadnega zaviranja šoferja Acegatovega vozila sta izgubila ravnotežje in padla na tla.
LOTERIJA
BENETKE	36	81	2	5	34
BARI	84	29	7	58	3
CAGLIARI	2	80	47	70	56
FLORENCA	27	42	22	86	6
GENOVA	58	62	57	43	10
MILAN	68	67	25	90	78
NEAPELJ	78	90	83	10	63
PALERMO	6	32	34	33	24
RIM	16	12	29	71	40
TURIN	13	15	50	80	26
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Rotna 16: Da-vanzo, Ul Bernini 4; Godina Enea. Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd. Ul. Orologio 6; A Ha Madonna del Mare. Largo Plave 2: Mlllo, Ul. Buonarroti 11: Spon/a, Ul. Montorsino 9 (Rojan): Haraba-glia v Barkovljah in Nlcoli v Skednju.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM - Al Cedro. Trg Ober-dan 2: G. Papo. Zg. Kiadin 1095 (Sv. Alojzij): Picciola. Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul Giulta 1 Serravallo Trg Cavana 1: Hara-baglia v Barkovljah In Nlcoli v Skedniu
Darovi iri prispevki
Ob petnajstletnici smrll Edvarda Rustja darujeta družini Rustja in Poiduzzi 2.000 1'lr za Dl laško Matico.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 17. novembra se je v Trstu rodilo 7 otrok, porok je bilo 9. umrlo pa je 15 oseb.
POROČILI SO SE: tramvajski usluž. Aleksander Sosič in gospodinja Valentina Smillovioh, mehanik Luiigi Bucavelli in šivilja Elvira Rupel, šol er Bruno Koronika in šivilja Nerina Gustinčič. mehanik Venceslav Cioc-chi in gospodinja Giovanna Gher-din-a. poljedelec Virgilio Grison in gospodinja Maria Zimmer-man, mizar Emilio Vardabasso in gospodinja Olivia Razza. zidar Alojz Milič in gospodinja Joianda Kesmič, študent Angelo Minatelli in gospodinja Diana Ciabatti. inženir Livio Runco in uradnica Licia Baselli.
UMRLI SO:	68-letna Stefania
Miani vd. Tura. 58-letni Gio-van.ni Visintin, 75-letni Rodolfo Faochinl. 59-letna Marija Klima,
50-letni Mariano Dessardo. 74-letirii Lodovico Zarotti. 68-letni Domenico Civran. 74-letni Artu-ro Dizors, 74-letna Maria Ri-naldj por. Grattarola. 55-Ietni Ettore Tragnaghi. 84-letna Giu-lia Cosolo vd. Bonavia. 76-letna Emina Frausin vd. Tribelli, 84-letna Maria Scher vd. Martini.
51-letna Angela Kolar por. Ge-lardi. 60-letni Mario Panelli.
OKLICI: novinar Mario Tem-pesti ln gospodinia Valeria Paola Mazzoni. šofer Ermenegildo Donaggio in gospodinia Maria Anna Vecchi, finančni stražnik Mario Percedidu in gospodinia Milena De Falco, mehanik Milan Bogomir Fakin in baristka Nt-colina Silvestri, elektrotehnik E-ligio Martinuzzi in gospodinia Maria Degrassi. mizar Silvano Minca In gospodinia Laura Fio-resi. prodajalec Silvio Spettl in gospodinja Maria Urbino. dr. v kemiji Auigusto Tiberio in krnii-govodkinta Miranda Tersar, prodajalec Angel Švab in šivilja Alojzija Tence. prodajalec Vitto-rio Ferruccio Marchi in uradnica Alda Marchesipi, pomorščak Bruno Bonifacio in frizerka Teresa Busan. pomorščak Gio-vanni De Gioia in šivilja Maria Ciliberti, električar Marino To-madin in uradnica Giovanna Dussi. mizar Marino Guglia in gospodinia Albina Umari. mehanik Valerio Turco in internistka Anna Gabelli. prodajalec Vito Cassano in gospodinia Luciana De Nicolo. uradnik Renato Pini in učiteljica Itala Patti. mesar Slavio Cinco in gospodinja Antonie«a Vascotto. prodajalec Bruno Bonas in bolničarka Matilda Jerkič, zidar Bruno Ratissa in gospodinia Cecilia Daris. uradnik Giovanni Batti-sta Parisi in študentka Gabriel-la Vaselli. pom. kapetan Lucia-no Baldi ln gospodinja Fulvia Robba, železničar Ezio Lotto in gospodinja Maria Delbello.
JUGOSLOVAN, PC RODU RUS, intelektualec, star 46 let, želi poznanstva zaradi ženitve s tržaško Slovenko, vdovo ali ločenko. Vs« stroške potovanja v Avstralijo na njegovo breme. Naslov: L. Zaviskov 1 HOPETOVN gr. Hasvkshurn Melbourne — Vic. — Avstralia.
KOLESA, moška ln ženska, rabljena. po 7.000 lir. kolesa za prevoz	blaga	po	24.000	lir.	motorna kolesa	po	50.000 lir,	na
obroke Marcou. Ul Pieta 3 KRZNENI PLASCI. Kvaliteta, eleganca, ugodne cene:	bobri,
perzijanerjl, vizoni, bobriči. rat-mouspue, perzi lanove nožiče, mačke, krzna za okraske. Obiščite nael Krznarstvo Ziliotto. Ul, Milano 16. tel. 29-374. MAGAZZINI FELICE, Trst, Ul. Carduccl štev. 41 (nasproti pokritega	trga	-	Telef	90-513).
Srajce,	hlače,	spodnje hlače,	no-
gavice, rokavice, zimski plašči, jopiči In drugo. Vse po najnlž-Jih cenahl
NEDELJA, 18. novembra 1956
TRST POSTAJA A
8.00 Jutranja glasba: 8.30 Domači odmevi; 9.00 iKmetitoka oddaja:	9.30 Promenadni koncert; 11.00 Beethoven:	Sonata
št. 3; 11.18 VVagner: Rienzi. u-vertura; 11.45 Lahka glasba; 12.00 Oddaja za naomlajše nato Koncert operne glasbe: 13.30 Glasba po željah: 14.30 Slavni pevci; 15.00 Glasba za štiri klavirje; 15.20 Orkester Luiz el Grande:	15.50	Si-belius:	Finlandia;
16.00 Melodije iz revij:	16.30 Glasbeno potovanje; 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka: 18.00 Mozart: Kvartet za godala v d-molu; 18.30 Ritmični orkestri; 19.00 Čajkovski: Italijanski caipriccio; 19.15 Predavanje; 19.30 Priljubljene melodije;
20.00 Šport; 20.05 Vesela glasba; 20.30 Orkester Srečka Dražila; 20.54 Slavni tangi; 21.00 Giaco-mo Puccini: »Gianmi Schicchi« opera v enem dejanju:	22.00 Športni komentar; 22.40 Večerne melodije: 23.00 Večerni ples.
TRST L
12.00 Orkester Carlo Savina;
14.15 Rock and Roli; 15.00 Operna glasba; 15.30 Reportaža nogometne tekme; 17.30 Simfonični koncert orkestra »A. Scar-lotti« iz Neaplja, dirigira Artu-ro Basile; 21.05 Carlo Maria Pensa: »Brat«, slušna igra v dej.
KOPER
Poročila v slovenščini:	6.00,
7.00. 7.15. 13.30. 14.15. 15.00. 19.00,
22.00.
poročila v italijanščini:	6.30
12.30. 19.45. 23.00.
6.00-7.15 Spored iz Ljubljane;
7.15 Jutranja glasba; 8.20 Kmetijska oddaja: 8.30-10.15 Spored iz Ljubljane; 10.15 Romantični motivi; 1030 Zena in dom; 10.50 Glasbena matineja; 11.30 Operni odlomki:	13.30-14.00 Spored iz
Ljubljane: 14.00 Glasba po željah; 15.00-15.15 Spored iz Ljubljane; 15.20 Z mikrofonom po Primorski: «Med Čiči in Brki. ni»: 15.40 Odmevi pod Nanosom Nastop pevskega zbora »Slavko Škamperle« iz Trsta; 16.00-19.30 Spored iz Trsta:	19.30 Športna
nedelja:	20.00 - 23.00 Spored iz
Ljubljane: 23.10 Nočni ritmi.
SLOVENIJA
327,1 m, 202,1 m, 212,4 m
Poročila ob 5.00.	6.00	7.00,
13.00. 15.00. 17.00	19.00	2200,
6.00 Vesele domače viže za prijetno nedeljsko iutro:	7.35
Operetna in lahka glasba: 8.30 Otroška predstava - Marija Duš (prev. Lojze Krakar): Noč v sla ščičarnd; 9.00 Ponovitev javnega četrtkovega večera domačih pesmi in napevov z dne 4X 1956; 10.15 Dopoldanski simfonični koncert: 11.15 Oddaja za beneške Slovence: 11.35 Mala revija lahke glasbe; 12.00 Pogovor poslušalci; 12.10 Opoldanski glasbeni spored; 14.00 Želeli ste — poslušajte!: 16.15 Frank Sinatra poje priljubljene melodije: 16.30 Promenadni koncert:	17.30 Ra-
dijska Igra — Max Gundermann Rokovnik: 18.30 Melodije za do bro voljo: 20.00 Večerni operni
TELEVIZIJA
15.15 Športni popoldan:	17.30
Film: »Zenska je vihrava«: 18.45 Športne vesti; 20.45 Poročila 21.05 Iz filmov: 21.30 Prvi aplavz 22.45 Pesmi sreče: 23.10 Športna nedelia.
Exce!sior. 14.30: «Mož, ki je ve del preveč«. J Stevvart. D.
Dav.
Femice. 14.00: «Coln* v morje!«
J. Chandier, G. Nader. Nazionale. 15.00:	((Ljubezenska
četvorka«, B. Crosbv. D. Connor.
Filodrammatico. 14.30: ((Pristani šče Afrika«, P. Angeli. Priče.
Supercinema. 14.00: «Za ogledalom«. J. Mason, B. Rush, Arcobaleno. 14.30: «Zora velike ga dne«. V. Mavo. R. Stank. Astra Rojan. 15.00: «Senca». M Toren. P Cressov.
Capltol. 14.30: «Damski kroiač« Fernandel.
Cristallo. _ 14.00:	«Umetniki	in
modeli« D. Martin. J. Lewis. Grattacieio. 13.00:	«Avtobusno
postajališče« M. Monroe. D. Alabarda. 14 00: «23 korakov od
ere. 14.00: »Bobni n» ■ ,». D. 0’Keefe. P Me*«-d. 15.00: »Laseijev tkkh*1"'
lokostrelec«.
Kendall.	,	n.
Belvedere. 14.00: »Bobni n» * hitiiu«
Marconi
E. Tavlor, T. Drake. Massimo. 13.30: «Nebeški stdorw J. Chandier. D. Malone.^-, Novo cine. 14.00: »Princ 5to°“
A. Blvth. E. Purdom.
Odeon. 14.00: ((Zgodba o letnici«. A. Farnese. L O Radio. 14.00:	»Pustolovščin«	n
jija Babe«. J. Derek. &• wart.
Skedenj. 16.00: «Oi«an».
NOVOSTI:
Byron: Pesmi L 650--" Kozak: Balada o ulici	L	500.""
Prus: Lutka L 1.100." Norns: Polip L 1.040-— Zola: Beznica L 1.300." Zevaco; Kraljevi
vitez	L	700."
TRŽAŠKA KNJIGARN
Trat - III. St. Frančič* Telefon
Tvrdka BELTRA^
Trst - Ulica Valdirivo 3 Tei. 36-991
Vam nudi vsa pojasnil® izvoz v inozemstvo ra■ darilne predmete:	v.e*gi-
motorje, avtomobile, si ne stroje in radio apar Istočasno Vam preskrbi ve in stare omenjene Pr mete po najnižji ceni Vam jih pošlje na zaz«® kraj.
v JJ
Elektro-instalaciJsko P° ' Jetje — Sprejema v* naročila in popravila
nove instalacile vseh
električnih napeljav. P kličite našo št. tel. 29-33 ■ Viale Miramare 29.
SE PHIPOROGAMO!
Tapetniška delavnica
MARIO PAHOg
Specializirana v obijanju dnevnih s°D drugih prostorov TRST - Ui. Slatapef tel. 41-812 Filialka: Ul. S. Anasta-sio 12, tel. 61-23®
«ONION»
Svetovno znana zavarovalnica od icjf 1828 je v TRSTU UL GHEGA 8 - ' tel. 27512 - 3593»
Prokurator RAVN*^
KROJAŠKI SALON£ ZA DAME IN GOSPUi'
Miro Mozetiči/j.
Trst, Trg Garibaldi
tel. 90-280	6)J.
izdeluje iz prvovrstne ga ^ ga najmodernejše oa git dame in gospode, ure ^ef-dela zajamčena. Ce*ie ujg, n* — olajšave Prl P
VELIKA MODERNEGA BLAU
17. t. m. je nenadoma preminil
Ferdinand Novi
Žalostno vest naznanjajo soproga Frančiška, hčerki Elda in Lucija, zet, vnuk in ostali sorodniki.
Pogreb bo v ponedeljek, 19. novembra ob 14.15 iz mrtvašnice v Ul Pieta.
Trst, 18.XI.1956.
r h s »
Ul. kv Fran-čiška 20/111 tel. J7-338
sprejema la »erate mali f mmm— oglase, osmrtnic* “* .« d® od 8. do 12 30 in od 18. ure.
DARILNE PAKETI
pošilja tvrdka
LiiTERE\roRT »*•";
Tit ST, Ul. toroneo 8-1. - Tel.
jestvine, tkanine, kolesa, radio aparate, * tvo. stroje in vse druge potrebščine za 80SP°	,.,nll8
Istočasno vam nudi vsa potrebna poJ**
POSTREŽBA TOČNA IN HITRA.
CENE KONKURENČNE
•AVAW,W. Y | ^ A Y H 'H
HiW HA YWARD X J\
Ws%w.w.
■V.	.VAVWAWLW
1 ebiii detektiv Henry ! 'V ie opazovai skupino. jje stala pred njegovo j,:Jc Pisarno ob izhodu 1 blagovnice. Cemu ne-f H prevzel to službo, se L'!11- Vlažna vročina ga L. a> obleka se je opri-R P°tae kože. Najraje L stekel srajco, suknjič | 11 j nogavice. Ob misli, ■Sil ^	do večera, je
i; ,.razdražen. Zdaj pa še ‘ludje!
'Kntna ženska z ostri-ote2ami in z raskavim ie bila prav tako
10 morda še bolj raz-j(?a bot on. Nedvomno a vročina na živce. No !Viezadnje ni utrpela ji sv°jib deset dolarjev i;.. a nazaj. Pameten člo-, 1 bil zadovoljen in bi . 'ravil. Ta pa ne! Ka-, je’ da hoče na vsak na-1 daviti iz dogodka
c; Ce bi ji verjel, je '.bi fantek hladnega ob-'b sivkastomodrih
»eč
ln nič manj kot bo-
“1 Tt\	U1CU1J
H'“Parski morilec.
dovolim, da bi se to Hi, r10, Poravnalo,« je pi-
,	. »Fant pravi, da
I, ®ati dovolila sprehod ožinah, Dvomim. Ce je lisk *° nevzg°ien otrok IH * družine. Torej, go-
%
%
je rekel hišni de-
'rej,
gospod Duffy, ka-
.,'*vsate v takih prime-
se je brez šuma jj bil na svojem vrti j i-i5jeSedežu. Precejšnje izpitni si ,ie pridobil pri •i # Policiji in potem še okojitvi v Woodstono-sj(j ^blagovnici, torej je ’ in	8P°stopek»	ved’
i,f'ni8!iCen' To pa ie p0'
i ta ^avUanki, kakršna i!^ kako se že imenu-; [j sai res, ta miss Amel-°*ton, težko dopove-
% ,
Vi 3 de nekaj prepro-“ nazadnje sprego-
ie
V '* Se bako izognil nje-l(|j ^Praševanju. «Ali ste
i 1 u&	.	s	»
le vzel denar?«
% * videla, tudi proda-‘tlji bbhnerjeka, ki je to-•;'« pis Pripeljala v Duffy-'■ ;e arn°> ni mogla reči, "i*ž v‘dela. Detektiv dj e sam vedel, da nista (tjakaj sicer... Hotel je .’ ^as, razen, tega pa
:<«r
Jezilo,
da odrasli žen-
tako puščata deset-bankovce, da človek ,:j t, skušnjavo. Otrok je Jbjj srr>rt preplašen, ven-Hmv v njegovi drži ne-
%ya-
1 jj natančno videla, A 2el denar,« je pojas-!!s ?aP°dična Knoxton. St b nisem trdila. Ban-; s(Itlern Položila na mizo ji v Se za trenutek obr-Vi9 jan. Ko sem spet po-'5 2ta 1 denarja ni bilo ’ I»t|( Ven mize pa sta sta-'Vl ,'b ta punčka. Fant j kil0 ankovec v roki. «Saj liiltu °?“ se ie obrnila iNtj'
•djj 51 vzel bankovec s j tL! mize?« je vpra-Vj| fantek pa je po-
5%
ii H°J-et li je?>’ ie vpra‘ h, ektlv.
■h Se dekletcu, odprl usta, ftij, 1,111 je zataknil, na-
Fantek se je
Pa
%.
je le zašepetal:
>tiv
•», kim>zo in pogledal de-■i i, 1 Se je močno okle-je ®ieeve roke. Drobce-
Ntic in liubka kot
Oa ?a' Modri laski so ji ‘entt
SV,“V se je nagnil čez
/"nenu speti z gumi-,'ifj! ?kom, rumena oblek-;stje Podajala kot cvet-
jjPrašal otroka. ■. b>
"ant.
V'nV6 plaho
J v'ej., Duffyja je gleda-■ os. 'mi modrimi pla-
rf?1-.
• V?, .je stara tvoja se-j i)ej /Je vprašal detek-'J' m	Pogledal sestri-
1> !s U	vrnila pogled.
Pogoltnil slino in '	0	odgovoril; «Tri le-
s, jj 1 vzel denar?« De-
-,\ei esil 8lavo in se jj.» t v roj, mjze> «Ne
> Vkjj bamrmral.
Ll'ili)1V ie vzdihnil, vroče n* tj> Zares prevroče za ijNo ?ravo. Kaj neki je . le j-.bPfa h kraji? Mor-i.'itind na sladoled ali s Ijjbdo. Ce bi ne bilo jj najbrž ne vzel de-fudi ta stara go-‘j Dri 'Jbjbrž ne bi vztra-eksemplarični kazni. 1 is „Si Prižel v trgovi-:t 1
taj,',1 v*de! igrače,« je
■S
bomo vse skupaj ogledali.« Odprl je vrata in spustil najprej miss Knoxton in prodajalko, otroka pa sta drob-nela za njimi. Deček je še vedno držal sestrico za roko.
Zunaj v prodajalni je bilo občutno hladneje. Veliki ventilatorji na stropu so brneli, prodajalka se je na svojem mestu takoj bolje počutila. Na podstavku za mizo je imela majhen ventilator, ki se je v presledkih vrtel zdaj v levo, zdaj v desno stran. Včasih je ujel zračni tok prodajalkine lase, da so za-vihrali. Za trenutek se je Duffy ujezil. Ta ima ventilator, jaz pa ne! «No kje je bi! bankovec?« je vprašal s prisiljenim nasmehom. Obraz miss Knoxston je kazal, da ima ostarela gospodična detektiva za cepca, razen tega pa je dala čutiti, da dobro ve, da so detektivove simpatije na strani malega zločinca. Pokazala je prostor na mizi, tik zraven blagajne.
«Ali je bil bankovec tu?« Prodajalka je potrdila, detektiv pa je vzel iz žepa zavojček žvečilnega gumija in se ljubko nasmehnil drobce-n’ deklici v poletni obleki. «Ali imaš rada žvečilni gumi?« Nasmehnila se je in pckimala večkrat zapovrstjo. Detektiv je položil zavojček n? mizo, natanko tja, kjer je bil poprej bankovec. »Vzemi ga! Poskusi!«
Deklica je izpustila bratče-vc roko, se povzpela na prstke, iztegnila ročico na vso moč in segla s prstki malce čez rob mize. Ni mogla do gumija. Detektiv Duffy je vzel zavojček in ji ga dal.
«Vsake slamice se oklepate,« je kislo dodala miss Knoxton. «Takoj sem opazila, da hočete fanta potegniti iz godlje. Ali mi lahko pove-ste, kje je direktor?« Duf-fy je molčal, segel v listnico in položil desetdolarski bankovec na mizo. Prodajalka je gledala denar, sveži zrak pa ji je pomešal lase-
«Gospodična Knoxton, ali bi mi natanko pokazali, kako je bilo, potem ko ste položili denar na mizo?« je prosil detektiv. Zenska se je obrnila in stopila nekaj korakov ob prodajni mizi, potem pa se je ustavila in ošinila Duffyja z ledenim pogledom.
»Pa vi?« je vprašal prodajalko. Ta je za trenutek preudarjala, nato pa je tudi sama stopila nekaj korakov ob mizi, tako da je stala gospodični Knoxton natanko nasproti. «Qtrokoma sem obrnila hrbet,« je rekla.
Duffy je opazoval banko vec. Ventilator se je vrtel na desno, nato se je za trenutek ustavil in se obrnil proti levi. Naslednjo sekundo je bankovec zašumel in počasi zdrsnil na rob prodajne mize. Miss Knoxton je prebledela. Ze je odprla usta, potem pa se je ventilator spet. zavrtel proti desni. Tok svežega zraka je za trenutek zavel čez prodajno mizo, bankovec je zdrsnil na tla otrokoma tik pred noge. Deklica ga je pogledala, se sklonila, pobrala in ga dala bratu- Ta ga je vzel, zmedeno pogledal detektiva Duffyja in mu ga dal.
«Nisi vzel denarja, kajne?« je blago vprašal. Deček ga je pogledal in nazadnje odkimal.
((Sestrica ti ga je dala, ali ne?« Fantek je pokimal
»Ali si videl, od kod ima sestrica denar?« Deček je močno utripal z očmi, da je zadržal solze, ki so mu v deli elih kapljah že polzele po licih. Naglo je odkimal in začel ihteti. Detektiv Duffy ie vzel iz žepa robec, počepnil k fantku, mu obrisal solze ir. ga objel čez ramena.
((Zakaj pa si rekel gospodični, da si vzel denar?« Deček je ihtel, gledal Duffyja, potem pa se je zazrl v zaupljive modre očke svoje drobne sestrice, ki ga je spet držala za roko.
«Veste, tole je moja sestrica,« je zašepetal.
m >
% S?'
Veliki filmski igralec in režiser Charlie Chaplin še vedno dela na svojem najnovejšem filmu ((Kralj v New Yorku», o katerem smo pred časom že pisali. Kot vemo Chaplin ne »bruha« filmov, kot to delajo nekateri drugi njegovi kolegi, zato pa so njegovi filmi, rekli bi, vsak zase že vrhunsko delo. Za lllm, ki ga dela sedaj, se je Chaplin priprav'jal 4 leta
STIKI, KI mo LE MANIFESTACIJA MEDSEBOJNEGA SPOZNAVANJA
Razstava italijanske umetnosti v Moderni galeriji v Ljubljani
Razstava italijanskega modernega slikarstva v Moderni galeriji v Ljubljani v sklopu vedno živahnejših kulturnih stikov med Jugoslavijo in Italijo in deloma kot zamenjava za razstavo sodobne jugoslovanske umetnosti v Rimu. Razstava daje precgj izčrpen pregled vseh glavnih faz v razvoju italijanske umetnosti po sprostitvi od neohistoričnih slogov. Zal niso zastopani vsi najpomembnejši umetniki, ki so prispevali pomemben delež k razvoju italijanskega likovnega ustvarjanja zadnjih 80 let.
Severini, Carra, Morandi, Ucelli so najstarejši predstavniki italijanske sodobne umetnosti. Na razstavi so zastopani z deli, ki dobro ilustrirajo njihove mladostne težnje, po odstopu od do tedaj že preživelega in pre-siljenega načina bolj ali manj naturalističnega posnemanja narave. Carra vzbuja pozornost s svojimi kompozicijami in krajinami, preoblikovanimi in obarvanimi v nekoliko idealističnem duhu z močno osebno noto. Podoben odnos do motiva o-pazimo v nežno barvnih Mo-randijevih krajinah, ki pre-l
NOV PREVOD IZ JUŽNOAMERIŠKEGA SLOVSTVA
JORGE AMADO
«Dežela na koncu sveta»
zagosto-*■ Detektiv se je , v čez mizo in se 'k' st* modre očke. i'» jee otroka opazili že
uf*j , ^Prašal prodajalko. •,Nrj|U hisem videla,« je J? G,* vHudno, čeprav 'ti sk	°d vročine.
ie treba j®-
|u 'fnB J''* je vztrajala go-
Po zaslugi Cankarjeve založbe smo v zadnjih letih dobili na naš knjižni trg troje knjig iz južnoameriške literature. Tako je izšel roman ekvadorskega pisatelja J. Icaze «Mešanci» nadalje roman «Dofia Barbara», ki ga je napisal venezuelski pisatelj Gallegosa in roman kolumbijskega pisatelja Ri-vere ((Vrtinec«. Tem trem knjigam, v katerih prikazujejo pisatelji življenje svoje širše domovine Južne A-merike, se zdaj pridružuje še roman brazilskega avtorja Jorge Amada «Dežela na koncu sveta«. Ko bomo dobili še napovedani prevod argentinskega romana, bo slovenska prevodna literatura obogatena za vrsto zanimivih knjig o deželi, ki jo tako malo poznamo in ki je našim bralcem še tako daljna in tuja.
Roman «Deže!a na koncu sveta» je napisal Jorge A-mado. To je predstavnik moderne brazilske književnosti, ki je še zelo mlada. Sele okoli leta 1840, ko si je dežela utrdila politično neodvisnost, se je pričela razvijati tudi brazilska književnost. Res da med pisatelji ni takih veličin, katerih dela bi se lahko pridružila delom največjih svetovno znanih pisateljev. Toda zato se brazilska književnost odlikuje po svoji neposrednosti. Polna je življenjske sile in elementarne eruptivno-sti, kar vzbuja v starem svetu seveda še posebno zanimanje Zato so tudi dela brazilskih pisateljev precej prevajana v druge svetovne jezike. Med mladimi brazilskimi književniki pa je Jorge Amado eden najbolj znanih.
Pisatelj sam se je rodil leta 1912 in se je z romanom Cacau, ki je izšel leta 1933 predstavil javnosti. Deset let kasneje je izdal roman ((Dežela na koncu sveta«, ki smo ga zdaj dobili tudi v
slovenščini. Kasneje je napisal še več romanov, pa tudi krajših del. Jorge A-mado je napreden pisatelj. Zato je bil doma tudi večkrat preganjan in je živel večinoma v tujini, posebno v Parizu, Pragi, pa tudi v Moskvi. Potem je živel nekaj časa doma, kasneje pa se je ponovno odpravil v svet.
V svojem romanu eDežela na koncu svetan slika pisatelj svojo domovino v preteklem stoletju. Zvest svojim naprednim idejam obravnava predvsem socialno problematiko okrog zemlje. Bogati veleposestniki si z nasiljem, prevaro in tudi z umori prilaščajo zemljo in bogate na račun delovnih ljudi. To je doba kolonizacije, ko oblast ie ni utrjena. Zato je na obsežnih plantažah kakaa, na katerih se dogaja večina romana, lastnik neomejen gospodar nad življenjem in premoženjem svojih delavcev. Seveda si tudi veleposestniki med seboj niso prijatelji in tudi med njimi se vrste stalni spopadi, ki se pogosto končavajo z zahrbtnimi umori. Tako je pisatelj naslikal bralcu celo galerijo■ likov, od veleposestnikov, pomočnikov • advokatov, poklicnih morilcev, do cip in delovnih sužnjev.
Pisateljevo pripovedovanje je sila razgibano. Marsikje je celo preveč naturalistično. Toda njegov slog je močno podoben slogu drugih južnoameriških pisateljev, pri tem pa našemu bralcu nekoliko tuj. Razodeva pa pisateljevo vitalnost, neukročeno življenjsko silo in o-sebno prizadetost glede dogodkov, ki jih obravnava.
Kljub tem pomanjkljivostim, pa bo roman «Dežela na koncu svetav predstavljal za naše bralce nedvomno zanimivo branje, po katerem bodo radi segali vsi ljubitelji dobrega branja.
Sl. HU.
senetljivo dobro združujejo slikarjev osebni odnos do motiva in njegovo osnovno naravno značilnost. Medtem ko smo Severinijevo umetnost deloma spoznali že na prvi mednarodni grafični razvi, pa nam je kipar Via-ni še precej manj znan in čeprav pripada časovno nekako drugi generaciji v tem izboru, deluje povsem moderno in njegovo «Moško po-prsje«, v elegantni liniji pol-abstraktne skulpture izdaja vso njegovo življenjskost. 2al ni na tej 'razstavi zastopan tudi Modigliani; njegova dela bi nedvomno mnogo prispevala k zaokroženosti te reprezentativne prireditve. Prav tako pogrešamo Gina Rossija, De Chirica, začetnika metafizičnega slikarstva v Italiji, ki je nekako nadaljevalo program novega čistega pesništva prejšnje skupine. Najmlajši član te skupine je postal kmalu še De Pisis; tri razstavljena dela ga predstavljajo kot temperamentnega slikarja slikovitih, a barvno ubranih kompozicij. Zal ni dopolnjen ta izbor še v njegovo sliko starca, ki je last Moderne galerije v Ljubljani.
Soffici, Guidi, Campigli. Rosai in drugi so pomagali odigrati zgodovinsko vlogo v nadaljnjem razvoju italijanske umetnosti. Danes nam vzbuja pozornost že z grafične razstave znano Campi-glijevo delo, poetična pre-stilizacija življenja v kompozicije lutk, ki kljub maniri ohranjajo večen čar Cam-piglij-eve umetnosti in duševne nastrojenosti.
Rosai je izčistil svoj sujet na bistvene kubično poudarjene elemente, ki jim pa skoraj nikoli ne manjka čustvenega poudarka v posameznih elementih («Hiša za cipresami«, ((Ograja«),
«Skupino novecenta« — s programom oživiti klasične ideale — je proslavil predvsem nedavno umrli Artu-ro Tosi, ki pa je na razstavi zastopan le z bolj mirnimi solidnimi pejsaži. Predvsem na barvnih rešitvah sloni slikarstvo M. Mafaija, predstavnika reakcije na zlorabe programa ((Skupine no-
vecenta«. Kot reakcija na ta pojav ob «Skupini novecenta« se pojavi hkrati o-krog leta 1930 še v Torinu »Skupina šestorice«, v Milanu pa ekspresionistično razpoloženje tamošnjih umetnikov. izmed šestorice si lahko ogledamo že v sodobnem evropskem duhu zasnovana dela Casoratija in Pauluci-ja, od del milanskih slikarjev pa eksponente Birolija in Cassinarija.
Zanimiva je tudi skupina abstraktnih slikarjev, zastopanih na tej razstavi; San-tomaso, po svojih ubranih nežnih, poetično nastrojenih barvnih skladih, Moreni po temperamentnih učinkih, Ve-dova po nekaterih grafično pojmovanih kompozicijah in drugih, dinamičnih, živih in nemirnih. Basaldella o-svaja z litografsko učinkujočimi barvnimi in formalnimi kompozicijami, medtem ko je Birolli zadnji predstavnik abstraktne generacije, na razstavi, zastopan z nemirnimi, zeleno-črno prevladujočimi temnejišmi toni. Italijansko kiparstvo se je podobno kot evropsko na-
sploh, le počasi iztrgalo vplivom Rodina in Rossa in od tod krenilo na iskanje svojih poti. Toda v kiparstvu imamo iz objektivnih razlogov žal premedlo nakazan razvoj. Močneje se izraža povsem klasično zamišljeni «Boksar», Francesca Messi-ne, ki pa neobičajno dobro povzame psihološki izraz obraza po modelu. Manzu je zastopan le s sedečim kipcem »Kardinala«, medtem ko njegov sodobnik, slavni Marini, žal ni predstavljen. Preko Minguzzija, Fazzinija in Brogginija preidem končno k abstraktni plastiki, skoraj bolj slikarskim kot kiparsim delom Basaldelle in Consagre.
Taka srečanja vsebujejo vedno neki poseben značaj, globljo notranjo vsebino, ki se ne izčrpa s samo manifestacijo medsebojnega spoznavanja in oficialnosti podobnih zamenjav, ampak o-stane tudi kot kulturno doživetje zase, z vso veliko vrednostjo, ki jo prinašajo nova znanja, nove pobude — notranja obogatitev.
J. MESESNEL
Naš iedensk!
pregled
Anglo-francoski imperialistični napad na Egipt po tej strani in poseg sovjetskih čet na Madžarsko, kjer so voditelji stranke madžarskih delavcev, zaradi svoje stalinistične mentalitete, zamudili enkratno zgodovinsko priložnost, da bi se postavili na čelo revolucionarnega proti-stalinističnega upora madžarskega ljudstva, po drugi strani, sta vnesla v mednarodno politično ozračje vrsto novih elementov, ki bodo označevali in usmerjali za daljšo dobo nadaljnji razvoj dogodkov.
Tako na Zapadu, kakor na Vzhodu, so nastale globoke rane, ki bodo terjale strpno, a odločno in vztrajno prizadevanje vseh odgovornih državnikov in politikov, da bi se mogle kdaj zaceliti.
Prva, najhujša posledica teh dogodkov je v tem, da se je začasno porušilo zaupanje v politiko pomirjenja med Vzhodom in Zapudom, ki je že začela dajati prve konkretne rezultate. Sedaj pa smo ponovno na začetku, in sicer v znatno slabšem položaju, ker so dogodki kompromitirali dosedanje politično-ideološke osnove tako zapad-nega, kot vzhodnega bloka, in spravili človeštvo na rob nove svetovne katastrofe. Ni manjkalo mnogo, da se zaradi teh dogodkov nismo znašli
FOTOGRAFIJA V SVOJEM NAJVIŠJEM IZRAZU
Fotoamaterji so pokazali	s
Marsikdo se bo vprašal, ali smemo fotografijo, pa čeprav v njenem najvišjem izrazu postaviti med umetniške zvrsti, med panoge prave umetnosti. Ko pa obiščemo kako razstavo umetniških fotografij, se nam nehote zbudi misel, da je marsikateri sliki, pa čeprav je le mehanični produkt tehnike. mnogo pripomoglo do njenih estetskih vrednosti le avtorjevo sodelovanje, ki sloni na umetniškem občutju. Vsak človek lahko fotografira, vprašanje pa je, kako fotografira. In v tem je odgovor na gornje vprašanje. In zato nas je posebno pri-
■
Materialna študija
Kar 1 Boese (Zahodna Nemčija)
jetno presenetila šesta mednarodna razstava umetniške fotografije v prostorih Moderne galerije v Ljubljani.
Da je ta razstava v Jugoslaviji, ni naključje, saj je znano, da so bili Jugoslovani vedno mojstri fotografske umetnosti in se večkrat postavili v mednarodnih tekmovanjih na tem področju. Poseben pomen te razstave pa je, da je klub slovenskih fotoamaterjev hotel z njo proslaviti desetletnico svojega obstoja.
V Sloveniji je bilo že pred vojno več fotoamaterskih klubov, ki so pa ob začetku druge svetovne vojne prenehali z delovanjem, po vojni pa je delo ponovno oživelo v okviru komisije »Tehnika in šport«, leta 1946 pa je bila osnovana nova organizacija, ki šteje danes že več tisoč članov. Od leta 1949 deluje kot samostojna organizacija v okviru ((Ljudske tehnike«.
V tej organizaciji je več članov, ki z napori, toda hkrati z uspehom sodelujejo ne le pri domačih državnih, ampak tudi pri mnogih mednarodnih razstavnih prireditvah. Po osvoboditvi so slovenski fotoamaterji priredili že tri mednarodne umetniške razstave. Na tretjo tako razstavo, ki je hkrati VI. mednarodna razstava z 255 avtorji in 432 razstavljenimi umetniškimi fotografijami.
Razstavljene so črnobele in barvne fotografije, kakor tudi barvni diapozitivi in stereodiapozitivi. Na razstavi prevladujejo posnetki pokrajin, življenja in motivi z delovnega področja. Manj je portretov in tihožitij. To dokazuje, da si ljudje danes želijo bolj konkretnih, realnih in ne več abstraktnih motivov.
Ne moremo našteti vseh fotografij iz vseh predelov sveta, vsekakor pa moramo poudariti, da so razstavljeni krasni posnetki iz Ma-
džarske, Nemčije, Avstrije, Portugalske, Francije, Hong Konga, Italije, SZ, Vietnama in še mnogih drugih držav. Najlepše fotografije so vsekakor črnobele medtem ko barvna fotografija za sedaj še ne zadovolji, dočim so barvni diapozitivi boljši od stereodiapozitivov.
Dela, ki so razstavljena na šesti mednarodni fotografski razstavi v Ljubljani, so razdeljena v štiri skupine; črnobela fotografija, barvna fotografija ter diapozitivi in stereodiapozitivi. Največ je seveda črnobelih fotografij. Največ jih razstavlja Jugoslavija (39), nato Hong Kong (35), na zadnjem mestu pa sta Južna Afrika in Kitajska s po eno fotografijo.
Največ dobrih del razstavlja madžarski klub Soproni iz Budimpešte, ki si je osvojil prvo skupinsko nagrado. Med posamezniki si je v črno-beli fotografiji zaslužil zlato medaljo Nemec Karl Boese iz New Isenburga. V skupini barvne fotografije razstavlja največ del Sovjetska zveza z 18 avtorji in skupno 26 fotografijami. Čeprav so ruski fotoamaterji zastopani v tako velikem številu, so si zaslužili šele drugo nagrado: srebrno medaljo po zaslugi Elizabete Igujatovičeve iz Moskve. Tudi v tej skupini ji je prvo nagrado osvojil Nemec Lua-wig Harreu iz Nuernberga.
V skupinah barvnih diapozitivov in stereodiapozitivov sta si zaslužila prvo nagrado dva Američana in sicer D. A. Murray iz East Oranga, USA, in Friderick N. Aodams iz New Yorka.
Brez dvoma žirija pri ocenjevanju teh slik ni imela lahkega dela in so morali biti zares pravi strokovnjaki ne le v tehniki fotografije, temveč so morali dobro poznati vse glavne slikovne skrivnosti tiste umetnosti, ki je danes zelo razvita in ima ljubitelje po vsem svetu.
MARIO MAGAJNA
čez noč v noiri vojni. Nevarnost novih zapletljajev sicer še vedno obstaja, a se, po vseh znakih sodeč, položaj vendarle počasi, a stalno boljša.
K treznejšemu in razsodnej-šemu ocenjevanju položaja prispeva nedvomno predvsem dejstvo, da so se že pojapile prve negative posledice anglo-francoske egiptovske pustolovščine, in to na gospodarskem področju: prekinitev prometa skozi Sueški prekop je povzročila tež-koče v oskrbovanju s petrolejem, kar se nujno odraža na normalno gospodarsko življenje ne le Velike Britanije in Francije. Hkrati so se zaostrili odnosi med tema velesilama in arabskim svetom, da ne govorimo o težavnejšem položaju, ki je s tem nastal za Francoze v Severni Afriki, kjir je dosedanja francoska politika obrodila le neznatne sadove, prelivanje krvi pa se nadaljuje. Tudi najbolj zakrknjenim političnim krogom na Zapadu je danes povsem jasno, da nadaljevanje s politiko nasilja in vsiljevanja svoje volje ne vodi nikamor, kvečjemu k poslabšanju položaja in k vedno večjemu zmanjševanju možnosti za rešitev obstoječih vprašanj.
V takem položaju je razveseljivo dejstvo, da se je, kljub vsemu, znatno okrepil ugled OZN in njenega sedanjega tajnika, Hammarskjoel-da, ki dobiva vedno večjo podporo ne samo od strani malih držav, jimpak tnai odgovornih krogov ZDA, ki stoje, prav tako kot ZSSR, t’dno na stališču, da je ner-ogoče, nesmiselno m skrajni ne varno poskušati »rešepati« mednarodna vprašanja in spore izven, mimo, ali celo proti temeljnim načelom te najvišje mednarodne organizuci-cije. Tako je pravtako razveseljivo dejstvo, da so Velika Britanija, Francija in Izrael — z raznimi izmikanji in pridržki sicer — vendarle v bisttm pristale na umik svojih te t z egiptovskega o-zemlja, kar predstavlja neogiben pogoj za nadaljevanje pogajanj, ki naj dovedejo do rešitve sueške krize. Tako je dosedanji razvoj dogodkov v zvezi s sueško krizo še bolj utrdil prepričanje, da se obstoječi mednarodni spori ne morejo reševati s teptanjem temeljnih načel listine Združenih narodov, in le z utrjevanjem tega prepričanja in z ustrezno politiko v tej smeri je moč pričakovati postopno izboljšanje mednarodnega položaja in zadovoljivo rešitev tako sueškega vprašanja, kot vseh drugih še nerešenih vprašanj.
Po drugi strani pa je poseg sovjetskih čet na Madžarskem zadušitev uvoru uporabo tuje vojaške s’ie potisnil tako imenovani vi hodni blok v tragično poulično ideološko krizo. »Socialuern je kompromitirani), kakor je povsem točno ugotovil tovariš Tito.
Tu pa je potrebno pribiti, da to kompromitiranje ne zadeva socializma kot takega, ampak neki določeni sistem, ki ima korenine — kot je dejal tovariš Tito — v bi-rokratičnem aparatu, v načinu vodstva, in tako imenovanem jednonačalju. v ignoriranju vloge in teženj delovnih množic — sistem, ki se je do sedaj in se še vedno izdaja za socializem, št več, za edini resnični socializem.
Kakšen je ta ((socializem«? Analiza dogodkov na Madžarskem in na Poljskem nam daje zelo poučen odgovor na to vprašanje. Ta »socializem« je oboroženo poljsko delavstvo soglasno odklonilo m temeljito pometlo z vsemi njegovimi zagovorniki. Vemo tudi kakšen je bil uspeh nenadnega obiska Molotova,
(Nadaljevanje na 6. strani)
Knoxt
«To sta
ena otroka«.
iNj^bhšč
ie jezno pogledal. I* '')o	oče,	pi( gremo na
Vv*š SrRdi mene se lah-'i i, vedeva razvozla
a, Nl''adni sodni dvora-A jj iett
se n‘ obnašal kot
t),.s!mb vsa reč ni uga-
W v2r(19t' prav gotovo je 81 za svoje dejanje, j. bilo v redu ali f|a, 1“aiti bo treba vr-% azj>dnje je detektiv ab »Se enkrat ai
V ni
6.
Toda nikjer ne slišim konstruktivne ideje, pri nobenem ne morem občutiti vizijo jutrišnjega dne. Tukaj rušijo .n ubijajo. Tukaj ne mislijo na jutrišnji dan- Vsaj jaz ne slišim, da bi socialistično mislili. Zdrznil sem se, ko sem za-slišal stoke. Obrnem se. Dva človeka v civilni obleki bežita, množica pa ju preganja. Vodnik me zapusti in oddirja za to množico, ki se je strnjeno zaletela v begunca, prilepljena ob roletah neke trgovine. Nekaj sekund sta stala nema ob zarjavelih roletah in usta so se jima že odprla za krik. Slišal sem teh nekaj krikov, ko jima že nisem vec videl obraza in sem se skril za vogal. Linčajo. Koga?
Cez deset minut se vrne moj vodnik z nekim mladeničem, ki me objame, in mi v polomljenem srbsko-hrvat-skem jeziku reče:
«Hojen sem v Baranji. Doslej nisem mogel priti v Jugoslavijo. Toda po vsem tem bom prav gotovo lahko prišel. Rad bi ostal v Jugoslaviji, tam žive!«.
«Kaj se je zgodilo? Kdo so ti ljudje, ki jih linčajo?«
«AVH-ovci v civilni obleki! Sjjoznali so ju, strašno. Oči so jima izgrebli.•.»
Ne morem več hoditi. Groza me spreletava. Rad bi pobegnil nekam odtod, da bi si z blazino pokril obraz, da bi bil mrak. Toda ta mladenič :z Baranje me prime pod roko in pelje naprej ter mi pripoveduje in se hvali, da je bil v tisti skupini 120 ujetih na verižnem mostu, ki se mu približujemo, in na katerem so se še pred nekaj urami srdito bojevali. Gledam štiri sovjetske tanke pred mostom.
«Ni res, da smo se vdali. Radio je lagal. Nismo imeli več streliva. Kaj pa smo mogli? Bil sem v zaporu, strašno so me tepli- Ali naj vam pokažem ramo?«
((Verjamem vam. Kdaj so vas izpustili?«
((Včeraj. Toda nocoj bom spet šel z njimi. Vam lahko povem. Poglejte tja gor, tisto trdnjavo. Tam je že 800 upornikov. Imamo tudi topove. Tudi težko topništvo nam nič ne more. Moram vas odpeljati tja«.
«Ne, nikakor«.
«Zakaj? To bi morali videti? Nič se vam ne bo zgodilo. Vsi
DOBRIČA COSIC: SEDEM DNI V BUDIMPEŠTI
«To je buržoazni nacionalizem^
njima. Sedaj je četrt na šest.| Počasi pelje mimo tudi do mojega hotela pa potrebu-' »Buick«, katerega sprednji del
jem najmanj uro hoda. Po šesti uri je prepovedano hoditi po ulicah. Rad bi pohitel, pa
jt prekrit z ameriško zastavo Na avtomobil švedskega odpravnika poslov, ki se na
ne morem; na vsaki tretji hi- poziv upornikov ni ustavil, so
so tam moji tovariši, ves moj razred«.
«Kdo pa je dal orožje vašemu razredu?«
«Ah, orožje, to je lahko zadeva. Srečamo 120 policajev. To ni politična policija, to ni AVH- To so tisti mestni, ki vzdržujejo red. Jaz pa enega poznam, soseda sva, in mu rečen; Stefan, ti si Madžar. Zakaj hočeš streljati na Madžare? On pa: Nočem streljati na Madžare. Pa mi daj puško, mu rečem. On pa; Na jo, samo ne povej, kdo ti jo je dal. Potem so nam vsi, vseh 120, dali orožje in strelivo«.
Gremo mimo sovjetskih tankov na verižnem mostu, neprijetno mi je. Trudim se, da tega ne pokažem, ker se onadva ne bojita.
Na drugi strani mostu nekaj strelov iz puške, nato pa dolg rafal jz težke strojnice.
«Cujte, prosim vas, vi ste bili partizan in imate mnogo večje izkustvo od mene. Jaz imam dve bombi. Nocoj bi rad uničil tista dva tanka. Kaj mislite?..« in začne kazati z roko «...ali je bolje, da se približam z desne strani od kostanjev, ali da se priplazim ob ograji?«
«Ne bi vam priporočal ne enega ne drugega«.
«Zakaj? Jaz se bom bojeval, da bi šle sovjetske čete iz Madžarske«.
«Saj sem bil madžarski komsomolec. Kandidirali so me za partijo, niso me pa sprejeli za člana«.
Razveselil sem se tanka, ki se je pojavil izza vogala n se z vso naglico pognal po u-lici proti nam ter streljal v zrak. Pobegnili smo za vogal, jaz pa nikakor nisem več želel nadaljevati tega pogo-
vora. Toda ta mladenič, Madžar iz Baranje, me je hotel za vsako ceno peljati pred kasarno AVH, v kateri je bil zaprt, da bi mi pokazal okno sobe, v kateri so ga pretepali. Upiral sem se vse dotlej, dokler nisem začutil, da je fant prepričan, da se samo zaradi strahopetnosti nočem približati tej kasarni, ki jo še vedno drže oddelki AVH in na katero nenehno streljajo. Ko smo se ji takrat približevali, so se luči že zasvetile in bile je tiho. Ugledam ogromni stavbo rdečkasto-rjave barve, mimo katere hitijo meščani.
«Glejte, ne streljajo«.
Zberem moči in grem z njim proti kasarni. Tega mi res ni bilo treba. Stolkli me bodo. Neumno. Mladenič pa se hvali kaže z roko na okna, pripoveduje mi o ranjencih, ki so jih previli šele čez ne-
kaj ur, jaz pa pogreznjen vase, majhen, gledam razbite stražarske hišice. Na pločnikih okensko steklo. Škripa pod nogami.
Moral sem uporabiti vso svojo politično argumentacijo, da bi prepričal tega ponosnega in hvalisavega mladeniča, da bi bilo neumno, če bi me vodil v trdnjavo, ki jo držijo uporniki. Razočaral sem ga. Prepričan je bil, da sem strahopetec.
Po zidovih in izložbah resolucije s 16 točkami zahtev upravnega odbora Zveze madžarskih pisateljev in študentovskih organizacij, uporniški letaki, grožnje, sovraštvo, zanos. Spet smo na dunavskem nabrežju: Pešta je razsvetljena. Kakor da bi upor pojemal Vesel sem, ko slišim ljudi, Ki govore o razglasu Kadarja in Nagyja in se solidarizirajo z
ši visi črna zastava. Na nekaterih madžarska nacionalna zastava na pol droga. Skupinice ljudi stoje pred temi hišami. Nekateri obrazi so objokani, toda glasnega joka ne slišim nikjer. Vedno več je ljudi \s črnim florom. Na a-kedemiji za uporabno umetnost visita dve ogromni črni zastavi. Spomnim se Kosutho-vega grba — ki so ga nosili pri demonstracijah 23. oktobra, izdelali pa v tej zgradbi morda prav tisti, katerim s to mirno črnino izkazujejo čast. Kako veliko časa je preteklo, ne preteklo, zdrvelo nekam od tistih trenutkov, ko sem šel v sprevodu k spomeniku generala Behma! Ce jih je samo v tej ulici toliko padlo, koliko jih je šele v Pešti in tistih blokih, kjer so v bojih sodelovali minometalci in topovi. Drvi sanitetni avtomobil in sirene tulijo. Kamion prepoln mrtvih. Vidim nekaj čevljev. Ljudje snemajo klobuke in čepice. Vse je tiho.
streljali. Švedski diplomat je bil ubit.
«Ali vidite, samo na parlamentih je peterokraka zvezda«. mi pravi vodnik.
«Menim. da m dobro, ker snemate peterokrake. To je mednarodni emblem«.
»Saj mi ne snemamo peterokrakih zato, ker bi bili proti socializmu. Za naš narod je peterokraka simbol stalinizma in narodne podrejenosti...«
Molčim. To ni edino mnenje, kateremu se v teh trenutkih ne morem upirati.
Mladenič vpije, množica pa se zbira okrog njega. Vpije, da so doslej zaplenili 23 sovjetskih tankov. Ali je to res?
Tudi okrog parlamenta je trušč. Spet demonstracije. Toda tukaj so še danes popoldne srdito streljali. Najbrž je res konec upora. Hitim, da bi čimprej prišel čaz most, in ne vem, kaj bi storil; ali naj grem v to množico ljudi,
(Nadaljevanje na ti. strani)
PRVI NASTOP GOJENCEV [Nastop gojencev šole GM ŠOLE «GLASBENE MATICE»
Nastopilo je 14 «mladih umefnikov», ki so pokazali precizno izdelano tehniko m podali posamezna dela z izbranim muzikalnim občutjem
Saj smo šele na pragu šolskega leta, pa se gojenci Glasbene šole že hočejo »postavljati« s svojim znanjem — tako bi lahko rekel čitatelj, ki prebira oglase prireditev v dnevnem časopisju — glede na to, da se je pouk v večini učnih zavodov pričel šele sredi jeseni. A pri Glasbeni Matici se je delo pričelo že dosti prej — v prvi polovici septembra in tako je bilo mogoče po dveh mesecih vztrajnega dela že prikazati prve uspehe na produkciji, ki jo je šola Glasbene Matice pripravila preteklo sredo v šolskih pro> štorih.
Ni naj namen strokovno ocenjevati posameznika. Lahko pa rečemo, da zaslužijo tako nastopajoči, kakor njihovi učitelji, polno priznanje, saj so mladi «umetniki» mestoma pokazali izredno precizno izdelano tehniko in so podali posamezna dela t izrazitim muzikalnim občutjem. Ce je nekateremu
mestoma «spodrsnilo», ne moremo tega šteti v zlo, saj spada to v «redno administracijo« šolskih nastopov ter je včasih za nastopajočega dobra šola za nadaljnjo pot. davni nastopi gojencev Glasbene šole pa imajo pomen tudi za to, ker se pri njih najbolje in nedvoumno spozna napredek gojenca ter i-stemu omogoči, da se otrese panike, kar mu ie v bodoče v veliko olajšavo pri nastopih v javnosti.
V sredo je nastopilo 14 gojencev, med njimi solopevki Lada Lukša in Nevenka Martelanc (gojenki Glasbene šole ;z Kopra kot gosta), flavtista Boris Jogan in Mihael Renko, violinisti: 2arko Hrvatič, Zorka Orel in Marta Valetič ter pianisti Nadja Pahor, Vojko Cesar, Danijela Nedoh, Tatjana Uršič, Hektor Jogan in Neva Vrabec.
Gojenci so izvajali dela: Bacha, Zipolija, Pescettija, Mozarta, Schuberta, Sitta, Thomasa, Puccinija, Appolo-
BORIS JOGAN — llavta ŽARKO HRVATIC — violina
PAHOH NADJA — klavir
Lada Lukša in Nevenka Martelanc — solopevki (gojenki koprske Glasbene šole)
nia, Pozzolija, Jindricha, A-damiča, Pavčiča, Škerjanca, Debussyja in Prokofjeva. Pestro izbranemu sporedu je ustrezal tudi pester izbor nastopajočih — od mladega flavtista Borisa Jogana, ki se uči flavte šele dva meseca, do pianistov, ki že obiskujejo srednjo glasbeno šolo.
Naj ob tej priložnosti poudarimo pomen sistematičnega in smotrnega glasbenega šolanja, ki je edino jamstvo za bodoči razmah slovenskega glasbenega izživljanja v Trstu ter jamstvo za to, da se bodo tržaški S.ovenci v prihodnosti otresli čitalništva in diletantizma, ki tako bujno cvete na tem umetnostnem področju. Ne smemo pozabiti tudi na nujno dejstvo, da bodo le strokovno dobro podkovani glasbeniki mogli nuditi uspešno pomoč Ijudsko-prosvetne-mu delovanju, ki je eno najvažnejših faktorjev slovenske prosvete v zamejstvu. Kvalitetno glasbeno šolstvo pa je važno tudi iz razloga, ker je pouk glasbe (v kolikor sploh obstaja) na recfnih šolah zelo pomanjkljiv.
Momentov, ki polno opravičujejo prizadevanje za na-
predek glasbenega šolstva je dosti, a podrobno razglabljanje o njih bi preraslo okvir in pomen članka, s katerim smo hoteli v prvi vrsti predstaviti prvi letošnji nastop gojencev Glasbene šole.
Produkcija je imela značaj nekakšnega «domačega praznika« šole Glasbene Matice, kar je v uvodnih besedah pravilno poudaril predsednik Glasbene Matice, dr, Fortu-nat Mikuletič. Nastop je bil pomemben tudi zaradi gostovanja dveh solopevk — gojenk koprske Glasbene šole, sgj je s tem nakazana možnost medsebojnega gostovanja gojencev obeh glasbenih šol, kar bo prav gotovo koristno delovalo.
Starši gojencev in dijaki so polno zasedli šolsko dvorano ter nagradili nastopajoče • toplim priznanjem.
Glasbena produkcija, ki je bila v sredo v prostorih v Ul. Ruggero Manna, spada med pomembno manifestacijo slovenskega mladinskega kulturnega življenja
FILATELISTIČNE
OLIMPIJSKE ZNAMKE
V nekaterih preteklih števil-J kah našega lista smo objavljali razne novitete, ki so jih v različnih državah v tem letu izdali za propagando o-limpijskih iger, ki bodo kmalu v Melbournu. Omenili »mo znamke Avstralije, Jugoslavije, Češkoslovaške, Nizozemske, Posarja, Nemčije, Madžarske in drugih držav. Danes hočemo tu podati pregled znamk, ki so bile v preteklosti izdane v počastitev poletnih olimpijskih iger; niso vštete v tem seznamu znamke, ki so bile izdane za zimske olimpijske igre.
Letos obhajajo moderne o-limpijske igre svojo 60-letnico. Olimpijskih znamk je izšlo do konca preteklega leta na svetu kar 129. To je vsek^cor lepa zbirka, ki zadovolji še tako razvajenega zbiralca športnih motivov. Seveda niso vse znamke dosegljive povprečni finančni zmožnosti,nabiralcev, kajti grška olimpijska serija iz leta 1896 je danes zelo cenjena. Grčija je ob priložnosti prve olimpiade, ki je bila v Atenah leta 1896,
ŠE VEČ TAKIH VEČEROV!
Drugi mladinski
goričkega Akademsko-srednješolskega kluba
Številni mladi literati so na večeru prebrali zanimive in kvalitetne pesmi ter prozo
V soboto 10. novembra t. 1. je bil v Gorici drugi mladinski literarni večer, ki ga je priredil Akademsko-srednješol-ski klub «Simon Gregorčič«. Udeležba poslušalcev na tem večeru je pokazala, da se dijaška mladina zanima za mlado slovstvo in bo torej treba resno misliti na to, da bi se ne priredil samo en tak literarni večer na leto, marveč tudi dva ali še več; u-speh je že vnaprej zagotovljen.
Vsi mladi literati, ki so na tem večeru nastopili, so že znani slovenski dijaški mladini po svojih prispevkih, ki so jih objavili tako v dijaških listih (Literarne vaje, Mladi vzori, Pot v pomlad, Naš glas), nekateri pa so se oglasili tudi
na straneh slovenskih tednikov in literarnih revij.
Začnimo kar pri Goričanih. Filibert Benedetič je prebral devet svojih najnovejših pesmi: Moja pesem ,Da bi zasijal žarek, Melanholija, Razgovor s spomini, Dekle, Poezija, Ljubezenska II, Domotožje, 1956 Pesem svobode. Benedetič pesnikuje že nekaj let. Imeli smo priložnost brati in poslušati njegove pesmi in tudi njegovo prozo v preteklosti, a zadnje njegove stvaritve so nas presenetile. Otresel se je precejšnjega patosa, ki smo ga lahko zasledili v številnih pesmih iz prejšnjih let, pokazal je, da mu ni poezija nekaj prisiljenega, marveč nekaj naravnega. Iz njegovih pesmi veje moderni svet, do-
POMEMBNE IZDAJE ZALOŽBE ^Mladinska knjiga« iz Ljubljane
Vsaka knjiga, ki izide nosi po svoji vrednosti večjo ali manjšo vlogo v družbi in prispeva k dviganju kulturne ravni. Ce je ta knjiga posvečena mladini, pa je ta njena vloga še večja, kajti poleg tega, da razširja mladini obzorje, jo tudi izoblikuje, kar je velikega pomena. V nekaterih državah na žalost prav temu važnem dejstvu ne dajo velike pozornosti in tako preplavi knjižne trge plitva literatura, če jo lahko tako sploh imenujemo, katero doraščajoča mladina na vse pretege čita.
Potrebno je torej, da mladinske založbe izdajajo res dobre in kvalitetne knjige in ne sme biti njih delovanje usmerjeno le za dosego £imvečjega dobička. V Sloveniji so v ta namen dosegli velike uspehe. Omenili bi «Mladinsko knjigo« in njeno delovanje, saj je od ustanovitve do danes nudila mladini le dobre knjige, bodisi od domačih, bodisi od tujih avtorjev.
Pretekli mesec je bila v Ljubljani republiška konferenca poverjenikov založbe »Mladinska knjiga«, katerih je po celi Sloveniji okoli 1400 in ki so razpravljali o delu te založbe. V pretrdem šolskem letu je «Mladinska knjiga« razprodala raznih revij, knjig in listov za vsoto, ki presega 88 milijonov dinarjev od te vsote so razprodali na šolah za nad 56 milijonov dinarjev. Omeniti moramo še, da se je na šolah razftrodalo še za okoli 3 milijone dinarjev raznega časopisja. kot tudi še 251.000 izvodov knjig iz knjižnic «Sinjega Galeba«, «Cebelice», itd.
Seveda se «Mladinska knjiga« zaveda svoje velike odgovornosti, ki jo nosi pred starši in mladino; zato si prizadeva, da bi dala na trg le boljša dela. Založba je izdala že nad 6000 knjig, kar bi lahko trdili, da predstavlja že nekako rekordno število.
Za bodoče delovanje ima »Mladinska knjiga« v načrtu tudi izdajo več knjig, ki bodo obravnavale gradivo iz dobe NOB, ker so mnenja, da je treba o tem zgodovinskem raz*-dobju slovenskega naroda zapustiti mladini vzgledne dokumente.
Ob priložnosti 10-letnice o-svoboditve so izdali že več knjig s tematiko iz narodnoosvobodilne borbe, katerim pa se bodo pridružile še nekatere, ki jih bodo verjetno izdali že letos. Med temi bodo spomini delavke iz Domžal na celico smrti v Begunjah, Ha-cetovi »Komisarjevi zapiski« in še nekaj drugih.
Založba namerava tudi izdati novo zbirko knjig, kjer
bodo izšle le vsebinsko izbrane in privlačne knjige, ki bodo zaradi nizke cene vsem lahko dostopne. V to zbirko so že določili objavo del: Puškin; «Stotnikova hči«, Shakespeare:	»Hamlet«, France
Bevk; »Kaplan Martin Čedermac«, Ivan Cankar: »Križ na gori«, Gogolj; «Revizor», Homer: »Ilijada«, Moliere; «Tar-tuffe« in Jurčič: «Rokovnjači».
Pomembna je tudi zbirka del Franceta Bevka pod naslovom «Zbrani mladinski spisi«, v kateri bo založba izdala 16 Bevkovih del. Izdali bodo tudi več del mladinskega pisatelja Toneta Seliškarja. V pripravi je izdaja klasičnih mladinskih dramskih del Golje, kateremu bo še sledil drugi
zvezek raznih mladinskih iger domačih avtorjev. O svojih spominih iz otroških let, pa bosta prispevala Miško Kranjec in Fran S. Finžgar. Pokazalo se je, da take spomine znanih pisateljev mladina zelo rada prebira.
Poleg teh izdaj, pa bo »Mladinska knjiga« nudila tudi še mnogo drugih knjig v svoji zbirki narodnih in umetnih pesmi «Pisana nota« ter v poljudnoznanstveni knjižnici, kjer bodo izdali več del s področja optike, akustike, fizike, itd. Na koncu naj še omenimo, da namerava založba izdati še zanimiv potopis, ki bo namenjen predvsem do-raščajoči mladini.
M. B.
motožje, naša manjšina, ljubezen, socialni problem. Vsaka njegova pesem tvori svet zase. Gotovi smo, da bodo njegove bodoče stvaritve še boljše, z druge strani pa lahko mirno trdimo, da uspeva bolj v poeziji kot v prozi. Slovenci v Italiji imamo nekaj dobrih pisateljev v Trstu, mislimo, da nismo daleč od resnice, če izrazimo upanje, da bomo dobili v njem odličnega zamejskega pesnika. Med pesmimi, ki jih je prebral na tem večeru se nam zdijo najboljše: Razgovor s spomini, Dekle in 1956 Pesem svobode.
Tudi Vislavo poznamo že od lanskega leta, nastopila pa je letos tudi v Trstu, kjer je dosegla tretje, mesto, prebrala je pet pesmi; Morda najdeva najine sanje..., Pričakovanje, Nemir, Prinesla ti bom belih rož... in Domotožje. Poleg tega je prebrala še prozni odlomek Pred sončnim zatonom. Tudi pri Vislavi moramo poudariti napredek. Ugotovili smo, da se v njenih delih prepletajo vedno isti motivi, k’ so več ali manj otožni, da ne bi celo rekli pesimistični. Vendar se polagoma tudi te otožnosti otresa. Upajmo, da bomo kmalu zasledili kako njeno noviteto, tako v poeziji kot v prozi. Uspeva namreč dobro na obeh področjih.
Just Kovačič iz Trsta je bral prozni sestavek Moderna zgodba o slavi, katero je napisal Hektor Jogan. Skoda, da ni sam avtor bral te prijetne zgodbe, mogoče bi bil bolje poudaril nekatere momente. Precej dolga zgodba govori o modernem mladeniču, ki so mu filmi, žurnalini, filmski časopisi in velike ilustrirane revije popolnoma zmešale pamet. Poslušalci so z zanimanjem sledili tej zgodbi in seveda videli v njej težnje in želje moderne mladine. Mar-
sikdo pa je ni razumel, zlasti med starejšimi. Zgodba je prijetna, sveža in gotovi smo. da nas bo Jogan še kdaj razveselil s podobnim.
Sergej Birsa iz Trsta je prebral tri pesmi in črtico Kruh. V tej črtici nas nekoliko spominja na Cankarja, v pesmih pa se mu poznajo začetniške poteze. Vztrajno se drži rime, ki ponekod ni niti potrebna. Vsekakor je ugodno presenetil.
Za zaključek smo pustili dva srednješolca iz Tolmina, pravzaprav bi ju morali postaviti na začetek, ker sta bila gosta iz domovine. Sonja Savli je občuteno prebrala črtico Moj dragi, ki nam govori o življenju danes v vasi ali trgu Zgornjega Posočja. Črtica je zglo lepa, pisana je realistično, v nekih momentih bi lahko trdili celo naturalistično. Radovedni bi prebrali še druga dela mlade literatke, da bi bolje spoznali njeno delo.
Izidor Hvalica pa nas je naravnost presenetil. 16-letni dijak je pokazal v svojih pesmih izreden talent. Preprostost in domačnost, notranji občutki in zunanje podobe se prepletajo v njegovih pesmih. Pesmi je šest; Zima, Bijo zvonovi, Spomin, Zelja, V mrki mrak, idila. Publika ga je poslušala z napetostjo, ko je Hvalica končal pa mu je navdušeno ploskala. Poslušali bi ga ves večer.
Večer je ostal v prijetnem spominu vsem, ki so bili prisotni. Želeli bi, da bi ASK »Simon Gregorčič« kaj kmalu priredil kak podoben večer.
PREDSEDNIK LR MAKEDONIJE — ESPERANTIST List «La libera Esperantisto« poroča, da je poleti obiskal šotor inozemskih esperantistov predsednik LR Makedonije tov. Lazar Koliševski, pri čemer se je izkazalo, da govori predsednik tekoče esperanto.
izdala 12 znamk, na katerih so bili prikazani motivi športov izpred 2000 let.
Olimpijske igre so si sledile, a nobena država jih ni počastila s posebno izdajo znamk. Takrat so namreč znamke služile le za frankiranje, filatelistov je bilo malo, v poštnih upravah so menili, da je edina dostojna slika, ki je lahko na znamki, portret vladarja ali pa državni grb. Samo grška serija iz leta 1896 je tvorila pravo senzacijo. Leta 1920 je bila VII. olimpiada v An-tvverpnu v Belgiji. Takrat so Belgijci počastili to prireditev s tremi znamkami. Od tega časa naprej je imela vsaka olimpiada svojo «ofi-cialno« serijo, ki jo je izdala država, v kateri je prireditev bila, poleg te serije pa so se začele pojavljati o-limpijs&e znamke tudi v drugih državah, najprej samo v tistih, ki so zmagale v določeni panogi, nato pa so imele te olimpijske znamke le propagandni značaj.
Urugvaj, ki je leta 1924 in 1928 zmagal v nogometnem turnirju na olimpiadi je izdal spominske olimpijske znamke. Leta 1924 je VIII. olimpiada bila v Parizu. Francoska vlada je izdala štiri znamke s klasičnimi motivi, enake znamke s pretiskom sta dobili tudi francoski posesti Libanon in Sirija.
Leta 1928 pa so Nizozemci ob priložnosti olimpiade v Amsterdamu šli po novi poti. Izdali so serijo osmih znamk, na katerih so bili prikazani različni moderni športi. Ta moda se je v poznejših letih zelo razširila. Istega leta je poleg že omenjenega Urugvaja izdala tudi Portugalska eno znamko.
Amerikanci so priredili leta 1932 v Los Angelesu X. olim-piado in ob tej priložnosti izdali dve znamki. Nobena druga država se ni spomnila te prireditve. Isto moramo ugotoviti ob naslednji olimpiadi, ki je bila v Berlinu leta 1936. Tu so le Nemci, izdali lepo serijo osmih znamk.
Zaradi svetovne vojne ni bilo ne XII. ne XIII. olimpiade. Leta 1948 pa je olimpiada bila v Londonu in Anglija je izdala štiri alegorične znamke, ki so jih s pretiski uporabljali tudi v Bahrainu, Ku-waitu, Mascate, Maroku in Tangerju. A tokrat so se prvič oglasile v velikem številu tudi druge države:	Avstrija (1
znamka), Koreja (2 znamki), kneževina Monaco (5 frankov-nih in 4 letalske znamke) in Peru (4 znamke).
XV. olimpiada v Helsinkih je seveda ponovila težnje poštnih uprav po tisku športnih znamk. Moda zbiranja športnih znamk se je bila namreč razširila in zaradi tega so mnoge države dobile tudi lepe denarce od samih filatelistov. Finska je izdala serijo 4 znamk, Avstrija eno znamko, Luksemburg je izdal šest krasnih znamk (izmed katerih je ena dobila prvo nagrado za najlepšo športno znamko v letu 1952), Posarje je izdalo dve znamki Jugoslavija šest znamk, ki so bile v spremenjeni barvi in s pretiskom u-porabljene tudi v bivši coni B, Madžarska prav tako šest znamk in kot zadnja Francija, ki je dala v promet prav tako šest znamk.
Za XVI. olimpiado, ki bo letos v Melbournu je Avstralija izdala že pred dvema letoma propagandno znamko, ki ji je lani sledila znamka z isto vinjeto in isto nominalo a z drugačno barvo, pred krat-
ficialno serijo štirih O eni češkoslovaški _*«■» smo že poročali, sedaj P ^ Češkoslovaška izda^ikazujeje znamke, ki nam P konjske dirke (60 heler > ratonski tek <8° h> mQ osnlit jo olimpiade (1,20 K).	^
)o olimpiade u,«	0O
jugoslovanskih znam	^
že poročali, prav tak
ze porocan,	^
gih znamkah. Švedska je ti izdala tri znamke za ^ ske tekme na ohmP181d. letos prvič bile ločene lih tekem, ker je avstr J. vlada prepovedala^ Pričakujejo se se Vzhodne Nemčije U ti), Poljske (6 vrednot) ■ katerih drugih držav. lija je medtem izdala ^ ^ talski pisemski ovite*- y terem je že tiskana zna za 10 penijev.
Nemška demokratična ^
blika (Vzhodna Nemci) ^ tero je vključeno tum * nostno ozemlje L ta po-
pesnika Jakuba B.:sjnslD 1* skega. Jakub Bart gjg Je
skega. JaKUD d«" .gjti. v bil rojen, 21. avgus^ ^
L) 11 1UJC11 US.. - W rs„Srlr.l	•
ta v Kukovu v SasW spra(i Lužici. Študiral Je južiška"
Bil je prvi moderni a i
au je prvi	vze»s	^
srbski pesnik 1!?.. n0Sti lužiškosrbski knjize ptsi  vnikor
lUZlSKOSrDSKi	v u
dobno mesto ka'k°r še*0' književnosti France
ŽARKO
Sedel sem pri mizi in bral, ko je kar brez trkanja planila v sobo gospa Mueller. Ker moja gospodinja sicer ni imela te navade, sem bil prepričan, da se je zgodilo nekaj nenavadnega. In res, komaj je prišla do sape, že je začela vpiti na ves glas.
»Mrtev je, mrtev je! Za gotovo vem, da je mrtev. Potipala sem mu čelo; mrzlo je ko led«.
«Kdo je mrtev?« sem vprašal, čeprav ji nisem verjel.
Podoba je bilo, da je moje vprašanje ko nasip zajezilo reko besed, kajti v hipu je umolknila in jela kazati z roko proti stropu. Sele čez nekaj časa je skrivnostno zašepetala:
«Braun je mrtev«.
Tako se je pisal stari upokojenec, ki je stanoval nad menoj. Poznal sem ga samo na videz, čeprav je bil v tej hiši, kar pomnim. Bil je ljudomrzni čudak, ki so se ga, kot po dogovoru, izogibali vsi stanovalci naše hiše. Gospa Mueller mi je
večkrat pripovedovala o njem. Nekoč je bil imeniten gospod, v vojni pa je prišel na psa. Sedaj je živel samo od borne pokojnine in razen gospe Mueller ni menda živa duša prekoračila praga njegove sobe.
«Pomirite se,» sem skušal spraviti razburjeno gosko Muellerjevo k pameti. »Morda ste se zmotili. Povejte mi lepo vse po vrsti!«
Potisnil sem jo v naslonjač in ji prinesel kozarec vode. Ta ji je očitno dobro del, ker se je globoko oddahnila, nato pa je začela dokaj zbrano pripovedovati.
»Pred slabimi desetimi minutami je poštar prinesel pismo za gospoda Brauna.« Pokazala mi je pismo zelene barve. »Sleherni torek je namreč oni zgoraj dobil pismo. Z nekim prijateljem sta igrala šah po pismih. Ali ste že slišali kaj takega?! Pri dopisovanju sta bila tako vestna kot dva zaljubljenca. Ko sem mu hotela izročiti pismo, sem zaman
trkala na vrata njegove sobe. Vdrla sem vanjo in zagledala gospoda Brauna, kako sedi pri mizi in skriva glavo v dlani. Mislila sem, da je morebiti zaspal, pa sem ga dvakrat prav močno stresla. Ker se ni predramil, sem mu potipala čelo. O, groza! Imela sem občutek, da sem se dotaknila marmornate plošče«.
Njen opis je, kakor sem se pozneje prepričal, povsem ustrezal resnici. V posušenem telesu starega Brauna je bilo prav toliko življenja ko v stolu, na katerem je umrl. Samomor s strihninom se mu je odlično posrečil.
V skromno opremljeni sobi sem zaman iskal kakršno koli poslovilno pismo ali vsaj sporočilo. Na mizi, za katero sem našel mrtvega Brauna, je stala šahovnica in na njej figure. čeprav sem prav slab šahist, sem na prvi pogled ugotovil, da je črni izgubljen. Grozil mu je mat v eni potezi, ki ga ni bilo mogoče preprečiti. Po tem, da je Braun držal v
roki črnega kralja sem domneval, da je on v brezupnem položaju.
«Imate naslov kakšnega njegovega sorodnika ali prijatelja?« sem vprašal gospo Mueller, potem ko sva brez slehernega uspeha preiskala vso sobo.
«Menda sploh ni imel ne sorodnikov ne prijateljev. živel je sam zase. Le s tistim šahistom sta si dopisovala. Vendar ga tudi ta ni niti enkrat obiskal«.
Predlagal sem ji, da bi odprla pismo, da bova v njem našla naslov pošiljatelja. Toda v pismu ni bilo nič, razen zadnje poteze belega: Tgjj šah-mat!
Ni nam ostalo nič drugega, kot da sva se z Muellerjevo vnovič lotila preiskave sobe.
V predalu, ki sem ga bil prej spregledal, sem našel pisemski papir zelene barve. Na enem je bil celo napisan naslov gospoda Brauna.
Zdajci se mi je posvetilo: od vsega sveta zapuščeni starček je igral dopisni šal sam s seboj. Sam sebe je tudi matiral.
kim pa je Avstralija izdala o-
avtoprev ozMsfi0 PODJETJE
FRANC LIPO)!
Vsakovrstni pri
lUKSU®
.ji®1
z osebnimi 'u”7 l4mi
rla.U»' are®51
avtomobili
za +u m in0?
GARAŽA:	jjjj*
Ul. Timeus 4. te,‘
STANOVANJE:	jjjjj
Ul. F. Severo 6.tel'
PRIMORSKI DNE
je v prodaji
naslednjih	c,
TRŽIČ Časopisi18., p0r
ALBANESE, porella 4	iaSoPisl,a
RONKE-SeV..
agenc GRE d .(Jegi VIDEM: S.A.r • ška postaja TRBIŽ: Knjigar»ESs
ciso BRANpAl' 1 BENETKE: SAjA, železniška P° » Wj W MILAN: S.A.F. si-tralna postat8 lfan's' RIM:	S.A.F.
postaja	ace»c1;.,
RIM. Časopis«* vnr-ir.K. Ul-
ta 110 MFSSINA:
La ^ CSSIIVa: La
•ie della s*|jraCUS»!\.
ROSOLINI (S'nIo0j!A
Knjigarna F j
NI. Ul. Umberto
ob'’1’ ■
CitateU'. °°;nay. sorodnike 'n
O G t
lab*0
jat
naročite pri nas
i f 0
telet on
na št. 37338 ali
Oglasil se bo - ^ vas nas »»“"f”, * vam bo pomaš8 jB pf*-
A P''
nat0 ji
kovnim nasvet01*1 vzel naročilo-
»Primorskega	.
IMPEXPOB'f
N*l).
TRST, ULICA C. BATTISTl STEV. & l ‘ g-pE Tel. 44-208 - Telegr. IMPEXPORT • TBI
UVAŽA:	1ZV**J
Vsakovrstni los, drva za	tekstil, koloni3 n sjr0-
kurjavo, gradbeni material	in raznovrstfl
KOMP^1 -
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE
Ribarič Ivan
IMPORT ♦ EXPORT
VSEH VKST LESA IN TRDIH
9J-503
TRST — ULICA F. CRISP1 14 — tEU jSjlll ULICA DELLE MILIZIE 19 — rEL*
TRST - Ul. Moreri 7 Telefon št. 28373
POŽAR
TOVORNI PREVOZI
N
r,Oglasov ne plačuje trgovec, ki °gl0se in tudi ne kupec, ki pri tem trgo***[ ^ gt V resnici plača oglase konkurent, k'
Herben
oglaša/
Mi
VPRAŠANJE, KI GA PREMALO OBRAVNAVAMO
0 našem sadjarstva
Država je razpisala podporo
tudi
za nakup sadnega drev-
Is, in to v višini 80 odstotkov Proškov. Rok za naročilo za-p*de 28. 2. 1957. Ob naročilu Plačajo interesenti 60 lir za '[sako naročeno sadno drevo. Tako razglaša kmetijsko nad-aarništvo.
Pogoji so torej ugodni in za atlete, ki imajo koiičkaj smi-8 za sadno drevje, narav-Ptst zapeljivi. Ali se bodo tanje odzvali?
Sadjarstvo pomeni pri nas Posebno poglavje, tako zanemarjeno je, kot bi ne imelo no-ene tradicije, oziroma kot bi *e ne bili naši prednamci ni-z njim ukvarjali. A so *e ukvarjali. Se so žive priče P° naših njivah (češnje, “ruške, češplje), klancih in o-r°g starih kalov (orehi),, ki dvorijo o njihovem večjem razumevanju za sadjarstvo kot naše, čeprav je današnja Potrošnja sadja pri delovnem ‘JUdstvu večja kot nekdanja, “tari pravijo, da imajo čez 8'avo drugih poslov, mladi pa Ponavljajo, da je na trgu do-'J°l) vsakovrstnega sadja, le ^narja da je treba, po naše Povedano; Skrbi za čimvečji Zaslužek in vse drugo pusti! aj je res, na trgu in tudi P° vaških trgovinah sadja za Vsako željo in iz vseh delov ^eta. a vse je treba drago Plačati. Na eni strani draginja, na drugi strani pa rastoče pomanjkanje denarja. Kako spra-v'ti to v sklad? Pa kaj bi se Vrieii okrog že znanega dej-stva! Ali ni bolje ubraniti se ‘Matkov, ki morejo s treznim gospodarstvom odpasti, ne da 1 se zdravemu m okusnemu ®adju odpovedali?! Za to ni po-rebno niti posebnih izdatkov mti truda in posebnega zna-Pla. Nihče od kmečkih sinov,
lahko bilo mnogo več in v nič manjši količini kot v sadju iz prekomorskih dežel. Ali ni naša dolžnost, da si preskrbimo vsaj tisto sadno drevje, ki pri nas dobro uspeva?!
Nekaj češenj, češpelj, hrušk i. e., kar se vse da izkoristiti sveže (presno), osušeno in v drugih oblikah (o čemer je ((Primorski dnevnik« pisal) bi ne škodilo nobeni hiši. Orehov bi lahko imeli daleč nad svojo potrebo. Danes pa se že zelo toplo priporoča novo sadno drevje kaki. Je malo zahtevno a zelo rodovitno. Naše talne in podnebne razmere bi mu prijale, le burja mu škodi (otrese plod). Ne le obdelana zemlja, ampak tudi marsikateri kos senožeti in gmaj-
STANDREZ
ne bi bil za to drevo primeren. Kaki vsebuje skoro največ sladkorja in vitaminov od ostalega sadja. Zakaj bi ga ne gojili, ko imamo zanj toliko primernih prostorov, ki niso izpostavljeni burji? Ne zamudimo te ugodne priložnosti in si nabavimo med drugim tudi to in prav to drevo, ki nam bo že po štirih letih rodilo zdrav sad.
Ob tej priložnosti nekaj vprašanj na naslove, ki trdijo, da sadno drevje pri nas ne rodi. Ali ste se že ukvarjali z vzgojo sadnega drevja? Ali mu znate streči (saditi, obrezovati, gnojiti, varovati pred škodljivci i. e.)? Ce se s tem niste ukvarjali, ne morete izrekati sodbe o njegovi rodo- lenjave za slovensko sirotišče
vitnosti.
Naša cesta na Piloščah in pa glavni trg sta še vedno razkopana; občinska podjetja skušajo dati lepo lice trgu pred cerkvijo z asfaltiranimi pločniki, ki pa jih vsekakor preveč dolgo časa urejajo. T Zelo veseli smo bili, ko smo ugotovili, da bo občina asfaltirala cesto Sv. Mihaela, vendar pa so prebivalci daljnega dela Pilošč, ki so na tem delu vasi' ostali razočarani, ker se je prav pri njih delo ustavilo. Upajo pa, da bodo občinska podjetja nadaljevala z asfaltiranjem te najbolj prometne ceste v Standrežu in da bodo tudi na Piloščah enkrat za vselej rešeni blata in neznosnega prahu.
Na Martinovo smo imeli posebno cerkveno slovesnost, praznovali smo spravljanje kmetijskih pridelkov, obenem pa nabrali veliko sadja in ze-
in dijaški dom v Gorici.
J Vlsnih od zaslužka, ne more da ne bi imel za to pravilo na razpolago potrebna časa.
Sadje je zdrava hrana. Vsem °rSanom je dobrodošlo, in to °Uko bolj danes, ko smo ved-110 bolj navezani na izdelke j|rahrambene industrije in so ,a*' prebavni organi . . z 'včevjem vred tako raz/va-• Otrokom je treba vit^mi-°v- Da, a ne samo iz kemij-: efa lonca, ampak še prej še več iz naravne fabrike. aašna fabrika je povsod po ašem Krasu; po gmajnah, se-s?tih, in njivah. V našem adju jih je^	zei0	malo,
er sadja skoro ni. Pa bi jih
V ZIMSKIH MESECIH ŽIVINI ČIM VEČ ZRAKA IN GIBANJA
Živali so stvari proste narave. To velja za vse domače živali. Goveja živina se najbolje počuti na pašniku, kjer si na svežem zraku in s svobodnim gibanjem poljubno izbira hrano. Hlevska reja je nenaravna in tudi z gospodarskega stališča neutemeljena. Z gibanjem, s hojo, si žival utrjuje zdravje in se telesno bolje razvija. Posebno je treba gibanja, sonca in zraka mladim živalim. Naša živina je okrog tričetrt leta na prostem. Ce so naši voli tako hodni, utrjeni in čvrsti, je to pripisati njih gibanju. Naša živina je zdrava; tudi to je posledica njenega življenja na soncu in zdravem kraškem zraku.
KNJIŽNIČARJI in DRUŠTVENI GOSPODARJI !
Oskrbite svojim članom _ prijetne zimske večere ‘ s tem. da jim nudite
^PRIMORSKI DNEVNIK»
Najbolje bo, da se nanj kar naročite. Zadostuje, da telefonirate na
ste v. 37338
VPRAŠANJE NAŠEGA CITATELJA
aj režemo
trte?
nedeljski številki je pri-, Clt ((Primorski dneumk« članek o rezanju trt, v °tcrem člankar lepo in jas-utemeljuje, da je rezanje k tem času trti škodljivo. Ne l°rn ponavljal vsega, kar je l°"1 napisano, toliko pa lahko
. ‘fri. ri n o n on rt-rej Lr r! n Iri 'iP
"dl
»c
ut, da je marsikdo, ki je držal škarje v rokah, te °ail in prenesel to delo
. Poznejši čas, ko se bodo , e ogolile. Nedelja je bila J f,lreč in marsikdo, ki je ^'dnu zaposlen, izrabi prili-nedeljskega počitka za raz-^ delu v vinogradu. Seveda
bi ko
)t] ' ampak za tiste, ki goji-
itn	okolici lepo število.
^ el Sem priliko govoriti z ^ ,l°Citni in vsi so mi priznali, po prečitanju aPrimor-
Pre tu za prave vinograd-e' ampak za tiste, ki goji-P° nekaj trt in takih je
Pa dnevnika» odložili škar-
lo e tako Ste/ Lekačev s Koti-^ela, mož, ki se bliža osern-t. *etim m ki se ukvarja z qporodništvom ze nad šestil Set let. Našel sem ga v s, ’n lepem vinogradu pod f(kjer je v poletnem Sl)Su pravi kotel in kjer gori ,_e(!a tudi takrat, ko razsu-dvajset metrov nad teboj
Ta način obrezovanja sem podedoval po svojem očetu tn ga nadaljujem od svoje mladosti z njim in po njegovi smrti sam. Nisem še opazil, da bi tako delo trtam škodilo, kajti te mi rodijo obilno vsako leto in sami veste, da moje vino ni žontan.
Koga naj ubogi vinogradnik - diletant posluša, prvega ali drugega? Mislim, da je to vprašanje važno in bi bilo potrebno, da se ugotovi, kateri sistem je pravilen, da ne ostanemo mi diletanti, ki nas je lepo število, v najmanjšem dvomu.	H- P*
Op. ur. — preden odgovori na vprašanje naš kmetijski izvedenec, bi želeli, da se še kdo oglasi in pove svoje mnenje, predvsem seveda naši vinogradniki. Zanimivo bi bilo namreč zvedeti, kaj pravi praksa in v koliko je ta navzkriž s teorijo.
Kakih pet mesecev bo odslej v osrednjo Marzottovo mle-živina navezana na hlev. Raz- karno. Spotoma bodo seveda
meroma malo je pri nas hlevov, ki bi odgovarjali svoji r.alogi, to je ki bi nudili živini dovolj dobrega zraka, svetlobe, snage — vse kar je živini neobhodno potrebno in ji utrjuje zdravje. Zato se živina v teh mesecih pase in ji krma manj zaleže, gospodinje tožijo, da molža pada.
Kot ne moreta biti vse zrak in sonce, tako ni vse v gibanju in krmi. Vse pomenijo le vsi ti činitelji skupaj. Ce e-den od njih primanjkuje, se že javijo posledice. To pomeni, da moramo v zimskem času, ko je živina stisnjena v hlev, skrbeti da ji nudimo čimveč dobrega zraka. Mraz živini ne prija in čimbolj ona zmrzuje, tem več kalorij (hrane) porabi za lastno vzdrževanje. Glede njene zaščite pred mrazom pa večkrat pretiravamo; pred zimo okna zamašimo, v aprilu jih odma-šimo. Mnogi živinorejsi puščajo v hlevu čim več gnoja, da se hlev razgreje. Takšne gorkote ni živini privoščiti. Gnoj, se namreč namesto na gnojišču razkraja v hlevu, kjer se zaradi tega nabirajo zdravju škodljiva plina: ogljikova kislina in amonijak.
Pozimi je treba hlev prezračiti. Dober zrak (kisik) pospeši takojšnje ponovno se-gretje hleva. Živini pa da toplote tečna hrana, ne pa zadrževanje gnoja v hlevu. Hlev naj bo čimbolj brez gnoja in snažen. Zelo prija živini, če jo v primernem vremenu puščamo na prosto. Ce le mogoče, naj ne bo priklenjena k jaslim toliko časa, da potem, ko jo šuštimo iz hleva zdirja, (kar je le dokaz, kako si ona želi pro. stosti). Nele do napajališča, tudi na gmajno jo ženimo, če prav si nima tamkaj kaj u-brati Takšen sprehod ji zelo zaleže, ker ji krepi zdravje, zdrava živina, pa krmo bolje izkorišča.
Držimo se torej načela: Živini tudi v zimskih mesecih čimveč dobrega zraka in gibanja.
t,°i“ečja burja. Tam rodi trta ^)Ooljje kontovelsko vino o
ti
*r>ier se lahko prepričaš, ko Oostoljubni stric Stej po-
_ x __
e2e s kozarcem svoje črn t-nej	ie obrezal že velik
kr, ,SVoicga vinograda in bo 6 ai
ifjj0	trte ogolile.
,l 0a na nedeljski članek m Hj vPrašal o njegovem mne-ilf:	Poslušajte, kaj	pravi
Ste/; «Prečital sem čla-ž največjo pazljivostjo, jl( Veste da kmet prav rad ten,	stvari, a se ne mo-
bj’’1 strinjati z njegovo vse-‘	O vinogradništvu sem
s ti dital in sem	mogel
pr -oviti, da se teorija in s a večkrat stepeta. Po-
vse delo še preden se Opozoril
PADRICE
7 do., ?0ot,
eite
ta latnik, ki je že ob-
*SZa «
H,	m tistega	tam, ki	še
to i * obrezani latnik sije ](, eP° pozno jesensko sonce. If^finese zemlji in z njo tudi »lo	toI*o	zlata,	da si	ne
niti predstavljati.	Po-
dc^te tistega neobrezanega. Ze j,, ** osem mesecev ni pristan	s°bce	skozi	njegovo	go-
0 listi- ---------->i-	—e -n—
Začelo se je jesensko, deževno vreme. Dela na polju je malo več, saj smo pobrali in pospravili skoraj že vse pridelke. Kakšno letino smo imeli letos? pridelek krompirja in sena je bil srednji, repe in ajde pa je letps zelo malo zaradi suše. Nekateri niso pridelali ajde niti za seme. Skoda, ker vsako leto ajdo dobro prodamo, ah pa jo ugodno zamenjamo zb belo moko. Zaradi suše je bila zadnje mesece tudi slaba paša za živino, za radi tega smo porabili že precej sena. Zdaj bomo imeli malo več časa na razpolago zato upamo, da bo prosvetno delovanje oživelo. Pevski zbor ima redno svoje vaje in se verjetno pripravlja za nastop v radiu. Tudi knjižnica bo v naslednjih mesecih bolj delovala. Knjig imamo precejšnje število. Lepo pa bi bilo, da bi zlasti mladina več čitala. To bi ji bolj koristilo kot razne plehke ilustrirane revije.
No, pa se res ne smemo preveč pritoževati nad našo mladino, saj ima dobre namene. Pravijo, da se bo verjetno v kratkem ustanovila dramska skupina. Tega bi bili veseli vsi vaščani. To naj bo za zdaj,
EROCANAPESEK
Je in zemlja pod njim prosil naj ji ga dam. prihodnjič pa še kaj ,
Po dolgem času se spet o-glašamo tudi iz našega kota. Izrednih dogodkov sicer ni, nekaj novic pa vendar je. Ker je zdaj konec kmečkega leta naj najprej povemo, kako je
letošnjo letino. No, če ne bi bile hude in dolge zime, potem deževja in nazadnje suše, bi bila letina dobra. Seveda, če ne bi bilo toliko teh «če». Na splošno smo imeli letos srednjo letino, pridelek sena — dober; krompirja — srednji repe, korenja in ajde — zelo malo zaradi suše. Vina pri nas pa sploh ne pridelamo.
Pri nas je bolj razvita živinoreja. Mleko smo zadnja leta večinoma prodajali bazoviškim mlekarjem in mlekaricam, ki nakupujejo mleko in ga vozijo v Trst. Nekateri, a bolj redki, pa vozijo sami mleko v Trst. V poletnih mesecih pa smo bili večkrat v zadregi, ker prekupčevalci niso hoteli odkupiti mleka, češ da ga ne morejo prodati. O-stajalo nam je doma in se večkrat pokvarilo. Zaradi tega so nekateri svetovali, naj bi se našel nekdo, posameznik ali skupina, ki bi organiziral nabiranje in prodajo mleka. Toda — vsaka glava svojo pamet — ni prišlo do nekaj konkretnega.
Medtem pa se je pozanimal za zadevo nekdo drug, kakor je bilo pač pričakovati, namreč Marzotto. Te dni so kmetje iz Gročane in Peska ie podpisali pogodbo za oddajo mleka za dobo enega leta in to po 45 lir liter. Mleko bodo nabirali v Gročam in ga odvažali vsak dan v Trst
pobrali še mleko na Pesku. Bazovci niso še podpisali nobene pogodbe, ni pa izključeno, da bodo to napravili poleti. To je zdaj presenetilo in zdramilo nekatere nakupovalce mleka iz Bazovice, ker ne bodo več dobivali mleka iz Gročane in peska.
Zdi se nam, da bi o tej stvari morali kaj več pisati in se pogovoriti s kmeti.
SESLJAN
Ivan Humar je bil malo med nami. Njegovi ideali so ga zanesli v svet, kjer je kot borec pokazal svoje močne nagibe za narodno svobodo in socialno pravičnost. Francija in Španija sta bili področji njegove borbene dejavnosti. Tej je žrtvoval svojo mladost in svoje zdravje. Nobeno sredstvo mu ni moglo vsaj delno vrijiti zdravja in mu podaljšati življenje. Kljub njegovi dolgi odsotnosti smo ga dobro poznali in ga spoštovali kot človeka in doslednega hrabrega borca antifašista. Svoj večni dom ima na nabrežinskem pokopališču. Ohranili ga bomo v častnem spominu.
* # *
O naših potrebah kot turističnem kraju smo že prevečkrat poročali. Po dolgi, kaj malo uspešni borbi se je končno zganilo in upamo da bomo dobili vsaj najpotrebnejše na-
prave. Tudi slišimo, da bodo čimprej pričeli z deli za ureditev ceste od glavne ceste do obale. Ta cesta je zadnje čase predmet razgovorov, češ da bodo zaradi nje trpele občinske poti. Zadeva je namreč taka: Država je nakazala občini 30 milijonov za popravo poti: občina si je razlagala, da je ta znesek določen le za občinske poti, dočim trdi zastopnik države, da je v tem znesku mišljenih 20 milijonov za gornjo cesto, ki da je iz turističnih razlogov nujno potrebna temeljite ureditve. Potemtakem bo ostalo za druge občinske poti (ta je namreč privatna, na Zemljiču princa Turn-Taxis) le 10 milijonov.
Skoro bomo dobili madžarske begunce v prinčev hotel, ki jim ga je ta stavil začasno na razpolago. Vsakovrstni dogodki narode vedno bolj mešajo.
NARREZINA
Naša industrija ima že stare trgovinske zveze z Egiptom, zato je razumljivo da so nekatere naše industrijce dogodki v zvezi s Suezom zaskrbeli. Zaskrbeli so tudi delavstvo, ki se je že balo odpustov. Upamo, da nam Egipčani po anglo-francoskem napadu — pri katerem nismo bili ravno nepristranski — ne bodo obrnili hrbta.
V ponedeljek je bil ustanovljen odbor za večerni obrt-no-nadaljevalni tečaj, v njem so zastopniki industrije, obrti, sindikatov in drugih, ki se za to zanimajo. Ta odbor je zelo umesten, ker more mnogo prispevati k uspehu tega koristnega tečaja. Ker bo imel razen kamnoseškega mizarski, zidarski in elektrotehnični oddelek, bo za našo mladino velikega pomena, a to seveda samo, če se bo pouk vršil v materinem, torej slovenskem jeziku. Primerni prostori z odgovarjajočo opremo so prvi pogoj za uspešen napredek. Za to mora seveda biti primerno poslopje. Staro šolsko poslopje niti delno ne odgovarja tej nalogi.
Ne le Nabrežinci, tudi okoličani so poznali in spoštovali našo izredno trdno grčo — nonota Babčevega. Kmetoval je in ribaril ter edino on je poznal povest prvotnega čolna — stare čupe. Ob svojem i. letu je podlegel in 4. t. m. je legel k svojemu večnemu počitku. Ta kraška korenina nam bo ostala v spominu, kot delovna, skrbna in poštena osebnost, ki se je globoko vrastla v svojo domačijo, doživljala spremembe, a vse svoje žitje posvetila svoji zemlji in morju. Lahka mu zemlja.
KRIZ
Smo že večkrat poročali, kako se določeni krogi zanimajo za naše brege. Ta del naše obale jim je izredno pri srcu, ne vemo če je to zaradi
njen« lepote, iz špekulantskih ali drugih nam še bolj nevarnih namenov. Prav gotovo bode marsikoga naša že prastara lastninska pravica na tem kosu obale. Agenti so stalno na delu in preži. Zdi se nam, da ima tudi tukaj svoje prste, če ne neposredno pa vsaj po ovinkih, tisti znani «nekdo», ki se zavzema za vpis naših kmetov v Consorzio agrario ali v združenje neposrednih obdelovalcev (Coltivatori di-retti). Kot slišimo, je nekaj posestnikov iz Cerovelj za to že pridobil, in to z obljubo, da jim bo to združenje izposlovalo obnovo v zadnji vojni požganih hlevov. Ta gospod je torej na tej stvari zelo zainteresiran. Ne moremo verjeti, da bi mu to narekovala njegova dobra in nesebična volja. Mi pa pravimo, da sta čut dolžnosti in odgovornosti nasproti svojim nerodnim interesom bolj plemenita kot pa zgolj kruhoborsko mešetarstvo. Mi smo glede svoje zemlje že povedali svoje mnenje in spet rečemo, da smo še toliko pametni in razsodni, da vemo, kaj pomeni in bo v bodoče pomenila naša zemlja za nas. Imamo jo za najbolj dragoceno rezervo, katere vrednost se lahko vsak čas dvigne. Mi to trenutno sicer zanemarjamo, a razmere se lahko spremenijo in nas prisilijo, da to popravimo.
V sredo sta Martin in Hor-tenzija Verginela obhajala 50-letnico zakonskega življenja. Vedno sta vršila svojo dolžnost nasproti svoji družini in narodu tako da jima to štejemo v častno priznanje. Ob priložnosti te svečanosti jima želimo še mnogo zdravih in mirnih let.
STEVERJAN
Tudi za nas je nastopilo pusto zimsko obdobje, ko moramo obsedeti doma pri zapečku in skušati opraviti vsa nujna popravila domačega orodja in čiščenja koruze ki nam ga nalaga to letno obdobje. V preteklih dneh smo očistili dobro tudi vinske stiskalnice in vse drugo orodje, ki smo ga rabili za pripravo vina. Trgovci so se že pričeli oglašati v naših domačijah. Cena vinu se vrti na debelo od 70 do 72 lir liter, na drobno pa seveda več.
Kot drugod je tudi pri nas postalo politično življenje bolj živahno glede na	občinske
in pokrajinske volitve. Od začetka se je zdelo, da bo morda prevladovala ena sama občinska kandidatna	lista, na
kateri naj bi bili najboljši možje naše občine, toda	prevelike
ambicije in zahteve SDZ so preprečile njeno vložitev, nekateri so pač hoteli še pred dozoritvijo pobrati	sadež, pa
čeprav ne bi bil na njihovem zemljišču. Vsekakor upamo, da bodo prejeli največ glasov tisti, ki jih prebivalstvo pozna kot aktivne in nikogar boječe ljudi, ki bodo znali povsod braniti interese naše občine
za
ekonomska
PROCRES
ilustrirana revija in družbena vprašanja
poljudno obravnava ekonomska, družbena In kulturna vprašanja, o katerih pišejo in govore priznani domači in tuji znanstveniki, kakor tudi znani novinarji. «Progres> vas seznanja v zanimivih reportažah z vsakovrstnimi dogodki doma in po svetu in je zato dostopen vsakemu človeku.
Tretja številka eProgresa», ki je prav zdaj v prodaji, obravnava uvajanje avtomatizacije in elektronike v industrijo ter kooperacijo in koprodukcijo med podjetji. Poleg tega pa prinaša «Progres» tudi več zanimivih sestavkov o uvajanju televizije pri nas in o stanju televizije v svetu sploh, o vseh teh vprašanjih govore ugledni domači in tuji strokovnjaki in znani novinarji.
četrta številka «Progresa> je že v tisku in se ukvarja predvsem s problematiko izvoza.
Revija je tiskana na umetniškem papirju, z ovitkom in prilogami v barvah, na formatu 23 x 34, na sto straneh in v srbohrvaščini. Revija ima tudi resume v angleščini, francoščini, nemščini in ruščini.
V prihodnjem letu bo revija tProgres» izhajala mesečno.
Za podrobne Informacije se obrnite na naše komercialne sodelavce ali pa direktno na uredništvo tProgresa», Ljubljana, Titova cesta 50 - Telefon 32-926. Poštni predal 413. Telegram: Progres Ljubljana.
KUPUJTE!
BERITE l
NAROČAJTE!
miljski občini
IIopisi iz miših krajev
Po
Foto M. Magajna
Tudi v miljski občini so v teku javna dela v okviru gospodarskega načrta in Se-iad. Razna dela so že dokončali; za prihodnji gospodarski načrt pa je občinska u-prava predložila važna dela za skupno vsoto 117 mlltjo-nov lir.
Med važnejše objekte, ki že služijo občinstvu, spada nova avtobusna postaja, kjer se ustavlja tudi trolejbus, ld yozi na progi Trst-MIlje.
Odkar je bila vzpostavljena
trolejbusna zveza s Trstom je dotok tujcev v Milje zelo naraste). Zaradi trolejbusa in večjega avtomobilskega prometa je bilo nujno razširiti in urediti cesto, ki pelje v to obalno mestece. Dela v tem predelu so skoraj že dokončana.
Stanovanjska kriza je tudi v miljski občini zelo občutena, zlasti zaradi dotoka novih prišlecev. Občinska u-prava posveča rešitvi tega vprašanja glavno skrb. Nekaj stanovanjskih hiš so že zgračili v Griži, zdaj pa gradijo 120 stanovanj pri Sv. Reku, za kar Je bilo odobrenih 260 milijonov lir.
Da b| še bolj podprli razvoj turizma, ki prinaša miljski občini lepe dohodke, bo-do v Starih Miljah, poleg starodavne romarske cerkve uredili prostor za parkiranje avtomobilov in razgledno točko. Od tod je namreč lep pogled na Trst in njegove okolico.
V Miljah dokončujejo zdaj gradnjo prostorne telovadnice, ki je zraven lepe stavbe osnovne šole, katero so zgradili pred nekaj leti. Za gradnjo telovadnice Je bilo določenih 40 milijonov lir. Poleg tega gradijo v Miljah tudi novo šolsko poslopje za srednjo šolo in strokovne tečaje z 28 učilnicami, za kar je bilo dodeljenih 124 milijonov lir.
Prav tako je bilo nujno razširiti in urediti obalno cesto ter obrežje iz Milj proti Sv. Roku. Za to delo je bilo odobrenih IS milijonov lir. V okviru Selad pa urejujejo tudi del obrežja od Sv. Roka proti Lazaretu, za kar je na razpolago 9 milijonov lir.
•qeflA*z
a ni qefnw a |pn> ofofnj -»jn ofpeziieucM '!iedO)|»Jd »fpeziieueit ipejez Rezom of os in ‘zod ofefiAEzdod p -Aeiap fepz ueouonop aj »f 'J|l Aouofium si qiuaooiop o||q »{ zen nz ‘afpcziieueM l»p |Azd 'efnesczdA e2a» mjoi as os lzeqzeH 'as izd Ipnj, afizezneiieit Aappazn zoq -eqasA a( BA|sieAiqazd oajs -AElpZ BZ USOaJBA O^IPA
as
D
mtmm
Kandidati liste naprednih Slovencev' v mestu Sorica
Lista naprednih Slovencev, katere znak bo kratica LN;S, se bo v Gorici predstavila s sledečimi kandidati:
1. dr. MERMOLJA Lambert, nosilec liste, Gorica 2 BRATUŠ Rudi (neodvisen), Gorica S. LUPIN Franc, Standrež
4. COTAR Ludvik, Gorica
5. NANUT Viljem, Standrež
6. MARUŠIČ Stanko, Standrež
7- PETARIn Vladimir, Standrež
8. BREGANT Vilma, Pod-gora
9. ČERNE Emilio (Miladin), Gorica
10. BENSA Anton, Gorica
11. MIKLUS' Karlo, Pevma
12. FIGELJ Mirko, St. Maver
13. CINGERLI Emil, Standrež
14. TABAJ Alojz, Standrež
15. KLANJŠČEK Milko, O-slavje
Danes govori Terracini v Tržiču
V Podturnu pa Silvino Po-letto — Matteotti bo govoril 24. novembra
Volilna kampanja na Goriškem se je uradno že pričela, dejansko pa se prične danes s prvimi zborovanji v Tržiču, kjer bodo nastopili prvi govorniki velikega »kalibra«. Ob 11. uri bo v kinematografski dvorani «Nazionale» govoril član centralnega komiteja KPI Umberto Terraci-ni. Za Krščansko demokracijo pa bo govoril tudi tajnik stranke Fanfani.
V Gorici bo prvo važnejše zborovanje organizirala KPI danes ob 11. uri v Podturnu, kjer bo govoril pokrajinski tajnik Silvino Poletto.
PSDI je sporočila, da bo tajnik stranke Matteotti prišel v Gorico že 24. novembra, kjer bo imel zborovanje, in ne v nedeljo 25. novembra, kot je bilo najprej sporočeno-
Delo občinskih podjetij v goriškem predmestju
Uredili so zbirališča greznic v Ul. Alviano, začeli z deli v Ul. Balilla, na Rojcah in kmalu bodo tudi v Ul. Croce, kjer so zelo zastarele higienske naprave
ZARADI UMORA TRGOVCA
Videmsko sodišče obsodilo jug. begunca na 23 let ječe
Tuljak in Blagojevič sta zaradi denarja ubila furlanskega posredovalca
V petek se je v Vidmu zaključil proces proti dvema jugoslovanskima beguncema ?1-letnemu Antonu Tuljaku in 23-letnemu Peru Blagojeviču, ki je v Nemčiji. Obtožena sta bila, da sta premišljeno ubila 46-letnega posredovalca Valentina da Zompicchia samo zato, da bi se prilastila velike vsote denarja, ki jima jo je pred umorom pokazal v neki gostilni.
Stirl dni so govorili državni pravdnik in branilci. Državni pravdnik je za oba begunca zahteval smrtno kazen, toda videmsko sodišče je kljub priznanju, da sta begunca storila zločin zaradi denarja, obsodilo Tuljaka na 23 let in 3 mesece, odsotnega Blagojeviča pa prav tako na 23 let in 2 meseca zapora. Obema so odvzete civilne pravice in bosta po izpolnjeni kazni stalno pod policijskim varstvom.
Katere liste so predložili v važnejših občinah Furlanije
V občini Tržič je hilo predloženih skupno osem kandidatnih list, ki predstavljajo vse glavne stranke. Svojo listo so predstavile KPI, PSI, PSDI, Krščanska demokracija, monarhisti, MSI, liberalci in republikanci.
V Gradiški je bila zavrnjena lista MSI. Socialisti n socialdemokrati predstavijo skupaj, KPI nastopi samostojno; nosilec liste KPI je Eli-gio Simsig.
V Krminu sta bili predstavljeni dve listi. Na prvem mestu je lista »demokratične fc-
notnosti«, sledi ji lista demokristjanov in vseh ostalih desničarjev.
V Zagraju so tri liste: lista «Ponte» predstavlja KPI, dalje sta še listi enotnih socialistov in KD.
Paskulinovo zdravje se vidno zbol)šuje
Zdravje Diodata Paskulina c Standreža, Ul. Livenza 5, e po poročilih iz bolnišnice idno zboljšuje. Najhujše po-kodbe si je pri padcu na 'ravniku, kjer ga je povozil eki avtomobilist, prizadel na lavi; prebil si je lobanjo in i pretresel možgane ter se otolkel po obrazu.
Lisla »ObčmsKG enotnosli» v io;dimili
Kandidati so	naslednji;
1. CESCUT Jožef, Sovod-nje
2. COTIC Ivan, Sovodnje
3. GULIN Ivan, Sovodnje
4. TOMSIC	Andrej,	So-
vodnje
5- TOMSIC Anton pok. I-vana, Sovodnje
6. TOMSIC	Anton	pok.
Antona, Sovodnje
7. PIPAN Andrej, Gabrje
8. KOSIČ Karel, Rupa
9- TOMSIC	Salomon	Jo-
žef, Rupa
1Q. MALIC Leonard, Peč
11. CERNIC Marij, Vrh
12. DEVETAK Bogomil, — Vrh
Volilni znak liste je klas,
tovarna, nakovalo in lopata v krogu.
VOZNI RED A VTOBUSA
na progi Gorica-Ljubljana-(Bled)
Avtobusna Ribijeva proga Gorica, Postojna, Ljubljana, Bled ima sledeč vozni red:
Lir	Od 15.11. ds 14. t.	Od IS. t. do 15 .9.	ki	POSTAJE	ki	Od 15. 11. ds 14. 6. fslrtsk	Od 15. 6. ds 15. 9.	Dinari««
	calrtsk	sobota					ssdelja	
	7.—	1330		Gorica	168	19.45		.		840 —
			7.05i	1335	2	p. Rdeči' hiša	166	19-40	—.—	——
	.		7.30	14.—	2	o. Rdeči hiša	166	19.15	—,—	—.—
190,—	8,—	1430	27	Ajdovščina	141	18.45	18.45	705—
240,—	8.10	14.40	34	Vipava	134	18.-5	18.35	670—
350.—	8.30	15—	50	Razdrto	118	18.15	18.15	590,—
435.—	8.45	15.15	62	Postojna	106	18 —	18,—	530,—
508 —	8.55	1525	72	Planina	96	17.50	17.50	480,—
610.—	9.10	15.40	87	Logatec	81	17.35	17.35	405.—
675 —	9.20	is.50	96	Vrhnika	72	17.25	17.25	360.—
800.—	9.45	16.15	115	p. Ljubljana	53	17 —	17,—	265—
800 —	945	16.30	115	o. Ljubliana	53	17,—	16.45	265—
980.—	—	17.—	140	Kranj	28	—.—	16.15	140—
1.175.-	—	17.45	168	p. Bled	—	—.—	15.30	—.—
Voznina po italijanskem ozemlju stane sedem lir kilome-r, na jugoslovanskem ozemlju pa po pet dinarjev kilo-eter. Vozili se bodo lahko samo potniki, ki bodo potova-čez mejo.
Rojstva, smrti in poroke
Od 11. do 17. novembra se ie v Gorici rodilo 11 otrok, umrlo je 11 oseb, oklici so bili 3, porok pa 5-
ROJSTVA:	Alfio	Brumat,
Catterina Specogna, N/ves Bla-son, Gabriela Camera, Renate Cociani, Marina Vigai, Clau-dio Parasiniti, Vanda Para-siniti, Doriana Bernardotto, Maurizio Hvalica, Cristiano Garra.
UMRLI SO; otroška vrtnarica 74-letna Anita Ortali, 22-letni mehanik Mario Conzutti, 70-letni upokojenec Antonio Provvidenti, 78-letna gospodinja Josipina Murovec vd. Nanut, 62-letna gospodinja Te-resa Boltar, vd. Petarin, 68-letna Avgusta Kuštrin vdova Franzot, 30-letna tekstilna delavka Jole Novello, 68-letna gospodinja Karmela Brajda por. Devetak, 60-letna vrtnarica Emilija Hlede, vd. Tror,-kar, 71-letna gospodinja Lu-cia Marega vd. Medeot, 70-ietna gospodinja Giovanna Bieber vd. Bacchetti.
OKLICI:	trgovec Radislav
Sain m šivilja Lina Mattiuz-zi, lekarnar dr. Felice Mun-gherli in uradnica Cvetka Ber-gagnini, kapetan italijan. vojske Vittorio Battan in univ-stud. Ava Malacrea.
POROKE; šofer Franc Per-solja in Letizia Culot, mizar Orlando Pacor in delavka I-lene Cappelletti, delavec Gia-como Colenz in Doriva Ma-tessig, agent javne varnosti Vincenzo Fusco in tkalka Jolanda Mughelli, mehanik Bruno Bastiani in prodajalka Bruna Zitteri.
Te dni bodo občinska podjetja dokončala gradnjo nove greznice v Ul. Alviano in bo tako omogočeno pokrajini, da dokončno uredi cesto, ki je izredne važnosti, saj vodi do mednarodnega bloka pri Rdeči hiši. Kot znano, bodo ob tej cesti, začenši z januarjem mesecem, podrli stavbe, ki so tik bloka in zgradili novo veliko poslopje, ki bo sprejelo vse policijske in finančne urade in za katerega bo
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves. dan in ponoči lekarna Pontoni - Bassi v Raštelu 27, tel. 33-49; do 12. ure pa je odprta lekarna Al-lessani, Ul. Carducci 12, tel. 22-68.
Lisl3 «0!iGinske enotnoslb v Dabeid
1. FERLETIC Jožef, Doberdob
2. GERGOLET Andrej, Doberdob
3. JARC Andrej, Doberdob
4. LAKOVIČ Rado I., Doberdob
5. LAKOVIČ Rado II., Doberdob
6. LAVRENTI Karel, Doberdob
7. BONETTA -Karel, Dol
8. PERIC Friderik, Dol
9. VIŽINTIN Viktor, Dol
10. FOCCARO Alojz, Jam-lje
11. PAHOR Jože, Jamlje
12. LAVRENČIČ Stanko, Poljane
Volilni znak je: klas, tovarna, nakovalo in lopata v krogu.
država potrošila 43 milijonov lir poleg ostalih stroškov, ki jih bo imela pri asfaltiranju cestišča za vozila, ki jih .ie vsak dan več ob državni meji pri Rdeči hiši.
Občina je tudi sklenila u-rediti higienske naprave v U-lici Croce in Ulici Sv. Antona, kar bi bilo glede na stara poslopja, ki so v tem kraju, nujno potrebno. Gradnja kanalov za deževnico in greznico v tem mestnem predelu bo stala občino 4 milijone 325 tisoč lir. Nič manj pomembna niso dela, ki jih je pred časom pričela občina v Ulici Balilla, tudi tu bodo obnovili naprave m zgradili nov zbiralni kanal za greznico v tem mestnem predelu.
Seveda niso pozabili na Rojce, katerim občina zaradi naseljenih beguncev posveča posebno pozornost. Tudi tu bodo občinska podjetja poskrbela za gradnjo kanalov /a zbiranje greznice in bo zato potrošila 17 milijonov 500 tisoč lir.
Lisla »OtiGinshe enoten« v
1. STEKAR Slavko
2. HUMAR Jožef
3. KLANJŠČEK Ciril
4. KOMIC Franc
5. KORSIC Jožef
6. MACUS Anton
7. MACUS B'ranc
8. PLANISCEK Karel
9. ROŽIC Jožef
10. STEKAR Bruno
11. VOGRIČ Anton
12. VOGRIČ Just
Volilni znak je: grozd s krampom v krogu.
— KINO —
CORSO. 14.30:	«AJeksander
Veliki«, F. March, R. Burton, C. Bloom, v cinema-scopu.
VERDI. 14.30: «Mož v sivem«. G. Peck.
VITTORIA. 15.00:	«Princ i
rdečo masko«, M. Ficre.
CENTRALE. 15.00:	«Pesem
emigranta«, L. Tamli.
MODERNO. 15.00: «Norosti».
Naš tedenski
p r e g / e d
(Nadaljevanje s 3. strani)
:	d:!::::::
:s	Jjjjjjj
m mm
	
Kratke iz Melbourna
Hruščeva, Kaganoviča in Mi-kojana v Varšavi, ki so prišli z namenom, da rešujejo položaj zagovornikov omenjenega sistema na Poljskem in s kakšnim argumentom jih je Gomulka prepričal, da so opustili to anahronistično zamisel in se vrnili v Moskvo.
Na Madžarskem pa so se stvari, na žalost» razvijale drugače. Mož, ki bi bil verjetno mogel preprečiti kata-strojo, je bil v grobu, Nagy pa ni znal povedati prave besede ljudstvu, ki je zanj manifestiralo; nepremišljen poseg sovjetskih čet pa je končno pokvaril vse. Sicer pametni in politično ustrezni programski proglas Nadarjene vlade je na žalost prišel na sovjetskih tankih-Med vlado in ljudstvom je nastal prepad, psihološko in politično povsem nujna posledica vseh dotedanjih napak in prejšnjih kriminalnih blaznosti madžarskih stalinistov.
Iz te zagate je le ena pot: sestaviti novo vlado z najširšo ljudsko osnovo, s sodelovanjem vseh tistih političnih sil, ki imajo zaslombo pri ljudstvu in ki pristajajo načelno na splošen okvir socialistične družbene ureditve.
Iz tragičnih dogodkov na Madžarskem pa se v vsej
Naš volilni urad
Od ponedeljka 19. t.m. pa vse do volitev dne 16. decembra bo deloval v Gorici, Ul. Ascoli 1-., volilni urac’ za «Listo naprednih Slovencev« in za liste »Občinske enotnosti«. Urad bo odprt vsak dan od 8. do 19. ure- V njem bodo naši volivci prejeli vsa potrebna pojasnila.
svoji ostrini pojavlja dilema: ali dosledno nadaljevati borbo za družbeno desta-linizacijo tako v Sovjetski zvezi, kakor tudi v onih deželah, ki se jih je destalini-zacija komaj dotaknila, ali pa nadaljevati s staro prakso, ki je spravila že toliko zavestnih borcev za socializem v prerani grob, in ki bi povzročila nujno nove madžarske tragedije.
Ta dilema pa velja le za tiste sovjetske voditelje, ki jim je žal za edobrimu star rimi časi« in za nekatere voditelje komunističnih partij na Zapadu, kajti za resnične socialiste je ta dilema nerealna in nesmiselna.
d. h.
O Na mitingu med Američankami in Avstralkami so bili doseženi trije avstralski rekordi. 17-letna Avstralka je skočila v višino 1,727, Američanka Brown je vrgla disk 46.947, na 200 m pa je Američanka Cutlebert dosegla čas 23"4.
O V olimpijskem naselju se je nastanilo že 3843 atletov iz 58 držav.
O Iz Hamburga je včeraj odpotovala v Melbourne 4. skupina atletov obeh Nemčij. Z njimi je odpotovalo tudi 10 Jugoslovanov. Zadnja skupina Nemcev odpotuje danes.
O Jugoslovanski atlet Mu-goša se je na treningu v olimpijskem naselju poškodoval na nogi in bo moral 10 dni počivati. Upa, da bo lahko nastopil.
O Sovjetska košarkarska reprezentanca je v trening tekmi premagala moštvo države Victoria s 124:37. Močan Vtis na 6000 gledalcev je napravil sovjetski kolos Kruminin.
O Ameriški rekorder v skoku s palico Bob Richards je na treningu zaporedoma zrušil letvico vse do višine 4,41. Preskočil pa je višino 4,495. Richards je izjavil, da bo na olimpiadi začel skakati pri višini 4.20. Zdi se, da je Richards izven forme.
O Ameriško vaterpolo moštvo je v trening tekmi premagalo italijansko olimpijsko moštvo s 5:1. Italijani so nastopili brez poškodovanega Puccija, toda z vsemi ostalimi igralci. Prikazali so zelo slabo igro.
O Sovjetsko olimpijsko nogometno moštvo je premagalo avstralsko enaistorico s 15:1 (7:0). Pri zadnjem golu se je avstralski vratar onesvestil ker mu je ostro streljana zoga priletela naravnost v glavo.
G Prvo zastavo v otvoritvenem defileju bo nosil grški skakalec s palico George Ru-banis.
O Uradno žrebanje za lahkoatletske discipline bo jutri.
O Madžarska je v zadnjem trenutku prijavila Taborija tudi za tek na 1500 m.
O ZDA in Sovjetska zveza sta se dogovorili za izmenični nastop lahkoatletskih reprezentanc v SZ in v ZDA. Prvo srečanje naj bi bilo prihodnje leto v Moskvi, drugo pa 1.	1958 v ZDA. Dogovor je
za sedaj ustmen, v kratkem pa ga bodo tudi podpisali.
O Na prijateljskem sestanku ameriških in sovjetskih atletov so pili vodko in avstralsko vino ter si izrekli prijateljske zdravice.
PLAVANJE
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA gostuje danes 18. novembra ob 16. in ob 20. uri z Gogoljevo komedijo
ŽENITE
Nastopilo bo v prosvetni dvorani na Korzu Verdi 1. Prodaja vstopnic danes v kavarni Bratuž in eno uro pred pričetkom predstav
Nov evropski rekord za ženske na 400 m proslo
NAARDEN, 17. — 16-letna Holandka Corry Schimmel je včeraj postavila v 25-metr-skem bazenu v Naarden-Buv sumu nov evropski rekord na 400 m prosto s časom 4’58”. Prejšnji rekord, ki je trajal 16 let, je imela Danka Hve-ger s cascm 5’00”1. Svetovni rekord na tej progi ima Avstralka Crapp s časom 4'47”2
ODLIČNI REZULTATI NA MITINGU VBENDIGU
NOV SVETOVNI REKORD v teku na 120 yardov z zaprekami
Dosegel ga je Amerikanec Davis s časom 13 3 - O'Brien vrgel kroglo 18.50 m
BENDIGO, 17. — V Bendi-gu, 170 km od Melbourna je bil zanimiv predolimpijski lahkoatletski miting z udeležbo številnih najboljših olimpijcev. Doseženih je bilo več odličnih rezultatov med katerimi nov svetovni rekord v teku na 120 yardov z zaprekami ter izenačen svetovni rekord v teku na 100 yardov. Tehnični rezultati so bili naslednji:
100 yardov: 1. Leamon King (ZDA) 9”3 (izenačen svetovni rekord), 2. Ira Murchison (ZDA), 3. Abdul Khalio (Pakistan). Kopje: 1. Egil Daniel-sen (Norv.) 71.60, 2. Phil Con-ley (ZDA) 70.12, 3. Ben Garcia (ZDA) 68.70. Troskok: 1. Nil Mohinder Singh (Indija) 15.386,	2. Ira Davis (ZDA)
15.08,	3. Lawrence Ogwang
(Uganda) 14.909.	880 yardov
(I. serija). 1. Arni Sowell (ZDA) 1'49”3, 2. Audun Boy-sen (Norv.), 3. D. Boon (Av-stral.). 880 yardov (II. serija);
1. Lon Spurrier (ZDA) 1’53”
2. Jerome Walters (ZDA), 3. Sohan Singh (Indija). 300 yardov (I. serija): 1. Jos Cul-breath (ZDA) 30”5. 300 yardov (II. serija). 1. Mohammed Aqoob (Pak.) 31’7. Palica: 1. Eeles Landstrom (Fin.) 4.47, 2. George Mattos (ZDA) in Bob Gutowski (ZDA) 4.368. Krogla:	1. Parry 0’Brien (ZDA)
18.50,	2. Bill Neider (ZDA
17.98, 3. Ken Bantum (ZDA) 17.48. Daljina: 1. Neville Priče (J. Afrika) 7.51, 2. Ram Mehar (Indija) 7.27 . 440 yar-dov (I. serija): 1. J. W. Mash-burn (ZDA) 48”2, 2. Lou Jones (ZDA). 440 yardov (II. serija):	1. Charles Jenkin-s
(ZDA) 48”, 2. Milkha Singh (Indija). 440 yardov (III. serija): 1. Tom Courtney (ZDA) 47"3, 2. Lon Spurrie (ZDA).
KINO SKEDENJ
predvaja danes 18. t. m. ob 16. uri barvni film Metro Goldvvin Mayer:
»CIGAN«
V ponedeljek 19. t. m. ob 18. uri barvni film
Gospodje, vstopite!
Igrajo: Aldo Fabnzi in Peppino De Filippo
Višina:	1. Charles Dumas
(ZDA) 2.057, 2. Stig Pettersson (Šved.) 1.955, 3. Patrick Etolu (Uganda) 1.955,	4. Vernon
Wilson (ZDA) 1.955. I milja:
1. Ron Clarke (Avstral.) 4’10”2,
2. Arnie Sowell (ZDA) 4’11"8. Štafeta 4x110 yardov: 1. ZDA (Murchison, King, Stanfield, Morrow) 41”5,	2. Pakistan
(Khaliq, Aziz, Sharif Butt, Ra-zak) 41”7. 120 yardov zapreke (I. serija):	1. Jack Davis
(ZDA) 13”3 (nov svetovni rekord). 2. Lee Calhoun (ZDA),
3. Miloon Campbell (ZDA). 120 yardov zapreke (II. serija): 1. Ghulam Razak (Pak.) 14”3, 2. Peter Hildreth (V.B.). 2 milji: 1. Gordon Pirie (V.B.) 8’51”2, 2. BiH Dellinger (ZDA) 8’52”2. 3. Maiyoro Nyandika (Kenija) 8’52”8. 220 yardov: 1. Bobby Morrow (ZDA) 20”9,
2. Andv Stanfield (ZDA), 3. Ben Nduga (Uganda). 6 milj: 1. Anentia Arere (Kenija) 30’21”3, 2. Dick Hart (ZDA),
3. J. Davey (Avstral.).
HOKEJ NA LEDU
MILAN, 17. — Včeraj se je v ledeni palači začelo tekmovanje v hokeju na ledu za pokal Pavoni. V prvi tekmi je moštvo Young Sprinters iz Neushatela premagalo Bolzano s 4:2, v drugi pa Milan-Inter švicarsko moštvo Ser« vette z 10:2.
NOGOMET
Jugoslovanski nogometaši odpotovali na Angleško
ZAGREB, 17. — Včeraj j« odpotovala iz Zagreba slovanska nogometna repre zentanca, ki se bo P°merila 21. t. m. v Glasgowu s Škotsko in 28. t. m. z Anglijo Londonu. Odpotovali so: Bea-ra:	Belin, Stankovič, Tasič.
Horvat, Boškov; Petakov®. Milutinovič, Ognjanov, Vukas Zebec in rezerve: Kralj, Crnkovič, čonč, Toplak in * kov.
V svoji zadnji trening mi so reprezentanti premaga člana I. conske lige Tresf:|e,11 ko z 8:1. V prvem polčasu
Društvo slovenskih srednješolcev priredi d a n * *<
18. t. m. ob 9. ur ŠP°""° srečanje s Prosvetnim Of štvom «S. Škamperle* v
odbojki, šahu in namiznem tenisu.
Vabljeni.
je na mestu centra 'graL^1<b plak. Reprezentanti so kU težkemu terenu in razmer dobremu nasprotniku
zali odlično igro, kar ve ^ predvsem za napad. Go e dali: Ognjanov 4, Toplak: * Vukas in Petakovič po enes • Najboljši v napadu je bil kas, ki je streljal iz vsakeg položaja.
Odgovorni ureanne STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • rtl1
KOŠARKA
KIN0PR0SEK-K0N10VEL
predvaja danes 18. t. m. 16.30 uri VVarner Bros barvni film:
'Beli napadalec”
Igrajo: Maureen 0’Hara in Mcdonald Catey
Jugoslavija A-PoljskaB 64:58
VARŠAVA, 17. — Jugoslovanska reprezentanca v ko-1 šarki je včeraj v Varšavi premagala B reprezentanco Poljske s 64:58 (36:29). Tekma ni bila lepa toda zelo razburljiva in napeta. Moštvi sta se kar desetkrat menjali v vodstvu. Najboljša pri Jugoslovanih sta bila Loci in Radonič. Četrto in zadnjo tekmo na Poljskem bodo Jugoslovani odigrali ponovno proti B reprezentanci Poljske v Krakovu.
Kino v Križu
predvaja danes 18. t. m. ob 17. uri film:
«M A L A G A»
Igrajo:	Maureen - O’
Mcdonald - Carey
predvaja danes 18. t. m. z začetkom ob 15. uri barvni Iilm cinemascope:
MIMO US0DE»
Igrajo: GLENN FORD — ELEONOR PARKER V ponedeljek ob 18. url ponovitev istega lil®*
HOKEJ NA KOTALKAH
PARIZ, 17. — Drugi dan tekmovanja za «Latinski pokal« v hokeju na kotalkah, je Italija premagala Španijo s 4:3, Portugalska pa Francijo s 7:3.
Zadnji dan je Italija premagala Francijo z 2:1, Portugalska in Španija 1:1. Končno prvo mesto je osvoji'a Italija.
[ambreHa,
48 ec*
Ciclomotor . pogon z verig0
Cena 76.000 lir
Zastopnik za Gorico in pokrajino
A. MEROLLI
GORICA - Ul. Garibaldi 5 - Telefon 2723
DOBRIČA ČOS1Č:
Sedem dni
\ Budimpešti
(Nadaljevanje s 3. strani)
ki je preplavila tanke, topove in strojnična gnezda? Zamudil bom, ne bom prišel o pravem času v hotel. Toda to je mogoče videti samo enkrat v življenju. Grem, ustavim se, rjovenje je peklensko; «Hura, hura!« Vprašam, kakšne parole kličejo. Povedo mi, da zahtevajo demonstranti takojšnjo izpustitev vseh ujetih in pozaprtih upornikov. Ljudje gredo čez most in se ne ozirajo. Pa vendar le niso vsi ti ljudje pogumnejši od mene. Med njimi so starci in ženske. To si mislim, zdaj Že popolnoma prost srbskega in jugoslovanskega občutka hrabrosti in vzvišenosti, ker j* to ljudstvo čudežno pogumno, tako pogumno, da bom po vrnitvi domov dejal: »Srbi, ne trkajte se na prsi in ne bahajte se z junaštvom. V Budimpešti sem videl pravljični pogum«. Se nikoli nisem sli-
šal tako ogorčenega in tako zaglušnega kričanja kakih 20 tisoč ljudi, ki so se razlili po nabrežju za parlamentom, sovjetski tanki pa so se utopili v tej razžarjeni, težki in grozljivi temačnosti. Kakšna so to srca, ki so na čelu sprevoda šla proti tankovskim cevem! Radijski zvočniki oddajajo govor Kadarja in Nagyja, sporočila in glasbo, toda ti ljudje ki zahtevajo osvoboditev ujetih upornikov, tega ne slišijo. Potem vidim, kako iz stavbe — pravijo, da je ena izmed stavb ministrstva za notranje zadeve — prihaja en človek za drugim, pravzaprav ne prihaja, ampak ga množica nosi »a rokah. Sovjetski vojaki stoje na tankih mirno, toda previdno. Pomirilo se je, si mislim bolj z gotovostjo. Le da se ne morem otresti občutka, da ie vse to gora streliva in da se lahko spet raztrešči. Ali morajo biti prav nocoj izpolnjene vse zahteve množice? Težko in nevarno. V vsakem primeru strašna nevarnost za obe vojskujoči se strani. Kdo ve, za kaj vse se bodo bojevali in za kaj so se bojevali ti ujetniki. Vračam se proti hotelu in premišljam, da sem zdaj sam, ker je moj vodnik
odšel domov, noč je, minila je šesta ura. Čeprav menim, da je najslabše mimo, ne morem biti gotov, da bodo že nocoj ukinili prepoved o streljanju brez opozorila na vse. ki se po šesti uri znajdejo na ulicah. Ne morem teči. Prekleti novi čevlji in ti trapasti koničasti čevlji, ki se nikakor ne prilegajo pešcem z visokim nartom. Ko grem mimo parka, se pojavijo iz grmovja trije ljudje in mi nekaj strogo govore po madžarsko. Nekako zajecljam, in to po madžarsko, da ne znam madžarsko. Spregovorijo po angleško, jaz jim pa povem, da sem Jugoslovan.
«Bravo», bravo!« me potreplja po rami človek in šele takrat opazim, da drži v roki ročno strojnico. Eden mi ponudi cigareto. Seveda sem jo prižgal, se jim zahvaljeval in jih pozdravljal kar po srbsko.
Ta malenkost me nič r.e ovira, da ne bi, zadovoljen, da sem nekaj ur na ulicah videl trenutek uporniškega mesta, vendarle takole razmišljal: to je upor na. Madžarskem, s strastno željo in pripravljenostjo na vse, da bi bila izvojevana nacionalna neodvisnost. Na tej poziciji se
bojujejo komunisti in tisti, ki so proti socializmu — hor-tijevci in druge desničarske sorte. Ne poznam odnosov sil v uporniški fronti, prepričan pa sem: na dnevni red teh barikad se bo moralo postaviti vprašanje oblasti. Kdo jo bo dobil? Kdo bo zmagal v tem najusodnejšem obračunu? Seveda se bo ta začel šele takrat, ko se bodo sovjetske čete umaknile. tNjihova navzočnost, vsaj za zdaj, ne nudi večjih možnosti za ostrejšo ideološko diferenciacijo v uporniških vrstah. Ne poznam nobenega dejstva, ki bi mi dokazovalo, da delavski razred ni voljan braniti nacionalizacije tovarn in drugih temeljnih postavk socializma. Madžarska mora zdaj sprejeti Nagyja in Kadarja kratko malo zato, ker nima druge izbire. Nima boljših ljudi v tem položaju. Ko bi bilo drugače, mar bi bila zdaj Budimpešta tiha? Ne, ni tiha. Sliši se kričanje demonstrantov, manifestantov, kdo ve, kaj so zdaj. Slišati je tudi tanke, ki gredo čez donavske mostove.
V hotelu je dobro razpoloženje. Vsi menijo, da se ie upor pomiril in da bo Radarjev in Nagyjev razglas zado-
voljil uporniške množice. Direktorji «Jugodrva» Mučalo, Čirič in Ninkovič so zelo zadovoljni, ker pogodba, ki so jo podpisali z nekim madžarskim podjetjem 23. oktobra dopoldne, ne bo razveljavljena.
Poljski pesnik Wazyk mi izčrpno pripoveduje o boju, ki ga je Vodil proti stalinizmu v književnosti v zadnjih letih, čeprav je nil tudi sam prej v zablodi. Ponosen je na ta svoj boj. Pravi pa tole:
»Jugoslavija je avantgarda. Ona je prva začela in ima zgodovinsko zaslugo. Nato pa smo mi, Poljaki, v ugodnejših pogojih, toda pametno in složno.#
Sovjetski profesor zgodovine mi zaskrbljeno pripoveduje: «Tukaj ne vidim poti v socializem. Tukaj ne more biti socializma. To je buržoazni nacionalizem in nič več.«
Ne strinjam se z njim, čeprav mu ne ugovarjam. Noč pa je bila nenavadno tiha m meglena. Pišem v zvezek doživljaje teh zadnjih ur.
26. OKTOBER, PETEK
Zbudijo me težke strojnice in topovi. Morda se je najhujša bitka, odkar se je bil
Upal sem, da bom lahko šel danes v mesto, brž ko bom vstal, da se bom lahko sprehodil po ulicah, po katerih so se vodile bitke, hotel sem celo obleči novo obleko, pa me je postalo sram. Gnusno« in žaljivo. Ker so bolnišnice polne ranjencev in je Budimpešta v črnih zastavah. Jutro je čemerno in ni videti drugega brega Donave.
Problem: zakaj se bojujejo tudi po Kadarjevem in Na-gyjevem razglasu, ki jamči izpolnitev vseh revolucionarnih in nacionalnih zahtev demonstrantov in upornikov? Zakaj se bojujejo, ko so vendar izvojevali zmago? Ali so razjarjeni zaradi žrtev, ali ne verjamejo obljubam, ali so to zdaj zares sile kontrarevolucije, ki hočejo zdrušiti ne stalinizem, ampak hočejo vzpostaviti kapitalistični sistem in povrniti hortijevsko Madžarsko. Tolikšna podpora ljudstva, ki jo uživajo uporniki, napoveduje dolg boj. Kje so člani madžarske partije? Koga zdaj oni podpirajo? Vsa ta vprašanja so naivna, ker sem popolnoma prepričan, da partija madžarskih delovnih ljudi ni sposobna v tem trenutku za nobeno resno politično akcijo, O usodi Madžar-
ske odločajo zdaj topovi in tanki. Navsezadnje, če se napredni Madžari ne bodo organizirali, če ne bo prenehala oborožena borba, bo o usodi Madžarske odločala sovjetska vlada.
Tujci se pripravljajo na beg. Kolona dvajsetih avtomobilov z majicami in podobnimi belimi krpami, pritrjenimi na radijske antene, je pripravljena za pot v Avstrijo. Z njimi bi radi odpotovali tudi tovariši iz podjetja «Jugodrvo». Nočem iti z njimi. Jaz sem gost v tej državi. Inštitut za kulturne zveze s tujino sprejema vse račune, ki jih z lahkim srcem podpisujem natakarjem. Nočem oditi, dokler se to ne konča. Z milijoni ljudi, ki so v večji nevarnosti kot jaz, bi vsaj v hotelu na Margit Si-getu rad poslušal vsaj streljanje v Budimpešti. Popolnoma priseben sem in gotov samega sebe. Sicer pa je tudi mojih dvanajst strani, ki sem jih bil napisal, da bi jih prebral v Budimpešti, umestnih.
Pride moj tolmač in mi prinese «Glas ljudstva«, glasilo madžarskih sindikatov, ki sporoča, da bo ustanovljena nova vlada Imra Nagyja, revo-
lucionarna vlada, ki pa bo imela za člane tudi nepartij-ce. Časopis je priobčil resolucijo, ki jo je bil Imru Na-gyju izročil sekretar madžarskih sindikatov in sekretar pokrajinskega komiteja nekega velikega industrijskega rajona. Ta resolucija zahteva od )Nagyjeve vlade tole: 1. da se sovjetske čete do 1. januarja umaknejo iz Madžarske; 2. izstop iz varšavskega pakta; 3. enakopravni odnošaji in revizija vseh gospodarskih pogodb s Sovjetsko zvezo in drugimi državami: 4. zvišanje plač za 15 procentov in določitev maksimalne plače do 3500 forintov; 5. ustanovitev delavskih svetov v tovarnah; 6. madžarski uran naj služi interesom Madžarske; 7. parlament mora postati dejanska izvršna in zakonodajna oblast v državi; 8. amnestija vseh upornikov in politični azil na Madžarskem za vojake sovjetske vojske, ki so se pridružili upornikom; 9. žrtvam upora mora nuditi materialno pomoč država; 1Q. iz vrst delavcev in delovnih ljudi je treba organizirati varnostne oddelke za vzdrževanje reda in miru v državi; II. treba je sklicati sestanek zastopnikov mladine in de-
lavcev, na katerem naj dogovorili o skupnem na je panju v boju za rešev ^
najbolj perečih Proh!em°V0e' državi; 12. treba je vodi i odvisno zunanjo politiK0 politiko sodelovanja 1 VS^o‘ državami; 13 madžarski ^ dikati se morajo odslej ^ati novati «Svobodni s’n 0{S Madžarske«; 14. vlada ^ takoj razložiti dejanski P i)i žaj madžarskega gospod3 ^ in povedati resnico o 8	j5,
darskih vprašanjih držav 'sg javno je treba soditi F3 ^ in visokim funkcion81
AVH za zločine, ki^ ^gijai 16. AVH in njegovi °^gije
A V JI e,tX ilUl lIlCi	.	.J
bili zagrešili v dobi Ra .vj odde
■o)0
morajo takoj odložiti in biti razpuščeni. ^ 5e Ta časopis poroča, vSe®1 Imre Nagy strinja z ■ i v temi zahtevami, in da javil, da bo danes d° sV, najste ure preosnova^^^pjs revolucionarno vlado, c»b piše o položaju v bolnl j ga in o požaru v muzejO; ^ei-kljub vsem naporom s*a(jžsf' no niso pogasili. Gori ® tgiri ska zgodovina. Ali se M9’ začenja nova zgodov® džarske?