štev. 4 Ptuj, dne 2. februarja 1962 CENA 20 DIN Letnilc XV. »Tednik« izhaja pod tem skrajšanim ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na predlog abčinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim finausiraiijem Odgovorni urednik: Anton Bauman Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št. 604-19-1-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celotna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za inozemstvo 1500 din VEC SREDSTEV za stanovanjsko izgradnjo ManovanjsKa graaiiev v mestu in na podeže- lju predstavlja eno izmed važnih postavk per-' spektivnega razvoja v razdobju do 1965. leta. V celoti bo lahko uresničesia le ob zridostnih sred- stvih iz občinskih skladov, sredstev gospodar- skiih organizacij in zasebnikov. v zadnjih petih letih smo sicer zgradili v naši komuni 904 stano- vanj, kljub temu je stanovanjsko vprašanje še vedno najbolj pe- reče. Hitro spreminjanje struk- ture v korist mestnega prebival- stva, razvoj industrije in trgovi- ne, rast središč Ptuja. Kidriče- vega, Majšperka in Gorišnice ter- jajo nujno pospešen razvoj druž- benega standarda. V bodoče naj bi veljal poseben poudarek gra- ditvi stanovanj v Ptuju, kjer bo tudi v perspektivi prebivalstvo vedno hitreje naraščalo. Predvi- deno povečanje narodnega do- hodka, plač in prcduktivnosti bo zahtevalo izboljšanje življenjskih pazmer prebivalstva v naši kcrnu- ni. Hiter gospodarski razvoj bo terjal še večje izboljšanje vseh služb s področja družbenega standarda, zlasti tistih, od kate- rih so v največji meri odvisne življenjske razmere prebifvalstva. Zato je treba večja sredstva vla- gati v stanovanjsko izgradnjo. Vsa raz|x>ložljiva sredstva je tre- ba čimbolj usmerjati v zidavo racionalnih stanovanj, ki bodo po površini in opremi br^je ustre- zala potrebam in zmožnostim sta- novanjskih uporabnikov. LoiktacIJe gradenj Predhodno bodo morale biti do- ločene dobre lokacije. Od teh je največkrat odvisna ekonomičnost, hitrost gradnje in povezanost z ostalimi dejavnostmi. Zato je v osnutku predvidena novogradnja na raznih zazidalnih okoliših: V Trubarjevo ulico stanovanjske bloke Novogradnja stanovanjskih blo- kov družbenega sektorja bodo v zazidalnem okolišu ob Trubarjevi ulici v Ptuju. Tam bo zgrajenih 210 družinskih stanovanj, nova osemletna šola in otroški vrtec. Te gradnje bodo predvidoma kon- čana do leta 1964, 9.3 stanovanj bo zgradilo TGA Kidričevo in 117 občinski stanovanjski sklad ob podpori ostalih gospodarskih or- ganizacij in ustanov. Še nekaj poslovno- stanovanjskih zgradb po mestu Ostale gradnje družbenega sek- torja bedo v ožjem predelu me- sta: v Masarykovi ulici v povezavi z novim hotelom, nasproti »Be- lega križa« v Lackovi ulici je predvidena reprezentančna po- slovno-stanovanjska zgradba. Do- končati bedo morali še stanovanj- sko zgradbo v povezavi sedanje KB v Ptuju. Zaključiti bo treba tudi zazidalni okoliš v Ciril-Meto- dovem drevoredu, kjer bosta zgra- jena še dva stanovanjska bloka z 72 stanovanji. Predvidena je rsemetažna stolpnica na Ljuto- merski cesti. Te gradnje bodo po- tekale vzporedno z gradnjami v Trubarjevi ulici. Volkmarjeva ulica - nov zazidalni okoliš Občinski stanovanjski sklad pri- pravlja načrte za nov zazidalni okoliš v Volkmerjevi ulici, kjer bo približno 500 novih stanovanj, k-, bo naselje zaključeno. S temi gradniami bomo pričeli šele v le- tu 1964. Učlteljslci domovi na podeželju Novo-gradnje na podeželju za stanovanja prosvetnega in zdrav- stvpnena kadra predvidevamo v perspektivnem planu stanovanj- ski devptorček v Vidmu, stano- vanjski šoeitorče^k v Podlehniku in MarkovciJi. . Zasebne hišice še dalje* ob Mariborski cesti in pri hajdinski postaji Gradnje zasebnih hiš bedo še vnaprej ob žeJezniški postaji Haj-^ dina in ob Mariborski cesti. Na^ novo j3 določena lokacija za lepše in večje hišice v centru Ptuja ob Rajčevi ulici in Med vrti. Manjša stanovanja z zmerno najemnino Razpisana anketa o potrebah po stanovanjih, katero je izpolnilo 900 prebivalcev, je odkrila vrsto značilnosti. Prosilci stanovanj zahteva.io največ dvosobnih sta- novanj in takšnih, kjer ne bi bila visoka najemnina. Med prosilci jfe največ delavcev, ki imajo po- vprečne mesečne prejemke. Ta anketa in ostala opažanja na te- renu so pckazala, da je treba v ptujski komuni graditi: 20 % enosobnih, 50 % dvosobnih in 30 % trosobnih stanovanj. Vorculmo pri opremi Pri gradnjah mcramo upošte- vati zmožnost stanovalcev in za- to ne smemo opremljati stano- vanja z drago opremo, ki stano- vanja ter najemnino samo draži. V letih 1961—1965 bo zgrajenih 1059 neivih stanovanj z 52.627 m' koristne stanovanjske površine: od tega 403 stanovanja iz sred- stev občinskega stanovanj- skega sklada, 141 stanovanj iz sredstev go- spodarskih organizacij in 515 stanovanj iz sredstev za- sebnikov in delno iz kreditov. 14.854 stanovanj za 63.603 prebivalce v občini Ptuj je 63.603 prebi- valcev in 14.854 stanovanj s 636 705 m- stanovanjske površine. Tako pride na prebivalca naše komune 10 m- koristne stanovanj- ske površine ali 4,3 stanovalce na eno stanovanje. Kct kaže, bo leta 1965 v naši občini 15.913 stano- vanj s 689.332 m''' koristne sta- novanjske površine ali na prebi- valca 10,8 m''' koristne stanovanj- ske površine in 4 stanovalci na eno stanovanje. Dotrajale hiše - zasilna stanovanja s tem porastcm stanovanj, sta- novanjskega vprašanja še ne bo- mo rešili, pač pa ga le za silo omilili. Čeprav se hitro bližamo evropskemu povprečju, ki znaša 12 m- koristne stanovanjske po-, vršine na prebivalca, bomo P"] nas še vedno deficitni s stano-5 vanji, posebno š.e v Ptuju, kjer predstavlja poseben problem ve- liko dotrajalih starih stanovanj- skih hiš. Te so začele propadati zeiradi dotrajaksti in so deloma ali popolncma neprimerna za sta-' novanja. Nad 2 milijcfrdi za stanovanjsko graditev v planiranem razdobju ho za stanovanjsko izgradnjo na razpo- lago 2.058 milijonov dinarjev vseh družbenih sredstev in okrog| 515 milijonov dinarjev zasetaih sredste"/. Družbena sredstva bedo predvidoma zagotovljena iz sle- dečih' 'virov: v milijonih — Občinski stanovanjski sklad P tuj 1.338 — gosipodarske organizacije za la st. gradnje 351 — gospodarske organizacije in u stanove za niakuip stanovanj iz občinskega stan. skleda 22 — posojila iz republiškega stano van.jskega sklada 147 SKUPAJ 2.058 Največ sredstev iz občin- skega stanovanjskega sklada Ta sredstva bedo uporabljena v naslednje namene: 1.322" milijonov ali 77,5 »/o za neposredno gradnjo stanovanj, kj'er bo investitor občinski stan. sklad, 60 milijonov a!li 3,5 "/0 za posojilo osebam v delovnem raz- mierju, 50 milijonov ali 2,9 "/n za posojilo hišnim svetom, 81 mili- jonov ali 4,7 "/o za ožjo komunal- no ureditev, 135 milijonov ali 7,9 "/o !za gradnjo poslovnih pro- storov, 18,5 mali.jonov ali 1,1 "/o za izredno posojilo novi tovarni ste- kla »Kremen« Novo mesto, 18,4 milijonov aili 1,1 "/o za stroške sklada za 351 milijonov gospo- darske organizacije za lastno gradnjo. 351 milijonov iz sklada TGA Kidnčevo in kombi- nata Ptuj Sred.stva 351 mili.jonav bosta vktžila predvsem TGA Kidričevo in Kmetijski kombinat Ptuj v lastne gradnje kot največje in najmočnejše gaspodarske organi- zacije v naši komvmi. Ostele gos- podarske organizacije, ustanove in zavodi bodo reševali svojo sta-j noivanjsko politiko z zakuipomtlj stanovanj pri občinskem stano-; vanriskem skladu. Teko so že de- lale v prejšnjih letih. V perspek- tivnem razdobju računamo, da bo- do sredstva iz gosipodarskih or- ganizacij, zavodov in ustanov znatno 'večja kot so bila doslej glede ne ugodno delitev dohodka,. Sredstva, ki jih vlagajo v privat- ne gradnje stanovanj zasebniki, bodo, kot kaže dosegla enako vi- šino tudi v naslednjih petih letih. 50 milijonov dinarjev posojil hišnim svetom v naslednjih petih letih pred- videla ta plan 50 milijonov di- narjev posojila hišnim svetom za večja octpravila starih stanovanj. K tem sredstvom je treba prišteti še sredstva, s katerimi razpolaga (Nadaljevanje na 2. strani) Zvezni poslanec tov. Zoran Polič v Kidričevem Medtem ko prihajajo iz Wa- shingtona dobre vesti o poizkusih zbližanja med ZDA in SZ — zet premiera Hruščeva je bil te dni gost v Beli hiši —, nas je sporo- čilo iz Ženeve, da so tri velesile — ZDA, SZ in Britanija — preki- nile razgovore o prenehanju je- drskih poizkusov, spet postavilo pred vprašanje, kaj sedaj. Stiki v Ženevi so namreč vedno veljali kot edina več ali manj aktivna vez med jedrskimi silami in nas niti izjave nekaterih, da bi ta problem lahko znova načeli na predvidenih razorožitvenih raz- govorih Zahod-Vzhod plus neve- zani, ne more pomiriti. • Skrbi, skrbi... Ni dvoma, da imata tako Vzhod kakor Zahod svoje posebne skrbi te dni. Medtem ko si ameriška diplomacija prizadeva, da bi ustvarila vtis stranke dobre vo- lje za reševanje vseh perečih mednarodnih vprašanj, se je zu- nanji minister Rusk v Punti del Este trudil, da bi pridobil dežele Latinske Amerike za odločne ukrepe proti Kubi, po ameriški uradni oceni satelitu vzhodnega tabora in »nosilcu komunizma« v ta del sveta. Kakor kažejo zadnja poročila, je delno tudi uspel, saj je večina sprejela predlog, naj Kubo izključijo iz vseh organov in agencij Organizacije ameri- ških držav (OAS). Ostale zahteve (popoln političen, diplomatski in gospodarski bojkot) niso doživele podpore, s čimer se je nekako utrdilo mnenje, da latinskoame- riške dežele vendarle nočejo pod- preti vsake ameriške diplomatske poteze, ki diše že po vmešavanju v tuje notranje zadeve. Zahodni blok se te dni ukvarja z vključitvijo Velike Britanije v skupno zahodno tržišče, za kar se potegujejo tudi v Washingtonu. Vendar zadeva ni tako lahka, ka- kor kaže. Predvsem se dežele Britanske skupnosti narodov nič kaj ne navdušujejo za tako reši- tev, pa tudi britanski gospodarski krogi vidijo nevarnost za sterlin- sko področje. Znano je tudi, da imajo v Londonu in Washingto- nu precej težav z uravnoveše- njem plačilne bilance in s po- manjkanjem zlatih in deviznih rezerv, zaradi česar skušajo v ne- katerih svojih akcijah bolj obre- meniti Zahodno Nemčijo, znane- ga »finančnika« v okviru zahodne zveze. • Pariški glavobol Francoska vlada preživlja te dni težke ure. Podtalna vojska nekdanjega generala Salana (OAS) je vse bolj živa — pred dnevi je eksplodirala plastična mina celo na dvorišču »unanjega ministrstva —, žrtve padajo po- sebno v alžirskih mestih. Premi- er Debrč je sicer napovedal od- ločno akcijo, toda uspehi doslej še niso vidni. In prav te dni potekajo zaključ- ni razgovori med predstavniki za- časne alžirske in francoske vlade! Obljubljajo že sredi meseca spo-» razum in kot nekak uvod vanj objavo o prenehanju sovražnosti. Ce so tudi gverilske enote alžir- ske osvobodilne armade bolj ži- vahne, je treba to razumeti kot odgovor na nasilip OAS in pa kot opozorilo francoskim rednim eno- tam, da takega položaja v Alžiru in metronol? n' mogoče več troeti. Nič čudnega ni. če ?e predsed- nik de Gaulle ob tem prav malo ali skorai nič ne zmeni za po:»a- ianja z Moskvo, ne glede na to, da jim že od nonrei ni naklnrii(»n. r^nmai^p skrbi so vsekakor moč- nei«'' in terjajo hitro r«=žifpv (Nadaljevanje na 3^ strani) Sprejet delovni program SZDL Zvezni poslanec tov. Zoran Polič v Ptuju Seji Izvršnega odbora Občinskega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi v ponedeljek, 29. januarja 1962, v Ptuju je priso- stvoval poleg ostalih vabljenih članov in drugih tudi zvezni ljudski poslanec tov. Zoran Polič. Osrednja točka seje je bilo obravnavanje hi sprejetje pro- grama dela .občinskega odbora SZDL Ptuj za letošnje leto. Sejo je vodil in pojasnjeval posamez- ne točke predloga programa predsednik občinskega odbora SZDL tov. Branko Gorjup. Pred- log programa je bil razdeljen v tri skupine problemov in je bil v celoti sprejet. j Prva skupina je obsegala ak-| tivnost izvršnega odbora, plenu-j ma, posvetovanja in konferenco,^ V tem pogledu bo občinski od-; bnr SZDL obravnaval: predlog nove ustave, predlog novega sta- tuta komune, predlog statuta ob- činskega odbora SZDL. krajev- nih odborov SZDL. nov volilni sisitem in način aktiviranja čla- nov v zvezi z njim. decentraliza- cijo delavskega samoupravlja- nja, perspektivni razvoj komune glede na razvoj družbenega sek- torja, delo ljudskega odbora, sin- dikatov. LMS. o^staiih družbeno- političnih organizacij, izvajanje šolske reforme, vprašanja var- stva otrok, delovanje zdravstve- ne službe, delo prosvetnih orga- nizacij, probleme okrog obvešča- nja 0'bčanov, probleme Delavske univerze in druga vprašanja. V programu dela je predvide- na organizacija seminarjev za prosvetne delavce, za člane šol- skih odborov, za člane zadružnih svetov in upravnih odborov KZ, za predsednike KO SZDL, za predsednike krajevnih skupnosti ter organizacija predavanj o naj- aktualnejših vprašanjih z zu- nanje - pol i ti č n e g a po d ro č j a. V zvezi s praznovanji je v programu pripravljanje proslav in praznovanj državnih prazni- kov, organizacija občinskega praznika in priprava ter izvedb^ partizansikega pohoda po poten Slovenje-goiriške čete. Prisotni člani izvršnega odbo-ij ra občinskega odbora SZDU Ptuj. pa tudi tov. Zoran Polič so ob obravnavanju predloga programa sodelovali ter dali svoje pripombe, dodatne predlo- ge ter pobude za delo odbora. Na seji je prišlo do ob ravna- vjglja tudi drucih aktualnih vprašanj v zvezi s politično si- tuaciijo na občinskem področju. Tako so nekateri člani odbora obravnavali težnje nekaterih po- samezniikov v zvezi s predvaja- njem televizijskega sporeda, ko se navdušujejo za inozemski pro- gram, zanemarjajo pa domačega, čeprav je ta cesto kvalitetnejši od tujega. Tov. Zoran Polič se je zavzel za čim prejšnjo dogra- ditev televizijskega releja na Pohorju, ki bo omogočal zelo kvaliteten prenos televizijskega programa tudi na področju ptuj- ske občine. Podobna razprava se je sukala okrog podnaslavljanja filmov v slovenskem jeziku. Posamezniki namreč negodujejo nad srbskimi ali hrvaškimi napisi, nad popol- noma tujejezičnimi pa ne. Osno- vana je kritika slabih napisov v kakršnem koli jeziku, vendar so se stvari v tem pogledu že po- pravile, vsaj kar se tiče napisov v jezikih jugoslovanskih naro- dov. Nekateri člani odbora so se zavzeli za 0'bravna\'anje pravil- nega odnosa do tujcem* s strani gostinskega kadra, v čemer bi SZDL našla hvaležno področje svojega dela. Sezonsko emigriranje posa- meznih ljudi IZ občinskega pod- ročja, ki odhajajo za nekaj me- secev ali za celo leto v tujino, ni niikaka emigracija iz ekonomske nujinosti, temveč motorizacijska mrzlica, ko posamezniki hočejo v kratkem času za vsako ceno priti do motornega vozila in s tem v zvezi primejo v tujini za vsako delo, predvsem pa so pri- siljeni prijeti za delo, ki se ga domačini izogibajo. Dogaja se, da v podjetjih tolerirajo takšno za- časno odhajanje kadrov, čeprav bi subjekti^me sile morale to za- devo obravnavati in ustrezno ukrepati. V obravnavi izvršnega odbora je bilo tudi poročilo politično- ideološke komisije v zvezi s ci- klostiranim listom »Glas Gomi- le«, ki ga je doslej izdajalo Turin stično društvo na Gomili. 1 Poročilo pravi, da ta list, v ko- likor bi zaslužil to ime, ne ustre«j za v nobenem pogledu pogojem; ki jih mora izpolnjevati javnai publikacija in predlaga njegovoj prenehanje oziroma naj se Turi-; stično društvo na Gomili pre-; usmeri na objavljanje turistično propagandnega gradiva v obsto- ječih turističnih listih in revijah ter tudi v Tedniku. Poročilo .ie bilo s strani izvršnega odbora v celoti odobreno. (Nadaljevanje na 4. staram) Stran 2 TEDNIK PTL'J. DVE 2. FEBRUARJA 1962 SEST MlUJARD INVESTICIJ ZA OBČINO ORMOŽ 30. I. sta zasedala skupno oba zbora občinskega ljudskega odbora Ormož. Po skupni seji sta zasedala ločeno in ponovno skupno ter sta sprejela predlog perspektivnega plana o gospo- darskem razvoju za dobo naslednjih pet let. Perspektivni razvoj cibčine Or- mož v letiii 1961 do 1965 temelji na closežen.h rezultatih v letu 1960 in na podlagi ekonomskih ciljev, ki jih predvideva perspek- tivni razvoj občme. Osnovni čini- telj v ftospcdarskem razvoju ob- čine je kmetijstv:-, ki je glavni vir vseh dohodkov. Vendar ga je potrebno pospešiti, to pa glede na dobre naravne pogoje in kme- tijske panoge, ki so pomembne za to področje. Smotrna bo mo- rala biti investicijska pvolitika in potrebno bo še bolj krepiti socialistični sektor. Razvoj kme- tijstva ne zavisi samo cd sred- stev, ampak tudi o prizadevanja prebivalca naše kcrnune. Povečanje investicij na 6 milijcirt! in 900 milijonov Predviden gospodarski razvoj zahteva povečanje investicij na 6 milijard in 900 milijonov dinar- jev, kar bp cmogočailo moderno in ekonomično proizvodnjo in s tem večji narodni dohodek po prebivalcu.. Današnje razmere ka- žejo pntrsbo po vložitvi večjega dela investicijskih sredstev pred- vsem v šolstvo, stanovanjsko iz- gradnjo, zdravstvo, kcmunalne in ostale dejavnosti. 4 millfarde 199 milijonov dinnrjsv za gradnjo nove sladkorne tovarne v Ormožu Sladkorna tovarna v Ormcžu se bo pričela graditi v letu 1963 in bo do 1965 leta pričela obra- tovati. To bo največji predelo- valni objekt v občini in bo pred- stavljal veliko hrane za govejo živino. Investicijska sredstva za gradnjo so zagotovljena iz zvez- nega, republiškega in ^ckrajnega investicijskega sklada. Ob začetku obratovanja tovarne bo spreme- njena proizvodna smer v občini: cd pridelovanja več kultur na pridelovanje sladkorne pese. Že ob začetku obratovanja mora kmetijstvo 'v občini zagotovili sladkorni tovarni zadosten pride- lek sladkorne pese. 2 milijardi dinarjev za razvoj In pospeševanje kimelijstva v občini v rrcdernizaciji kmetijs'ke pro- izvodnje je potrebno v perspek- tivnem obdobju 1961 do 1965 vlo- žiti 2 milijardi sredstev za ob- novo sadovnjakov, virtcigradov, nabavo sodobnih priključkov, gradnjo hlevov in podobnega. V tem obdobju bo 500 ha gozdnih izčrpanih pvovršin izkrčenih ter preurejenih v sodobne plantaže iglavcev in listavcev. Na p>odroč- ju Kmetijske zadruge Tcmaž bo v tem obdobju urejena 100 ha sadna plantaža v eni parceli. Nova vinska klet bo letos že služila svojemu namenu, kar bo Velika pridobitev za vinogradni- štvo v občini. Predelovalnica grozdja bo omogočila hitro pre- delavo grozdja v mo.št, ki se bo v novi kleti skladiščil v velikih količinah. V občini je 3873 zasebnih kme- tijskih gospodarstev, ki sodelu- jejo z zadrugo ali s posestvom. Kmet in zadruga skupno proiz- vajata ter je bilo na osnovi sode- lovanja odkupljeno od kmetov zadružnikov preko 1.160 ton go- vejega in svinjskega mesa v skupni vrednisU 450 milijonov din. Da bi dvignili kmetijsko proizvodnjo iz zaostalosti, je po- trebno še bolj tesno sodelovati z zasebnimi proizvajalci in preko kmetijske službe organizirati scd-hno kmetjsko proizvodnjo. 5000 glffv poveje živine v letu 1965 Na družbenem sektorju gospo- darstva predvideva plan glede goveje živine povečanje cd dose- danjih 300 glav na 5000 do leta 1965. K temu povečanju števila goveje živine bo prispevala tudi sladkorna tovarna, ki bo dajala rezance za pomoč v prehrani goveje živine. Vse večje potrebe po hlevskem gnoju narekujejo izboljšanje kvalitete obdelovalnih p>ovršin, ikar bo lahko doseženo edino z večjim številom goved. Povečanje družbenega proizvoda v petletnem obdobju Družbeni proizvod v sociali- stičnem sektorju gospodarstva se bo povečal od lota 1965 za 28 odst. povprečno letno, v privat- nem sektorju za 6,4 odst., in v zadružništvu za 19,3 cdst. letnoi. Te številke prikažejo porast družbenega proizvoda v enem letu po sektorju lastništva. Pri- vatni sektor daje 4 krat in pol manj družbenega proizvoda cd socialističnega sektorja gospo- darstva, kar je rezultat uporabe sodobnih agrotehnič. ukreuov in sodelovanja ustreznih kadrov v kmetijstvu. Samopostrežna trgovina bo zgrajena v Ormožu, v Središču pa paviijon- ska trgovina in lekarna Da bi trgovsko podjetje ->Zar- ja« Ormož prilagodilo zahteve potrošnikov z možnostmi sdobne trgovine, je potrebno v tem pet- letnem obdobju zgraditi in ure- diti samopostrežno trg: vino v Ormožu, adaptirati obstoječe tr- govine v Ivanjkovcih in pri To- mažu. Gradnja centralnega skia- I dišča za potrebe trgovskega pod- jetja »Gosad« v [.jublJMii ho za- htevala stavbeno parcelo tam, kjer je nakladalna železniška po- staja in v bližini vode, kot je to v Ormožu. V Ivanjkovcih dograjena in popravljena stara šola v Ivanjkovcih so .se zavzeli po- samezniki za zgraditev nove šcleJ To so utemeljevali s tem, da je v obstoječi šoli pretesn prostor za učence in učitelje. Gradnja nove šole bi stala 195 milijonov dinarjev, popravilo m dograditev 2 razredov k stari šoli pa bo sta- lo 30 milijonov. Število prebival- cev Se na tem področju manjša, s tem pada^ tudi število šolskih otr.k, ki iščejo zaposlitev po končani osemletki drugje. Tako velika sredstva vlagati v novo šolo, ko lahko dograjena stara šo'a zadovolji p:trebe, je n'esmi- selno in v nasprotju z družbenim razvojem v občini. 400 minionov dinarjev za graditev stanovnnf Treba je preiti na cenejšo gradnjo stanovanjskih objektov. V petletnem obdobju je predvi- dena gradnja 32-stancvanjskega bloka, 14-stanovanjskega bloka, poslovne zgradbe v Središču in dograditev učiteljskih blokov v Podgorcih in Miklavžu. Predvide- ne investicije bodo znašale: za stanovsnjsk: izgradnjo 400 mili- jonov dinarjev in se bodo črpale iz občinskega in republiškega sklada: 300 milijonorv dinarjev in 100 milijonov dinarjev z udeležbo gospodarskih organizacij. Ureditev cest na območju občine Ormož Na območju občine Ormož je treba urediti cestno omrežje predvsem ceste Ormož—Središče, Ormož—Ljutomer, Ivanjkovci— Pršetinci—Tomaž, v Cerovcu in v Pavlovskem vrhu, kjer bo izvaja- lec del Kmetijski kombinat. Te ceste je potrebno urediti čimprej, ker povezujejo turistične kraje med seboj in sedaj kvarijo ugled domačemu turizmu. Most čez Dravo v Ormožu je neprehoden za motorna vozila in je neodlož- ljiva gradnja novega mostu, ka- kor tudi gradnja bencinske črpal- ke z delavnico za popravila mo- tornih vozil. V tem perspektiv- nem obdobju bo potrebno začeti z regulacijo potekov Lešnice in Sajnce ob dolinah, kjer visoka talna voda povzroča občutno ško- do na travnikih. do na travnikih. Graditev vodo- voda v Ormožu se je že začela in znaša predračunska vrednost dela in materiala 194 milijonov dinarjev, ki bodo uporabljeni iz komunalngea sklada občine in iz dotacije vodne skupnosti. Zdravstveni dom v Ormožu ne ustreza več potrebam ^ Prostori Zdravstvenega doma vr Ormožu kot centralne zdravstve-1 en ustanove ne zadoščajo več po- trebam, zato je dograditev ali gradnja novega zdravstvenega doma' nujno potrebna. Investicij- ska sredstva — lastna ne zado- ščajo, je potrebno čimprej izpo- slovati pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje. Zdravstve- ne ustanove potrebujejo tudi no- ve instrumente in opremo Rdr. SREDIŠČE ORMOŽA Dopisujte v »TEDNIK« Središče, 21. 1. 1962. Na zad- njem zboru volivcev v Središču so obravnavali predvsem o združitvi: krajevnih odborov in o ustanovi-^ tvi stanovanjske skupnosti v Sre- dišču V njo bi naj vključili tudi' otroški vrtec in kino ter servisne delavniioe. Tozadeivni skleip pa ni bi! sprejet. Dva krajevne! odbora. Središče in Obrez Volivci v Središču smatrajo, da bi bila potrebna v Središču dva krajevna odbora in sicer Središče in Obrez. Tozadevni predloa bodo proučili in o njem ponovno raz- pravlja.li in siklepali na sledečem občnem yboru. Nujna adaptacija stare šole i Nadalje so volivci na zboru predlagali, da bi v perspektivnem planu razvoja od 1961 do 1965 zagotovili adaptacijo stare šole. Nujno je potrebna gradnja bloka za strokovni kader (učiteljstvo, zdravstvo, kmotijstvo) To bi lah- ko storili skuono s trgovskim podjetjem »Zarja« Ormož, ki .po- trebuje sodobno prodajalno. Zaščitna dela na Dravi nujno potrebna Nadalje je nujno na tem ob- močju opraviti z-aščitna deila na Dravi. Voda je v prejšnjih 15 le- tih razcepila okrog 150 ha zem- ljišč. Ogroženega zemljišča je okrog 400 h">. Potrebno bo zgra- diti gasilski dom. Gasilci dcmu- jejo sedaj v kletnih prostorih. Zgradiiti bi še morali bazen za po-i žamo varnost v sredini trga, cen-^ tra, kjer so objekti agrokombina- ta. šola, kino, dom Parti7ana in trgovina. Čimiprej je tudi potreb- no urediti dogonsiko mesto za živino. Električno omrežje je v slabem stanjiu ter ga bo potrebno zamenjati. Preurediti bo potrebno prosvetno dvorano in nabaviti ki- noaparaturo. Staro otroško igri- šče bo moralo biti preurejeno za .vrtec. Za razvoj živinoreje Kmetijski kombinat se priprav- lja na gradnjo hlevov za 2.000 glav živine v Središču, kar so vo- livci soglasno potrdili, Nujno j€ potrebno asfaltiranje ceste Or- mcž-Središče, ker je po tem ce- stiišču močan promet v smeri Va- ra ždi na Na zboru volivcev so prisostvo- vali politični predstavniki iz or- moške občine in nad 150 volivcev IZ Središča in bližnje okolice. B. Dr. Srnjaka in zajca za novoletno praznovanje ■ Lovska družina Velika Nedelja šteje 26 članov. Eden izmed njih je bil Franc Krabonja iz Sodinec št, 21. Lovska družina mu je od- rekla nadalnje zaupan.je glede na njegovo početje, ki nima nič skuionega z dolžnastmi in pravi- cama lovca našeoa časa in naše diružbene ureditve. Že dolga leta si je Krabonja kot član prisva.iail pravice, ki so v nasprotju z našimi zakoni in lovsko moralo. 28. in 29. decem- bra lani je brez vednosti drugih lovcev iz diružine ustrelil srnjaka in zajca. Plen je odnesel na svoj dom, ga očistil in pripravil svoji družini priboljšek za novoletne praznike. Tokratna nakana pa mu ni uSipeJa. Ni se dolgo veselil spravljenega plena. Organom LM spočetkoma od hotel priznati, kar so mu očitali. Izdalo ga je srnino in zajčje meso. ki ga je hotela skriti njegova žena. Krabonja je moral odnesti meso v Ormož na postajo LM, Glede na na,ideno meso in zajčjo kožo je priznal kriivdo. Upoštevati moramo, da je Kra- bonja dobro situiran in od ome- njenega nelovskega početja ni bil c.ivisen njegov obstoj Družba mu je zaupala orožje in lovske pra- vice v dobri veri, da bo upošte- val lovska pravila in da se ,1im bo tudi pokoraval, S svojim počet- jem pa je dokazal obratno. Lov- ska družina je uvedla proti Kra- bonji disciplinski postopek, član- stvo pa se je strinjalo s tak'C'j- šnjo izključitvijo, Kraibonja je bil (Nadaljevanje na 3 strani) ] SREDIŠČE OB DRAVI Delavska univerza sredi sezone Delavska univerza v Ormožu je bila ustanovljena avgusta 1959. leta in deluje na območju občine Ormož, ki je razdeljena na deset izobraževalnih centrov: Ormož, Hum. Središče, Kog, Miklavž, Ivanjkovci, Runeč, Tomaž, Pod- gorci in Velika Nedelja. Sedeži izobraževalnih centrov so po šo- lah, obsegajo pa ustrezne šolske okoliše. Predavanja so ob delavni- kih in nedeljah in jih je letno od 100 do 1.50. Razen teh preda- vanj prireja univerza tudi semi- narje, uvedla je šolo za starše in organizirala intenzivne oblike izobraževanja. Obisk predavanj je povprečno naiboljši na centru Ivanjkovci (ISfi ljudi), a povpreč- no je v letu 1961 na centrih pri- šlo na vsako predavanje 80 ljudi. Pod okriljem Delavske univerze so delovali in še delujejo oddelki za odrasle na osnovnih šolah. Le- tos je bila ustanovljena še eko- nomska srednja šola, ki ima tri prve letnike, dva v Ormožu in enega v Središču. V šoli je 100 slušateljev in od teh jih je 90 "/o v rednem delovnem razmerju. Do- slej so položili izpite iz politične ekonomije in blagoznanstva ter so dosegli povprečno dober uspeh. Šola bo trajala tri leta. Slušatelji so iz raznih krajev in poklicev, kar zelo vpliva na učni uspeh posameznika. Predavatelji so pedagoško veza- ni na matično ekonomsko srednjo šolo v Ptuju Predavanja so štiri- krat tedensko po 5 ur in predava osem predavate!iev. iz Ptuja 3. iz Ormoža4 in iz Središča 1. Sluša- telji so v prvem semestru imeli velike težave zaradi pomanjkanja skript, časa in zaradi velike od- daljenosti posameznih slušateljev od šole in delovnega mesta. Skrip- ta so sedaj na razpolago in je študij s tem zelo olajšan. Največji uspeh dela Delavske univerze je v tem, da je postalo občinsko območje politično zelo razgibano. Prebivalci se zelo za- nimajo za predavanja, saj po- vprečen obisk predavanj raste iz leta v leto. Za lažje in uspešnejše delo si je Delavska univerza oskr- bela ozkotračni kino projektor, dva avtomatska diaprojektorja, dva magnetofona, nekaj serij dia- pozitivov in miagnetofonskih tra- kov s posnetimi predavanji in glasbo. Univerza dobiva sredstva za svoje delo iz sklada za šolstvo in iz prispevkov ob predavanjih, se- minarjih, tečajih in iz raznih oblik izobraževanja. Ima stike z drugimi delavskimi univerzami v Mariboru, Ptuju in Ljubljani. Spremlja pa delo mnogih univerz in njihove izkušnje koristno upo- rablja. Delavska univerza v Ormožu ima velike težave zaradi tega, ker ji m.anjka avtomobil za prevoz potujočega kina. Potrebuje ga sa- mo ob sobotah in nedeljah. V ob- čini so kraji, kjer ni kinoapara- ture, so pa po 8 km oddaljeni od Orr^i^ža. Na zadnjem zboru vo- lilcev pri Veliki Nedelji so volilci izrr.zili željo, naj bi omogočili tudi mladini iz tega kraja in okolice ogled filmov in da bi naj mladini v tem pogledu pomagala Delavska univerza v Ormožu. Rdr^ Več sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Nadaljevanje s 1. strani) banka; to je 50 "/n na.jemnine, ki ostane hišnim svetom S temi sredstvi bo znatno izboljšan ob- stoječi stQnovan.isk; fond. Posojila tudi osebam v delovnem razmerju za stanovanjsko graditev šestdeset milijonov bo posoje- nih osebam v delovnem razmerju za dograditev n.iahovih zasebnih stanovan.jskih hiš. Od tega bo 54 milijonov razdeljenih z nateča- jem po obstoječih predpisih. 6 mi- lijonov bo v perspektivnem raz- dobju raz;pos-C'jenih tistim članom Zve(.-^e borcev NOV, ki gradi.jo za- sebne hiše izven razpisa. To po- sojilo bo odobreno na podlagi pri- poročil komisije za skrb borcev NOB pri Občinskem ljudskem od- boru Ptuj. 81 milijonov bo porab- ljenih, oziroma razposojenih za ožje komunalne zadeve, t, j. za napeljavo vodovoda, kanalizacije in za ureditev cestišča v okolici novozgrajenih stanovanjskih blo- kov. Obsežne, venj^ar izvršlji- ve naloge prihodnjega obdobja Po perspektivnem programu gospodarskega in družbenega raz- voja ptujske občine za razdobje 1961 do 1965, so naloge zelo ob- sežne in izvršljive Potruditi se bomo morali, da bodo nakazani osnovni cilji žare« odraz vsesploš- ne družbene politične aktivnosti vseh socialističnih činitelj€v v komuni. Tudi obravnava perspek- tivnega programa zasleduje druž- bene — politične smotre. Ne gre le za boljše razumevanje našega nadaljnjega razvc-.ja, temveč tudi za mobilizacijo vseh sil, za spro- stitev najširše iniciative ter za nenehno usposabljanje posamez- nikov in organov za upravljanje in realizacijo planov. Naša naloga je prispevati k izpopolnjevanju našega družbenega in gosopodar- skega sistema. Razvijali ga bomo z nadaljnjim uvel.iavljanjem sti- mulativnega nagrajevanja po delu, z razširitvijo tega principa na delitev dohodka med družbo in gospodarsko organizaci.jo in na delitev znotraj gospodarske orga- nizacije nadalje z decentraliza- cijo sredstev za krepitev obrat- nih sredstev in proizvodnih sil z ekonomizacijo cen in povečanjem produktivnosti dela na vseh po- dročjih proizvodne dejavnosti in javnih služb. Za uresničenje teženj občanov Naš bodoči perspektivni pro- gram bi moral dejansko biti ihis na.inaprednejš.h teženj vseh ob- čanov in uspešen regulator naše- ga bodočega razvoja To nalaga vsem gospodarsko-političnim či- nitel.jem v občini nove odgovor- nosti, zlasti da bodo obravnavali vsebino perspektivrega plana v podjetjih in ustanovah družbenih organizacijah, društvih samou- pravnih organih, na sestankih in zbc-rih volivcev z vso resnostjo in P0'zomostjo. Anton Purg Letošnje pustne prireditve s tradicionalnim KURENTOVANJEM V Ptuju 4. marca 1962 Letos boste lahko videli celoten program med 10. in 14. uro • Vse tri pustne dni (4. do 6. marca) bo v Ptuju pravo pustno razpoloženje • Po vseh gostiščih bo veselo že od sobote, 3. marca, dalje. PTUJ, DNE 2. FEBRUARJA 1962 TEDNIK Stran 3 DRUŽBENE OSNOVE NOVE USTAVE (Nadaljevanje) Tako nastane vprašanje, ali m nujno poireuno ves ta sisiem sa- moupravljanja ugotoviti v ustavi v osnovnm značunostiti, v osnov- nih načelih, v osnovnih elementih. Mishm, da je to nujno potrebno. Ce pa je to nujno, moramo sto- riai koraK naprej! Vprašujemo se, komu služi ta sistem samouprav- ljanja. Kdo je tista sila, ki ta si- siem samoupravljanja poganja, giblje, ga razvija in kdo je korist- nik vsega tega? To je naš sociali- stični človek, ki je dobil v tem razvoju nov položaj. On je akti- ven na svojem delovnem mestu, ker je delavec, učitelj, inženir ali zdravnik itd. in tam izpolnjuje svoje določene naloge. Izpolnjuje torej naloge, za katere je posebej kvalificiran, ni pa več samo iz- vrševalec določenih funkcij, am- pak je hkrati nosilec vsega siste- ma samoupravljanja in zato dobi- va s tem istočasno drugo značil- nost, da je namreč hkrati tudi upravljavec v določenem kolekti- vu, kjer dela. Kot tak ima pravico samoupravljanja. V komuni sami, kjer živi, pa ima še tretjo vlogo. Tam je potrošnik, koristnik. tam uporablja šolo oziroma jo uporab- ljajo njegovi otroci, tam uporablja trgovino, knjižnico, tam kupuje knjige, tam živi tisto normalno življenje, ki mu rečemo privatno življenje. Pri tem se pokaže, da je vse naše delovanje, vse naše pri- zadevanje- usmerjeno v to, da se mu to področje privatnega življe- nja olepša, olajša, izboljša, da po- stane bolj človeka vredno, da je njegovo življenje bogatejše. Ce pa je taka vloga človeka v tej novi sredini, pa zadeva ustavo zopet pomembna naloga. Ustava se mora s tem izjaviti. Ustava mo- ra postaviti človeka v središče družbe, v katerem dejansko je. S tem dobi ustava novo značilnost. Dosedanje klasične ustave govore samo o državi in državnih orga- nih in odnosih države do človeka v obliki njegovih temeljnih člo- veških pravic. To je vsebina kla- sične ustave. Ce bo pa naša usta- va v ospredje postavila človeka in organizem države obravnavala kot sredstvo za doseganje ciljev naše-| ga socialističnega človeka, potem- je ta ustava po svoji vsebini dru- gačna. Ce poleg tega obravnava- mo še komuno kot družbeni po- jav, ne kot državni organizem, in če bo obravnavano družben« samoupravljanje na teh mnogihj področjih državnega organizma,, potem bomo dobili ustavni akt, ki je zelo različen od dosedanje klasične ustave. Zato bo naša ustava v tem oziru nova in ori- ginalna in bo izviren prispevek v zakladnico ustavnega prava in ustavnosti sploh. Ko smo te temeljne materialne prvine novo razvitih družbenih odnosov nakazali, pa se pojavlja tudi organizacijski problem, ker te prvine zahtevalo tudi spremem- be v našem družbenem in držav- nem organizmu. Eden najpo- membnejših rezultatov dpla\'skega samoupravljanja na družheno-po- litičnem področju so bili zbori proizvajalcev. Ce namreč ustvar- ja proizvajalec vse materialne do- brine, potem ni prav, da pri for- miranju predstavniških organov, skupščin in ljudskih odborov na- stopa kot vsak drugi državljan, ki nima s to proizvodnjo nobenega opravka. Proizvajalec je pravza- prav zapostavljen, zato naj se da ustrezajoča vloga tej njegovi pro- izvodni aktivnosti, neka posebna vloga, neka dodatna vloga, ki bi jo izvrševal poleg ostalih držav- ljanov. Zato je bilo rečeno, naj ima proizvajalec poleg splošne volilne pravice, kakršno imajo vsi državljani, za predstavniško telo še neko posebno volilno pravico v lastno predstavništvo, v zbor pro- izvajalcev. Ta zbor proizvajalcev je bil postavljen kot drugi dom od občinskega ljudskega odbora vse do Zvezne ljudske skupščine. Pravkar pa smo razpravljali o tem. da se je od leta 1953 razvil poleg proizvajalcev v gospodar- stvu tudi upravljavec v vseh dru- gih družbenih službah: v prosveti, v zdravstvu, na področju social- nih služb, kjer je stopil ob stran proizvaialcn materialnih dobrin, priozvajalec nematerialnih dobrin, ki se je uveljavil v sistemu sa- mopravljanja in družbenega upravljanja. Zato nastane vprašanje, ali se ni pojem proizvajalca razširil z novo tie.javn:st.jo na področju ostalih negospodarskih družbenih I služb. Če se je razširil tako, da ne pomeni samo proizvajalca ma- terialnih dobrin, ampak tudi pro- izvajalca nematerialnih dobrin potem moramo logično tudi te proizvajalce vključiti v tisto pod- ročje, kjer se odloča o družbeno- političnih nalogah te naše družbe, kjer se izdajajo zakoni in kjer se polagajo osnove za vse naše druž- beno in politično življenje. To je mogoče na dva načina. Ali na način, da v zbore proizva- jalcev ne volimo samo proizvajal- cev v gospodarstvu, ampak tudi »proizvajalce« v prosveti, v kul- turi, v šolstvu, v socialnih služ- bah in dobimo tako povečano telo, ali pa da za vsa ta področja ust- varimo posebna predstavništva in dobimo tako zbor prosvete, zbor gospodarstva, zbor za zdravstvo in socialno politiko in zbor za družbeno-politične službe. S tem bomo dobili več takih domov. Kako bo ta problem rešen, ne moremo z gotovostjo reči. Na vsak- način pa bodo nastale velike spre-, membe našega predstavniškega; sistema. ] S tem pa bomo rešili še druge; probleme, na primer vlogo ljud-' skega poslanca. Ljudski poslanec je bil voljen na osnovi splošne uredbe in neposredne volilne pra- vice. V razdobju zadnjih desetih let se je zelo razširilo področje, v katero posega družba z raznimi akti, bodisi, da so to zakonski akti ali samo priporočila ali reso- lucije. Ni več klasičnega poslanca za parlament, ki izda kakšen poli- tičen ali organizacijski zakon in je stvar s tem končana. Sociali- stično življenje zahteva mnogo raznovrstnih aktivnosti. Vsemu te- mu klasični poslanec ne more biti več kos. (Nada i-r-« nje sledi) Gostilna »Pri Roziki« ima po ureditvi še več gostov Taho jih vzgajamo v Vidmu Problem mladine na osnovnih šolah, pred^vsem na vasi je zelo pereč. Prav zaradi tega sem se odločil, da širšo iipvnost sezna- nim o načinu in oblikah dela mladine na osnovni šoli Videm. Na letni konfeirenci je aktiv LMS osvojil propram pionirske organizacije z nekattrani dopol- nitvami. Predv.sem je uspešno pristopil k idejnemu izobraževa- n.ju v obliki tedenskih političnih pregledov ter študiju program- skih načel in zgciovine SKOJ-a. Pri vseh teh predavanjih je so- delO'val učit: 1 j. ki .je na koncu predai.anja obrazložil neznane be- sede, katere so si mladinci med predavanjem Z':^pi!Sovali. M-adina šole je sodelovala ori gradn.ti igri.šča, kjer je opravila v treh mesecih 1280 dpilovnih ur. Kljub temu. da se nekateri vozijo v šo- lo z avtobuscm ali oa prihajajo peš iz oddaljen-jšil: krajev, so redno ohiskov-iii razne krožke: teIovadin°qa. dramsVoria streVske- ga in šahavsk-ga. Pri vseh pro- slavah so pionirji in mladinci po- magali pri sestavi programa in njegovi izvedbi. Značilno za delo aktiva LMS je tesna povezava s pionirsko orga- nizacijo s katero rešujeta skup- ne probleme. Reg je to da še ni- so povsem samosto.ini lahko pa smo zadovol.V.i, kajti ravno ti mladinci lehko iz osnovnih šol prinesejo nova mišljenja ter ure- sničujejo smotre sodcbnega so- cialističnega razvoja in za lažje delo vsepovscd tam kjer se bodo dalje uveljavljali. Mladina, ki je dobro vzgojena in izobražena nam je porok, da se bo naša sociali- stična demokraci.ja še naprej raz- vijala po poti, ki nam jo je na- kazal program ZKJ. R. A. Več kot zaupanje Vse se primeri! Tudi to, da se nepredvideno po ovinkih znajdeš v Ptuju. In tudi to, da se ti de- narnica (ki ni bila pripravljena na ta obisk) hitro sprazni če te urejene izložbe privabijo v svoj začarani krog. Tako se je zgodilo tudi meni v sredo, 24. t. m. Nazadnje sem se ustavila pri »Zvezdi« in gren- ko me je stisnilo, ker nisem imela več dovolj denarja za predmet, ki je vzbudil mojo pozornost. Ven- dar sem vstopila. Nisem pričako- vala, vendar so mi zaupali. Dolg sem poravnala po pošti in vse bi bilo v redu, če ne bi danes spre-: jela lepe razglednice Ptuja, na' kateri mi prodajalka tov. Lojzka' sporoča, da so sprejeli denar. ; To me je prijetno preseneftilo. j Mislila sem, da so trgovci samo; trgovci. Sedaj pa vidim, da so i nekateri mnogo več! | Zatorej, hvala za zaupanje in j lep, hvaležen pozdrav tovarišici; Lojzki pri »Zvezdi« v Ptuju. . : Martina Angei j Donačka gora, 27. januarja 1962, i pri Rogatcu. ' Te dni po svetu rNadaljevanje s 1 strani) V Moskvi se ukvarjajo z alban- sko samovoljo in pa z deželo, ki tako politiko — ob podpori neka- terih azijskih dežel na vsej črti podpira. Mislimo na kitajsko-sov- jetska trenja o najnovejši obsodbi »kulta osebnosti« in pojavov, ki so še z njim povezani. Gre za pro- ces, ki se odraža predvsem v po- lemiki po tisku in etru. Očitno jemlje tudi sovjetskim vladnim krogom precej časa in jih odvrača od večje aktivnosti na drugih ob- močjih. • KongoškI vozel v žarišče mednarodnega spora se znova spreminja Kongo. Pod- predsednika Gizengo imajo zapr- tega v nekem leopoldvillskem vo- jaškem taborišču, čeprav mu je misija OZN zagotovila svobodno gibanje. Kaže, da je Adulova vla- da, po vsem sodeč , na ameriško prigovarjanje pričela kampanjo proti »vdoru komunizma«. Zato je katanški separatist Combe. ki bi ga morali že zdavnaj postaviti pred sodišče zaradi zločinov pro- ti človeštvu in OZN. postal spet priljubljen. Ali ne pripravljajo, Gizengi. edinemu na.sledniku Lu- mumbove ideje o dejansko neod- visnem, nevezanem Kongu, podo- ben konec kakor prvemu kongo- škemu premieru, se vprašujejo d^hri poznavalci prilik. Ob zaključku naj omenimo, da je že prejšnjo soboto nameraval na pot okoli Zemlje polkovnik Glenn. pa so poizkus po najnovej- ših vesteh preložili na 13. febru- ar. Vesoljska ladja »Ranger III«, ki so jo izstrelili v petek, pa je odpovedala poslušnost in se ni približala Mesecu na ono razdaljo, kakor so predvidevali. Zato so bili tudi njeni posnetki onega de- la Meseca, ki ga ne moremo vide- ti, mnogo slabši, kot so obljub- ljali. Predvidene priprave tudi ni- so pristale na Mesecu. Bodo pač .-:dnjžnice v gospo-j darskih organiz^ci.iah bedo uvr-1 stile v dnevni red razprav na svo-i .jih letnih občnih zborih oredvsemj naslednja vprašan.ja: ) — rezultati gospodarjen.ja pod.je-.; tjg v letu 1961 in uresničevan.ie; novega gospodarskega sistema; i — uveljavljanje pravilnika o de-.i litvi čistega dohodka in pravilni-; ka o delitvi osebnih »iohod.k-r-v.l Posebno pozornost bodo občni; zbori posivetili raznim negativnim po.javom v notranji delitvi, kot so: primer; neupravičenih visokih za- služkov, neupravičene premije, razni korekcijski faktor.ji in po- dobno* — delavsko samoupia Ijan.je in uveljavljanje ekonomskih enot, njihove pristojncsti, pravice in dolžnosti proizvajalcev v podjet.tu in ekonomski enoti; — naloge v zvezi z volitvami de- lavskih svetov in uprai.rlh odbo- rov, ki brdo aprila tega leta; — problemi proizvodnje, delovna storilnost, znižanje proizvodnih, stroškov m izboljšanje kvalitete' proizvodov, ^ — problemi higiensko tehnične! varncsti, strokovno • in družb;n,oj tkonom^-ko izobraževanje, vpraša-i nja letnega oddihr, tei ostalaij vprašan.ia, Posebno pozornost bodo letoš- n.ji občni zbon sindikalnih po- družnic p';'svetili vprašanjem ure- sničevanja smernic in zaključkov petega občnega zbora Rapubli- šk?ga Svet>3 Zveze sindikatov Slo- venije in delovnim programom sindikalnih organizacij v novem delovnem obdobju. Članstvo bo tudi dolcčilo svoje naloge v zvezi z uresničevanjem per.soektivnega programa gospo- darskeoa družbenega razvoje v občini Ptuj, v letih 1961-1965. F. B. . iiinifliiElie od mnogih želja v Vidmu v nedeljo. 28. januarja 1962, je bil v Vidmu pri Ptuju zboir volivcev, ki se ga je udeležilo mnogo vaščanov iz Vidma in iz okoliških predelov, predvsem iz Hal.iz. Tokrat so razpravljali o prspektivnem jvrograimu svoje kocnune kot tudi n potrebah sa- mpoa kraia. V letošnjem letu bo potrebno^ med drugim najti sredstva za po-, pravilo prosvetne dvorane in od-^ straniti vse nedostetke tega do-i ma kulture, ki skorai ni več pri-.; meren za razne kulturno-prosvet-i ne prireditve in zabave. \ Nadaljnji najvažnejši problem so i ce«t8, ki so v zelo slabem stanju.! Promet je iz dneva v dan večji.; Najbolje bi bilo, ko bi bila asfal-| tirana cesta od Suhe veje do Vid-^ ma ter do Podlehnika. Promet poj tema dvema cestame je izredno; velik glede na obrat Kmetijskega.! kombinata Ptui in Kmetijske, zadruge Videm, ki bosta tudi da-i la svoj delež 7q ureditev teh cest. Na tem zboru vol v cev je bilo sklenjeno, da bo vsaj obcestnss stran pokrpališča zaarajena z no-: vim obzidjem. Vsakq družina bo; prispevala v denarju 500 din itij nekaj v delu in vožnjah. Notra-j njost pokopališča ie bila s pro-; stovoljnim delom lepo urejen? že| lansko leto. Očiščen .je plevel, ki se je bohotil okrog ograj in ob- zidja. Očiščeni so zapuščeni gro- bovi, urej-ene poti, posute s pe- skom itd. Videm pogreša tudi ure.jeno otroško igrišče. To bomo imeli šele, ko bodo pomagali pri njego- vem urejanjiu vsi. ki želijo, da bi se n.iihovi otroci zadrževali na tem prostoru ne Pa na cesti in drugcd, kjer so ogroženi in orez nadzorstva. Volivci 60 omenili še več drugih graditev stanovan.jskega devetor- čka. Načrt z?nj je izdelal Mestni projektivni biro v Ptuju. V njem bo stanovalo 6 učite! iskih družin in 3 samski prosvetni delavci. S ^em stanovf-njskim devetorčkom ho končno urejeno stanovan.jsko vprašanje za prosvetne delavce v Vidmu. Volvci so ome-nili še več dnnih pobud za bodoče delo v Vidmu in okolici. FEI. KLJUB MRAZU JE PRIJETNO NA POČITNICAH V sredo. 24. januarja, popol- dne so se zbrali v Rcgoznici na ribniku na debelem ledišču mno- gi drsalci, večinoma še učenci iz raznih šol iz Ptuja, ki so sedaj na polletnih počitnicah. Izredna živahnost na veliki le- deni plošči v Rogoznici me je presenetila. Stopil sem bliže ter nekaj časa opazoval ta zanimivi šport. Obšel sem ribnik in se s severne strani približa' drsalcem Na *mh so bili pred menoj ter so venomer podrsavali na mestu Malo sem jih iznenadil in z ne- zaupanjem so me sprva opazo- vali. Morda sem eden izmed ri- bičev, ki razpolagajo s tem rib- nikom, pa jim bom kater,- za- godel-. Ko sem povedal, da me zanima ta šport so se veselo na- smejal- Bili so tam: Marjan Ze- lenko. Silvo Sirec, Slavka Vam- berger, dijaki iz osemletke To- neta Žnidariča iz Ptuja, ivica Kramberger, dijakinja i. letnika učiteljišča in drugi. Bilo je precej zafetnikcv. !gla »Delta« na sp,imu »Moda 19fi2« v Ljubl.jani 6 ! koiftja io 6 diplom, od tega dve zlati in priznanje potrošnikov. Odkar ima tovema »Delta« nove »Singer« hitrošivalne stroje, se lažje uvel.javl.ia na trgu, ker je lahko začela z novimi izdelki in ker je proizvodni postopek ča- sovno krajši in cenejši, iizdelki pa kvalitetnejši. Nove likalne na.pra- ve so že v L.jubljani. Tudi lika- nje po skrajšanem postopku bo vplivalo na ceno izdelkov, bo pa tovarna lahko dajala toliko bolj- še blego na trg. Vsak novejši' izdelek »Delte« imia sedaj priložen opis njegovih posebnosti in navodila za pranje. Tako je onemogočeno da bi pri pranju z nepravilnim postoukom :zdelek pokvarili in izgubili nad njim veselje in zadovoljstvo. SrninJ^a in zaica zo novolfitno i^raznovante (Nadaljevanje z 2. strani) že pred 5 leti kaznovan, vendar kazen nanj ni delovala. Lovska družina Velika Nedelja zahteva sedaj povrnitev -vse škode tudi za nazaj. S poizvedbami je dcgnano, de je Krabonja proda.ial kože od na- lovi jene in pofeite divjadi »Ko- teksu« pod tujim menom. Škoda, ki .jo .je povzročil vsa leta nazaj gre v več sto tisoč dinarje-v. V lovskih pravilih in v naših zakonih je dovolj jasno povedano, kako je treba kaznovati lovca, kot je bil Krabonja. Stran 4 TEDNIK PTTJJ. DNE 2 FEBPUAR.TA 1962 Za sejn obeh zborov Občinske- ga ljudskega cdbcra Ptuj v sre- do, 31. januarja 1962, bi glede na vsebino in važnost sprejetih sklepov in odlokov lahko rekli, da je bili» na injtvi za bodoče go- spodarjenj? na cbm čju obč.*,ie Ptuj sklenjenega ',n povedan.-^ja mnogo novega. Pokazala sta vse razumevanje za smelost uprav- nega aparata in svptov občin-kega ljudskeg.i odbora Ptuj pri sestav- ljanju predloga pnispektlvn-^gH razvoja ^bčine za razdobje 19fil do 15)fi5 in priMlIoga o uvedbi do- polnilne^-ja nrnrai un'kega prispev- ka za 1962. leto t;^'- odloka c) občinskem prom?tnpm davku, ker zasleduje nam^n izpolniti v tPtn razdrbju v rbrVii večino tikih zelja ohraanv, ki vplhajn na vse- stranski nap"'^''pk na rhm-ičin občine tudi ob nm-^tni pomoči njih samib v oblaki dopolnilnega proračunsk-^aii n-i.'>np>k.T in občin- skega prom^t!1?^a davka. ★ Zbori volivcev, ki so bili pred sestavo prpdlr::|a perspektivne la razvoja občine Ptuj v letih do 1965, so nrkazali, da je še ogrrmno predlogov občanov, ki jih v tem obdobju ne bo mogoče ure';ničiti, ker ni za to np razpo- lago potrebnih sredstev. Določa- nje sredstev za izvršitev najvaŽ- n«>iS.ih gosnndarskih in drugih na'-g v občini za zagotovitev v-^-transkoga razvoja v njej po- staja vedno odgovornejše delo svetov in obeh zborov. ★ Okrog vprašanja investicij v kmetijstvu je bilo na seji največ raznrave. Ne'kateri odbrrniki so zahtevali odgovor na vp-ašanjo. zakaj je največ investicijskih sred-^tev v tem razdobju name- njenih Kombinatu Ptuj in zakaj n'= km.eti,jsk'm zadrugam in za- sebnim kmetovalcem. Razprava je končala z ugotovitvijo, da ni mo- goče investirati v manjše kme- tijske obrate, ki ne m-rejo zago- toviti družbi, da bodo lahko vrnili kredite z obrestmi vred v 5, 8 ali 10 letih. Sedanji kmetijski kombinat je nastal iz 18 kmetij- skih gospodarstev, združenih po- zneje v 3 in sedaj v kombinat. Vsi prejšnji manjši obrati so in- vestirali in kreditov niso vrnili, po- leg tega oa iz njihovih investicj ni izrednih knri.s+.i. Kombinat od- plačuje sedaj 467 takih investi- cijskih kreditov. Kolektiv kombi- nata mora dane'^ dobro premisliti, zakai bo porabi) .svoia .c^-edstva in zakaj investicijske krodite, ker se zaveda, da m-"-a kredite vra- čati. Zato se tudi ne spušča v razne želi'? po nadaljnjem preve- likem večanju, v razne želje in zamisli, ki preseoajo njegove fi- nančne zmo.oljiyosti. Zato tudi ne mere .-^nrejpti raznih suoestii, da bi sprejel v svoi okvir kmetii.sk'^ zndniop.' Odkupuie le tisto zem- Ij'^. ki jo res lahko krristno upo- rablja. ★ V zvezi z investicijami v kme- tijstvu je bilo več predlogov za melioracijo ob Polskavi in Pesni- ci. Nekateri odborniki so celo predlagali, da bi prej meliorirali površine in šele potem gradili vzrejališča in pitališča živine, ko bi imeli zadostne prvršne in za- nje potem potreben .gnoj. V zvezi s Pesnico je bilo navzočim po- jasnjeno, da bo sedaj končno več kot milijardo dinarjev investira- nih za regulacijo Pesnice. Pri tsm je potrebno upoštevati, da bodo te investicije pozneje pobrale lep del dohodka z izboljšanih površin Pesniške doline, ker bo potrebno milijardo vrniti. Interesenti iz do- line Pesnice ne investirajo osebno niti kot zadružna organizacija v taki meri, kct bi morali, zato je razumljivo, da bod; investitorji zveza, republika in okraj zahte- vali posojena sredstva nazaj. ★ Tudi nekaj cstale diskusije je obtičal: na sprašanju, od kod sredstva, da bi lahko izpolnili vse želje iz skupnih sredstev. Ninam, reč mogoče misliti na to, da bi imeli zdravstvene postaje v vseh, krajih, ampak jih lahko imamoi le za skupine krajev, ker zdrav-,' ^tvene postaje brez zdravnika ini vse dragocene opreme nič ne po-'^ menijo. Njih ureddtei. mnogo sta-i ne in toliko sredstev n:tkakor ne bom imeH. da bi si Inhko to pri- \'-ščili. Tudd vseh občinskih cest ne bo mogoč; vzdrževati iz ob- činskih sredstev. Vzporednice bo- do morale biti opuščene. Vzdrže- Vcnje c-'-^t ogromno sterie, Kori- .«tniki jih ne pomagajo v?držovati. Potrebno je zagotoviti sredstva za n6,iini-.'.lnGjše ceste in jih teko vzdržcvcti, da bedo res Jahko uoorabi,;ali, V disku?!!ji «9 ji? razvilo še vprašanje, ksiko bo m^gcčo naj- bol.jše osikrbeti stsire ljudi, ki ne morejo več obdelovati .svoje izem- Ije, ker na deželi ni več dovolj delo sile in ker bo trfba zem- ljo prepustiti 'zadrugi, Arr.nd-icija rrikup in najem zeml.je bo za z-i- druge dosti lažji in enostavn-,jšl, ko bo rešeno tudi vprašan.je d'""- življanjia starih in onemoglih, ki bodo odidalii zadrugi zemljo. N^. neikatera vpr-ašanin j? •rdoo- voril podpredsednik OLO Moribor tov. Grobclnik, i-ia druga pred- sednica Občinskega ljudskega od- bora tov. Lojzka Stropnikova, ki .je vodila skU()no s^ji, sekretar cbč. kom ZKS tov, J-anko Vogri-, nec, pa tudi pre'ds.edniki svetov, in cdborniki. j Na ločenih se.jah .je končala, raziprava o dopolnilnem proračun-j skcm prispevku spremenjenem^ prometnem davku z ugotovitvijo,] da n^reikujejo izv:'.]t>o teh potrebej s poJročii gospc,"ihr.stva, šolstva^ zdravstva in sccifln^ga var&tvai ki .jih ni mogoče odilaŠ5ti, Ni mo- goče smatrati, da bi taka oblika priispevfinja obi^^Fnov v potrebne oklade bolj šikcdovnla prizadetim kot koristila celotni skupnosti v občini. Nu.iino je -rcenjevati po- membnost t:h ukrepov z viš.|e ravni, iz pi'\i-iI zavesti občanov, da jim omen.jeni prispe^vek ne zmanjšuje standarda, ker razu- mejo, da si mora kom^una ssma pomagati do prepotrebnlh sred- stev, ksr ne more »sega prioiko- vati iz skladov skupnosti Tako priid-bl.iena sredstva vlaga v po- droči?. ki so na.jbMžie ljudem in k.jeir l,;''Jdj? vseko izbol.išavo rvb svojem laftnem sodelovanju in priiZedv.an.ju najprej občutijo (.šol- stvo, zdravstvo, socialno varstvo). Zbora e''>čin«kega ljudskega od- bora sta tokrat dokRzala, da st-3 brez obotavljanja pot^-dlla pred- loge z dneivne^a rMa e .seje, ker .je bil '.-ik navi^oči č.nn odbo.^a prepričan, di je pravilno ravnal in da i,e upošteval želje obč--~rov, ki .jih ni mo.goče dalje odl?šati. V. J. Kurentova zan rniva ma.ska Kulturni in gospodarski pomen etnografskih prireditev v soboto, 27. januarja 1962, je imel odbor za et-| nogra(ske prireditve v Ptuju razgovor z novinarji in jiii je seznanil z okvirno zamisiijo in namenom tradicionalnega kurentov anjn in drugih pustnih prireditev ob letošnjem pustovanju 4. marca 1962 v Ptuju I Po lanskoletnih izkušnjah s prvim kurentovaojem in karne- valom in po letošnjih načrtih pripisu,ie Ptuj tem prireditvam kulturni in gospodarski pomen Ljudstvo z območja S.ovenije in sosedne Hrvatske, deloma pa tu- di iz zamejstva do'bi tako vpo- gled v etnografsko bogastvo teh krajev kot del etnografskega bogastva Slovenije in daje z go- stovanjem etnografskim skupi- nam iz drugih predelov Slovenije (tokrat Prekmurje) v Ptuj po- vabljenemu ljud.stvu tudi priliko spoznati na predpustni čas nave- zane običaje. Na drugi strani pa bodo lahko gostje iz vseh strani spoznali posebnosti Ptuja kot gospodarskega in kulturnega sre- dišča tega podravskega dela Slovenije, pa tudi sposobnost gostinskih podjetij in obrato* ter specialilet iz njihovih kuhinj in iz vinskih kleti Kmetijskega kombinata ter »Slovenskih go-, ric«. Povrhu vsega bodo lahkoj vsi spoznali živahnost in .šega-' vost tukajšnjega prebivalstva v' pustnem času, na prelomu med zimskim in spomladnim časom. S sobotnim razgovorom z no- vinarji je odbor izrazil željo, da bi bila letos javnost pravočasno seznanj^ena s prednjim name- nom kureniovanja in karnevala, obenem pa opozorjena na vse v zvezi s takratnim obiskom v Ptuju, da bo lažje in lepše pri- rediteljem, nastopajočim in gle- dalcem, i S samim programom in njego- vo razporeditvijo želi odbor za- gotoviti nastopajočim nemoten vsebinski in oblikovni prikaz običaja, v kolikor je pač to mo- goče na ulicah in trgih. Petja oračev ne sme motiti zvenklja- nje kurenta, enako ne gostov »Borovega gosaiivanja« in osta- lih, na drugi strani pa morajo imeti kurenti precej praznega prostora za poskakovanje. Ku- renti bodo morali imeti v spre- vodu tako mesto, da bo njihova veličina prišla do izraza. Vsa pri- reditev bi morala biti letos na zelo vi.=oikem nivoju, ker je to želja vseh. ki jih pridejo občudo- vat, in vsesa domačegri prebi- valstva. Pustne prireditve Ptuja bi naj ostale koi ena izmed važ- nih ptujskih etnografskih prire* ditev, ki jih bo odbor še organi- ziral ob različnih letnih časih. Lansiko leto se je pokazalo, da je potrebno pri današnjih prire- ditvah računati z ogromnim šte- vilom naglo pokretnih gostov, otrok in odraslih, ki radi žrtvu- jejo zlasti lepo nedeljo za ptuj- ske pustne zanimivosti, če jih še niso videli ali pa jih želijo po- novno videti. Ta del gostov iz avtomobilov računa z daljavo, ki jo prevali, in s časom, ki mu je potreben za prispetje in po- vratek, zlasti pa računa z varno vožnjo. Taki gostje radi sedejo pred :n po programu tja, kjer jih hitro pogostijo in kjer lahko po- strežejo tudi 3 stvarmi, ki so pri- merne za na pot. Zato je letos poleg glavne skrbi za sam pro- gram odbor v skrbeh za prodajo spominčkov in priboljškov, za njih pristnost in hitro po^strežbo, ki bo odgovarjala večini gostov. Da bi bila javnost čimbolj se- znanjena z bistvom kurenta in ostalih pustnih likov tega pre- dela Slovenije, bo izdal odbor 24 strani obcicgajoč list ^Kurent«, formata »Večerovih 7 dni«, s članki o izvoru in vsebini teh običajev in s fotografijami nji- hovih likov. »Kurent-:< bo natis- njen v 20.000 izvodih in bo na prodaj .že pred pustom in na dan prireditev. Poleg raznih spominčkov bodo predvidoma na prodaj tudi no- sovi raznih oblik, da bodo tudi gledalci vsaj v malem lahkč spremenili podobo in doprinesli nekaj k .šegavosti tega dne. Pod- jetje »Slovenske gorice« Ptuj bo imelo več stojnic s toplim vinom in z buteljkami, lahko jih bodo vzeli s seboj ljudje, ki jih ne mo- rejo zaradi deljše poti izprazniti v samem Ptuju. Vse mora biti tako pripravlje- no, da bo namen prireditve do- sežen. V. J. PODLEHNIK E>ne 19. jan. 196? je bila najde- na mrtva REPEC Mnrija. roj 14. nov. 1918. leta stanujoč v Ciorci št. 51. Truplo .je bile najdeno v Lanccelta« Ptuj svoj štiriurni zaslu- žek in čl'3m sindikalne prd-uživi- ce Kmetijskega kombinata Ptuj svoj štiriurni oz dvourni zeslu- žek. Ostale darovalce, ki bodo ?e poslali poročila, bomo objavili v naslednji številki lista. Po dose- danjih podatkih ie bilo na območ- .ju občine Ptuj rbranih že md io.002.o46 d,n. ni pa -še všteta vrednost kolekti-ov. ki bodo na- kazal, denarna sredstva ob izpla- čilu mesečndh osebnih dohodkov. Sindikalne i:)odiružnice prosimo, da zaključijo nabiralno akcijo in tokoj dostavijo zaključna poroči- la o usipeiiih nabiralne akcijp. Na- biralne pol« je potrebno takoj dostaviti Občvn^k^mu odboru Rde- čega križa v Ptuju. Občinski sindikalni svet Ptuj Dr. Stjepan Kožul in šofer Šeruga ob obiskih bolnikov po nase ijih na Dravskem polju Pomoč Dalniacji v zadnji številki našega lista smo Gb.javili imena darovalcev, ki So darovali denarno ali material- no pomoč ijrizadetcmu prebival- stvu ob potiesih v Dalmaciji, zad- n.je dni pa so .se med darovalce uvrstile še naslednje sindikalne podružnice, delovni kolektivi po- dj'tij. ifstanov in zavodov iz ob- čine Ptuj, ki so darovali: sindi- kalna podružnica Kmetijske za- di-uge Lovrenc-Sela 27.040 din; sindikalna podružnica Ptu.iske ti- skarne Ptuj 10.000 din; Trgovsko pod.jetje »Ve^a« Ptuj 10.000 din; sindikalna podružnica Osno^vnih šel De.sternik, Trnovska vas in Vi- tomarci 12.230 din; sindikalna po- družnica železniške postaje Ki- di'ii:evo 1-800 din, s'ndikalna po- dirumica Trgovskege podjet.ja-, ^)S8dji2ir« Ptuj' 20.000 din; sindi- kalna podružnica Doma onemoglih ML:retinci 11.916 din: sindikalna ■podružnica Opekarn^ Zabjek-Ja- nežorvci 23.070 din; sindikalna po- družnica Kmetijske z-adiruge »Ha- loz:« Ptuj 60.000 dm sindikalna r-d.nižnica osnovne šole »Franc Os-.nik« Ptuj 18.100 din: sindi- kadna podružnica Tovarne volne- TEDNIK V VSAKO HfŠOf Črne koze in zaščitno cepljenje v naši komuni Črne koze so bolezen, o kateri menimo, da je pri nas že zatrta, v sVetu ,pa še vedno obstoja in ker .so razdalje z modernimi prometnimi sredstvi tako zmanj- šane je tudi dostop- z ckuzenih področij na neokužena mnogo lažji. Prve epidemije črnih koz so opisane na Kita.iskom že 1122 leta pred našim štetjem, torej pred 3000 leti. V prvem tisočletju našega štetja .so bile Koze raz- širjene v Franciji in so prodrle s križarskimi vojaki na srednji vzhod. Z odkritjem Amerike je Kolumb prenesel bolezen iz Špa- nije tudi na novo odkrita po- dročja, kjer se je širila v cen- tralni in Južni Ameriki. Šele ko so iznašli cepljenje 1798 leta je bil omogočen uspešen boj proti tej množični morilki. Sedaj ima- mo črne koze v glavnem v trop- skih in subtropskih predelih. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je zabeleženih v letu 19.51 189.000 primerov, v 195'' letu pa 134 000 primerov črnih kc(z. Polovica teh primerov je bila na povdročju Indije in Paki- stana. Sam.o z nenehno budnost.jo se preprečuje vdor tp bolezni na druga ncd'T,čja. ker je tvclezen zelo nalezljiva, prenaša se z di»^ rektnim kontaktom od človeka na človeka pa tudi preko obleke in drugih predmetov, celo prahu, ker je virus-povzročitelj zelo od- poren. Pri ljudeh, ki so bili cep- ljeni, se lahko pojavi bolezen vendar v lažji obliki, ker z leti zaščitna meč cepljenja popušča, zato je potrebno ljudi, ki bi lah- ko bili izpostavljeni okužbi, do- cepiti. Zaradi pojava posameznih primerov obolenj za črmini ko- zami v državah, s katerimi ima- mo ožje stike, so zvezni organi, ki bde nad narodnim zdravjem, izdali obvezno odločbe, o zaščit- nih ukrepih, V glavnem je po- ostrena kontrola na meji, nihče, ki ni cepljen, ne mere iz teh dr- žav k nam. Vendar, ker vemo. da tudi cepljeni Ishko prebolijo lažjo obliko čmih koz in okužijo svo- jo okolico, bo postavljena še druga pregrada Vsi državljani, ki b. lahko prišli v stik s tujci, bo- do docepljeni. Za cepljenje ob- vezne skupine prebivalstva so naštete v sledečem odloku. Od ■ stalih prebivalcev bodo prosto- voljci lahko tudi cepljeni proti plačilu, ko bo akcija obveznih I cepljenj končana, kar mora biti do 7. februarja. i Higienska postaja Ptuj PTUJ, DNE 2. FEBRUARJA 1962 I E D N I K Strai. 5 Skupnost in problemi zdravstvene službe Preprečevanje črevesnih nalezljivih bolezni JavTia zdravstvena služba je to- rišča iiciveni .eyd bo.ia z& zdrav, aiecen rod,' prav za tisto, kar 6i Zš5nniiv> v premnogih novoletnih vo- sčmn. Na pcdiročja ptujske obči- na smo v [>reteikiem letu aoživeii otvoritev trth novih zdravstvenih po-stdj, treh izpi&cavljenih tKjrbe- nin polaza.iev zdravstva, oprem- ljenih s potrebnim orožjem za ču- vdinje zdiraivja. Zavedati se mora- mo, da naj služijo te postaje, kot vsa zdravstvena služba, če hoče dos>9gati trajne uspehe preobraiz- bi miselnosti državljanov, da po- svečajo več skrbi lastnemu zdrav- jiu ne šele takrat, ko je že načeto, oškodovano, temveč dokler je še čvrsto. Čuvanje, pravilno negova- nje te neprecenljive vrednosti, ki se ne da cadomestiti z ničemer m ki je pogoj za srečo in uspeh v življenju, je prvenstvena naloga zdravstva. Zavedati se moramo, da So bolezni, nesreče pri delu in prometu, živčne neuravnovešeno- sti, alkoholizeni, okužbe itd. so- vražniki nas vseh, da se težave na tem podiročju tako ali drugače cdražajo v skupnosti in da je boj pTOti njim v skupnih neporih v uničevanju vzrokov. Bolezni so družbeno — zdravstven pojav in zato jih ne more uničit; še tako sodobno in uspešno zdravljenje posameznikov. Da bi se uspešno vključili v boj za napredek zdravstva, moramo poznati probleme, ki niso samo naloga zdravstva, temveč je ne- obhodno sodelovanje skupnosti za čimprejšnjo uspešno rešitev. Eden od teh, ki ga bo treba temeljito razčleniti, ker je'boj z n.jim ne- izogiben in ne bo lahek, je naša pitna voda. Voda nam je potrebna kot zrak, brez nje ni mogoče življenje. Ra- bimo jo kot pij-ačo, za pripravlja- n.le brane, za umivanje in pranje, za napajanje živine, za rast rast- lin, za indiustrijo. za š|>ort, za gašenje požaroiv. težko je našteti vse svrbe katerim služi. V našem telesu je 60-80 "/n vode dnevno ■mu jo moramo dovajati okoli li- ter in pol. Vsak dan uporabljamo vodo na različne načine in tisti, ki je imajo v izobilju niti ne po- mislijo, kako je dragocena. Previdnost - nečista voda Prav zato, ker vodo tako po- gosto, stalno uporabljamo nam lahko zelo škoduje, če ni brez- hibna, pod gotovimi pogo.ji je zdravju nevarna, ker lahko pre- naša črevesne nalezljive bolezni. Pri nas uporabljamo vodo iz vse- mogočih virov, bolj malo iz vo- dovoda, večinoma iz studencev, kapniic, vodnjakov, potokov in mlak. Pri večini teh vodnih virov lahko nastopi onesnaženje, ker niso dovolj zavarovani pred do- tokom površinske vode onečedene z vsebino bližnjih stranišč ali gnojišč tudi pognojenih n.jdiv in travnikov, cest itd Na takih od- padnih snoveh je mnogo različnih klic, ki živijo v človeškem in ži- valskem čreves.iu. Če je tako, bo- ste rekli, kako da nismo že zdaiv- naj vsi zboleli za črevesnimd na- lezljivimi boleznimi? Odgovor je preprost, vendar zahteva malo se- zncnjenosti z določenimi de.jstvi. Pregled vode in ugotovitve Vsi viri pitne vode ki se jih poslužuje več.je število l.ludi, mo- rajo biti pregledani in v primeru okuženosti tudi ure.joni Kaj išiče- mo pri takih pregledih? Pregledi so dvojni: bakteriološki in ke- mični, povedati pa nam morajo, ali je voda primerna za uporabo. Z bakteriološkim pregledom išče- mo v vodi klice, ki živijo samo v črevesju ljudi ali živali in se lahko nahajajo v vodi samo. če je ta prišla v dotiko s človeškimi ali živalskimi iztrebki. Te preis- kave so zelo natančne, ker mora- jo pokazati tudi najmanjšo koli- čino klic v vodi. in jo tudi poka- žejo. Če je voda onesinažena z večjo količino blata, to že sami opazimo po barvi in okusu vode in je ne bi pili. Klice ki jih išče- mo, živijo vedno v črevesju in so redko vzrok boleznim, še ko- ristne so nam, vendar njihova prisotnost v vodi je ned'vomljiv dokaz, da se voda nekje meša z gnojmco in da bi v primeiru. če bi v bližini bolnik aH prebolevnik izločal bolezenske klice, te lahko dospele v vodo in z njo v želodec drugega človeka. Zoprno kaj? To- da resnično. Samo preko hrane in vede, ki je onečedena s človeškim blatom se širijo črevesne nalez- ljive bolezni in vsi se boste stri- njali z menoj, da je pri vsem na- šem napredku že skra.ini čas, da pristcpimo k temeljitemu prepre- čevanju takih primerov tudi v naši komuni, posebno ko vemo, da se to urediti da, ker so na- prednejši predeli to vprašanje že rešili. Orožje v boju prcii nalez- ljivim črevesnim boleznim .je znanje in ravnanje v skladu s tem znanjem Obramba v telesu Ko dospejo klice na primer ti- fusa v človeški želodec še ni re- čeno, da bo dotičnik zbolel, ker ima zdrav človek želodčno kisli- no, ki lahko klice uniči če jih tli preveč. Tudi drugo obrambo ima telo. V krvi imamo s.novi. ki uni- čuje.io tiste klice, proti katerim smo cepljeni ali pa tiste s kate- rimi smo bili že večkrat nezazna- no okuženi. Tako obrambo imajo domačini marsikje, ko stalno uporabljajo onesnaženo vodo in je njihovo telo pripravilo krvi obrambne snovi, ki uničujejo »do- mače« klice, ko pa pije to vodo neprekužen tujec, zboli. Bakteriološka preiskava vode torej ne išče klic nalezljivih bc'- lezni, ker te so lahko samo ob- časno prisotne ali pa morda sploh ne, pač pa Uigotavi.ja ali je zajet.i.e vode v redu ali pa je možno one- snaženje vode z iztrebki Pogosto se tudd zgodi, da je bilo zajetj>e v rediu delj časa in da se je po- kvairilo, stena studenca je nek.j€ popustila, cev počila itd. Zato so potreibne redne občasne kontrole. Kljub vsej strogosti sanitarna in špekcija ne izreče sodibe, da .je voda neiprimenna za vsako naj- manjšo količino klic, šele ko šte- vilo klic preseže po zakonu do- pustno mero sledi odločba, da je voda bakteriološko neprimerna. V takem slučaju veste kaj pi.iete, vendar pri studencih, ki služijo večjemu številu ljudi, to ni več vaša privatna stvar, ker vsak pri- mer bolezni zadene skupnost sam po sebi in zaradi posledic, nadalj- njega širj^enja bolezni na večje število bolezni in možnosti pre- našanja celo na druga področ.ia. Da se to ne bi moglo zgoditi, se morajo podvzeti ukrepi. Prvi ukrep je kloriranje vode, to po- meni, da se z dodatkom klora v vodi uničijo klice, da jih uživamo mrtve in ne žive in nam ne mto- rejo škodovati. Klor se doda.ia v doiločendh odstotkih, tako da člo- veku ni skodl.jdv. Drugi ukrep je tako zvana sanaci.ja, bi rekli oz- dravitev vojnega zajetja, uredi- tev in preprečevanje dotoka oku- ženih anovi v vodo. Ce vse to m izvedljivo, .j« zadnji ukrep prepo- ved uporabe take vode 156 (»acientov v bolnišnici V preteklem letu smo imeli v naši komuni prijaivljenih 156 pri- merov nalezljivih črevesnih bo- lezni, ki so se zdravih v bolnišnici. Večina med nj.uni je bolovala za nalezljivim vnct,i€(m jeter ali zla- tenico. Za 101 bolnika je skup- nost plačala 3,641 665 din bcredipisane dijete in posebno še uživajo alkoholne pijače. Kolikšen je to izpad v produkciji, si lahko sami izraču- nate. Stroške za to bolezen ni plačal nekdo neanan, republika občina, plačali smo mi vsi v naši komami iz naših fondov za soci- alno zavarovani.ie in kmetijskih skladov, za eno bolezen, ki šte- vilčno vsako leto narašča. Prepre- čevanje možnosti okužbe pitnf| .ode je edan od rwicinov Ja te strosve znatno zmanjšamo. Pri uinicevain.iu vzirokov bolezi-ii j« nujno sodelovanje državljanov s prizadetega področja. To ni na- loga izključno zdravstvene službe Teža'.€ pn urejevanju tega pro- blema so dvojne: prvič miselncist ljudi, češ, čemu nan. .j« to po- trebi.io. saj smo do sedaj tako ži- veli, in če hočejo občina, repu- blika ali še kdo, pa naj sami ure- dijo, druga težava je vprašanje sredstev. 2e leta 1954 je račun pokazal, da bi rabili 45 milijard, če bi hoteli v Sloveni.ji urediti vprašanje vede. Tu še niti ni všte- ta vsa mreža cbstoječili vodovo- dov, ki so zaraidi dolgoletne upo- rabe dotrajali. V Ptu.ju smo že lani temeljito načeli reševanje tega problema z gradnjo novega vodovoda, da bi dodatni napori skupnosti v povezavi s komisija- mi za male asanacije, higiensko službo, rdefčdm križem in sociali- stično zvezo delovnih ljudi na podeželju lahko temeljito spre- menili sliko naše komiune na tem pcdroč.iu. Dr. Pavličev Nada Za studenčno vodo so poplave najlbolj nevan.ne HUMOR Kakšna je razlika med žabo in brucul jo ? Ni nobene. Obe sta zeleni in obe se bojita štorklje. Kakšna je krava od znotraj? To ve vsako tele, razien bruca. — Peter, zakaj se vedno napi- ješ, preden greš domov spat? — Zato, ker lahko vstopim v sobico šele takrat, ko jo vidim dvo.jno! Po izpitu vpraša oče sina, kako se je odrezal. — Zelo dobro, tako da ga bom moral na 6iplo.yio zahtevo ponovi- ti. Profesor: Torej, srce v fran- coščini .je cceur. In sedaj še člen, le cceur ali la coeur. , Študent (avtomatično): Liker.' Zakaj nekatere stare bajte ra-,' de zijajo v brucul je? Ker daljnovidnim očem baje dobro dene zelena barva. Kakšna je razlika med moder- nim stanovanjem in brucovimi možgani? Nobena, ker ima oboje mini- malne po\iršine. Novak Pavel ] šestdesetletnik, Malokdo,ve zanj, za Pavla No- vaka, ki se je rodil 24. januarja 1902 pri Martinu v hrvaškem Mcdjimurju. Ambiciozen, železne volje in pridnih rok se je Pavel Novak sam izpopolnil in si z izpiti pri- dobil Šolsko spričevalo osnovne šole, da je lahko kot progovni de- lavec začel misliti na odgovor- nejše delo. Prijavil se je na kret- ničarski teča,i. ki ga je tudi uspešno opravil in je do danes usmer.ial vlake, mislil na svojo odgovorno službo, kakor tudi na svojo družino, ki Ji Je posvetil ves prosti čas. Svoj rojstni jubilej je proslavil v krogu domačih, ko je ravno v tem času prejel odločbo za za- služeni pokoj. Polef žene, hčerke z družino in sorodnikov želimo tudi znanci in prijatelji Pavlu Novaku dolgo in prijetno jesen njegovega žlvlj-n.la. k... Umetni vrtnar v vasici nedaleč od Pesnice je bilo, poslušajte, kaj se nekoč je zgodilo: Vasica krasna sredi polja, cvetličnih gredic nešteto ima. V vrtičku nobenem sredi gredi.: ne manjka nikoli le^pih cvetic. To pa. seveda jasna je stvar: kjer rastejo cvetke ie potreben vrtnar! Rad bi cvetke umno gojil, mesto vode nek'terim je likerja prilil. Rožice nežne občutljiive so b"le, z d radi vlage .strupene so sklonile glav*. Vrtnar ves od začudenja prevzet, z vlažnih tal iih prenesel v višinski je svet. Ko pa te enkrat bilka omaaa viSln.ska 1i leo« nič več ne pomaga. SE NEKAJ O TRGOVSKI MREŽI Trgovsko podjetje »Zarja« Or-, mož se je doslej trudilo pcstreči potrošnikom v svojih poslovalni-^ cah, tako, kakor je v sodobni tr-' govini potrebno. V starih, nepri-i mernih prodajalnah je težko"? ustreči potrebam potrošnikov,' zato je nujno izboljšati prodajne; prostore predvsem na podeželju' in tako dati trgovini mesto, ki jlj v današnjem času gre. Podjetje;^ »Zarja« tvori 21 poslovalnic in^ radio-delavnica, ki popravlja in, obnavlja radioaparate. Izmed teh, je 8 poslovalnic specializiranih. ^ Vsaka prodajalna predstavlja sa-' mostojno ekonomsko enoto, z, lastnim planom prometa, stroš-i kov in obračanja zalog. Podjetje' »Zarja« je v letu 1961 plan pro-^ me^ta preseglo za 76 milijonov.i( dinarjev ali 11 cdst. Med kolek-^ tivom, zaposlenim v podjetju,! oziroma v raznih prodajalnah je tekmovanje v znižanju stroškov in v uspehu čimvečje prodaje. ' IzobraŽevanje ljudi J preko sindikttta ^ Posebno mladina, zaposlena vi tem pod.jet.ju, se želi izpopolniti^ v svoji stroki. Izobraževanje s* vrši preko sindikatov z raznimi j tečaji, seminarji predavan ii inj podobno. Na oddelek ekonomske srednje šole za •dresi« v Ormo-j žu je vpisanih 8 uslužbencev, ostali pa se izobražu.jejo na de-- lovnem mestu. Vajencem, ki iih j«j v tem podjetju 29, posveča pod- .jet.je ;pcisebno pozornost vzgoji in izobraževanju v šoli in trgovini. Ostalih trgovskih uslužbencev je zaposlenih 73, od tega 22 poslo- vodij. V zadnjih dveh letih so na območ.ju občine adaptirali 8 trgovskih lokalov in jih opremili s hladilniki in trgovskim inven- tarjem. V te namene je bilo vlo- ženih 23 milijonov dinarjev, na ta način so približali prodajalne vsaj delno zahtevam potrošnika. Mladi ima.jo še posebej možnost uveljavl.jati se v delavskem samo- upravljanju. 48 uslužbencev po- sveča vso pozornost napredku in razvoju svoie strokovne sposob nosti. 7 mladinicev se zelo dobro uveljavlja v delavskem svetu in UO. kakor tudi v ostalih de.jatvno- stih. Poslovalnica SAVCI pri Tomažu se ukine DS trg. podjetja »Zarja« Ormož je sklenil ukiniti prodajalno Saiv- ci in uvesti pri Tomažu trgovino »Non-stop«. Poslovalnica Savci bo ukinjena vsled premajhnega prometa, saj promet 300 tisoč dinarjev na mesec ne zadošča za kritje vseh nastalih stroškov. Zaradi te ukinitve se preseli od- kupna posta.ja kmetijskih pridel- kov Savci k Tomažu, kjer bo možnost prodaje in nakupa v več-;; ji izbiri in v opreml.ieni trgovini^ V poslovalnici Sejanci se bo za4 radi preselitve poslovalnice Savcj k Tomažu delovni čas podredili' željam proizvajalcev in potrošni- kov, da ne bo čutiti izgube t>ri odkupu. Trg podjetie »Zaria'< Or- mož .je postavilo za leto 19rt2 za 10 "ti \'ečji Plan orometa, kajti narodni dohodek na Dret>ivalca v 0'bčini rastp in s tem tudi nara- šča kupna moč. Rdr Ko peceljček 1e s strupom prežet, glavico klone usahne nje cvet. Kdor hoče vrtnariti na; Domn* 'e-to: evetka i/k',rirno naj Pije vodo! Lep večer v gostilni ,pri Roziki. v soboto, 27. t. m., je bil v Ptu-i jiu v gostilni »Pri Roziki« pet^ abonentski večer po osvoboditvi,! ki ga je priredil na pobudo tova-| rišice upravnice gostilne — go-^ stilniški kolektiv za svoje abonen-| te. Zabavni abonentski večeri so^ se vrstili približno vsako druga| leto. Odlično pripravljena jedila, prijeten zabavni orkester, dobra kapljica in prijazna postrežba — so odlikovali te večere ki bodo abonentom ostali v najlepšem spominu. Sobotni abonentski večer »Pri roziki« je bil hkrati poslovilni večer od upravnice gostilne — to- varišice Rozike Jelinek. V imenu abonentov se ie od n.je poslovil tovariš Rojic in povedal v krat- kem njeno živl,jenjsko pot, ki s« .je vila na.jiprej od Bizeijskega, njEn.ega rojstnega kraja v Mari- bor, kjer se je izuičila v gostin- ski stroki. Od tam je leta 1928 odšla v Ptui in odprla leta 1934 lastno gostilno, ki jo je po vojni dala socialističnemu sektorju. Že predvo.jna gostilna »Pri Roziki« je bila znana po dobri postrežbi, dobri kuhinji in prijazni gospo- dinji. Med nemško fašistično oku- pacijo naše domovine ie tovariši- ca Jelinek preživljala hude dni na Hrvaškem, kamor jo je okupator pregnal z možem in malim otro- kom, ker je bila narodno zaved- na. Po vrnitvi v Ptuj je v gostilni, ki jo }e dala skupnoisti delala t>o- žrtvovalno in vestno, si nepresta- no prizadevala, da bi se gostilna razvila v sodobnejše gostišče^. Najprej so uredili lopo na prijaz- nem vrtu in ga lepo opremili, da je privabljal vedno več gostov. Gostilna »Pri Roziki« je postala znana sirom po domovin' tudi za- radi dobre kuhinje in postrežbe, kair je zasluga gospodin.je, ki ie v kolektivu vzgojila postrežljive gostince in dobre kuharice. Tovarišica Jelinek se zaradi zrahljanega zdravja poslavlja od aktivnega dela v gostinstvu rav- no sedaj, ko se ji je izpolnila njena dolgoletna želja. Po njeni zaslugi in zaslugi občinskega ljudskega odbora v Ptuju, ki je načrte tov. Jelinekove podprl in posredoval denarna sredstva, so lani od septembra do decembra prezidali in preuredili gostinske prostore, prestavili in po-večali kuhinjo ter uredili lepo točilnico. Že spomladi pa so dozidali sani- tarije. Tovarišica Rozika se je telesno izčrpala zaradi neutrudnega vsa- kodnevnega dela od rane do poz- ne ure, samo da bi ustregla go- stom, da bi z dohodki prinašala skupnosti čim več koristi. Tova- rišica Rozika .je prispevala s svo- jim delom veliko za dvig turizma in gostinstva v Ptu.iu in za raz- vedrilo in oddih delovnega člove- ka. Kako prijetne uice smo preživ- ljali na njenem vrtu ob sobotnih in nedeljskih poletnih dneh! To- varišici Roziki Jelinek želimo njeni gostje, da bi si v Doko.ju utr dila svoje zdravje in s oonosom, in zadovol.jstvom gledala na svojo prehojeno pot, ki je pot vzornega socialističnega državljana — de- lavnega, priza-devnega za skupne koristi in srčno dobrega' Njen tra.jen sp>omenik bo ostala za ved- no n.jena gostilna »Pri Roziki«. v. C. . Delo v sindikatih te dni Na enajsti redni seji predsed- stva Občinskega sindikalnega sve- ta Ptuj, so proučili predloge in zakl.jučke VI. razširjenega zase- dan.ja Občinskega sindikalnega sveta Ptuj z dne 26. januarja 1962 ter izdelali besedilo predlogov in priporočil, ki so bili oredloženi Občinsikemu ljudskemu odboru Ptuj v zvezi z vprašanji gradi- tve Delai.skega doma v Ptu.ju, z bodočo stanovan.jskc graditvijo s stališč olede občinskega promet- nega davka, dopolnilnega prora- r-unskega prispevka in v zvezi t uistanovitvijo počitniške skupno- sti.^ Predsedstvo ie tudi sklenilo sklicati VFI. redno zasedanje ole- numa Občinskega sindikalnega sveta Ptuj 7. februarja tega leta. V torek, 6. februarja tegi« leta Se bo s-^^tH'^ ob 16. uri na Ob- činskem sindikalnem svetu Ptujw na svojo redno sejo komisi,ia za organizacijsko-kadrovska vpraša- nja v zvezi z nalogami ob pripra- vah na letne občne zbore sindi-^ kalnih podiružnic. V sredo, 7. februarja 1962, bo v prostorih Delavskega kluba sin- dikatov v Ptuju ob 15 uri sedmo redno zasedanie plenums Občin- skega sindikalnega »ve*? Ptuj Na dnevnem redu je razparava o na- logah Občinskega sindikalnega sveta ob pripravah in v izvajanju letnih r-bčnih zborov sir.sti. Plenum ho fudi »-azOt a vljal r za- '^liučnem rr>čn"" osčin=k-.i- -.;i'n- ^ikaln-^'--' Pf"! r 'ptM 1961 in o ororačunu u lete 19S2, Stran 6 TEDNIK PTUJ. DVE 2. FEBRUARJ.4 1962 OHRANJENO praktično ktihinjsko kredenco prodam. Vprašajte pri Langeatiolcu. PRODAM HIŠO z gospodarskim poslopjem in 1.72 ha zemlje pri- memo za obrtnika ali upoko- jencai. Krčevina 131 ob Dravi pri Ptuju. DOBRO OHRANJENE smuči pro- dam. Naslov v ujpiravd. NOVO, MDDEPNO spaloico iz tr- dega Ifisa ugodno predam. Sp. Velovlak 53 POTROŠNIŠKO POTRDILO, izdano pri >>Me!nkuirju« v Ptuju na ime Vrabič Ar.tton, Vičava 34. na dm 33.000, izdano v novem- bru 1961 razglašam za neve- ljavno. SPREJMEM FRIZERSKO vajenko in pomočnico. Pismene ponud- be na upravo Tednika pod »Zdrava«. DVA VAJENCA za soboslikarstvo in plesikairstvo sprejmem. An- drej Herega, Ptuj, Prešernova . uilicab ________ ... _______...... B TRUBO kupim. Naslov v upravi. Zaščitni ukrepi proti črnim kozam Po ODREDBI O UKREPIH ZA VARSTVO PRED ŠIRJENJEM IN PRENASANJEIM KOZ (Urad- ni list FLRJ, št. 2-26/62) se mo- rajo strogo obvezno podvreči cepljenju proti kozam: 1. vse osebje, zaposleno v zdravstvenih ustanovah občine Ptuj. izvzemši babic, porodni- škega oddelka in protituberku- loanega dispanzerja; 2. vsi uslužbenci tajnižtva za notranje zadeve; 3. vsi šoferji in sprevodniki avtobusnega prometa kakor tudi vseh ostalih podjetij ter želez- nice; 4. vsi zaposleni pri bencinskih črpalkah in v avtomehaničnih delavnicah; 5. vsi zaposleni PTT podjetja; 6. vsi zaposleni v narodni in komunalni banki; 7. vsi uslužbenci špediterskih podjetij; 8. vsi zaposleni v hotelih, go- stilnah, gostiščih in ostalih go- stinskih organizacijah; 9. vsi cestarji na območju ob- čine Ptuj; 10. vse osebje, zaposleno v tr- govinah, trafikah in brivsko-fri- zerskih lokalih; 11. vsii novinarji, fotoreporterji in fo'tografi. Cepljenje bosta opravila Zdrav- stveni dom Ptuj in Zdravstveni dom Kidričevo od 1. do 6. febru- arja 1962 od 7. do 12. ure. Vsem podjetjem in ustanovana naročamo, da poskrbijo za to, dl( bo cepljeno vse njihovo osebje.! Vsak izostanek od' cepljenja boj strogo kaznovan. j Tisti, ki so bili v zadnjih dveh! letih cepljeni, se morajo izkazati s potrdilom. Vse nadaljnje informacije bo- sta dajala Higienska postaja ZD v Ptuju tudi po telefonu št. 202 in Občanski ljudski odbor Ptuj, referat za zdravstvo, tel. 50-236. Oddelek za družbene službe ObčLO Ptuj , Upravni (»■dbor Zavoda za zaposlovanje invalidnih in druiih oseb v Ptuju razpisuje delovni mesti 1. RAČUNOVODJE 2. SKLADIŠČNIKA Pogoj.1 pod 1.: pet let prakse na mestu računovodje; pogoji pod 2.: kvalificiran delavec železnčnarske stroke z 1 letom prakse. Razjpis velja do zasedbe obeh razpisanih mest. Korhdsija za sklepanje in cdpovedovanje delovnih raz- merij Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidri- čevo, razpisuje prosta delovna mesta, in sicer: 1. vodjo planske službe 2. vodjo analiz za anodno maso 3. elekliro monterje Po 1. se zahteva ekonomska srednja šola in 8 let prakse, pod 2. tehnična srednja šola, oddelek za kemijo in 4 leta ■prakse, ped 3. vtsoko kvalificiran ali kvalificiran elektro monter s 5 let prakse. Interesenti za razpisana delovnam.esta naj se javijo pismeno ali osebno v kadrovskem oddelku podjetja do 10. februarja 1962. Nastop službe je možen takoj, osebni dohodek je urejen s Pravilnikom o delitvi osebnih dohod- kov v podjetju. Ptujski študentje vas vabijo na VIII. tradicionalni študentski ples v soiMto, 3. februarja ob 20. uri v Narodnem domu Mestni kino Ptuj (predvaja 2. februcirja t. 1. franco- ski film »Vroči asfalt«, 3. in 4. februarja t. 1. ameriški barvni film »Sedmo Sindbadovo potova- nje«, 6. •''n 7. februarja t. 1. grški film »Nikoli v nJdeljo«. 8. in 9. t. m. francc'Ski film »Izpuščene zveri Kino »Ruda Sever« Gorišnica predvaja 4. februarja 1962 it-ali- jgiH.ski barvni film »Lepa mlimaci- ca«. Kino Zavrč predvaja 4. februsria 1952 ameri- ški barvni film »Smešen obraz«;, Sprejmemo v službo embalažnega knjigo- vodjo s prakso takoj ali po dogovoru. Plača po prrivilniku o delit- vi osebnih dohodkov. Pro.šnje za sorejem je vlo- žiti lastnoročno n^nisane na mravo n-djetia.dolO. II. 1962. TRGOVSKO PODJETJE »VESNA« PTUJ GOSPODINJE, POZOR! Obveščamo vse občane, da je Stanovanjska skupnost Ptuj ustanovila KRPAL NI-SIVALNI SERVIS Vsako delo bomo hitro in kvalitetno izvršili po izredno ugodni ceni in v vaše popolno zadovoljstvo. Šivamo tudi na domu in zaračunamo 150 din za uro. Se priporoča KRPALNI-ŠIVALNI SERVIS Stanovanjske skupnosti Ptuj, Slovensk trg 9 (Zgradba Pralnice in čistilnice) PODJETJE »PLESKAR« PTUJ proda po ugodnih cenah večje količine POCINKANE PLOČEVINASTE EMBALAŽE raznih velikosti. Razprodaja od 5. do 10. februarja 1962 — odo 8. do 12. ure — v skladišču Hrvatski trg 2. Trgovina, tovarna perila in konfekcije ».DELT A« Ptuj, Krempljeva ulica v prodaji imamo 3.50 krajših in daljših ženskih plaščev iz balonske svile (»Darja«, »Dunja«) po 5.000 do 6.000 din. Ti plašči so primerni za spomladansko vreme, so lepe barve in praktičnega kroja. , __.____ DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV KIDRIČEVO VAS VLJUDNO VABI NA SVOJO PRIREDITEV VIL TRADICIONALNI PLESNI VEČER V KIDRIČEVEM V SOBOTO. DNE 17. FEBRUARJA 1962 DANCING — BAR — RESTAVRACIJA ZAČETEK OB 20. URI REZERVACIJE PRI DRUŠTVU DO 10. FEBRUARJA 1962 SODELUJEJO: V PLESNI DVORANI LJUBLJANSKI PLESNI ANSAMBEL p. v. BORUTA LESJAKA Poje: JELKA CVETE2AR V BARU JAZZ ANSAMBEL — Poje: BERNARDA VIDIC RAZPIS Komisija za uslužbenske zade- fve pri Občinskem ljudskem od- boi^u Ptuj razpisuje naslednja prosta mesta: 1. Referenta za urbanizem pogoj: arhitekt ali gradbeni inženir (plača po dogovoru) 2. Kmetijskega inšpektorja pogoj: kmetijska srednja šo- la z daljšo prakso v kmetijstvu. 3. referenta za socialno varstvo pogoj: srednja strokovn-a izo- brazba 4. dva referenta za varstvo dru- žine pogoj: srednja strokovna izobrazba, zaželjena večletna praksa. 5. referenta zq kulturo I pogoj: srednja strokovna izo- I brazba z večletno upravno prak- so. 6. socialnega delavca pogoj: višja strokovna izo- brazba oziroma višja šola za so- ciaLie delavce. 7. referenta za proporce in ana- lize pogoj: ekonomska fakulteta 8. referenta za odmero davka obrtnikom in ostalo prem. pogoj: srednja strokovna izo- brazba, zaželjena praksa v finan- čni službi. 9. šefa krajevnega urada Haj- dina pogoj: srednja strokovna izo- bra^zba, zaželjena daljša upravna prsiksa. 10. pisarniškega uslužbenca na krajevnem uradu Žetale pogoj: administrativna šola ali nepopolna srednja šola, Ob^^ez- no znanje strojepisja. Kandidati, ki ■ izn^''nj'UJejo po- goje iz 31. člena zakona o javnih uslužbencih in pogoje po tem raz- pisu, naj vložijo prošnje, kolko- vane s 50 din državne takse, z roko pisanim življenjepisom, do- kazi o šolski in strokovni k<,'alifi- kaciji ter dosedcnjih službov-njih pri Ohčinslcem ljudskem odboru Ptuj. Razpis velja 15 dni po ob- javi. Komisija za uslužben.se zadeve Vremenska napoved za čas od 3. do 10. februarja 1962 Ves teden bo lepo vreme, noči hladne. Mlaj bo 5. februarja cb 1.10. RAZPIS I Na osnovi odredihe Občinskega ljudskega odbora Ptu.i o obvez- nem zaščitnem cepljeiiju psov proti steklini, z dne 10 6. 195£ objavljene v Uradnem vestniiku okraja Maribor št. 23^59 razpisu- jemo obvezno CEPLJENJE PSOV PROTI STEKUNI Ceipljenje bo po sledečem raz- poredu: 5. 2. 1962 ob 8 uri v Vidmu pri KU za del KU Videm; 5. 2. 1962 ob 8 uri v Majšperku pri osemenjevalnici za KU Ptuj- ska gora; 6. 2. 1962 ob 8 uri v Desterniku pri gostilni Marinič za področje KU Desternik; 6. 2. 1962 ob 8 uri v Stojncih pri javni tehtnici za vasi Stojnci, Muretinci, Bukovci, 6. 2. 1962 ob 8 uri v Seleh pri KZ Sela za del KU Dolena; 7. 2. 1962 ob 8 uri v Ptuju pri Veterinairski postaji za področje Ptuj — mesto levi breg; 7. 2. 1962 ob 8 uri v Majšperku pri osemenjevalnici za KU E^šje; 7. 2. 1962 ob 8 uri v Trnovski vasi pri gostilni Vuircer ze podro- čje KU trnovska vas; " 7. 2. 1962 ob 8 uri v Cirkulanah pri gostilni Kc-renjak za področje KU Cirkulane; 7. 2. 1962 ob 8 uri v Dornavi pri zadružnem domu, 7. 2. 1962 ob 10 uri v Pacinju pri gostilni Tobias; 8. 2. 1962 ob 7 uri v Ptuju pri Veterinarski postaji za Ptuj — mesto desni breg; 8. 2. 1962 cb 8 uri v Rogoznici pri KU Rogoznica; 8. 2. 1962 ob 8 uri v Žsvi-ču pri Jožefu Pravdiču za KU Zavrč; 8. 2. 1962 ob 8 uri v Vitomar- cih pri osemenjevalnici za podro- čje KU Vitomarci; 8. 2. 1962 ob 8 uri v Kozmincih pri trgovini za del KU Podlehnik; 8. 2 1962 ob 8 un v Z;talah pri KZ Žetale za področje KU Žetale; 8. 2. 1962 ob 8 uri v Gorišnici pri ambulanti za vasi: Mala vas Gajevci, Formin, Zamušani in Go- rišnica; 9. 2. 1962 ob 8 uri v Mioškanj- cih pri csemenjevalnici za vasi: Tibolci, Moškanjci, Mezgovci, Bo- rovci, Prvenci. Strelci, Sobetinci. Zagojiči; 9. 2. 1962 ob 8 uri v Juršincih pri osemenjevahnici za področje KU Juršinci; 9. 2. 1962 ob 8 uri pri novi cer- kvi pri gostilni ze del KU Pod- lehnik ; 10. 2. 1962 ob 8 uri v Fodlehni- ku pri zadružnem domu za pod- ročje KU Podlehnik; 10. 2. 1962 ob 8 uri v Doleni pri KU za del KU Dolena. 12. 2. 1962 ob 8 uri v Leskovcu pri KU za področj« KU Lesk6v€c; 12. 2. 1962 ob 8 uri v Gerečji 'vasi pri qasilskem domu- 13. 2. 1962 ob 8 uri v Polenša- ku pri gostilni Šegula za podro- čje KU Polenšak; 13. 2. 1962 ob 10 uri v Stoper- cah pri KU za podiročje KU Sto- perce; 15. 2. 1962 ob 8 uri v Tržcu pri gostilni Pen; 15. 2. 1962 ob 8 uri v Hajdini pri KU Hajdina; 19. 2. 1962 ob 8 uri v Lovrencu pri KU tza področje KU Lovrenc; 20. 2. 1962 ob 8 uri v Cirkovcah pri osemenjevalnici za področje KU Cirkovci; 21. 2. 1962 ob 8 uri pri KU Gra- jena za področje KU Grajena; 22. 2. 1962 ob 8 uri v Markov- cih pri KU Markovci Stroški cepljenja psa in znam- ka ztiašaijo 300 din. Na cepljenje se morajo prignati vsi psi, sta- rejši od 3 mesecev. Na zbirna mesta naj pripeljejo živali odra- sle osebe. Lastniki, ki svojih psov ne bodo pripeljali na cepljenje, bedo v smislu odredbe kaznovani. Redile so; Vičar Ana, Dravska 3 — dečka; Dobnik Emilija. Kungota 38 — Genico; Vogiar Marija, Placar 50 — Marijo; Krajnc Ljudmila, Ve- liki Okič 16 — Marijo; Ribič Ana, Krčevina 10 — Ireno; Podgoršek Štefanija, Vitomarci 70 — Stan- ko; Rojko Terezija, Muretinci 65 — Mirico; Kujavec Elizabeta, Stojnci 7 — Tatjano; Bosilj Liza, Budinščak 22 — Lepoglava — Ankico; Meško Slavica, Velika Nedelja 16 — Andrejko; Kopše Martina, Placar 23 — dečka; Lukman Olga. Jurovci 50 — Me- to; Kovačič Jožefa. Cirkovci 42 — Metko. Smrti: Mafjašič Janez, Lackova 9. roj. 1890, umrl 24. I. 1962: Kotnik Ma- rija. Trubarjeva 9. roj. 1914, umrla 26. I. 1962: Magdič Luča- no, Jadranska 17. roj. 1961. umrl 26. I. 1962; Bombek Jernej. Za- grebška 78. roj. 1884. umrl 27. I. 1962; Teofilovič Nikola. Gregor- čičev drevtored 8. roj. 1952, umrl 28. I. 1962. Kri, ki rešuje življenje Dne 23. I. 1962 so darovali kri krvodajalci iz Hajdine: Anžel Mihael, Škeila Rozalija, Vidovič Marija, Mlakar Liza, Sagadin Katarina. Galun Veronika, Li- povšek Roza, Cestnik Antonija, Poiajžar Ivana, Vogrinc Antoni- ja, Plajnšek Matilda, Plajnšek Ana, Veronek Terezija, Zajšek Kristina, Kro&lj Marija, Majn- Hard Marija, Sitar Franc, Lozin- šek Kvirin, Lozinšek Amalija, Dne 30. L 1962 so darovali kri krvodajalci iz Zavroa: Zebec Julika, Fajfar Ivana, Fungraoič Ana por. Škrinjar, Vesenjak Barbara, Kokot Marija, Belšak Marjeta, Zebec Marija, Fajfar Jožef, Kelc Slava, Zavec Marjana. Težak Terezija, Skok Zajtl Ana. Jera Marija, Sagadin Marija. Terezija, Vesenjak Ana, Lorbek Ivana, Vuzem Anica, Cvetko Angela, Skok Franc, Bratuša Ivan. Vmes so darrvali kri tudi pD- .■amezni krvodajalci: Veldin Tvan, Segula Ivana, Ilec Rczalija. R' žjnan Marija. Hrga Ivfcna, M-ijdak Vili in Šamprl Marija. Vsem organizacijam in krvo- dajalcem, posebno tistim, ki so se of'zvali v nujnih primerih, se v ■:nenu boimkcv najlepše zahva- ljujemo! Rdeči križ Ptuj Sp'ošna bolnišnica Ptuj ZAHVALA Ob bridki izgubi, ki me je zadela s smrtjo moža. očeta, brata, strica in svaka JANEZA MATJAŠI Č A iz Ptuja. Lackova 9 se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so mi s^tali ob strani, me tolažili in izrekli sožalje. Prav prisrčno se zahvaljujem Antonu Brenčiču za pomoč v najtežjih urah življenja po- kojnega. Francu Kranjcu, Martinu Vinklerju, pevcem za žaloistinke pred krsto in na pokopališču, vsem sostanoval- cem, zastopnikom JZ-vozovne delavnice in udeležencem pogreba. Iskreno se zahvaljujem za podarjene vence po- sameznikom, kolektivom in hišnim stanovalcem. Žalujoči: žena Genovefa, sin Zravko, sestra Neža in ostalo sorodsivo. Trgovsko podletie ..PANONIJA" PTUJ Vse potrebno za poroke, za ženine in neveste, darila za mladoporočence, obleke za gostijo, perilo in drugo blago za moške in ženske obleke za plesne prireditve in druge slovesnosti, za kurentovanje: rute, robčke, rokavice, nogavice, spominčke iz domovine kurenta, za pustovanje: maske in razni papir za okrasitve v zabav- nih dvoranah in gostiščih in ostalo lahko dobite v naših trgovinah »ELEGANT«, Ptuj, Lackova ulica, »SLAVICA«, Ptuj, Lackova ulica, in »PAPIRNICA IN GALANTERIJA«. Ptuj. Bezjakova ulica (zraven gostilne »Pri Roziki«). TRGOVSKO PODJETJE »PANONIJA« PTUJ