173. številka. Trst, v torek 31. julija 1900 Tečaj XXV ,,Edinost I iaia enkrat na dan. razun nedelj in 1 rasmikov, ob 6. uri zvečer. Varočnina znaš:« t Za celo leto........24 kron za pol letu.........12 _ ea četrt leta........ fi ~ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-r:>čbe brez priložene naročnin? uprava te ozira. _ Po tobakarnali v Trstu se prod&jejo posamezne Številke po »» stotink (3 nve. : izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon Stv. H70. Glasilo političnega društva ,7Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! S Oglasi se računajo po vratah v netim. 'Ah večkratno naroČilo 9 primernim popustim. Poslana, osmrtnice in iavne zahvale domači oglasi itd. se računajo i>o pogobo Vsi dopisi nai se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniStvo. Naročnino 111 oglasi je plačevali loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Upruvništvo. in sprejemanje inseratov v ulici Mol in piccolo štv. II. uadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k Lastnik konsorcij lista „Edinost". isnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v TiStu. Hrvatska i parili razstavi. 1. Zagreb, 28. julija 1900. (klkar je odprta parižka razstava, se v nanili novinali neprestano vodi polemika o tem, kako je Hrvatska zastopana .na tej raz-etavi. Da je zastopana slabo ali nikakor — da ni zastopana tako, kakor bi morala l>iti, to ho jasno vidi, bilo po pisanju francozkega novinstva, bilo po poročilih, ki prihajajo iz Pariza. Francozko novinstvo molči o Hrvatski, kakor da Hrvatske niti ni na svetu. Najavktoritativneje novine govore samo o Ogerski in o Madjarih in slave Ogersko in Madjare do nebes. I>a je tako postopanje francozkega novinstva do neke mere čudno, tega ne treba niti dokazovati. Z druge strani pa zopet ni misliti, tla je vse francozko novinstvo podkupljeno, niti da je vse zaslepljeno po kakoršnjih si bodi predsodkih ali krivih informacijah. Da se je med vsem fran-cozkim ntn i ust v o m našel le jeden sam list, pSieele«, ki se je, po napotku nekega hrvatskega patrijota, spomnil, da je tudi Hrvatska nekaj razstavila in da tudi ona obstoji na tem svetil — na te;n mora biti krivda na razstavi sami. J11 res: kako so razstavljeni predmeti iz Hrvatske? Da je pravice, morali bi biti razstavljeni v posebnem hrvatskem paviljonu. Intere-i Hrvatske in nje državnopravni položaj so to zahtevali izključi j ivo. Vse manje dežele imajo svoje paviljone ravno zato, ker bi se one bile mogle izticati na razstavah, prirejenih po grupah, kjer dominiraju samo veliki narodi. Zbravši svoje razstavljene stvari v posebnem paviljonu, bi se mog"la Hrvatska odlikovati ter nuditi popolno sliko svojega razvoja na kulturnem polju. To sicer, na žalost, ne bi bila vsa Hrvatska, ker je jeden del Hrvatske v avstrijskem paviljonu, jeden del pa v bosanskem. To so žalostne posledice naše državne raztrganosti. Na vsaki način pa bi se tudi taki pristriženi Hrvatski ne trebalo sramovati svojega paviljona. Tudi državnopravni položaj Hrvatske, kakor smo že rekli, je zahteval zanjo pose-befi hrvatski paviljon. Nočemo govoriti ni o državnem ni o zgodovinskem pravu, po katerem je to jasno, da bolj jasno ne more biti. No, to je jasno tudi po nagodbi sami. Po nagodbi je Hrvatska kraljevina povsem ločena od kraljevine Ogerske. Oni dve ži-visti sicer res v državni skupnosti nasproti tretjim faktorjem, istotako, kakor živita v državni skupnosti Ogerska in Avstrija. Ali skupnost ni še jedinstvo. Oni sti državna skupnost nasproti tretjim, ali v mejsebojnih odnošajih jedne proti drugi sti Hrvatska in Ogerska dve posebni in različni državi. Nagodba pravi izrecno, da je Hrvatska politiški narod, ki ima svoj posebni teritorij, različen od teritorija Ogrske. Čim pa je tako — in je tako — tedaj bi se bil moral tudi na pa-rižki razstavi hrvatski teritorij razlikovati in joddeliti od ogrskega teritorija! Kako to? S : posebnim paviljonom ! A kaj se je dogodilo ? Temu nasprotno ! 1 Hrvatski predmeti so razstavljeni v ogrskem ; paviljonu! In to tako, da se predstavljajo kakor madjarski, da lepšajo in dičijo ma-djarsko razstavo; ali pa so pomešani in po-skriti, da absolutno izginjajo očesu obiskovalca. Madjarski arangerji razstave so pokazali v tem izredno sposobnost. Od todi prihaja molk francozkega novinstva; od todi neugodna in protestujoča poročila, prihajajoča iz Pariza od hrvatske strani. Poročevalci sogla-šajo popolnoma, da-si so to ljudje, stoječi na različnem stališču in nimajo med seboj nobenih osebnih dotik, da bi se mogli dogovoriti med seboj. Omeniti hočemo trojico poročevalcev : dra. Tresića-Pavičiča, književnika in pesnika, odvetnika dra. Hinkovića, tajnika hrvatske trgovinske komore v Zagrebu, Milana Kresiea, strokovnjaka in avtoriteto, ki poroča v »Obzoru«. Največo senzacijo so pro vzročila poročila dra. Hinkoviča v »Agramer Taglattu«, ker je tir. Hinković človek, ki nima nobenih posebnih odnošajev z opozicijo, in je bil do nedavno celo prijatelj »Narodnih novin« (glasila vladnega zistema), katerim je dopisoval iz Londona in Pariza. Kdo je kriv takemu zapostavljanju Hrvatske ? Kdo je kriv, da se je na razstavi izve! program Ljouša Košuta, ki na zemljevidu ni videl Hrvatske? Krivi so, brez dvoma Madjari ; ali niso brez krivde in so vsaj v isti meri krivi tudi t)ni krogi v Zagrebu, ki so bili dolžni, da branijo hrvatske pravice, hrvatsko čast in hrvatske interese, a so opustili to in so v vsem šli Madjarom na roko. To je gotovo : ako bi bil hrvatski komisar na razstavi človek na svojem mestu, bi bil poskrbel vsaj za to, da bi opozoril javnr novinstvo na vse ono, kar je hrvatskega ! On ne stori tega. Ali zato, ker noče ? Ali zato, ker ne zna ? Mislimo, da je jedno in drugo. On 111 človek na svojem mestu, ker mu meti drugim manjka tudi jednega od najbistvenejih pogojev : on ne zna francozki ! Na javnem obedu, prirejenem po madjarskem komisarju, je imel srca, da je govoril — nemški! Ali ne le, tla ne zna, ampak tudi noče! In mi mislimo, da je bil imenovan komisarjem ravno zato, ker se je vedelo, da nima potrebnih sposobnosti in tla bo v vsem madjarskim svrham na roko. Službeno časopisje si prizadeva seveda, da brani službeno stvar; ali to mu ne gre izpod rok. Da bi dokazalo, kako da se je jemalo ozira na Hrvatsko, 11a nje državnopravni položaj, se sklicuje službeno časopisje na oficijelni katalog in vzlasti na njega uvod. No, kaj je rečeno v tem uvodu ? Da Hrvatska uživa avtonomijo v nekih javnih funkcijah »po kreposti zakonskega članka XXX. od 1. 1868«. To ni resnica ! Avtonomija, ki jo uživa Hrvatska, jo uživa po kreposti — o tem se sedaj ne oziramo na državno pravo — nagodbe, sklenjene med njo in Ogersko za ure-jenje državnopravnih odnošajev. Ta nagodba je biia vsprejeta toliko v ogerski kolikor v hrvatski zbornici. V Ogerski je zakonski članek XXX. od 1868, a v Hrvatski članek I. isteg; leta. Ako se nagodba navaja jednostavno kakor zakon ogerske zbornice, ako govore, tla po kreposti tega Hrvatska uživa neko avtonomijo v nekaterih funkcijah javnega življenja, tedaj se stvar predstavlja tako, kakor tla je ta avtonomija dovoljena Hrvatski od Ogerske: kakor da jo uživa le pt> milosti te poslednje. No, v tem jednoglasnem koncertu vseh hrvatskih neodvisnih poročil je jedna struna, ki distonira, a to je glas neodvisnega meščana, gospoda Milana Turkovica. O tem prihodnjič. % „ P O 1) L 1 S T E K 8 Zinka Brazilijanka. Povest. Spisal Ivo T r o s t. Koncem poletja je dobila Zinka to - le pismo : Moja žalostna Zinka O, dtjbro umevam tvojo bol vsled nena-domestne izgube nepozabne mamice. Samo eno si imela na svetu, sirota 1 Tudi jaz sein jo imel nekedaj dobro, mil«, sladko mamico. Kako bi jo zabil ? Kakor z najlepšo zvestobo ožarjeni se mi zde oni blaženi časi, ko sem se igral pri njenih nogah, v njenem krilu in ponavljal, žlobudraje za njo, prve zloge in prve besede našega lepega slovenskega jezika. Tvojo mamico — Bog jej daj dobro! — sem sam poznal in v dolgih letih svojega bivanja v naši Podnanoščini tudi videl često-krat, kako je vas deco negovala, božala in učila moliti. Teh trenotkov, vem, tla ne moreš zabiti nikdar, zlasti, ker ti je hudo med brezobzirnimi tujci, ne umevajočimi našega jezika; hudo ti je brez mamice. Zinka ! Tako je bila volja božja. Mogoče, da vas dobra sreča že samo vsled materine smrti privede nekaj let prej v staro domovino. Pišeš, da se tujci, Lahi in domačini, po-smehujejo vam in naši nesreči in vašemu iziku. Morajo biti res neobčutni, brezsrčni in jezikom. Res, da nas je mal narodič poleg naravnost surovi ljudje, katerim je že davno močnih in mogočnih sosedov, vendar je naš zamrl čut usmiljenja do sočloveka trpina. Kdor jezik posvečen po sv. Cirilu in Metodu, po zaradi nesreče ali tujih navad zaničuje tuje raznih papežkiu dovoljenjih, da se sme v njem ljudi, ne zna spoštovati niti lastne matere. Ali , opiavljati celo nasvetejša daritev. In v ka-bi mu bilo ustreženo, ko bi kdo zaničeval terem jeziku se še sme kakor v starosloven-njegov jezik, pa naj bode to tudi najgrši je- j ščini ? Pač malo je takih jezikov na svetu. Gor po Labi proti severu, Kjer je zemlja pol v mraku, Kjer valovi se te po, Slovan tam tud' brate ima ?! Ali ni pel že slavni Preširen : Pol sveta otrokom sliši Slave. Slovani smo mnogoštevilna družina, ka- zik sveta?! Ali bi ne čutil, da je s tem za-: ničevana tudi njegova mati, ki ga je jezika učila ? Mari mislijo naduti naši drugorodni so-1 sedje, da je naše srce tako neobčutljivo za ; taka žaljenja, kakor je surova njih brezobzir- : nost proti vsej človeški dostojnosti ? Seveda bi takim ljudem noč in dan za- i koršne kmalu ne obseva božje solnce. stonj pripovedoval o človeški dostojnosti, ker j Stomilijonni narod slovanski je narod velikan, nočejo poznati druzega, nego svojo neskončno | Morda nas je v tem mnogoštevilnem so- domišljavost. Navadno se obračamo od njih s j rodstvu res tako malo, res še strah ? pomilovanjem kakor od bolnikov, mislečih, j Kaj še! da so vkljub svoji hudi in neozdravljivi bo- j Ako nas takozvana omika še ni toliko lezni bolj zdravi, nego resnično zdravi ljudje ! i oblizala kakor naše močne sosede, smo pa Bogu Ako se oni ponašajo s svojega naroda tisočletno izobraženostjo, je nam Stvarnik naklonil občutno srce. Saj pravi pesnik : Ne kri in jeklo, srce svet premaga, Kešitelj svet;i bode naj Slovan ! Ce slišimo tujce hvaliti svoj jezik, svoje narodne običaje, narodno bogastvo in svoje domovine krasote, se nam ni treba sramovati, Tudi v tem nismo Slovenci baš zadnji na svetu. Tudi mi se lahko ponašamo s svojim lahko hvaležni, da nam prizanaša s slabostmi, katere tista omika redno prizanaša seboj. Kar se tiče dobrot iste, pa že dohitimo naše sosede. Saj tudi Nemci in Lahi, Francozi in Angleži niso stopili vsi h k ratu v kolo omikanih narodov. Nekega dne stopi tudi narod slovenski, a stopi svež, čil, čvrst, doeim oni že omagujejt- v napredku. In oni slovanski dan je blizu. Slovan stopa v kolo. Nov ljieznjiv čin hrvatske vlafle nasproti Jioslovanoi • Od strani Khuen-Hedervarv-jeve vlade na Hrvatskem smo doživeli dne 28. t. m. nov škandal. Abiturijentom je bilo namreč meti referiranjem zabranjeno zborovati. To je čin, katerega so slovenski abiturijentje že v naprej pričakovali od vlade, ki je že ponovno prepovedala vsaki shod, na katerem bi dali združeni Slovani duška bratski ljubezni, ki bije v njihovih srcih, ljubezni, ki tli v nas s tako gorečim plamenom, tla ga ne more niktlo več pogasiti, najmanje pa en Khuen-Heder-varv, ki je 'tak že izgubil popolnoma preti vsem poštenim sveton. ves svoj moralni ugled. Slovenski abiturijenti so tudi izrazili hrvatskim svojim tovarišem svoje pomisleke glede shoda v Zagrebu, a ti so že morali imeti od strani vlade kako zagotovilo, da se shod dopusti, da se prepovedi niso bali. Drugi abiturijenti so se tedaj tudi brez vsake zle slutnje pridružili misli, naj bi se vršil letos abitnrijentski shod v Zagrebu, kakor naravnem središču vseh Jugoslovanov. Pred kratkim pa je prinesel »Slovenec« poročilo, da je shod policijsko prepovedan. Ta svoj preklic pa je policija takoj dvignila in slov. in brv. abiturijenti so se sešli v Zagrebu. Toda, kakšna prevara je doletela vse abiturijente v Zagrebu, ko so že mislili, da izvrše svoj prelepi program. Kavno med izvrševanjem programa posegla je vmes vlada in uničila jim je vse lepe naklepe. Da bi bil shod velike važnosti za -Jugoslovane, vidi se iz dveh nadpisov v programu, ki se glasita: I. Politično jedinstvo, I!. Kulturno jedinstvo brv. in slov. naroda. To ste '2 točki, katerih izvršitev si želi pač vsaki Jugoslovan, ako le ne živ: z glavo v mehu. I politično i kulturno jedinstvo nam tiče, ker s 111 o j e d e n i 11 isti 11 a r o d. Nahajajo se sicer, žali bog, še med nami lj udje, ki to zanikajo, ali oni žive z glavo v mehu in zato se je zastonj žnjimi pričkati. Da pa je hotela naša mladina te dve točki na tako krasen način manifestirati, to znači vendar veliko dobrega in upati sinemo, da se bomo bližali vedno bolj svojemu cilju, ko tli v srcih naših mladeničev tak ogenj. Res, da človek še le na tujem najbolje spoznava vrednost jezika, a zato bi moral biti tudi doma nasproti tujcu toliko ponosneji. Kdor zaničuje svoj jezik, zaničuje mater svojo. Zatorej moja Zinka, nikar preveč ne ža-, luj po mamici. Boleh na je bila od nekdaj, gotovo bi tudi doma kmalu sklenila svojega življenja tek. Le varno hrani neprecenljivi dar rajne mamice — sladko slovensko govo-i rico, to velecenjeno dedščino očetov naših. S tem se izkažeš hvaležna svoji mili pokojnici, hvaležna rudi svoji daljni domovini. Veselo znamenje je, da nabiraš besede j španskega ali braziijanskega jezika. Poznam tvoje veselje do učenja. Gotovo tudi skušaš j— med samimi tujci se ž njimi v tujščini i porazumeti ; lepo je to in koristno. Le uči I se, Zinka, le uči! Tudi to nam je Slovencem I ponos, da se iz lahka učimo tujih jezikov. Ali pomni, Zinka, da materinskega jezika nisi pobirala zrno za zrnom med drugimi ljudmi ; materinščine si se navžila z maternim mlekom. Materinski jezik ti bodi mati sama. Srčno pozdravljam vse prijatelje in znance Slovence in želim, zlasti naši družini, tla bi kmalu na rodnih tleh drobili slovensko govorico. Bog te obvari ! V Podnanoščini, 24. maja 1898. N a d o s 1 a v. (Pride šc.) Naši abiturijentje so hoteli pokazati na-j očmi in clekijmo zanj vedno in povsod z(— in to je znak razmer v kraljevini — listi j senci. »Seccolu« treba torej prisoditi palm šim poslancem, zakaj se jim je treba v prvi j vsemi sredstvi! Vzemimo si povsod za vzgled vrsti boriti, kaj naj si zapišejo kakor prvo j brate Cehe, pa tudi — Nemce in Lahe. točko na svoj program. Dovolj krat sem že slišai povdarjati, da slovenski poslanci nimajo programa. Zal, to je tudi res. Pa saj tudi nimajo časa misliti na to, ko jim vedno vrvijo po glavi le — načela ! Z načeli pa ne rešimo Politični pregled. TRST, 31. julij«. liKK). Vlada naj ščiti narode, stranke pa naj si pomagajo same!! Kdo jih ne svojega naroda propasti. Prvo je vselej vpra- pozna naših oficijoznih in na pol-oficijoznih sanje, kako privedemo narod do blagostanja? ! Na to vprašanje so odgovorili naši abituri-jenti v svojem programu. Politično in kul- novin?! Vsi pojejo isto pesem: kako da ima vsaki narod pravico do svobodnega razvoja in kako da je vsakemu narodu zajamčena j se \zdržujejo vsakega ostrejega komentarja. No, v toliko se je kasneje vendar premislil gospod župan, da je umaknil prepoved glede komersa in ljudske veselice. Komers in veselica sta vspela najsijajneje in je cvet zagrebškega meščanstva obsipal abiturijente se svojimi simpatijami. Hrvatski časopisi izražajo nado, da so abiturijenti vendarjodnesli ugodne utise iz Zagreba. Gotovo, kar se dostaje meščanstva, ali o zistemu, ki vlada na Hrvatskem, si svet misli — svojo. prvenstva. Poslušajte le : za zastavo bratovščine sv. Cirila in Metoda je šlo le kakih 40 kmetov, ki so trepetaje gledali okolo sebe, da se jim kaj zgodi. Sosebno oni, ki je nosil zastavu, da se je tresel in da je uprav bežal, da čim prej pride zopet v cerkev med žvižganjem!! Ali ste čuli? Ali naj odgovarjamo?! Ne! Ne treba! Le na kratko naj rečemo, da tako lagati more le čelo, ki je že davno zgu-da bi zarudelo od srama ! svoje na- turao jedinstvo slovenskega in hrvatskega možnost varovanja in negovanja naroda bodi torej prvi ideal naših poslancev'.! rtKine individuvalite. Vsem daje odprta pot Od tega svojega stremljenja se ne smejo ni f {]0 plemenitega tekmovanja. Pesem je lepa, za las oddaljiti, pa naj bodo kakoršnjih-koli j temu ni možno oporekati. Ali refren, refren! " ! Ta ni lep, temu moramo oporekati, ker ubija I u je pač naša jedina rešitev : kajti to- ! to, kar pravi tekst pesmi. Ta refren je : da liko slovenski kolikor i hrvatski narod sta Xemcem ni smeti odtezati primernega vpliva majhna, a združena bi tvorila važen faktor, i v državi l To se pravi : tudi temu ne mo-katerega bi moral upoštevati vsakdo. Kraljeva svatba v Belemgradu. bi,,> sposobnost Z ozirom na članek, objavljen v te m listu pod | Sicer 1,:1 naj le lažejo, saj lažejo v svoj lastni tem naslovom, smo prejeli in objavljamo : «Ako bi nekoliko bližje poznali srbski narod in njega prilike, ne bi bili vsprejeli onega dopisa. Srbski narod (in ne samo oni v Srbiji) je imel težkih dnij, katere so mu Zep 1 Naj le govore, kar hočejo: da 1 >i se pa tisoči zdravih slovenskih pesti treslo % strahu, vzlasti pa pred kako laško žurna list isko po-kveko, to jim ne verujejo niii babe na stari Reni. Seraa, se je najbrže samo treslo od strahu, provzročili dobro poznani eprijatelji*. A kjer j l>a misl,» seza naš program. Al* ta refren pesmi j?- vendar-Je grd, ker varv-jeva vlada, katero reprezentujejo možje, j reklamira za Nemce nekaj,, kar že imaj ki niso vredni, da nosijo ime Slovana, kajti o d nekdaj in v velifci raeri! A če) ««<*» W kje kako zaslombo; in oni morejo »Črna zemlja naj j oficijozusi vendar-le reklamirajo, reklamirajo oČividno le zato, ker bi hoteli Nemcem za- da so bili to jsarji. Kdo ima prav? Mestni svet tržaški bo imel nocoj «»1» | 7. uri svojo 13. izredno sejo. Jedina točka slovanska himna pravi : pogrezne tega, kdor odpada«. .Zeljo po kulturnem jedinstvu slov. in hrv. naroda so hoteli manifestirati abiturijentje zato, ker so njihovi predniki zakrivili velik pogrešek, da so se oddaljili drug od drugega, ter se tako razdelili v dva različua naroda : hoteli so s to točko v svojem pro- proti neprijateljem Srbstva in Slovanstva. (Na žalost, da so mnogi neprijatelji Slovnnstva skrivajo pod slovanskim imenom,) Strašna je o j borba, katero morajo voditi Srbi na vse strani, I dnevnega reda bo: manifestacija, predložena oni morejo P° mestni delegaciji povodom smrti Njeg. zaupati' {e *u se i u svoje kljuse«- A kraj vseh teh nezgod akcije naroda gotoviti več, nego primeren »trir^ i srbskega ne stoje slabo-. To oocfc v potola-\ današnje zjntranje izdanje »P.ccola« je b,lo Med drugimi Je tudi naša- «T»esterZei-j^nje Vaeega dopisniku, da ne bo prelival **plenjei*> »d državnega pravdništva. Kakor t«ng> jedna tistih po katerih vladni krogi krokodilskih, solza. Čuda. se torej, da ste j ^ nam p^ Bh b.h zaplenjen, brzojavk,, javljajo svetu svoje raenenje in.svojenamene, natisnili oni' ctopis, v katerem se napnda srb-, ^ so j" Nje izvestni inspirirani članki prehajajo- eelo *<> poštenje. To ni prav, ako se po fejemah j*"*™ >Frr,^o* odposlali ministru kra- sodi ves- narodi Taki dojvismiki ne morejo■ h,še **'lrj»Bske in kater, brzojavki —- kodi t i Srbom,, ampak v druge liste kakor rrcigljaji o- dispo ieijah vlade. Zato je dobro, da včasih, iiem člankom naje Pevansk i s t Tari v ne s^lašati — » sedanjo celokupnostjo av-Srb*n>. j strfjske države- z dejstvom, da je vladarska gramu pokazati, da ni še zamrla med Slo-; . . . _ . . , . ■ . . rT . .. .obračamo svojo pažnjo. Iako je bilo imnole- venci ,n Hrvati ona struja, ki žeh, da bi ve-j ^^ ^ ^ je cTri^ Zeitu^ Dos ta v e k „ w redn i&tiva. Nam nepiša »Sih pokrom na - D»naj... ijali Slovenci in Hrvati za jeden narod. Naši predniki so zakrivili, da imata ta dva naroda vsak svoje slovstvo, oni so zakrivili, da se ta dva naroda tako malo poznata med seboj. To so hoteli abiturijenti letos popraviti s tem, da so hoteli svetu na slovesen način dati dokaz, da oni žele vsaj na kulturnem polju delti o združenje obeh narodov, ki sta prav za prav jeden sam. Jedno sredstvo, katero so hoteli abiturijenti priporočati v svrho združenja, je bilo to, tla se neha za orni kance vsako prevajanje s hrvatskega na slovensko in narobe. Vsaki omikani Slovenec čitaj hrvatske knjige v izvirniku in ravno tako tudi Hrvat slovenske. Tako bi morali znati vsak Slovenec in Hrvat obe narečji in poznati tudi slovstvo obeh narodov. Kaj bi nas potem še ločilo ? Lahko rečemo, d a nič več. tisti znani refren. Tam čitamo namreč:: »Ka- druzega^. negj> da krin in dn s taktiko levice, tako o do b r u j em o n.a - izrecno izjavili}, do se strinjamo- * dopisnikom čelno nje zahtevo, da naj s-e nem- ^mo v sodbi o MJilia-mc in v obfra.Iovanjirrefc* ški narod nad a 1 j e ne odriva v e e; Srbija v zadaje Čase ni. kila na. višini svi»je od p o \ i t i š k ega vpliva v Avst rij i. j nalogu, nikakor pa- «K* w ne strinjamo se To je nezdravo in nenaravno stanje,, ako on© dopisnika- o naročim samem, v* s pevi^ pleme, ki je po zgodovinskem razvoju,, po' mi zrnom, s katerim, sodii o badbčraosti n:*~ posesti in inteligenci poklicano za vodilno- roda srbskega ! ulogo, stoji na strani in zahaja celo nasprotje do državnih interesov.* v nei&o- Naši sodbi o* MBfonuj iie opoi ak^j'ila našnji naš gospod' sam, mairree jo« beseda italijanskih' državnih poslonccv ni l»r<*/. veljave In d i po durftiji*kih miraster>kih »alonih. Na Dui b;;ii kri-?ijo poslanci 'irbtMČa, v brzojavkah lahkim ministi'orat pa razkrivajo- sv«»ja »5ea! ! Ilaeun ]>a plačujemo mi prir»orski ^•vvani ! ^ P i cc^Iovo« so/ii » P ic -*olo < - j e s-v»> j o pal»eo povii s* .Vnino j>i»vodo.ii i*.iorHva kraJ'a Humi^erta. Po v« dom umorstva »esariee Tržaški na-pol-oficijozus bi bil v polnem.! pnpoznava z izrekomc db izjemah.nasmetii, EKaabete je^- l>il tudi storil nekaj ^kega. Te prav« s tem svojim diktumom, ako bi bilo resr vsega naroda-!! - Da- pa Srbija.-, zad- <*«! J« b^ prav-m jedrni nmtrv daje nemško pleme odtisnjeno-od političnega» vpliva v Avstriji! Ali to ni res^. to je- zgo-dovinska laž. Načelo pravičnosti in jednako- "e treba govoriti d^ljev Soj govore dfovolj j 3Waj pa dela «ari.it.tv« -- drugih jud.j na;- pravnosti zahteva pač, da je nemškemu aa-is^no ^ naše m ene nje in- i«so sodbo- baš H™' ~ ^V^ veseli, naj iU-aU njih letih res ni bila viJSni svoje naloge P«** linami, razjarene :«,»ožice. V. zdaj, ga-kakor si ovan^ka dlriava, o tem menda h zdaj res \wJi pristna. ^>žalje ! Pojte no! idu v Avstriji zagotovljen primeren vpliv J najnovej i dogodki v Srbiji : veliki prevra-.t, ki : « žalbstni, d ozračij o na- >Piccolovi, paiači se je izvršil, in pa nenavadna strogost; ^ka- | ^»žejo. vs.kdari da - kup«,a z lehkom petero je vladar s:im. zažel nastopati proti j dtbro žem dosedanje smčri v srbske politiki T'II D^monstrrveija. Ifo se-jesinoči Tržaške vesti. nikjer pa ga ni naslova, ki bi zahtevaL,. da Kako žalostno pa je, da so morali naši m0rajo biti baš oni Nemci, ki so sovražniki abiturijenti vse to le — hoteti !S kakim Slovanov, ki zahtevajo nemško hegemonijo in. navdušenjem in s kako radostjo v srcu bi j-; i}j l10teli, da država bodi domena njih jaz danes lahko pisal, kaj vse so naši abitu- strankarskih interesov — da morajo rijenti izvršili v slavo in korist naroda jugo- l>ag taki Nemci izvrševati tisti vpliv, ki gre slovanskega? S kakim veseljem bi čitatelji to \c nemškemu plemenu kakor takemu! Ali čitali, kako bi se radostili svoje nadepolne more «Triester Zeitung» trditi, da- je bil do- mladine, ki seje povspela do tako resnih de- seflaj le jeden sam hip avstrijskega-življenja, [delo na tisoče in tisoče ljudij, kaka je- za- ko Nemci niso imeli svojega deleža na> politie^ j stava bratovščine sv.. Orila, in Metoda- pri nem vplivu v državi?! Ne more!! sv. Jakobu. Laž, da je to slovanska triko- Ako se govori nekako, kakor da so lora, se torej vendar ne tla več vzdržati;. ACi mogoče, da se imenuje še Hrvatom oni, ki Xemci odtisnjeni od politiškega vpliva, se oei- I italijanska glasila si znajo pomagati, da moje kaj takega učinil ? Ne, za take ljudi velja vi(]no „lisli na dobo od Taaffe-a sem, ko je } rejo vsejedno nadaljevati s hujskanjem. VČe- Grospod urednik! ' >d nokduj se zaiiiu -tin zu le še oni verz slovanske himne, katerega sem nemškim liberalcem po njih lastni krivdi rajšnji »rn]^ati povsod zraven »hoteli«. Kdo je tega kriv? »Hrvatje so to naredili«, glasi se odgovor. Ali je pa to četa vojakov z godbo- na. čelu vračala v mesto t? vežbe, pozn.no-očinstvo j^etl {-■•>-zn tno kavarno < vhtozza hrni^io demoniHrrr: b;-prot4 sviranju g^lbp it:» je sasramovrio v - Vedno hujskači. Minole nedelje je Jllke- SO' vmes t,m* redarji, , a tmU njim- se- ni posrečilo z bdvkoi vikrotiti ]>bgr vev da li je >il v njih« močneji da se Slovenci ra::riih pokrajin veliki* si zapomni gotovo vsaki Hrvat in Slovenec tako, da bode na vse kri pije deloval za ideale, katere so si postavili slovenski in hrvatski abiturijenti; ta čin mu bo v vspod-bujo. Mlada srca, ki so bila pred zborova- Ali pa more «Tiesterica» trditi,, da v tem pa da so za procesijo rainolie nedelje sneli '.: premalo zanimajo jeden za. druzega, četaur času Nemci sploh niso imeli vpliva na upravo države?! Ne more. Tmeli so ga vedno in — nerazmerno veliko. Ali niso bili ves ta eas ministri skoro izključno Nemci, ali niso imeli- Ali niso to uprav nosraimsi lažniki ? ! Nobeno- posledic« ta, da se ne jsimipo in smo sredstvo jim ni preslabo,, «ki le hujskajo ljudi- tuji.. Jfei« torej jako-pridno- e-ita.n toliko Kil«-stvo ti hujskači po svoji nravi. Mi bi me- nost«, a tudi vse oat>, kair pišejo dnigi nili. da bi bilo cerkvenim krogom v dolžnost; o-Trstu. Jako me je zaninailo t/idi vpmiaiJiie hriba«. Av glede tega vprait«nja. -e njem napolnjena z navdušenjem za te svoje nemški konservativci nerazmerno velik vpliv j da enkrat na avtoritativen narein nastopijo- >zelenega hriba«. Av glede tega vprašanj.«, -e ideale, napolnila so se potem ogorčenja do v večini, na katero seje opirala vlada ?! Ali j proti lažem in da zastavijo- svojo besedo-za; :ni Jako- čudno godi in ne vem, pri 5em. la vlade'v zemlji, ki je izključno hrvatska, ozi- nemški konservativci niso Nemci?! — resnico. sem. Do*im ste pečali Vi, da so- dotič** roma srbska ' in ki jim je učinila tolik škan- Ponavljamo : res je, Nemcem mora biti Ali danes nam- je zabeiež.ti še drug ;slovenska društva, imela, prevzeti prodre J>m je dal! To ogorčenje gotovo ne ostane brez zagotovljen primeren — a le primeren vspeha. Ali hrvatska vlada ne ve, da kri ni vpliv, in zopet le Nemcem kakor takim, ni- voda? Jugoslovani smo sicer, in v svojo ve- kakor pa ne gotovim nemškim strankam! Kaj primer hujskanja, ki- še hcije nravi. Iz-. >zeien«£a hriba« še :e prilindnjega avg_nsta„ *ta Barkovelj nam poročajo namreč-, da s<.» ta m pa. dva ljubljanskih lista pisala tako, ka.'tor v nedeljo zvečer, po procesiji, pri sv. Jakobui,. da so slovenska društva že bila :>astaiy^i»a liko škodo, mehke nravi, ali še tako mehkemu I tacega ni možno zahtevati ni se stališča ume-j izvestni subjekti medi naše ljudstvo trosili kjer da so in>ela ker*sne prostore in vrt! človeku se'zdi vsake stvari enkrat dovolj, a vanja ravnopravnosti in tudi ne se stališča j vest, da so se pri sv. Jakob« dogodile hude Kaj je torej resni m ? ! tedaj izbruhne tem izdatneje. Hrvatski di-! interesa države. Zmislu ustavnega in pari a- stvari in daje 40- Slovencev ranjenih. Na jaki že vejo, kje jih čaka delo, njih polje je i mentarnega življenja bo vlada služila le s tem, jako obširno: Slovenci pa naj delujejo v svo- ako prepušča posamičnim strankam, da si jem narodu na to, da mu izrujejo oni pečat i same, s dobro premišljeno taktiko zagotove ovčje pohlevnosti in skromnosti ter mu vce-j primeren vpliv, ne pa da bi se ona postav-pijo nekoliko samozavesti. Med vsemi narodi ljala v službo te ali one stranke. Vlade dolž-se je že pojavila struja, ki hoče neizprosno! nost — v zmislu ustavnih zakonov avstrij-, delovati za svoj narod, ki hoče z brezobzir- j skih — je jedino ta, da ščiti pravice — n a-nostjo in jekleno vstrajnostjo pridobiti na-j rodov!! rodne pravice: to je radikalna struja. Radi- j Shod abiturijentOV V Zagrebu, kalizma nam manjka, tovariši, tega se opri- Postopanje mestne oblasti, oziroma župana mimo! Pustimo liberalce in klerikalce, naj se; zagrebškega Mošinskega, je provzročilo med bojujejo za svoja — »načela«, kolikor hočejo, i neodvisnim meščanstvom — kakor posnemamo mi pa imejmo edino le blagor naroda pred iz zagrebških listov — splošno ogorčenje. Ali ( So, resnica je- so-reda, kar smo. jpiisali men hujskanju je bili Su prozorea. Ker vedo, da* D^gna (jva, litfta ,ia zavoli izvestni se naši Barkovljani. »adi rausviiamejo, so hoteli ljudje, ki moralisujejp- \rsemu svetai, in. »kočejo menda ponoviti g*d&> igro iz/au državnozbor-' && a^ntorji tudi trža^iin Sloveiicenu.a vedo skih volitev, ko se je dobra, poznanim pro-i ^ d*>godkih v Trstu približno ».oliko,. kak.»r vokaterjem in hujskačem, posrečilo, da so- ^ l>i živeli kje tam. v Mandžuri*. < »p. zaveli naše ljudstvo do kaz/ajivih dejanj in. v urtsl) — nesrečo, lvaj tia^rega bi hoteli morda tudi Brez milosti. L^šejo nam: Že nUječasa sedaj. No uadejaa*> se, da. jim naše ljudstvo »k>gaja, da ^ekatB?ti, delavci, ki s*, na delu ne pojde več na, lin.anice-!! v iuA-i luki — sl^arijo z poaarejnimi Rekord v laii tre'iu pot že priznati knjižicami rataiih dallivskih društev. Upisu- »demokratičnei3iwii4 >Sec«olHi. »Piccolo« je jejio- se v to. ali ono»iiruštvo,.da Io \be l^nji- storil sicer svojo v falsificiranju dejstev ozi- žieo. Namesto par bi plačevali tam, kier rom na procesijo tuinol«* ne - ■ , j j j 1 našli se ilrug revolver. RIM 30. (K. B.) Brzojavke iz vseh mest Z. M. Suceovatija. Ko je husarski i ■ i • ,.• ■ t • • • , « J J m krajev italijanskih lavliaio izraz obči polk — 3. eskadrone — napravil pri vaji a ta ko na listih. Lahka mu zemljica ! (Po »Domovini«.) Vesti iz Koroške- Nesreča pri je tem povodom dobil naslov dvor- j Potila dne 26. t. m. o nadzorovanju eksce- i nega svetnika. j IenCe ^ nuje .»„».om- krajev ita|i5:mskih jrtV|jajo izraz t.heega, Mestni fizik ljubljanski g. dr. Kopriva Polk 3" eskadrone — napravil pr« vaji | glolmkeica ž:ilm.;uij:l. P()VM!K]i so razobešene seje včeraj za štiri tedne odpeljal v Pariz, atako na Pe*ce' sknte v Sozdu' se Je tutU zastave-žalnice, a ' trgovine zaute. V vseh da si ogleda zlasti medicinsko strokovno raz- konJ Suceovatega pobočnika, gener. štabnega j garni/J>|dh mesti}, 0 po!ui]ne stoUrat stre_ stavo. Ta čas je (]ejaj glavar, deležni te g 1 o-nemškimi državljani, kakor želimo mi Slo- boke žalosti tembolj, ker nas s venci. Potem bi tudi avstrijski parlament ne kraljevstvom d r u ž i j o s k n p n a bil več fikcija in bi bila onemogočena vsaka v e z j e z i k a, zgodovinski spomin i, narodnostna demonstracija. iste koristi in zveza med drža- * Zgodovina kranjskega d o m a- v a m a. Nadejam se, da visoka zbornica odobri moj korak, ter da v znamenje žalosti pretrga d a n a š n j o s e j o in dovoli, da vihra pol, Proti kašlj u, orioMii. hripaTosti, upadauin slasn, latam iti, § zahtevajte vedno Prendinijeve paštiije Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v ;katljicah v Prendiaijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Kvropi. % ^ „ doma- O čega p e š p o 1 k a. Poveljstvo 17. pešpolka je — kakor posnemljemo iz »Naroda« — dalo sestaviti pregledno zgodovinsko razpravo , danes na poslopju deželnega zbora dogodkov tega vrlega polka v dobi od njega 'istrski prapor, spuščen n Vesti iz ostale Primorske. X Maše zadušnice po pokoj-n e m k o r a r j u g. J u r i j u J a n u bodo v četrtek dne 2. avgusta t. 1. ob uri zjutraj v župni cerkvi sv. 1'rha v Dolini. Vesti iz Kranjske- * Potrjen zakon. Cesarje potrdil v deželnem odboru kranjskem vsprejeti zakon o preložitvi okrajne eeste Radeče-St. Janž. * V Radovljici se ustanovlja ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. * Že pet tednov nobenega mrliča niso imeli v Kranju. O blažene gorenjske gore! * Vlak je p o v o z i l v soboto dne 28. julija na postaji Sava delavko Marijo Au-kon, ki je na progi travo plela ter se je prepozno umaknila bližajočemu se brzovlaku. Bila je strašno razmesarjena. ustanovitve pa do sedanjega časa, in namerja droga*. to zanimivo delo dati natisniti, ako se zanj Prihodnja seja jutri ob 9. uri zjutraj. ; oglasi zadostno število odjemalcev. Kdor KOPER 31. (K. B.| (Peta seja). Slo- rettektuje nanje, naj to naznani do zadnjega vanska manjšina ni došla. Deželni glavar dr. dne meseca avgusta letos v pisarni batalijon- Campitelli se je z ginjenimi besedami spomi-skega kadra imenovanega pešpolka v Ljub-1 njal umorjenega italijanskega kralja, na kar ljani pismenim ali ustmenim potom. se je seja v znak žalosti zaključila. Prihodnja * S kolesom v Pariz sta se ne- ! sej:l bo jutri zJutri,j-davno odpeljala iz Ljubljane gg. Gombač in Umor kralja italijanskega. Peterlin. Kakor poroča sedaj »Narod«, vrla MONZA 30. (K. B.) Ko je bil kralj drkača pridno prodirata proti francoski me- Humbert že ranjen, je še rekel: a Ni nič». tropoli. In sicer sta vozila prvi dan do V treh minutah je voz preletel pot med pro- Sachsenburga na Koroškem (174 km.), drugi štorom za telovadbo in kraljevo vilo. O pre- j dan do Briksena (174 km.), tretji dan do vozu v vilo je kralj še živel. Položili so ga Tridenta (113 km.), četrti dan do Verone v posteljo ter poklicali zdravnike, ki pa so; (IGU km.), in peti dan do Milana (176 km.) zamogli le še konstatirati smrt. Ko je stopila Na razglednicah tožita, da so ceste prašne in kraljica ter slišala, da je soprog mrtev, vršil da vlada grozna vročina, kar seveda ni težko se je pretresljiv prizor. verjeti. V kljub temu pa sta baje vrla drkača MONZA 30. (K. B.) Na obrazu pokoj- j vendar dobre volje in se veselita šampanjskih nika-kralja je videti blag nasmeh. Oči so od-j bolj — šampanjske kapljice. Zate ii toma \ M" pohištva vsake vrste Alessanđro Levi Minzi v Trstu. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bosrat Izbor * tapetarijah, zrcalili in slikah. Ilustriran cenik srratis in franko c Cene vsakemu ua zahtevo. ^^ ^ « brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao. Sli alka lična kislina srone in se Vesti iz Štajerske. — Pesnik Iskrač-Frankolski je umrl dne 4. julija t. 1. na svojem posestvu v Novieerkvi pri Vojniku. Ta mož je bil po poklicu kmet; a kot tak nenavadno izobražen in kot pesnik na dobrem glasu. Izdal je samostojno baladi: »Veronika Deseni-škac in »Petrovška Mati Božja«, ter je so- prte. Truplo so takoj blagoslovili ter je bodo i OBUVALA! mazilili. 2 PEPI KRAŠEVEC RIM 30. (K. B.) Izrazi žalosti so uprav veličastni. RIM 30. (K. B.) Zasebno stanovanje kralja Humberta v kvirinalu je zapečateno. Vsa vrata, razven jednih, so zaklenjena. RIM 30. (K. B.) Kolo diplomatov je izrazilo sožalje. Žalovanje v vseh delih Italije ja globoko. V vseh mestih so razobešene zastave-žalnice, trgovi.ie in skladišča so zaprta. pri cerKvi s j. Petra (Piaua Eosario pod lindsto šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke PoStne naro^be se izvrše v tistem dnevu. OdpoJiljatev je poštnine prosta. v Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnoatjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip StantiČ čevlj. mojster najveci razburjenosti. Z ikričala je obupno, tla-11 je kralj ranjen. Pregovorili so jo, da zapusti sobo. Ko so kralja slačili, se je prikazala kraljica zopet, z izrazom neutolažljive bolesti v obrazu. Vsi navzoči so popadali jolcaje na kolena. V tem časti se je množica približala morilcu ter gn napola s klici : Ubite ga! Morilec je vrgel ra vol ver v stran. Le z vel:ko težavo so ga očuvali. O tej priliki so aretirali 5 oseb. r-'ž-ŠzA*-! :> -v ' v*-v*1 a*. -»•.- • / v Trgovina in promet Dolenjska železnica. Ta železnica ima od novega leta skoro za 500 gld. na kilometer manj. dohodkov nego lani. To je jako občuten izpadek, ki lahko postane usoden za dolenjsko železnico, ako se razmere ne obrnejo na bolj«*. Trgovinske vesti. Budimpešta 31. Pšenica za juni K. —.— tlo —.— Pšeniea za oktober K. 7.58 do 7.59 Rž za maj K. —*— do —*—Rž za oktober K. »5*7:") do 680 Oves za maj K. —•— do —.— Oves za oktober* lv. 5*18. do5'19 Koruza za juli <5.17 do 0.18. Koruza za avgust .— do .—. Koruza maj 190.1 K. 4.80 do 4*81. Pšenica: ponudbe zmerne, povpraševanje slabo, mirno Prodaja 15.000 mst. nespremenjeno. Vreme: dež. Hamburg 31. Trg za kavo. Santosgood average za sept. 44.50. za december 45*25 za mare 4(i*— za maj 46*50 Denar. Havre 31. Ivava Santos good averag* za juli 50 kg. frankov 53.50, za november 50 k. frankov 53.45. Dunajska borza dne 31. julija. Javna zahvala. Povodom smrti preblagega mi strijca, prečastitegra gospoda Juraj Jana se podpisani najprisrčneje zahvaljuje mnogobrojni prečastiti duhovščini, osobitD še preč. g. župniku Koscu, slavnemu županstvu, učiteljstvu, društvu „Vodnik", finančni straži, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se na katerikoli način spominjali predrazega pokojnika, posebno pa, da so ga spremili k večnemu počitku. Bogr povrni! DOLINA pri TRSTU, dne 29. julija ^'00. Jernej Jan in drugi žalujoči sorodniki. včeraj ihues ] >ržavni dolg v papirju 97.60 97.60 r» V srebrn 97.20 «>7.20 A vstrijsk a renta v zlatu 11 o.90 llo.*0 .. kronah 4°/0 97.40 97.40 Kreditne a koije ... 067-— 665.6o London !0 Lsr. ... 242.77 242.50 20 mark ... 2:1.70 23.62 ^Napoleoni . ... 19.33 19.33 101) italij anslnh : lir . . !)0.o5 00.60 Ci;.iHi . * • • 11 11.38 »©OOOOOOOOOOOO« Triov.-obrtna redstrovai zaflria z neomejenim jamstvom. Y GORICI, semeniška ul. št. I., I. uadstr. -- Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 41/2% 'n vl°ge nn Conto - eorrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama. D:tje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. ?edna prilika. UP £ •H Q O m o »o »ta Radi preselitve so proda, v Komnu z:t neverjetno nizko ceno dve ti- kti joči se hiši (jednu dvonadstropna, druga jodnonadstvopna). bogato mebllrani. z lepim dvoriščem, z dvemi podzemeljskimi kletmi, hlevom, žganjarnico. vodnjakom, z razno kletarsko in gospodarsko opravo in lepo vrejenim vrtom. Poleg tesra Še 10.437 in~ velik, vzorno C o v rej en vinograd, cepljen na ameriški podlagi v rofošk v 2. o. in 4. letu starosti. Hiši ste kaj pripra\ni za obrt. posebno pa za letoviščnike ter bi z ozirom na neverjetno skromno ceno do-našali velik letni dobiček. Iz prijaznosti posreduje Josip Strekelj v Komnu. Dr. Gustav Gregorin, odvetnik, via Molino piccolo 3. KI. sprejme v svojo pisarno pisarniškega vežbenika. Gostilna Andemo de Franz Tla (i °jt) in na vknjižbe ]>o •r»1/s°/0. Urad nje vsaki tlan od y. 0 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejsinii pogoji. Predujmi, j Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Saša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke iuilijauske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali areberni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi. >OOOOOOOOOCOOOOOC !Xi 1X1 HERA PROIVIETHEUS DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APNEHI OGLJIK IN ACETiLENŠKI PLIN NA DUNAJU Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov. UBJT" Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1898 Zlata kolajna Budapest 1899 3 5 Schiedam Haag Monakovo j> D i> 99 3> » Vratisiava » » Izvršenih "2(HM> napeljav /a zasebnike v vseh delih sveta. Centralne napeljave v ilelovanju s približno 15000 plamenov. Čistilni in sušilni zisteni irlasom privilegija uemškeira cesarstva št. !h*.76i in Kis. ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z uajodličiiejšimi uspehi. Ajneni ogliK naiprve vrste, Ui daja največ plina, se prodaja po ugodnili ceaah-Glavni zastopnik za Istro, Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko, Italjansko, ter angležko Indijo K •©t EDVARD TURECK V TRSTU. :KMX=ZZ3ooOCC