Množičnost, a tudi dobri posamezniki
Pod vtsokimi in kočatimi drevesi na Studencu 41, kjer ima balinarski klub PoJie dre majhni zgradbi in v njih najnupiejše proslore, polee pa dve stezi za batinaije, je bio tudi v vročih avgustovskih dneta pr|etno hladno. Zato je bOo na balingču skeraf ves dan živahno. Dopoldne so battnali pionirjf in ndadinci, že zgodaj popoldne pa scpričeli prihajaii člani. Krogje so obmirovale le prek opoidneva.
V balinarski klub Polje je včlanje-nih 143 prebivalcev \z bližnje okoii-ce, med člani pa je še vedno tudi nekaj delavcev iz Psihiatrične bol-nišnice v Polju. Uslužbenci bolniš-nice so bili namreč pobudniki balina-nja v tem delu naše občine. Prvi za-četki segajo tja v leto 1947, čeprav so klub uradno prijavili šele leta 1953. Člani balinarskega kluba lahko za letno članarino 100 dinarjev priha-jajo balinat, kadar si zaželijo, seveda če sta stezi prosti. Ker pa je balinišče tega kluba edini športni objekt v Polju, je vrsta tistih, ki si želijo vreči " kroglo, vedno dolga.
LETOS V PRVO ZVEZNO UGO
Domala do letošnjega leta so le redki, ki jim balinanje ni ravno ko-njiček, vedeli za obstoj in delo tega kluba. Včasih se je zdelo, da niti v krajevni skupnosti niso seznanjeni s tem, kako uspešne športnike tmajo v
svoji sredi. Bolj so nas' poznali v Ljubljani in po Sloveniji kot pa v Polju.pripovedujejotisti, kisoževeč let tako rekoč hrbtenica tega kluba. Letos, ko se jim je uspelo prebiti v prvo z vezno ligo, v kateri se bodo še z osmimi drugimi jugoslovanskimi khibi borili za čimbol jšo uvrstitev, pa so postali znani tudi v svoji najožji okolici.
LetoSnji uspeh ni prišel kar čez noč. Že prvo leto »uradnega« ob-stoja so povsem neprieakovaiKJ pre-križali račune marsikateremu bolj znanemu klubu. Leta 1954 so bili že državni prvaki. Ta naslov so obdržali do leta 1958, kasneje pa so bili vedno med najbofjšimi v republiki.
»Klubov, s katerimi smo v prvih letih svojega obstoja tekmovali, zdaj ni več. Izjema je le balinarski kJub Šiška, ki pa ni več tako dober, kot je bil,« pripoveduje Drago Govednik, ki je bfl eden izmed pobudnikov za ustanovitev kluba in član skupine. ki je leta 1947 pričela uspešno uveljav-Ijati tašport v Polju. Bu je tudi več let predsednik kluba, še zdaj pa je zelo dober balina/ in še vedno tekmuje za svoj klub.
GENERACUE SE MENJAJO
Nekateri Sani ekipe, ki je leta 1954 osvojila naslov državnega pr-vaka, niso več avi. Drugi ne tekmu-jejo več. Toda Joee Prunk, ki je skrbd predvsem za mladince, brata Andrej in Karl Pcene, Franc Hreš-čak, Tone Prhavec, Jože Klaus in se-veda Drago Govednik so bili tisti, ki so balinarskemu klubu Polje posta-vili trdne temelje za naprej.
Zdajšnji najboljši balinarji kluba Daie jesih (trener, kapetan in na-mestnik tehničnega vodje), Franc Rode (tehnični vodja), Mitja Pungr-čar, Bojan Sever, Maks Dornik, David Letnikovski, Ivan Dvornik, Milan Tekavec in Jože Plut so bili v tštih letih še fantiči. Ker so takrat imeli le eno stezo, na njej pa so vadili najboljši, so mladinci redkokdaj prišli na vsto. Zadovoljiti so se mo-rali z balinanjem na travniku.
Podmladka jim pri balinarskemu klubu Polje ni nikoli manjkalo. Okoli
dvajset mladincev je tako dobrih, da za naprej računajo nanje. Med njimi so še posebno uspešni Tomo Tomše, Franc Rode, Aleš Škobrne, Uroš Pungerčar in Dare Klen. Vsi mladi balinarji so tudi dobri dijaki. Kdor v šoli ni uspešen, ne more zahajati na balinišče. Najprej šola, nato balina-nje. Od metanja krogel se namreč ne da živeti.
Nanizajmo še nekaj njihovih uspehov! V prvizvezni ligi so tekmo-vali že leta 1976, toda naslednje leto so izpadli. Njihovi mladinci so bili dvakrat državni prvaki. Leta 1965 sta bila dva mladinca člana državne reprezentance na svetovnem prven-stvu v Italiji. Na letošnjem svetov-nem prvenstvu v Ljubljani pa je bil v mladinski državni reprezentanci Marjan Govednik. Omenimo naj še Boža Zakrajška, ki je bil lani republi-ški mladinski prvak.
Nekateri še danes mislijo, da bali-nanje ni šport temveč gostilniška za-bava. To pa ne drži, saj je treba tudi pri balinanju, prav tako kot pri dru-gih športih, veliko vaditi, paziti na hrano, na način življenja. Le tako lahko tekmovalec vzdrži napore več-dnevnih tekmovanj. Približno 2 me-seca pred pomembnejšim tekmova-njem je treba trenirati vsak dan po štiri ure, skozi vse leto pa najmanj po dve uri. Kroglo, ki tehta 1,3 kilogra-ma, je treba vreči 27 metrov daleč. Tekmovalcu se krogla ne sme ždeti dosti težja od manjšega kamna, kajti le tako lahko natančno zadene cilj.
DENAR IN PROSTOR
»Dvoje stvari pesti zdaj naš bali-narski klutr prostor in denar,« je ra-zložil sedanji predsednik kluba Maks Dornik. Doslej smo od občinske TTKS dobivali 20 tisoč dinarjev na leto. Letos srao prvič dobili nekaj več! Toda še vedno premalo, saj bomo zdaj, ko smo v prvi zvezni ligi, potrebovali več denarja kot piej. Tekmovali ne bomo le v Ljubljani temveč po vsej državi. S tem pa se se-veda zelo povečajo stroški za prevoz in bivanje, tudi prijavnine za tekmo-vanja niso majhne, nakupiti moramo nove drese, kiogle in drugo.«
Doslej so balinar ji vse stroške po ravnavali sami. Šele pred kratkim so uvedli dnevnice. Vse njihovo delo je bilo res Ijubiteljsko, zagnano, ves prosti čas in precej svojega denarja so dali za balinanje. Tako je to, pra-vijo, če človeka zagrabi in se ne more več umakniti. Še sploh zato ne, ker je balinanje šport, ki ga lahko gojiš od mladih let do starosti.
Dve montažni zgradbi, lahko bi jima rekli kar baraki, pa so vsi njihovi prostori. Številni pokali in priznanja se prašijo, rjavijo in propadajo v majhni sobi, namesto da bi bili raz-stavljeni v primernem prostoru in v ponos vsej krajevni skupnosti. »Sami bi zgradili kaj bolj primernega, udar-niško,« pravi Maks Dornik, »pa ni-
mamo kje. Tu ne moremo, ker bi to motilo stanovalce bližnje hiše. Ob osmih, najpozneje ob devetih zvečer moramo ugasiti luč in utihniti. Iz-jemo napravimo le takrat, kadar nas obiščejo balinarski klubi iz zamejstva in se tekmovanje potegne v noč.«
Pa tudi dve balinarski stezi sta premalo, saj se na njiju ne morejo
zvrstiti vsi balinanja željni. V Slapah sicer gradi neki zasebnik, ki je tudi član kluba, pokrito balinišče zdvema stezama. Tja se bodo preselili jeseni, ko bo hladnejše in deževno vretne. Vendar bodo ti stezi imeli le v naje-mu. Želijo pa si, da bi imeli svoje klubske prostorc in več balinarskih stez.
DARJA JUVAN