• V VELENJU BOMO SVEČANO SPREJELI PRIJATELJE IZ BRATSKE SRBIJE Goste bomo sprejeli odprtih src Br' Udeleženci vlaka bratstva in enotnosti bodo v gosteh od 5. do 8. junija — V velenjski občini bomo posvetili tej tradicionalni manifestaciji prijateljstva veliko pozornost Še ria mnoga leta, dragi tovariš Tito • KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZK O POMOČI ZA POTRESNO OBMOČJE mr- ■ ■"'-I 28. maja 1976 — Leto XII. — Št. 20(329) — Cena 2 din PETKOV KULTURNI VEČER Razstava Viktorja Birse Danes zvečer ob 20. uri in ne ob devetnajsti kot doslej bodo v galeriji Kulturnega centra v Velenju odprli razstavo akademskega slikarja Viktorja Birse iz Portoroža. Na razstavi se nam ta kraški slikar predstavlja s slikami iz dveh obdobij. V enem prekipeva veselje nad iskrečo sočnostjo barv v gostejših nanosih drobnih, skoraj po antilističnih potezah, ki se mozaično zlivajo v migotanje zraka in odsev predmetov, v drugi izvedbi pa — nasprotno, uporablja le nekaj zemeljskih barv, premešanih v pridušene odtenke. In prav v teh podobah osamljenih cipres in hiš v bolj pusti pokrajini doseže Birsa vrhunec svojega izražanja in to tako v sami zasnovi kot tudi v dokončni zelo sproščeni izvedbi dela. Kulturni program bo izvajala velenjska skupina AVE. SPOMENIK narodnemu heroju Prihodnji četrtek, 4. junija bodo pred osnovno šolo Miha Pintar-Toledo Velenje odkrili spomenik narodnemu heroju Mihu Pintaiju-Toledu. Učenci in kolektiv osnovne šole vabi prebivalce Šaleške doline na svečano odkritje, ki bo ob 17. uri. Spomenik bo odkril Toledov soborec Tone Ulrih — Kristl. Kaj več o Mihu Pintaiju pa preberite na zadnji strani. .. • _ • • . . _■ t , .. -■'"-.. . ' »' -" . . • 20. junija velika tombola v Velenju ORGANIZIRANA IN UČINKOVITA POMOČ bodo Slovenjgrajčani nadvse slovesno sprejeli delegacijo občine Gornji Milanovac in druge udeležence „vlaka bratstva in enotnosti". Za prebivalce Doliča bo gotovo najpomembnejši trenutek začetek rekonstrukcije in mo- tudi delovni ljudje in občani občine Velenje. Predstavniki občinske skupščine, občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij in največjih delovnih kolektivov iz Šaleške doline so na sestanku, kije bil 10. maja, pozvali vse delovne ljudi in občane v občini Velenje, da se, kolikor je največ v njihovi moči, vključijo v akcijo pomoči krajem in ljudem ob naši zahodni meji, ki jih je prizadel potres. Rezultat dosedanje akcije je znan. Do 25. maja je bilo na zbirni račun vplačano sblizu 270.000 dinaijev, ni pa še bil nakazan prispevek Tovarne gospodinjske opreme »Gorenje" v višini 50.000 dinarjev. Pričakovati je torej mogoče, da bo denarna pomoč prizadetim na Tolminskem in Goriškem v prvem krogu akcije znatno presegla 300.000 dinarjev. Poslali smo jim tudi 24 šotorov in 5 avtomobilskih prikolic. Mimo denarne pomoči ter pomoči v šotorih in avtomobilskih prikolicah pa so nekateri delovni kolektivi, kot Tovarna gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje, Rudarski šolski center Velenje in drugi, obljubili pomoč tudi v materialu oziroma izdelkih. O vključevanju delovnih ljudi in občanov Šaleške doline v akcijo solidarnostne pomoči prizadetim po potresu na Tolminskem in Goriškem je na zadnji seji razpravljal tudi Komite Občinske konference ZK Velenje. Ugotovljeno je -bilo, da so prebivalci Šaleške doline znova izkazali visoko stopnjo solidarnostne zavesti, treba pa je storiti resnično vse, da bo pomoč prizadetim krajem kar najbolj učinkovita. Seveda ne gre toliko za enkratno pomoč prizadetemu območju, pač pa za takšne oblike solidarnostne pomoči, ki naj pospešijo gospodarski razvoj manj razvitih območij, ki jih je prizadel potres. Treba bi bilo izdelati konkreten program tovrstne pomoči oziroma sodelovanja, po mnenju članov komiteja Občinske konference ZK Velenje pa naj prevzame to pobudo predsedstvo Občinske konference SZDL Velenje. Ne gre samo za materialno pomoč, pač pa še za nekaj več, predvsem z namenom, da bi ostali ljudje v manj razvitih krajih ob naši zahodni meji. Razmisliti kaže tudi o drugih možnih oblikah solidarnostne pomoči, kot na primer o ustanovitvi mladinske delovne brigade, ki bi odšla na prizadeto območje, pa o tem, da bi tudi športniki organizirali udarniške akcije itd. Komite Občinske konference ZK Velenje je tudi menil, da je treba zagotoviti trajen vir sredstev za solidarnostno pomoč. Istočasno je v celoti podprl širša družbena ivelenjska prizadevanja za odpravo posledic potresa na Tolminskem in Goriškem. Treba pa je storiti vse, kot je bilo poudarjeno, da bo pomoč, v kakršni koli obliki že, kar najbolj organizirana in učinkovita. Akcija solidarnosti s prebivalci prizadetega območja pa naj bo nova akcija sodelovanja in povezovanja vseh naših delovnih ljudi in občanov. Predsednik SFRJ Josip Broz Tito na obisku v Velenju. V občinski skupščini se pogovarja z Edvardom Kardeljem in našim predsednikom Nestlom Žgankom. Pred dvema letoma, ko smo bih Slovenci z vlakom bratstva in enotnosti v gosteh pri prijateljih v Srbiji, smo povabili svoje Ktitelje, da nas za gotovo obiščejo. Takrat smo se v krajih od prije do Titovih Užic srečali stari znanci in nekdanji slovenski šgnanci pa tudi tisti, ki so z vlakom tjakaj prvič pripotovali. Dve leti sta minili in koordinacijski odbori za sprejem vlaka bratstva in enotnosti v 25. slovenskih občinah že pripravljajo sprejeme za goste iz Srbije. Letošnja karavana bo v Slovenijo pripotovala v soboto 5. junija, udeleženci pa bodo pri nas ostali do 8. junija. Gosti bodo prišli tudi v našo občino. To bodo nekdanji gostitelji iz Humadijskih krajev, ki so leta [1941. nudili zatočišče našim foregnancem, z njimi pa bo tudi Kulturna skupina in mladina. Srečah se bomo stari prijatelji, skovala pa se bodo tudi nova znanstva. V velenjsko občino bosta poleg nekdanjih gostiteljev pripotovali še delegaciji pobratene občine Vrnjačka banja in krajevne skupnosti Noivo selo. Ta bo navezala tesnejše vezi s krajevno skupnostjo Šmartno ob Paki. Občinski koordinacijski odbor za sprejem udeležencev vlaka bratstva in enotnosti je že pripravil spored bivanja. Kot so se domenili na zadnji seji, bomo v velenjski občini posvetih tej tradicionalni manifestaciji prijateljstva veliko pozornost. Svečano in prisrčno bomo sprejeli goste iz bratske socialistične republike Srbije v soboto 5. junija ob 15. uri na velenjskem kotalkališču, če bo deževalo pa v domu kulture. Na sprejemu bo goste pozdravil predsednik občinske konference socialistične zveze Jože Veber, zatem pa bodo rudarska godba, Šaleška folklorna skupina in otroški zbor pripravili Med prvimi, ki so se vključili v akcijo solidarnostne pomoči prizadetim po potresu na Tolminskem in Goriškem, smo bili dernizacije ceste Gornji Dolič — Spodnji Dolič, omeniti pa velja še, da se bodo 5. junija zbrali pri Pavčkovih bolnišnicah zdravniki in drugo osebje bolnišnic skupaj z ranjenci na partizanskem srečanju, ki bo poslej tradicionalno vsako prvo soboto v mesecu juniju. kulturni spored. Prijatelji iz Srbije bodo zatem odšli k svojim gostiteljem. Naslednjega dne bodo popeljali člane obeh delegacij v Logarsko dolino in na Golte, popoldne ob 17. uri pa se bodo gostje in udeleženci vlaka bratstva in enotnosti ter njihovi gostitelji zbrali na pikniku v Šmartnem ob Paki. Domačini bodo za to tovariško srečanje pripravili tudi kulturni spored. Tretji dan bodo v domu kulture gostom zavrteli film o Velenju, zatem pa si bodo ogledali šoštanjsko termoelektrarno, tovarno Gorenje in v redeči dvorani razstavo združenih industrijskih podjetij Gorenje. Udeleženci vlaka bratstva in enotnosti, ki bodo pri svojih gostiteljih na domovih, bodo popoldne prebili skupaj z njimi, predstavniki velenjske občine pa se bodo pogovarjali z delegacijo pobratene občine Vrnjačka banja, predstavniki Šmartnega ob Paki pa z delegacijo krajevne skupnosti Novo selo. Od naših gostov iz Srbije se bodo predstavniki velenjske občine poslovili v torek popoldne na skupnem poslovilnem kosilu. t Tudi letos bodo v Mislinjski jdolini z vrsto prireditev obeležili občinski praznik v spomin 2. junij 1944, ko so borci SNOUB „Miloš Zidanšek -ihorske" uspeli v bojih s so-om na Mah Kopi na lodnem Pohorju. [ V nedeljo, 30. maja, začenjajo v Mislinjski dolini s slavjem ob letošnjem prazniku občine Slovenj Gradec. Prireditve se bodo vrstile do 6. junija, ko jih bodo sklenili s svečano sejo občinske skupščine, podelitvijo občinske in Vrunčeve nagrade ter s povorko in tekmovanjem sanitetnih ekip civilne zaščite. Skupaj s prebivalci Mislinjske doline bodo tudi letos proslavili občinski praznik delovni ljudje in občani pobratenega Gornjega Milanovca. Na obisk v Slovenj iGradec pride delegacija Občinske konference ZSMS Gornji Milanovac, pa mladinski pevski zbor iz pobratenega mesta. Prihodnjo soboto, 5. junija, pa .IN DOMOVINI željam večine zaposlenih, pa delavci pogosto zapuščajo delovno mesto zaradi nujnih opravkov, kar pa seveda vpliva na splošno storilnost in dohodek. • LETALIŠČE - Konec tedna bodo v Mariboru odprli novo letališče, ki ima 2500 metrov dolgo pristajalno in vzletno stezo, na njem pa bodo lahko pristajala srednje velika potniška letala. Letališka ploščad bo lahko hkrati sprejela pet letal, s 1. junijem pa bodo že odprli redno dnevno letalsko progo Maribor - Beograd. Letališče pri Mariboru so zgradili v slabih dveh letih, veljalo pa je skupaj 155 milijonov dinarjev. bodo povečali proizvodnjo. Vse tako kaže, da bo že konec junija in v juliju svinjine spet dovolj. RADENSKA - V Radencih, v tem znanem slovenskem zdravilišču so se odločili za povečanje in bolj smotrno črpanje mineralnih vod ter proizvodnjo brezalkoholnih pijač. Se letos in v prihodnjem letu naj bi za to vložili okoli 100 milijonov dinarjev. S tem bodo nadaljevali in končali gradnjo nove polnilnice, kjer že deluje ena linija, drugo pa montirajo. Najpomembnejša investicija pa bo razen povečanja skladiščnih prostorov gradnja novih zbiralnikov. SVINJINA - Naš trg še vedno ni dobro založen s svinjskim mesom. Zaradi tega se je zvezni sekretariat že pred dvema mesecema odločil za začasno ustavitev izvoza svinjine, prek sklada za razvoj živinoreje pa je bilo dogovorjeno, da bodo letos spi-tali 4,5 milijona prašičev. Ker so cene za odkup svinjine zvišane, so se živinorejci odločili, da STANARINE - Zvezni izvršni svet je predlagal, naj bi čimprej sprejeli medrepubliški dogovor o enotni politiki stanarin in o poenotenju stanarin v vsej državi. Nevzdržno je namreč, da bi bile stanarine za enaka stanovanja tako različne po posameznih republikah, kot so zdaj. REKLI SO TE DNI: JOSIP BROZ TITO: - Naša kmetijska proizvodnja mora iti vštric z industrijsko. V nekaterih stvareh je sicer že zdaj presegla industrijsko proizvodnjo. Imamo takšne pogoje, da naše kmetijstvo zares lahko postane eden od glavnih dejavnikov v blagovni menjavi z drugimi državami, zlasti neuvrščenimi, ki so večinoma revne in nerazvite, čeprav so mnoge med njimi potencialno bogate. Ne gre le za izvoz končnih proizvodov, temveč tudi za izvoz tehnologije. MIKA ŠPILJAK; - V dokumentih, zakonih smo zavarovali delavce in delavčeve pravice, to pa so praviloma izrabljali špekulanti, ki so dobro poznali zakone in potem z njihovo pomočjo zavarovali svojo lenobo. Zato moramo dobro preučiti, ali nam zakon o združenem delu daje tisto, kar si želimo: zavarovati dobrega delavca, ne pa tudi lenobe. MIRAN MEJAK: - V posameznih kritičnih industrijskih panogah ob isti zaposlenosti znatno zmanjšujejo obseg proizvodnje zaradi zastoja prodaje in velikih zalog. Rešitve ne moremo iskati v kolektivnih dopustih. Skupščine občin in občinske družbenopolitične organizacije bi morale oceniti ekonomske položaje in samoupravne odnose v sleherni TOZD, v kateri pride do takšnega pojava, ter primerno ukrepati. Komentar tedna Te dni je republiška skupščina po dolgotrajni in demokratični javni razpravi, ki jo je usmerjala Socialistična zveza, sprejela zakon o pravnem položaju verskih skupnosti. Zakon je v bistvu enak prejšnjemu, dopolnjen je le toliko, kolikor je to od njega terjala nova ustava. Poslej bo v nekaterih postavkah le bolj jasen in bo zato omogočal še doslednejše spoštovanje razmerij med državo in verskimi skupnostmi To pa seveda še ne pomeni, da seje v čemerkoli menjala narava politike, ko gre za urejevanje teh občutljivih vprašanj; trdno ostaja na principih tiste usmeritve, ki jo je zari- sala (in izvajala) ze Osvobodilna fronta, danes pa njena neposredna dedinja - Socialistična zveza. Bistvo te politike se glasi: vsi ljudje v samoupravni socialistični družbi so si med seboj enaki, ne smejo in ne morejo se ločevati na podlagi svetovnonazorskega prepričanja. Družijo jih cilji socialističnega samoupravljanja, torej tudi vse tisto, za kar so se borili v drugi svetovni vojni naši ljudje. Vsak poskus ločevanja ljudi na verne in neverne je po eni strani sektašenje, po drugi plati pa klerikalizem, ki nam je prav v obdobju narodnoosvobodilnega boja prizadejal mnogo gorja. In ohranja se povsod tam, kjer se še skuša ocenjevati življenje skozi očala verskih dogem, kjer se verske skupnosti s svojim delovanjem vrivajo na tista področja delovanja, ki so skupna in urejevana po samoupravni logiki socialistične družbe. Še nekaj je treba vedeti: novosprejeti zakon ne more urediti vseh razmerij med Brez ločevanja NA DAN PREPEŠAČIJO 30 KILOMETROV - Sodeč po obrazih teh mladenk in mladeničev jim napor, da morajo od doma do šole in nazaj prepešačiti blizu 30 kilometrov, ne pomeni nobenega posebnega napora. Njihova šola je v Šipovu pri Jajcu, stanujejo pa v vasici Majdan. To so v Bosni in Hercegovini najbrž zadnji pešci - šolarji, saj predvidevajo v tej socialistični republiki zgraditi do leta 1980 š tisoč novih šol - V ZNAMENJU 200-LETNICE ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE - Letos praznujejo združene države Amerike 200-letnico obstoja. Na ta pomembni jubilej se v vseh krajih Amerike temeljito pripravljajo. Američani niso tokrat pozabili tudi na Mississipi, na ladje in hotele ob tej reki, v katerih so nekoč sklepali posle in mahinacije in v katerih so se zabavali petičneži. 4 I 5 4 § 4 * r * 4 4 4 ! / 4 * 4 \ 4 5 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ZADNfE DNI PO SVETU... • ZAVRNJENO POSREDOVANJE Medtem ko se v Bejrutu in drugih libanonskih krajih nadaljujejo boji (ki so se k sreči v začetku tega tedna vsaj nekoliko unesli), je prišla iz Združenih držav Amerike nenavadna in vsekakor tudi nepričakovana ponudba: francoski predsednik Giscard d'Estaing, ki se mudi na uradnem obisku, je javno napovedal možnost francoske intervencije v Libanonu! Francoski predsednik je izjavil, da je Francija pripravljena „poslati nekaj polkov v 48 urah", če bi jo za to uradno zaprosila libanonska vlada. Francoske enote naj bi po zamisli francoskega predsednika pomagale ohraniti red in mir v tej deželi in tako zagotoviti pogoje za kasnejšo postopno politično rešitev. Francoska ponudba je pri priči doživela zavrnitev iz krogov levičarskih sil (zavrnil jo je tudi predsednik libanonske vlade Karame), sprejeli pa so jo v nekaterih desničarskih krogih. Za zdaj nič ne kaže, da bi lahko francoski predlog uresničili - razen tega pa še ni znana reakcija nekaterih drugih držav, tako na primer Sirije, ki ima v Libanonu nekaj tisoč svojih vojakov. Politična prizadevanja za končanje državljanske vojne za zdaj niso rodila sadov in edina kolikor toliko razveseljiva novica je dejstvo, da so se boji vsaj relativno unesli. • NAPADI OSVOBODILNIH ENOT Rasitični režim v Rodeziji je napovedal, da bo povečal svoje oborožene sile na 55.000 mož, s čimer upajo, da bodo zavrli napredovanje borcev osvobodilnih enot, ki zadnje čase vse bolj trdovratno napadajo položaje rasističnih vojakov. Ti napadi so še posebej hudi na postojanke, ki ščitijo železniški progi z Južno Afriko in Botsvano, edini, ki sta rasističnemu režimu v Salisburyju še ostali, potem ko je Mozambik sklenil zapreti mejo. Tako se obroč okoli Ro-dezije čedalje bolj stiska in čeprav je verjetno prezgodaj že v tem trenutku napovedati skorajšen konec manjšinskega režima v Rodeziji, je vendarle jasno, da seje že začel boj za dokončno osvoboditev črnskega prebivalstva v tej deželi. Ob tem velja omeniti tudi zadnje Kissingeijeve izjave, ki se je med afriško turnejo zavzel za večinsko vlado — kar z drugimi besedami pomeni javno ameriško odrekanje podpore rasistični vladi Rodezije. Sicer pa se tudi v Nami-biji, ki jo nadzorujejo južnoafriške enote, množijo protesti črnopoltega prebivalstva in zahteve sindikalnih ter drugih voditeljev, naj izpustijo oblasti zaprte rodoljube. • OPOZICIJA VZTRAJA Potem ko je avstrijski zvezni parlament sprejel v razpravo predlog zakona (poslale so ga združene politične stranke po skupnem posvetovanju) po katerem bi bilo mogoče izvesti popis manjšin še letos, je ta teden predstavnik ene izmed opozicijskih strank izjavil, da bo svobodnjaška stranka izstopila in tristrankarskih dogovorov o ureditvi manjšinskega vprašanja — če ne bodo izvedli načrtovanega popisa. Kot je znano, se je avstrijski kancler Kreisky nedavno tega sicer zavzel za popis, vendar pa je pristavil, da bi bilo treba najprej zagotoviti „pogoje za nemoten razvoj manjšine". • MANILA: TAJFUN Tajfuna „01ga" in kamela" sta opustošila več otokov v Filipinih, pri čemer je izgubilo življenje nekaj deset ljudi, več kot 500 jih je bilo ranjenih, okoli 20.000 pa jih je ostalo brez strehe. Hkrati z močnimi sunki vetra je pridrla na opustošena področja še voda. Vlada je poslala na ogrožena področja pomoč. • ...LIMA: POTRES Medtem pa so v Peruju čutih več precej močnih potresnih sunkov, zaradi katerih je nastala velika gmotna škoda, bilo pa je tudi nekaj človeških žrtev. NEOBIČAJNI PASTIRJI - Težko bi lahko videli pastirje v čolnih. Ce pa hočemo zbrati jato rac, ne ostane drugega, kot da se pastirji spravijo v čoln in z dolgimi bambusovimi palicami vabijo in čuvajo jato, ki mirno plava. Race poslušno plavajo tja, kamor jih vodijo pastirji s palicami. In kje je bil narejen ta posnetek? Na Kitajskem. 4 I 5 S S 4 4 C 4 * * 4 4 4 4 4 4 5 4 4 % J 4 \ 4 '4 4 4 4 4 ZAVAROVANJE - V predlogu novega zakona o obveznem zavarovanju, late-rega mora sprejeti zvezna skupščina, je tudi člen o uvedbi obveznega zavarovanja za tuja vozila. Po novem zakonu bodo morala biti vsa vozila s tujo registracijo obvezno zavarovana. Tako ne bo več mogoče, da bi tuje vozilo prestopilo našo mejo brez „zelene karte", s čimer bodo naši državljani popolnoma zaščiteni. Doslej so namreč imele naše zavarovalnice precej težav pri prometnih nesrečah, ko tuji državljani niso imeli vozila zavarovanega z ,.zeleno karto". • Z namenom, da bi sedanjim in kasnejšim rodovom ohranili zgodovinske dokaze polpretekle zgodovine in da bi zmagovitemu boju ter medvojnemu junaštvu glavnega mesta Slovenije postavili trajen spomenik, bodo ljubljanske družbenopolitične organizacije in skupnosti sklenile poseben družbeni dogovor o izgradnji, urejanju in vzdrževanju „Aleje spominov in tovarištva". • SPOMENIK - Aleja spominov in tovarištva, ki povezuje 102 spominska kamna in 6 spomenikov ob nekdanji žici okupirane Ljubljane, bo 34 kilometrov dolga peš pot, obrasla z drevjem, namenjena občanom, mladim in starim. Ob peš poti bodo zgrajeni spemlja-joči objekti — od otroških igrišč do trim stez in drugih športnih in rekreativnih objektov. • AKCIJA - V Gorenji Tribuši, znani partizanski vasi, se je začela mladinska delovna akcija za elektrifikacijo vasi, ki bo trajala do 29. avgusta. Prvo brigado sestavljajo mladi iz Ajdovščine, razen njih pa bodo v akciji sodelovali tudi pripadniki JLA in domačini. V Gorenji Tribuši se bo zvrstilo pet brigad s po 50 brigadirjev. POSOJILA - Po sklepu ZIS bodo lahko poslej banke dajale osebam, ki so v občinah Idrija, Nova Gorica, Radovljica in Tolmin utrpele škodo zaradi potresa, potrošniška posojila za nakup industrijskih izdelkov (razen za avtomobile in živila) z odplačilnim rokom tri leta. Za nakup gradbenega materiala ter za plačevanje storitev za popravilo ali zgraditev novih hiš, bo lahko rok za vračanje teh ditov znašal tudi do 10 let. PRILAGODITEV - Vse organizacije socialistične zveze bodo podprle prizadevanje za to, da bi sedanji delovni čas v upravnih organih, družbenih in storitvenih dejavnostih ter skupnih službah TOZD prilagodili potrebam in željam delavcev ter vseh zaposlenih občanov. To je sklep zvezne konference SZDLJ ko je obravnavala potrebe in možnosti za drugačno razporeditev delovnega časa v teh službah, ker sedanji ni prilagojen potrebam in samoupravno družbo in verskimi skupnostmi. Ostaja še cela vrsta stvari, ki jih bo potrebno urejevati znotraj Socialistične zveze, vedno pa tolerantno enotno in kulturno. In tako, da bo naše skupno prizadevanje vedno usmerjeno v utrjevanje smotrov socialističnega samoupravljanja, kjer se ljudje -ponavljamo - ne ločujejo med seboj na podlagi svetovnonazorskega prepričanja. Vsak poskus ločevanja - od koderkoli bi že prišel - je potrebno ostro zavrniti, ker ne na koncu pomeni nespo-štovanje ustave kot take ter politike Socialistične zveze. Prav Zveza komunistov pa je tista, ki dosledno opozarja tako na nevarnost sektašenja kot klerikalizma. MILAN MEDEN SKUPŠČINA OBČINE VELENJE • SKUPŠČINA OBČINE VELENJE • SKUPŠČINA OBČINE VELENJE • SKUPŠČINA OBČINE VELENJE • SKUPŠČINA OBČINE SEJA VSEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE VELENJE Preveč nerešenih zadev Delegati vseh treh zborov ve-\ lenjske občinske skupščine so ' se na skupni seji v sredo najdalj I časa zadržali pri razpravi o poročilih občinskega sodišča Velenje, organa za kaznovanje prekrškov skupščine občine Ve-| lenje, postaje milice Velenje ter i občinskega sodišča združenega dela in občinskega javnega to-žflstva Celje ter pri stališčih izvršnega sveta skupščine obči- ne Velenje o posameznih poročilih. Kot je poudaril v svojem poročilu predsednik občinskega sodišča Miran Topolovec je bilo preteklo leto za sodne delavce najtežje, saj so lani sprejeli v delo največ zadev, odkar sodišče obstaja. Tako seje na primer število preiskav povečalo za 60 odstotkov, prvostopenjskih kazenskih zadev pa za RAZVOJ IN NAČRTI TOZD »PLASTIKA IN ZAŠČITNA SREDSTVA« REK__ Leta 1980:150 milijonov din realizacije Tudi z namenom, da bi ustvarili pogoje za zaposlitev delovnih invalidov oziroma za težko fizično delo v jami manj sposobnih rudaijev je bila pred petimi leti ustanovljena ena od temeljnih organizacij združenega dela zdajšnjega Rudarsko (elektroenergetskega kombinata Velenje, plastika in zaščiitna sredstva". Ta temeljna organizacija združenega dela združuje zdaj tri dejavnosti, obrat plastičnih izdelkov, obrat spenjalnega pribora in orodja ter obrat zaščitnih sredstev. Hkrati s Siljenjem obsega gospodarjenja so dosegli pomembne uspehe tudi pri uveljav-ljanju velikoserijske proizvodnje, posebno pozornost pa so namenili ob tem razvoju orodjarne in prototipni izdelavi. V temeljni organizacij združenega dela „Plastika in zaščita sredstva" so začeli prvi v Jugoslaviji izdelovati plastične trakove iz polipropOena. S tem so omogočili zamenjavo dražjih jeklenih trakov s cenejšimi plastičnimi trakovi za embaliranje. Kot pripoveduje direktor temeljne organizacije združenega dela, dipl. inž. Dragan Rogič, niso ostali samo jpri proizvodnji plastičnih trakov, pač pa so začeli osvajati še izdelavo spenjalnega pribora in orodja, pri čemer je bilo njihovo poglavitno vodilo, da morajo nastopati na tržišču s celotno ponudbo. Ob izpopolnjeni strojni opremi ter ustrezni organizaciji proizvoidnje so osvojili proizvodnjo sponk, ročnih spenjalcev in od-vijalcev, s sodelovanjem prototipne izdelave pa so začeli s proizvodnjo avtomat&ih strojev za povezovanje žaketov s plastičnimi trakovi. Te stroje smo morali doslej uvažati, plastika in zaščita sredstva" se je s proizvodnjo plastičnih trakov in spenjalnega pribora močno uveljavila na našem tržišču, o čemer priča tudi podatek, da že krije okrog 70 % vseh tovrstnih potreb v Jugoslaviji. V želji, da bi širili izbor izdelkov, so se lotili proizvodnje sintetičnih niti in vakumirane embalaže. Letos na primer želijo izdelati kar okrog 80 do 100 milijonov plastičnih kozarcev. Zaradi velikega povpraševanja po tovrstni proizvodnji se prav zdaj pripravljajo na uvedbo dodatne, četrte, izmene. Sicer pa so dosegli velik napredek tudi v oddelku za proizvodnjo zaščitnih sredstev, ki je pred tem deloval v okviru Elektrostrojnih obratov. Temeljna organizacija zchiženega dela „Plastika in zaščitna sredstva" je v razdobju 1971 do 1975 kar za 9-krat povečala obseg gospodaijenja. Lani, na primer, so dosegli 37 milijonov dinaijev skupne realizacije, letos pa naj bi 120 zaposlenih že doseglo najmanj 50 milijonov dinaijev skupne realizacije. Rezultati gospodaijenja prvih štirih mesecev kažejo, da bo planske naloge mogoče uresničiti. Med zaposlenimi v temeljni organizaciji združenega dela „Plastika in zaščitna sredstva" je že zdaj 40 % delovnih invalidov. Hkrati s siljenjem proizvodnje, kar je ena od poglavitnih usmeritev za obdobje 1976 do 1980, želijo povečati tudi število pri njih zaposlenih delovnih invalidov. Pri uresničitvi teh hotenj pa računajo na pomoč tudi tistih temeljnih organizacij združenega dela znotraj Ru-dardco elektroenergetskega kombinata Velenje, kjer prihaja zaradi specifičnih pogojev dela do nesreč oziroma zmanjšanja delovne sposobnosti rudaijev. Sodelovanje je še toliko pomembnejše, ker se želi „Plastika in zaščitna sredstva", v skladu s srednjeročnim razvojnim načrtom, do leta 1980 v še večji meri kot doslej uveljaviti na domačem in tujih tržiščih. V razdobju 1976 do 1980 bi radi ob približno dvakratnem povečanju števila zaposlenih po-trojili vrednost dcupne realizacije. Z nekaterimi adapta-cijšcimi deli na obstoječi lokaciji ter z nakupom manjkajoče opreme bi ustvarili pogoje za uresničitev srednjeročnih razvojnih hotenj. Ob nadaljnjem razvoju orodjarne in skrbi za zagotovitev potrebnega strokovnega kadra bodo v prihodnje namenili vso pozornost tudi poglabljanju samoupravnih odnosov, kar vse naj omogoči dosego tudi dobrih poslovnih rezultatov. 1 ! S ! s s * s ! 40 odstotkov. Vzporedno z naraščanjem števila zadev, kot je rečeno v poročilu, je naraščala tudi storilnost, saj se je na kazenskem oddelku na primer povečala za 45 odstotkov. Kljub temu pa ob isti zasedbi delovnih mest ni mogla slediti trendu porasta zadev niti niso zmogli opraviti vsega tekočega dela. Prav zaradi tega je ostalo v lanskem letu nerešenih kar 400 kazenskih zadev. Če bi hoteli rešiti samo te zadeve, bi potrebovali najmanj še dva sodnika. Čeprav so kadri v občini, pa novih pripravnikov ne morejo zaposliti, ker zanje nimajo denarja. Tudi Boris Erdelji, vodja organa za kaznovanje prekrškov, je v svojem poročilu navedel, daje glavni vzrok, da jim vsako leto ostaja večje število nerešenih zadev, premajhna kadrovska zasedenost. Tako je leta 1974 ostalo v predalih 951 nerešenih zadev, lani pa že 1551. Poleg tega so lani sprejeli v reševanje 2004 zadeve (za 348 več kot predlani), večje število zadev pa je ostalo nerešenih tudi zaradi nedosegljivosti obdolžencev (sprememba delovne organizacije, kraja bivališla ...). Sodnik za prekrške je lani izrekel največ kazni za prekrške s področja prometa (1189). Med njimi so bili na prvem mestu vožnja motornega vozila brez vozniškega dovoljenja (346), prometne nesreče (417) in vožnja pod vplivom alkohola v 146 primerih. Lani so odvzeli 174 občanov vozniška dovoljenja, varstveni ukrep prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja pa so izrekli v 223 primerih. Za vse prometne prekrške so izrekli 1110 denarnih kazni, v dvanajstih primerih kazen zapora, v enainšestdesetih vzgojni ukrep mladoletniku, v enem pa ukor. Za prekrške s področja javnega reda in mira so v preteklem letu izrekli 101 kazen, za prekrške s področja gospodarstva pa 39 kazni. V nadaljevanju seje so delegati poslušali še poročilo o delu postaje milice Velenje (to poročilo smo v eni izmed prejšnjih številk že objavili) ter poročili občinskega javnega tožilstva in sodišča združenega dela Celje. V razpravi so se delegati zavzeli za čimprejšnjo rešitev tako kadrovskega kot tudi finančnega vprašanja sodišča, prav tako tudi glede zagotovitve zadost: nega števila delavcev na postaji milice Velenje, kjer potrebujejo še deset miličnikov, da bi bilo lahko njihovo delo še bolj uspešno. Glede na to, da je glavna ovira za rešitev tega vprašanja pomanjkanje stanovanj, so delegati poudarili, da se morajo v reševanje tega problema vključiti tako organizacije združe- nega dela, samoupravne stanovanjske skupnosti itd. Zagotovitev teh sredstev iz proračuna je skoraj nemogoča glede na to, da je velenjski proračun že tako okrnjen, saj je velenjska občina po družbenem proizvodu na drugem mestu v Sloveniji, po dovoljeni proračunski porabi pa skoraj na koncu lestvice. Kljub vsemu pa si morajo odgovorni prizadevati, da le ne bo toliko zastarelih zadev, kajti — kot je dejal eden izmed delegatov - kazen, izrečena po letu ali dveh, zaleže zelo malo ah pa skoraj nič. V nadaljevanju seje so delegati obravnavali še poročilo o delu večnamenske dvorane, ki se bo odslej imenovala Rdeča dvorana Velenje, obravnavali in sprejeli predloge komisije za volitve in imenovanja, čemur so sledila še delegatska vprašanja. 1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Vprašanja delegatov in odgovori VPRAŠANJE: Kako poteka gradnja vodovoda Šoštanj-Velenje? (Vprašanje je postavila delegacija TOZD RLV) ODGOVOR: Gradnja vodovoda „TGO Gorenje — Šoštanj" se izvaja po programu izgradnje vodovodnega sistema celotne Ša-š leške doline, zaradi rastočih potreb po pitni vodi v spodil njem delu doline in izgradil nje TE Šoštanj, faza IV. V prvi fazi bo zgrajen g povezni vod TGO Gorenje -= Šoštanj in se_ bo mesto Šoštanj in TE Šoštanj, vključil no s fazo IV. napajalo iz = velenjske strani. V drugi fazi s izgradnje pa bo treba zajeti g Topolšico in v tretji fazi š Ljubijo tako, da bo celotna H Šaleška dolina napajana z s dveh strani. Gradnja vodovoda poteka H po planu in bo zaključena §§ 1.9.1976. (Odgovor je posredoval s Komunalno obrtni center H TOZD Komunala Velenje) J VPRAŠANJE: Kako je z možnostjo iz- gj gradnje novega vodovoda na =§ območju Rečice ob Paki, H ker obstoječi vodovod že M zdavnaj ne more pokrivati j| vseh potreb? (Vprašanje je = postavil delegat krajevne = skupnosti Šmartno ob Paki) j ODGOVORj Sedanja povprečna polj raba Šmartnega ob Paki z H okolico je ca. 4,5 1/sek. Do H leta 1980 po planu zazidave g v Šmartnem ob Paki je pred-s videno povečanje porabe za Hj ca. 2 1/sek in sicer za gos-§= podinjstva (brez industrije). H Z razvojem Šmartnega ob g Paki in njegovo okolico na-H staja problem za dodatne H vire pitne vode (posebno je s to primer v mesecih brez H padavin). KOC Velenje je v letu s 1974 naročil pri Geološkem H zavodu Ljubljana študijo za H preskrbo doline s pitno g vodo. Že v istem letu so se š začela raziskovalna dela na = širšem območju Šmartnega H ob Paki, kakor tudi v letu H 1975. Edini optimalni vir H pitne vode je po raziskavah H bil določen v Loki pri Mo- M ziiju, izdatnosti 101/sek, ki H je že zgrajen. Tudi v Paški vasi je bil zgrajen vodnjak, katerega kapaciteta je 1,2-1,8 1/sek. Toda voda ni primerna za pitje in je zato uporabna samo kot tehnološka voda. V omenjene raz- - vodnjak s črpališčem — cevovod od vodnjaka do rezervoaija v dolžini L = 2000 m — rezervoar 500 m2 — cevovod od rezervoaija do obstoječega omrežja 0 100 v dolžini L = 2000 m Skupaj: Za tako veliko investicijsko vrednost ni zagotovljenih sredstev. V okviru komunalne interesne skupnosti bomo iskali kredite za financiranje objektov v naslednjih letih. Brez pomoči industrije in same krajevne skupnosti tolikšnih sredstev tudi ne bo mogoče zbrati in računamo na njihovo sodelovanje. (Odgovor je posredoval KOC TOZD Komunala Velenje) VPRAŠANJE: Kdaj bo urejena preskrba s prehrambenimi artikli v Velenju na območju Foi-tove, Prešernove in Kraigherjeve ceste ter bloka Rudarska cesta 2. Zadnja leta seje v tem delu mesta zaradi novogradenj stanovanjskih blokov zelo povečalo število prebivalcev, zato je razumljivo, da povečanih potreb po tem blagu ne morejo kriti obstoječe samopostrežne poslovalnice na Foitovi (z dvema blagajnama) Standard iskave smo vložili ca. 60 mil. star. din. Predvidena investicijska vrednost zajemanja vode iz Lok pri Mozirju znaša: 60 milj. 220 milj. 100 milj. 220 milj. 600 milj. - Šaleška 2 (z dvema blagajnama) in Merx v Starem Velenju. Posebno kritična je oskrba v dneh pred prazniki in ob sobotah, ko tekajo gospodinje iz poslovalnice v poslovalnico, da se oskrbijo z osnovnimi živili (kruh, mleko). Postavljamo vprašanje, kakšne so možnosti, da se dokončajo lokah predvideni za samopostrežno trgovino in restavracijo nasproti 100-stanovanjskega bloka na Prešernovi c. 22. (Vprašanje je postavila delegacija krajevne skupnosti Velenje center — levi breg) ODGOVOR1 Že v samem pričetku izgradnje te soseske se je naša delovna organizacija dogovorila z investitorjem REK Velenje - TOZD Stanovanjsko gospodarstvo, da se ob izgradnji stanovanj predvidijo lokah za osnovna živila za potrebe potrošnikov te soseske in širšega območja, ki gravitira na to lokacijo. Objekt je predvideval samopo- strežno prehrambeno prodajalno, restavracijo in slaščičarno. Celotna investicija bi znašala ca. 13,500.000 din. Da nismo bili v stanju realizirati programa je vzrok, da nimamo investicijskih sredstev. Z zveznim zakonom o zamrznitvi razlike v ceni iz leta 1971 je trgovina v stalni stagnaciji v svojem dohodku, ki ga lahko uporablja za investicije. V kolikor pa je ostalo dohodka za poslovili sklad, pa smo po zakonu obvezni pokrivati povišane zaloge. Ker v predvidenem roku nismo mogli REK plačati lokala, je le-tega namenil za svoje potrebe. V nadaljnjem razgovoru s predstavniki REK Velenje obstaja možnost za ureditev samopostrežne trgovine prehrambenega blaga na vogalu Prešernove ceste 22/a, ld bi bila programsko sicer v manjšem obsegu, to je kompletna živila z okrepčevalnico, vendar dovolj velika za potrebe te soseske. Naša delovna organizacija se je zavzela za to, da še v tem letu uredimo ta lokal, s tem pa seveda računamo na razumevanje Ljubljanske banke podružnice Velenje za določena sredstva in REK Velenje, ki bi nam časovno odložil plačilo lokala. (Odgovor je posredovalo Trgovsko in proizvodno podjetje ERA Velenje) lilllllllllllllllllHIHIIHIIIIIIIIIiniIHnNIIIIIIIIHIIIIIIIIII i hotel paka GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje priporoča, da si odgledate nov barski spored v nočnem baru hotela »PAKA«. Igra poljski kvartet »DOMINANTA«. V restavraciji »JEZERO« igra kvartet »CARMEN« vsak dan razen ob torkih. Mini golf posluje od 9. do 19.30 ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 20. ure. V ponedeljek je mini golf zaprt. Pridite tudi vi na partijo mini golfa! IZ OBČINE SLOVENLORADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVE Večstranska izravnava računov ni uspela 3.671 motornih vozil Ob koncu leta je bilo v občini Slovenj Gradec skupaj 3.671 registriranih motornih vozil, od tega je bilo 2.754 osebnih avtomobilov, 70 motornih koles, 524 mopedov, 136 tovornih avtomobilov, 82 traktorjev in 105 drugih vozil. Sicer pa se je lani na območju Mislinjske doline primerilo 248 prometnih nesreč, v katerih je bilo poškodovanih 121 oseb. Največ nesreč se je primerilo zaradi neprimernih hitrosti, vinjenosti, izsiljevanja prednosti ter neprimerne varnostne razdalje. V letu 1975 so 38 voznikom odvzeli vozniško dovoljenje, 30 so jih odpeljali na odvzem krvi, 68 pa so jih preizkusili z alkotesti. Ker vozilo tehnično ni bilo v redu, so preprečili nadaljevanje 912 voženj. Še primerjava: leta 1970 je bilo na območju nobčine Slovenj Gradec 434 osebnih avtomobilov, 325 motornih koles, 1.120 mopedov, 34 tovornih avtomobilov, 21 traktorjev in 27 drugih vozil, torej skupaj 2.042 registriranih motornih vozil. V slovenjgraški „Lesni", Gozdarstvu in lesni industriji, ki ima temeljne organizacije združenega dela v vseh 4 občinah koroške regije, pričakujejo, da jim bodo ukrepi za zagotovitev plačilno sposobnega plačevanja izboljšali gospodarski položaj. Na začetku letošnjega leta so bile terjatve do kupcev kar za enkrat večje od obveznosti do dobaviteljev, med večstransko izravnavo računov pa so uspeli poravnati le 3,5 % prijavljenih obveznosti do dobaviteljev, oziroma jim je bilo poravnano le 1,6 % prijavljenih terjatev kupcev. Sicer pa so prijavili v večstransko izravnavo računov 22 milijonov obveznosti do dobaviteljev, teijatev do kupcev pa je bilo 45 milijonov dinaijev. Ob takšnem rezultatu večstranske izravnave računov slovenjgraška „Lesna" razumljivo ni mogla poravnati obveznosti do dobaviteljev in je morala za krit je obveznosti izdati menice. Z največjim kupcem, ljubljanskim Sloveni-jalesom, so poravnali obveznosti brez programa do konca marca in brez avaliranih menic. Večina drugih kupcev pa „Lesni" ni poslala programov poravnave dolgov. Sezonski značaj proizvodnje in prodaje (sezona traja od pomladi do pozne jeseni) in poltretji mesec trajajoča ustavitev plačil zaradi večstrankse izravnave izračunov, seveda pa tudi položaj, ki spremlja lesno industrijo, so vplivali, da so se zaloge gotovih izdelkov močno povečale. Zaradi tega se že pojavljajo problemi okrog ohranjanja plačilne zmožnosti. Te probleme oziroma naloge rešujejo v okviru že sprejetih sanacijskih programov temeljnih organizacij združenega dela in s pomočjo kratkoročnih posojil slovenjgraške podružnice Ljubljanske banke. Gozdarstvo in lesna industrija „Lesna" Slovenj Gradec po zaključnem računu za leto 1975 z lastnimi dolgoročnimi obratnimi sredstvi ne pokriva poprečnih zalog, na kar vpliva predvsem dejstvo, da so se spričo začetka obratovanja novih zmogljivosti povečale zaloge, za povečanje proizvodnje pa so uspeli zagotoviti le kratkoročna posojila. Zaradi kratkoročnih posojil pa imajo sorazmerno velike obveznosti do njihovega odplačevanja. Zaradi tega morajo tudi vso tekočo akumulacijo nameniti za odplačilo posojil. Teneljne organizacije združenega dela Gozdarstva in lesne industrije „Lesna" Slovenj Gradec, in sicer tiste, ki proizvajajo stavbno pohištvo, ne poslujejo s polnimi zmogljivostmi, tudi zaradi vpliva trži- šča. Prizadeta pa je bila delovna organizacija tudi zaradi uvoznih omejitev, pa čeprav ima slovenjgraška „Lesna" pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco. Svoje pa je prispeval tudi nerazumljiv ukrep o prepovedi dajanja potrošniških pogojil za nakup stavbnega pohištva. Kljub vsem trenutnim težavam prevladuje v Gozdarstvu in lesni industriji „Lesna" Slovenj Gradec prepričanje, da morajo novi predpisi zagotoviti delovni organizaciji novo perspektivo, saj pričakujejo že v zadnjih mesecih tega leta boljše pogoje za poslovanje. Računajo na izboljšanje plačilnih zmožnosti, pričakujejo pa tudi, da bo dobila trgovina več obratnih sredstev za kritje zalog. Svoje pa mora prispevati tudi vsaj 30 % povečanje izvoza, v primerjavi z letom 1975. Sicer pa se je slovenjgraška „Lesna" odločila tudi za dolgoročnejše sodelovanje z gradbeno ope-rativo pri proizvodnji in prodaji stavbnega pohištva. Že zdaj pa pomembno vpliva na razreševanje težav, s katerimi se srečujejo posamezne temeljne organizacije združenega dela, skupni žiro račun znotraj »Lesne" (zametek interne banke). Praznik mladosti v Mislinjski dolini Tudi v Mislinjski dolini so se nadvse skrbno pripravili na slavje v počastitev 84. rojstnega dne predsednika Tita in praznika mladosti. Prireditve se vrstijo skozi ves mesec maj. 10. maja je Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenj Gradec organizirala dve lokalni štafeti, ki sta krenili s Paškega Kozjaka in Doliča. Mladi so prehodili del poti, po kateri je šla XIV. divizija, pa mimo domačij, kjer so zadnja leta odkrili spominska obeležja ter obiskali delovne kolektive v Mislinjski dolini. Na vsej poti so nosilce lokalne štafete mladosti sprejeli nadvse slovesno. V Dravogradu pa so slovenjgraške najboljše želje in pozdrave predsedniku Titu za njegov 84. rojstni dan pridružili Zvezni štafeti mladosti. Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenj Gradec Program prireditev v počastitev praznika občine Slovenj Gradec 1976 z [išču Nedelja, 30. maja: 9,0'): odprto prvenstvo v streljanju malokalibrsko puško na strelišč v Slovenj Gradcu Ponedeljek, 31. maja: 11,00: otvoritev razstave likovnih del' učencev osnovne šole „Rado Iršič" Mislinja v prostorih osnovne šole 17,00: revija otroških zborov „Ciciban poje" v avli osnovne šole „Franjo Vrunč" Slovenj Gradec Torek, 1. junija: 10,00: nastop recitatoijev Šolskega centra Slovenj Gradec z recitalom „Boj — domovina — svoboda" v prostorih osnovne šole „Miloš Zidanšek" Šmartno 11,30: nastop re.citatoijev Šolskega centra Slovenj Gradec z recitalom „Boj — domovina — svoboda" v avli osnovne šole „Rado Iršič" Mislinja 15,00: sindikalno prvenstvo v malem nogometu na igrišču TVD partizan Slovenj Gradec Sreda, 2. junija: 10,00: nastop recitatoijev Šolskega centra Slovenj . Gradec z recitalom „Boj - domovina - svoboda" v avli osnovne šole „Franjo Vrunč" Slovenj Gradec 17,00: tradicionalni kegljaški četveroboj na kegljišču „Zaija" Slovenj Gradec 17,00: koncert Delavske godbe Slovenj Gradec v Bolnišnici Slovenj Gradec 20,00 slovenjgraška premiera slovenskega filma »Idealist" v Kinu Slovenj Gradec v počastitev 100-letnice rojstva Ivana Cankaija Četrtek, 3. junija: 12,00: otvoritev razstave »Cankar v sliki" v avli Šolskega centra Slovenj Gradec 15,00: sindikalno prvenstvo v malem nogometu na igrišču TVD »Partizan" Slovenj Gradec Petek, 4. junija: 10,00: sprejem delegacije občinske kon ference Zveze socialistične mla dine pobratenega mesta Gornji Milanovac v prostorih hotela »Po hoije" 15,00: odbojkarski turnir na igrišču v Šmartnem 17,00: telovadna akademija na rokometnem igrišču TVD »Partizan" Slovenj Gradec 19,00: promenadni koncert Delavske godbe Slovenj Gradec pred Umetnostnim paviljonom Sobota, 5. junija: 7,30: področni taborniški mnogoboj na stadionu v Slovenj Gradcu 9,00: pričetek gradnje ceste Gornji Dolič — Spodnji Dolič 14,00: partizansko srečanje pri Pavčkovih bolnišnicah 18,00: slovesen sprejem »Karavane bratstva in enotnosti" pri Grobnici herojev v Slovenj Gradcu 19,30: koncert mladinskega pevskega zbora iz Gornjega Milanovca v avli osnovne šole »Franjo Vrunč" Slovenj Gradec, združen s podelitvijo plaket in priznanj Maistrovim borcem Nedelja, 6. junija: 8,00: šahovski hitropotezni turnir v prostorih gostišča »Murko" '9,00: povorka sanitetnih enot civilne zaščite na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu 10,00: tekmovanje sanitetnih ekip civilne zaščite pred osnovno šolo »Franjo Vrunč" Slovenj Gradec 10,00: slovesna seja Skupščine občine Slovenj Gradec v Umetnostnem paviljonu Slovenj Gradec 16,00: revija moških in mešanih pevskih zborov z območja občine Slovenj Gradec v dvorani v Podgoru 15,00: ljudsko rajanje v prostorih restavracije Bellevue v Slovenj Gradcu Delovni ljudje Mislinjske doline, dostojno proslavimo praznik naše občine! Udeležimo se vseh prireditev v čim večjem številu! je v tem mesecu pripravila že tradicionalno tekmovanje osnovnih organizacij ZSMS za »Pokal mladosti". V letošnjem tekmovanju so se najbolj izkazali mladinci iz osnovne organizacije ZSMS Pameče. Društvo prijateljev mladine Slovenj Gradec je zadnjo soboto pripravilo na stadionu v Slovenj Gradcu prvi »Dan v naravi" in nanj povabilo vse prebivalce središča Mislinjske doline. Žal pa je muhasto vreme preprečilo, da bi v celoti izvedli program, pripravljen za „Dan v naravi". Na stadionu so bila zaključna tekmovanja v nogometu za »Pokal mladosti", tam pa so tekmovali tudi taborniki in prikazali vrsto veščin. 25. maja so na osnovnih šolah po Mislinjski dolini sprejeli v organizacijo Zveze socialistične mladine učence 7. razredov osnovnih šol. V avli Šolskega centra Slovenj Gradec pa je bila zadnji torek, 25. maja, osrednja slovesnost v občini Slovenj Gradec v počastitev praznika mladosti. Na slovesnosti so podelili priznanja mladim družbenopolitičnim delavcem in men-toijem, ter razglasili rezultate tekmovanja osnovnih organizacij ZSMS tA »Pokal mladosti . Občinska konferenca ZSM5 Slovenj Gradec je letos podelila priznanja naslednjim mladim družbenopolitičnim delavcem: Vinku Paradižu, Jožetu Plazovniku, Janku Škrabelju, Borisu Raju in Raj-ku Železniku. Priznanja pa so prejeli naslednji mentorji: Marjan Mikic (Šolski center), Franc Hoh-nec (»Nova oprema"), Albin Kac (taborniški odred »Severni kurir in Marija Gostenčnik (osnovna šola »Miloš Zidanšek" Šmartno). Plaketo mladosti sta si letos priborili osnovni organizaciji Zveze socialistične mladine »Karel Destovnik - Kajuh" Slovenj Gradec in Pamače. V tekmovanju za »Pokal mladosti" pa so bili, kot smo že zapisali, najboljši mladinci iz Pameč. V sredo, 26. maja, je bila v Slovenj Gradcu 8. seja Predsedstva Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenj so por programskih izhodiščih Radia Slovenj Gradec, oceno priprav na tolmačenje osnutka zakona o združenem delu, poročilo o pripravah aktivnosti za razpis republiškega posojila za ceste in informacijo o aktivnostih za zbiranje pomoči Tolminski. Predsedstvo Občinske konference SZDL Slovenj Gradec je na zadnji seji spregovorilo še o nekaterih nalogah organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva v občini po seminarju v Portorožu. V Dravogradu bodo v petek, 28. maja, delegati Medobčinskega odbora Gospodarske zbornice Slovenije za Koroško ter člani Medobčinskega sveta ZKS, Medobčinskega sveta Socialistične zveze ter Medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Koroško obravnavali stanje gospodarstva v regiji ter dogovor za izvedbo nalog, ki so nujne za izboljšanje položaja. Posredovana bo inforamacija o pripravah in dokumentih regijskega plana za gospodarstvo in negospodarstvo za razdobje 1976 - 1980 ter predlog za ustanovitev gostinske šole v okviru Šolskega centra Slovenj Gradec. Med prvimi so v koroški regiji pripravili »obrambni dan" na osnovni šoli »Franjo Vrunč" v Slovenj Gradcu ter na Šolskem centru Slovenj Gradec. Na obeh izobraževalnih zavodih so namenili v letošnjem letu posebno pozornost seznanjanju učencev in dijakov s konceptom splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, »obrambna dneva" pa sta bila prvi preizkus pridobljenega znanja in usposobljenosti za obrambo. Na osnovni šoli »Franjo Vrunč" Slovenj Gradec so imeli obrambni dan 13. aprila, pripravil pa ga je štab za splošno ljudsko obrambo na šoli. Po napadu sovražnih letal so na šoli preizkusili delovanje ekip za gašenje požarov, za odstranjevanje ruševin, prve pomoči, za prenos ranjencev ter za evakuacijo dokumentov. Na mestu, kamor so se umaknili šolarji, so najprej nadaljevali s poukom, pozneje pa so mlade seznanili s taborniškimi veščinami, raz-kazali so jim orožje, šolarji pa so pripravili tudi miting. Na Šolskem centru Slovenj Gra- dec pa so imeli obrambni dan 25. maja. Med dijake so tega dne prišli tudi pripadniki JLA iz gamizije Dravograd. Najprej so jim vrteli filme, po napadu na šolo in umiku pa so vojaki demonstrirali pehotno oborožitev in tehniko. Taborniki ter gojenke šole za medicinske sestre so prikazale zdravljenje ranjencev na terenu. Po orientacijskem pohodu so se dijaki Šolskega centra Slovenj Gradec zbrali pred domom Zveze borcev v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in prvi obrambni dan zaključili z mitingom. Prejšnji torek, 18. maja, se je sešel na izredno sejo Družbenopolitični zbor Skupščine občine Slovenj Gradec, na kateri so pregledali stanje na področju družbene samozaščite in varnosti ter prvikrat podelili plakete in odlikovanja za prizadevno delo na teh področjih. Plaketo Republiškega sekretariata za notranje zadeve ja na izredni seji Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Slovenj Gradec prejel Odbor za družbeno samozaščito slovenjgraške Občinske skupščine. Prve »Plakete občine Slovenj Gradec" za uspehe na področju družbene samozaščite in varnosti so dobili odbor za družbeno samozaščito pri krajevni skupnosti Šmartno, Tovarna usnja Slovenj Gradec ter postaja milice Slovenj Gradec. Za najboljše spise o pomenu družbene samozaščite pa sta dobila knjižni nagradi Marja Šavc iz Šolskega centra Slovenj Gradec in Tomaž Burnik z osnovne šole »Franjo Vrunč" Slovenj Gradec. Prej šnji četrtek, 20. maja, se je začelo na letališču Koroškega ae-rokluba v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu 14. republiško prvenstvo jadralnih pilotov Slovenije. 16. tekmovalcev iz Celja, Novega mesta, Maribora, Lesc, Ptuja in Slovenj Gradca se bo do 30. maja bonlo za naslov republiškega prvaka za letošnje leto. Značilnost letošnjega prvenstva je, da se je za nastop prijavilo več mladih jadralcev, ki se šele uveljavljajo in bo tekmovanje zanje nova pomembna preizkušnja v tehniki pilotiranja, taktiki jadranja ter v poznavanju RAZVOJNE MOŽNOSTI IN NAČRTI OTROŠKEGA VARSTVA V MISLINJSKI DOLINI Varstvo še za 120 malčkov Nedavno tega je sprejela nova vzgojno varstvena ustanova v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, ki ima 3 oddelke, v vzgojo in varstvo 60 predšolskih otrok. Dela so veljala nekaj nad 2,1 milijona dinaijev, denar pa je ob posojilu mariborskega »Marlesa" zagotovila Občinska skupnost otroškega varstva Slovenj Gradec. V Šmartnem so že imeli otroški vrtec, vendar je deloval v neprimernih prostorih tako, da so bili pogoji za delo izredno težki. Po dograditvi nove vzgojno-varstvene ustanove v Šmartnem je zdaj v Mislinjski dolini vključeno v organizirano varstvo in vzgojo skupaj 360 predšolskih otrok. PRIHODNJE LETO VRTEC TUDI V PAMEČAH Po končanih delih v Šmartnem pri Slovenj Gradcu začenja Občinska skupnost otroškega varstva Slovenj Gradec akcijo za zagotovitev primernih pogoje za varstvo najmlajših v Pamečah. Zdaj deluje oddelek vrtca v šoli, hkrati z gradnjo stanovanjskega objekta pa bodo zgradili prihodnje leto tudi 2 oddelka vrtca, ki bosta sprejela 40 otrok. Tudi denar za to investicijo bo prispevala Občinska skupnost otroškega varstva Slovenj Gradcc DO LETA 1980 NOV VRTEC TUDI V STANOVANJSKI SOSESKI S-8 V SLOVENJ GRADCU V zadnjih dveh, treh, letih so dosegli v Mislinjski dolini pomemben napredek pri šiijenju zmogljivosti vzgojnovarstvenih ustanov. Tako so leta 1974 uredili nova vrtca na Legnu in Podgorju, letos v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Za prihodnje leto pa načrtujejo izgradnjo 2 oddelkov vrtca v Pamečah. Do leta 1980 bo treba povečati zmogljivosti za organizirano vzgojo in varstvo še v samem Slovenj Gradcu. Pri tem računajo, da bodo najpozneje do leta 1980 v novem stanovanjskem naselju S - 8 ob Celjski cesti zgradili vrtec, ki bo lahko sprejel najmanj 120 malčkov. TUDI DRUGE OBLIKE VARSTVA NAJMLAJŠIH V Mislinjski dolini prav zdaj pripravljajo srednjeročni program razvoja otroškega varstva. Čeprav bo tudi v prihodnje težišče aktivnosti na gradnji novih zmogljivosti za vzgojo in varstvo otrok, pa računajo tudi na širjenje drugih oblik varstva otrok. Pri tem imajo v mislih občasne oblike varstva v krajih, kjer ne bo vrtcev. Računajo tudi na poskusno uvajanje celoletne male šole. Sicer že zdaj pripravljajo za malčke iz Mislinjske doline pravljične ure, lutkovne igrice in celodnevne izlete. Tovarišice iz slovenjgraške vzgojnovarstvene ustanove gostujejo z lutkovnimi predstavami tudi v drugih krajih Mislinjske doline. Sicer pa pošljejo vsako leto na počitniško letovanje 30 do 40 pretežno iz krajev, kjer ni oddelkov vzgojnovarstvenih ustanov. lllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllH m imuni NAS CA< Tik pred ciljem omahnil Kajuhova bralna značka Ob podelitvi Kajuhovih bralnih značk nas je obiskala pisateljica Kristina Bren-kova. Ko je stopila na oder j in nam pričela pripovedovati, smo vsi navdušeno poslušali. Posamezniki so peli in recitirali, nastopil pa je tudi pevski zbor. Po proslavi so podelili Kajuhove bralne značke predsedniki razrenih skupnosti. Pogovarjali smo se še s pisateljico o tem, kako je pričela pisati knjige. SAVO RADULOVIČ 6. a Posebna osnovna šola Ob progi Večkrat sem stala ob progi. Pogledovala sem za vlaki, ki so sopli mumo. Oprezo-vala sem za lokomotivo, da bi zagledala strica, ki je strojevodja. Nekega dne sva šli s prijateljico Jelko nabirat rože, ki so rasle v bližini proge. • Ustavila sem se in pričakovala vlak, ki je že piskal v daljavi. Ko je odpeljal mimo sem dolgo zrla za njim. Dim, ki ga je puščala lokomotiva, se je počasi razgu-bil. Zaželela sem ssi, da bi bila v službi na železnicii. Lahko bi se vozila z vlaki, jih ustavljala in potnikom dajala potne listke. Videla bi veliko tujih krajev. Spomnila pa sem se tudi strica, kt je tožil, da je strojevodja zelo težak poklic. Ves dan si umazan, duši te dim, ki nastaja od izgorelega premoga. Stric mi je večkrat obljubil, da me bo vzel s sabo na kratko vožnjo. Po progi sta prišla dva delavca, ki sta jo pregledovala. Pogledala sta na uro. Takoj sem ugotovila, da bi vsak čas moral pripeljati vlak. Železničarja sta hitro končala svoje delo in se umaknila s proge. Zaželela sem, da bi se vsak dan vozila z vlakom. Jelka je tačas nabrala velik šopek. Odpravili sva se domov, jaz pa se zelo rada vračam k progi in opazujem vlake, ki vozijo mimo. MARJANCA TAJNIK 6. raz. Osn. šola bratov Letonja Na tanki češnjevi veji sedi maček ter se neudobno guga sem ter tja in komaj drži ravnotežje. Na koncu veje žalosten čepi ptič, ki ima polomljeno perut. Zaveda se, da ima prednost, ker je lahek, a na drugi strani sluti, da se mu morda bliža zadnja ura. Maček poskuša iztegniti eno od tačk, toda veja se nevarno guga in on se prične nagibati zdaj na to, zdaj na ono stran in končno ustali svoj položaj. Nato spet poskusi. Tokrat iztegne drugo tačko. Položaj se še poslabša. Maček strmoglavi v globino. Jezno se mu zabliskajo zelenkaste oči. liže si udatjene ude in razmršeno dlako. Potem spet mirno sede pod češnjo. Premišljuje, ali bi naskočil, ali-ne? Upanje še vedno tli v njem, kajti iz oči mu sije neki čuden lede, ki pomeni lakoto. Gotovo je potepinski maček. Zdaj se je odločil: „Spet bom poskusil!" Počasi, previdno prične plezati po hrapavem deblu. Pod njegovimi mehkimi tačkami je čutiti kremplje, ki se v določenem trenutku žanjejo v drevesno skorjo in nalahko praskajo po površini. Ko pripleza na vrh ugleda ptiča, ki še vedno čepi tam in čaka na smrt. Mačka jezi, ker je ptič tako blizu, a ga zaradi tanke veje ne more doseči. Zdaj poskusi bolj previdno kot prej, saj ve, da bo tu hitrost odločilna. Počasi se plazi naprej. Od silnega hrepenenja po hrani se mu izbuljijo oči. Plen pa čaka in to se mu zdi sumljivo. Maček ve, da se vse, kar je živo, brani. Ptič pa sedi tam, s stisnjeno glavo med perutmi, z razsršenim perjem. Nfeček pretehtava položaj. Zdaj, zdaj bo skočil po ne-bogljencu. Ne maček je bolj previden kot prej - še čaka. Zdajci plane po žrtvi. Veja se strese, ptič v velikem loku odleti z drevesa. Maček pa tudi z velike višine zaplava kot ptič na tla. Padec je precej hud. Nekaj časa nemirno obleži, nato odpre lačne udrte oči, a ptiča ni nikjer več. Spet vstane, začne lizati svoje rane, nato pa s sklonjeno glavo odšepa vstran. Maček je dvakrat poskusil, a tik pred ciljem je omahnil z drevesa. Po drugem padcu je upanje popolnoma izgubil. JANO DROPELNIK 8. a Osn. šola Šmartno ob-Paki Hodimo po njihovih stopinjah Takoj po vdoru sovražnika, so se zbrali pogumni in zavedni Slovenci. Prvi borci Štajerskega bataljona so se organizirali na Pohorju. Kljub velikemu pritisku Nemcev in izdajalcev so se partizanske vrste širile. Pridružila sta se jim Revirska. in Savinjska četa. Tako so ustanovili prvi Štajerski bataljon. Takoj so s skupnimi močmi napadli Šoštanj in ga za dve uri tudi osvobodili. Zavzeli so telefonsko centralo in bili gospodarji Šoštanja do jutra. Fantje so peli partizanske pesmi, ljudje, ki so bili na oknih pa so jim pomagali peti, ker so mislili, da je svoboda. Pri akciji je vodil partizane Jože Letonja - Kmet, ki je kraj dobro poznal, saj je bil domačin. Prvi Štajerski ba- taljon je imel še mnogo drugih akcij. Marsikdaj jo je sovražniku dobro zagodel. Po vojni nismo hoteli pozabiti žrtev nacizma. Zato smo šole imenovali po velikih možeh — narodnih herojih. Tudi naša šola je imenovala pionirski odred po prvem Štajerskem bataljonu. SREČKO MEH 4.c Osn. šola Anton Aškerc Kaj nam bo prineslo leto dva tisoč Približujemo se koncu drugega tisočletja. Ta leta, kar jih pomnimo so leta velikih in malih. Človek osvaja vesolje, zraven pa pozablja na narode v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki, ki žive še v kameni dobi. Le 25 let nas še loči od leta 2000. Kaj nam bo prineslo teh 25 let? Ah bo uspelo organizaciji združenih narodov, da napravi mir na svetu? Samo bežno upanje imamo, zakaj dokler bodo na svetu veliki, ki med seboj tekmujejo v oborožitvi, so mah narodi stalno v življenjski nevarnosti. Raje naj tekmujejo v znanstvenih in raziskovalnih vedah, ne pa v vojni industriji. Zgodi se lahko, da uničijo ves naš ljubi planet s svojo močjo. Takrat bi življenje na zemlji izumrlo. Kaj ne bi bilo škoda civilizacije na tako visoki stopnji razvoja? Upajmo, da bodo veliki ubogali organizacijo združenih narodov in ne bodo pričeli praktičnega prikaza svoje moči. Prišlo bi do tretje svetovne vojne, drugačne - atomske vojne. Njen zaklju- ček pa bi bil — smrt na zemlji. Kaj nam bo torej prineslo leto 2000? Blaginjo in srečo, morda strah v vojni? - Zaupajmo v OZN! VOJKO PLEČKO 8. b Osn. šola Gustav Šilih Naši prijatelji Maja smo prejeli pismo naši sovrstnikov iz Rač pri Mariboru. Člani kluba OZN so nas prosili za sodelovanje. Pisma smo se zelo razveselili, saj se je krog naših prijateljev tako razširil. Mladi člani kluba OZN iz osnovne šole Rače so nam < : Dragi mladi prijatelji! Ta teden ste praznovali dan mladosti. To je prav gotovo eden najlepSh dni v letu. Na ta dan se je rodil tudi aš predsednik maršal Tito. Letos je praznoval že svoj štiiiin-osemdeseti rojstni dan. Vsi želimo, da bi še dolgo tako uspešno vodil našo domovino! Lepo pozdravljeni! Moja mama je najlepša Stanko in Minek sta bratranca. Še majhna sta pri stari mami prebolela v njeni stari zakonski postelji neprijetne rdečke. Bila sta rdeče popikana, za posmeh drug drugemu, stari mami pa v posebno veselje —nadlogo, saj kljub vročini nista in nista mirovala. Po svoje sta se zabavala in nekega dne odkrila veliko škatlo fotografij: že umrlega starega očeta, nepoznanih starih obrazov sorodnikov, pa še sliko, na kateri sta bih njuni mami majhni. „Lej, no lej, kakšni sta bih najini mami, hihihi!" Stanko: „Poglej kako lepo obleko je imela moja mamica!" Minek: „Moja mamica pa je imela tako lepe lase!" Stanko: „Ampak moja mamica je večja in ima najlepše oči." Minek: „To pa ni res, moja mamica ima lepše oči!" Stano je že uporabil blazino: ,J)a boš vedel, moja mamica je lepša." Blazina je prifrčala nazaj z jeznim vzklikom: „Ni tvoja, moja mamica je še sedaj najlepša!" Toliko, da ni frčalo po zraku še perje, pa je spor rešila stara mama: ,J)ajta že mir, za vsakega otroka je njegova mama najlepša in prav je tako." SAŠO JURK 7.a Osn. šola Gustava Šiliha HBB iiiiil predstavili svoje delo v klubu, opisali svoj domači kraj iti nas zaprosili, da jim opišemo naše mesto. Junija bodo organizirali ekskurzijo v Velenje in na Graško goro. Sprejeli jih bomo z velikim veseljem. Razkazali jim bomo Velenje in okolico. Klubovci OZN na osnovni šoli Anton Aškerc bomo letošnje šolsko leto uspešno zaključili. Pridobili smo si veliko prijateljev, s katerimi izmenjujemo svoje deovne izkušnje s področja internacionalistične vzg°je- LILIJANA CIZEJ 8. c Osn. šola Anton Aškerc Praznik Jože, 6. b, Osnovna šola Karla Destovnika — Kajuha: Umivanje zob Srečanje lutkovnih skupin Zvedeli smo, da bodo prišle v Velenje lutkovne skupine iz vse Slovenije in da bodo potrebovale prenočišča. Tovarišica nas je vprašala, kdo jih bo vzel k sebi. Javil sem se. Naslednji dan je tovarišica tajnica po zvočniku povedala, da se naj javijo vsi učenci, ki bodo sprejeli lutkarje 7. maja ob sedmi uri pred šolo. Prva je prispela lutkovna skupina iz Kranja in v njej je bil tudi moj novi prijatelj. Ko sva prišla domov sem mu pokazal stanovanje, nato pa sva igrala namizni tenis. Spremljal sem ga na kosilo, nato pa sem gledal predstave v kinu. Naslednji dan sva bila skupaj bolj malo, saj so si oni ogledovali mesto. Popoldne pa sem gledal predstavo, v kateri je nastopil tudi moj prijatelj. Ze naslednji dan pa sva se morala posloviti. Pospremil sem ga pred kulturni dom. Upam, da se bova z novim prijateljem še srečala. BOJAN VOH AR 5. a Osn. šola Anton Aškerc Celodnevna šola Želim si, da bi bila celodnevna šola. Sedaj, ko pridem domov, naredim nalogo in se učim. Potem se kmalu znoči in m vec časa za pogovor s stara. Če pa bi imeli celodnevno šolo, bi tam napravili naloge, se naučili, brali, igrali, hodili na ekskurzije in v gledališča ter na izlete. Tudi moji starši bi bili veseli, če bi imeli manj skrbi m dela. Ko bo celodnevna šola, bo tudi več prostega časa, zato si jo želimo čim prej. ALENKA ŽELEZNIK, 3. b Osnovna šola Anton Aškerc IMAŠ ROMAIM 25 • HARRISON E. SALISBURY V tovarni Jegorovo so izdelali 1750 jeklenih „ježev", ki naj bi jih varovali pred tanki. Izdelovali pa so tudi „voro-šilove hotele", jeklene bunkerje s protitankovskimi topovi. Vsaka tovarna je imela svoj vojni odred. Prvega septembra je bilo v mestu že 79 delavskih bataljonov s 40.000 borci. Povsod pa je primanjkovalo orožja. Na fronto so odšli preizkušeni partijski delavci, zbirali so prostovoljce, ki jih je bilo zlasti veliko med mladimi, Delavski bataljoni ao bili pripravljeni zaboj že dan po vpoklicu novincev. Baltiško ladjevje naj bi mestu pomagalo z ladijskimi topovi, hkrati pa naj bi preprečilo nemško izkrcanje v Finskem zalivu. Mesto je postajalo iz dneva v dan trdnejša in močnejša utrdba. Nemci pa so bili še vedno prepričani, da ga bodo v naslednjih dneh zasedli in uničili. HITLER ČESTITA K ZMAGI Nemška propaganda je delovala premišljeno in učinkovito. V svet je razširjala novice, da je Leningrad že skoraj v njihovih rokah. Hitler je čestital feldmaršalu von Leebu, komandantu severne armadne skupine, ki je obkolila Leningrad, za uspešni vojni pohod. Poveljnik generalnega štaba Jodl pa je poletel v Helsinke, kjer je maršal Mannerheima odlikoval z železnim križem za finske zmage. Hkrati je obljubil Fincem 15.000 ton žita. 900 DNI 6. septembra so začeli omenjati padec Leningrada-tudi v uradnih poročilih vrhovnega poveljstva Wermachta. „Obroč okrog Leningrada se vedno bolj oži, je pisalo v poročilih. V Berlinu so sklicali posebno konferenco s tujimi dopisniki. Povedali so jim, da so pri Leningradu sovjetske enote že v zanki in da jim grozi lakota in uničenje. Poudarili so, da ne nameravajo napasti mesta zgolj zaradi prestiža, in da nt želijo po nepotrebnem izgubljati ljudi, Če pa se mesto ne vdalo, ga bodo prisiljeni do tal porušiti, kot se je to zgodilo z Varšavo in Rotterdamom. t Nemci so verjeli svoji propagandi. 6. septembra je Hitler že podpisal navodila za začetek ofenzive proti Moskvi. Z Leningradom je očitno zaključil, zdaj naj bi se severna armaila s tanki in svojimi oklopnimi "enotami najkasneje do 15. septembra premaknila na moskovsko fronto. Od von Leeba pa je zahteval, naj stisne Leningrad v najtesnejši obroč. Dal mu je tudi tajno navodilo, naj ne sprejme kapitulacije mesta. Mesto in njegovi ljudje so bili s tem obsojeni na smrt. Hitler je hkrati zahteval bombardiranje civilnih objektov. Njegovi vojaki pa naj bi ustrelili vsakogar, ki bi se hotel prebiti skozi železni obroč. Za takšno zločinsko povelje je javnost izvedela šele kasneje. " Medtem so se na Leningrad vsipali nemški letaki. Večina prebivalcev se jih je izogibala in jih ni upala niti brati. Bali so se delavskih bataljonov, ki so skrbeli za notranjo obrambo in ukrepali tudi proti sovražnikovi propagandi. Sporočila z letakov so se širila od ust do ust, od človeka do človeka. Zdaj so bila namenjena predvsem ženskam, trkala so na njihova ljubeča srca: »Izkoristite vsako priložnost in prepričujte svoje može, sinove in fante, da je vojskovanje z nemškimi vojaki, z nemško armado popoln nesmisel'. Končajte bitko za Leningrad, kajti le tako boste rešili svoja življenja." Na letakih, ki so jih namenili sovjetskim vojaškim enotam pa je pisalo: „Napodite svoje politične komisarje - zaprite jim gobce!" - Nemci so bili iž dneva v dan bolj prepričani v svojo zmago. Nekdo je v teh dneh zapisal: 1 »Leningrad: dobro napredujemo. Na fronti, ki jo držijo Reinhardtove enote, sovražnik že popušča. Kaže, da tudi prebivalstvo ni pripravljeno na obrambo mesta. Poveljnik severne armade von Leeb ne namerava izgubiti Reinhardtovega korpusa." Nekaj dni kasneje je zapisal, „da napad na Leningrad dobro napreduje". Nemci so res dobro napredovali. Nekaj resnice je bilo tudi v trditvah, da vsi Leningrajčani niso pripravljeni na obrambo, da se ne bodo upirali sovražniku. Nekateri sovjetski častniki so bili celo prepričani, da je bila pot v mesto odprta. Nemci bi morali udariti, prebiti frontno črto in že bi imeli zmago v rokah. Tudi Kočetova so vedno pogosteje navdajale temne slutnje. V nekem poročilu je zapisal, da sovjetska tajna policija v teh dneh ni odkrivala le nemških vohunov, simpa-tizerjev in agentov, temveč tudi posameznike, ki so pripadali posebnim „bojnim enotam". Te enote naj bi pripravljale vstajo v trenutku, ko bi nemške enote vdrle v mesto. In kakšne so bile možnosti za obrambo mesta po nacističnem vdoru? V mestu so bili pripravljeni na vse. Kočetov je videl v teh dneh po mestu na stotine strojnic, protitankovskih pasti, strelskih lin in barikad. Vse to je bilo pripravljeno na obrambo. Imel je vtis, da se je v mestu v zadnjih dneh marsikaj spremenilo, da je bilo vse na svojem mestu. Nemo se je spraševal, če se lahko zanesejo na vse to, kar imajo. Tako so se spraševali tudi drugi ljudje. Mnogi med njimi so dvomih. Med njimi tudi Stalin, kar je razvidno iz razgovora z admiralom Kuznjecovom 13. septembra v Kremlju. LENINGRAD BOMO PORUŠILI Istega dne proti večeru se je vrnil v Kronštat admiral Vladimir F. Tribuc. Bil je v Smolnem in se je vrnil prej kot običajno. Srečal še je z novim poveljnikom Žukovom in prejel nove ukaze. Bil je slabe volje. Prvi je to opazil Pante-lejev, ki se je vrnil v Kronštat kmalu za njim. Takoj je zaslutil, da se je moralo pripetiti nekaj resnega. Tribuc ga je le bežno poslušal, ko mu je poročal o položaju na ladjevju. Potem je poklical še vodjo vojnih operacij in poveljnika v zaledju. POTRES JE UNIČIL VEČ KOT TISOČ ŽIVLJENJ »Kje je Furlaniji Mož dela na cesti. Marija je bila njegova žena. Šele 23 let je imela. Izkopali so jo med prvimi, mrtvo, hudo zmaličeno. Mož je ni spoznal, renkel je, da to ni Marija. Zdaj koplje in išče tam, kjer je bila nekoč njuna spalnica. NEZNANI GLAS Na bližnjih ruševinah koplje mož in se prebija skozi kamenje. Okrvavljeni roki odmetavata deske, iščeta. Sam je, molči, obraz je prašen in od časa do časa zakliče: ,,Marij a ... Marija .,." Iz ruševin pa ni glasu, ni odgovora in ga nikoli več ne bo. — Zdaj te bomo izvlekli, je rekel vojak. - Že prej so rekli, da me bodo rešieli... Morah bi imeti buldožer. Ga imate? - Da. Toda z njim si ne moremo pomagati, je rekel vojak. — Bruno, ostani pri meni. Vojak je stegnil roko v ozko luknjo v ruševinah, kjer je že Potres je uničil vse, kar so imeli DRUGIČ ROJEN Desetletni Paolo Fabris, apo-tekaijev sin, je ležal na trebuhu. Niso ga mogli potegniti iz ruševin, ker so se bali, da bi z najmanjšim premikanjem ogrozili njegovo življenje. Kopliali so pri otrokovih nogah, ker so se bali, da bi sprožili nov plaz na otrokovo glavo. Pred potresom se vojak in deček nista poznala. Če ne bi so težko ranjeno odpeljali v bolnišnico. — Pazi! se je spet oglasil vojak. Zdaj te bomo rešili. Počasi so ga potegnili izpod ruševin. Bilo je, kot bi se drugič rodil. Ni stekel k očetu in sestri, ni klical matere. — Bruno, kje si? je vprašal in izgubil zavest. Reševalci kopljejo in poslušajo. Slišijo glasove, vendar jih zaradi oddaljenosti ne morejo razumeti. Zato kopljejo dalje, Po dveh urah najdejo majhen tranzistor, ki je sredi ruševin ostal nepoškodovan .. Ležal je med dvema blazinama. V bližini so izkopali tiskarja Maria. Takoj je vprašal: „Kje so moji?" Njegova žena, mama, stric in dva otroka so umrli pod ruševinami. Njihova trupla so zaš v platno, ker niso imeli krstil jih položili na dvorišče pri porušeni šoli. Koliko gorja in koliko tragedij doživljajo Čeprav je od grozljive noči 6. maja minilo že precej časa, ljudje bilo tega, se verjetno ne bi tega ne bodo nikoli pozabili. Za vedno bodo v njihovih srcih ostali nikoli srečala. Po dvajsetih ura grozljivi kriki in zamolklo bobnenje padajočega kamenja in opeke, leh sta bila več kot brata, potresni sunki in škripanje sten, glasovi živali in strah, ki je zajel vasi v Furlaniji, na Tolminskem in Goriškem. Ostali bodo tudi Bruno je bB vojak osme bri- spomini na vse, ki so tega tren,utka živeli z njimi pa jih ne bodo g^ ^ ;e prva prišla na pomoč videli nikoli več. nesrečnim ljudem. Dvajset ur je Vojak je zaklical: ,JBodi mi- več kot dvajset ur ležel deček kopal in poslušal šibek otroški ren, Paolo!" ujet med deske in kamenje in ga glas. Prišel je do dečka. Nekaj pobožal. metrov za njim sta stala dečkov - Miren sem, je zastokal - Ne skrbi, ostal bom pri oče in sestra, ki sta se že rešila z deček nekje pod ruševinami. tebi, je še dodal. manjSmi poškodbami, mater pa MOŽ VZTRAJA Vasi so še zavite v prah, ki gi dviga veter, nad krajem se zbirajo temni oblaki in po ljudeh ob ruševinah padajo prve de- ■ ževne kaplje. Po cestah hitijo' vozila, ljudje se gnetejo, vpra-' šujejo, iščejo. Prihaja prva pomoč, svojci, ki delajo v drugih, krajih, vse pa je nekako neurejeno, še vedno pod vtisi grozljive nesreče. R AO 10 VELENJE H UKV frekvenca 88.9 megahereov $ oddaje: v četrtek ob 1 r.,30, v nedeljo ob ! 0. uri ZDA3 SVA ZAPRTA V TOLE LA DIOSKO LWKN30 KOT DVE MlS' KI! nobene: možnosti nimava VEČ ! V HONOLULU3K NA3M BODO PREDALI "POLICI3I IN PO' TEM NA3U ZA&I3E30 HA OVAJ ■SET LET' NITI NA M03E L3U-Dl SE NlE MOREM OPRETI! TO NEHA3 Ml Z.BI3ATI MORALO S TO SV030 MALODUŠNOST30 imel sem Čudovit načrt, kaKO BI SE NA3EDEL RIBOMUK-LEINSKE KISLINE RAZNIH UCE N3AKOV IN 5 TEM - KOT SEM odkril med Študijem mikrc BIOLOGI3E7 V ZAPORU- PREVZEL VSE NJIHOVO INAN3ET.' NACE MESOLIN Ml 3E "ZMETAL Štreno, toda daz se NISEM REKEL ZADNJE BESE- HO-HO-HO, PolDEK! ZDA D E>l E.IL PA RES ŽE „Ni vzroka za razburjanje. Vsako sliko začne tako!' Križanka VODORAVNO: 1. Slikarska deščica za mešanje barv, 7. podtalno delovanje, 9. največji morski sesalec, 10. ime češkega narodnega junaka, verskega reformatorja Husa, 11. kratica za opus citatum, navedeno delo, 12. ime karikaturista Roglja, 13. odposlanec, 15. ptica roparica, 18. kratica za Varnostni svet, 20. ovalna skleda, 21. vrsta ogljikovega vodika, plin brez barve in vonja, 23. Iratica za Vojni ekspedit, 24. vodljiv zrakoplov v obliki cigare, po nemškem iznajditelju Zeppelinu, 26. negativen pol elektrode v Tialvanskem členu. NAVPIČNO: 1. pedant, dla-kocepec, 2. tuje žensko ime, deklica iz „A. v čudežni deželi", 3. premikanje po zraku, 4. Edvard Grieg, 5. tajenje, 6. ime dveh prelazov na Velebitu, 8. dalmatinsko že nsko ime, 12. vojaško bodalo, 14. kratica za Gozdna uprava, 16. izraelski kralj, ki se je kot pastir bojeval z Goljatom, u 17. žensko ime, Alenka, 19.. V zliv, 22. Avstrijska poročevalska agencija, 25. Lorenz Oken. 1 2 3 4 5 6 7 e | 9 •• 10 U •• 12 13 M •• 19 IS 17 1 IS 19 20 21 22 • • 23 2« 25 2« IZ MALHE ŠALEŠKEGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA Velenje in razvoj turizma Vladimir Kokole v svojem članku o turizmu slovenskih pokrajin razmišlja, kakšne so recimo osnove turizma v predalpskih pokrajinah, kamor spada tudi Šaleška dolina z Velenjem. Takih izrednih naravnih kvalitet kot visoki alpski svet ta svet nima. A tudi tu so hribi visoki preko 1000 m nad moljem da dobimo vtis, da smo v gorah. Nekateri hribi so res kar mogočne gorske gmote (Smrekovec in Plešivec v okolici Velenja), a tudi ostalo hribovje ima veliko strmin in polic. Največja turistična vrednost gora v predalpskem svetu je v tem, da so imenitne razgledne točke (n.pr. Gora Oljka, Smrekovec in Paški Kozjak). Privlačne so gore tudi za tiste turiste, ki si žele prave fizične rekreacije in tako veliko pešačijo. Ali pa gredo v hribe z avtomobili in so potem vsaj nekaj časa na svežem zraku (Sleme, Paški Kozjak). Pozimi sneg obleži tukaj dalj časa, kar lahko izkoristijo smučarji (tereni na Paškem Kozjaku). Tudi gozdovi so eden izmed pogojev za turizem. Z izletom v gozd je združeno n.pr. nabiranje gozdnih rastlin, svežina v vročih poletnih dneh in samota. Gozdne jase so prijetna sfera za počitek. Končno pa so gozdovi še lovski tereni. Vse te možnosti okolica Velenja vsekakor nudi. Velenje samo je torej le lokalna izhodiščna postaja za ture na okoliške hribe. Lahko pa turist v sami okolici mesta, se pravi v dolini, najde kakšen prijeten kotiček za piknik. V bližini Velenja so takšni prijetni prostori ob številnih jezercih, nastalih zaradi ugrezanja tal. Tak piknik z ribolovom si turist lahko privošči tudi ob rečici Paki. V Velenju in okolici so idealni tereni za kolesarske izlete. Seveda je to okolje ugodno za najbolj pogostne turistične potrebe: sprehode, izlete in kampiranje. Samo Velenje je že zaradi svoje urbanistične zasnove in arhitekture zanimivo za turista. Pomemben faktor za turizem nekega področja je podnebje, čeprav še zdaleč ni odločujoč. Splošna ocena velenjskega podnebja bi bila: zmerno topla poletja in mrzle zime (januarski povpreček je —2,5 , julijski pa 18,5 C). Za Velenjsko kotlino je značilen toplotni obrat, čeprav ni tako izrazit kot v sosednji Slovenjgraški kotlini. Srednja dnevna temperatura pod 0°C je poprečno od 5. decembra do 18. februarja (75 dni), nad 0°C p je bilo 290 dni in sicer 127 dni nad 5°C, nad 20° 173 dni in nad 15°C 102 dneva. Povprečno pade na tem področju 1275 mm padavin. V Velenju so namerili največ padavin junija in oktobra. Po teh podatkih sklepamo, da pride največ gostov v Velenje v poletnih mesecih, ko je temperatura ugodna za kopališki turizem. Kakšne so torej osnove turizma v samem mestu? Kar se tiče prostorskih dejavnikov turizma, mi v Velenju sploh nimamo nekih posebnih prirodnih niti družbenih pgojev, neke posebne privlačnosti. Nimamo n.pr. specialne klime, nimamo večjih ribolovnih voda, nimamo posebno pomembnih spomenikov. Tistega pa, kar imamo, ne znamo izkoristiti. Imamo več malih jezer z možnostjo ribolova in čolnarjenja, nadalje imamo v neposredni okolici Velenja več gradov, od katerih je le eden preurejen v muzej. Tudi čisto materialnih osnov nimamo dovolj urejenih in primernih - to je cest, pošte, gostinskih objektov. Zaradi vsega tega je 30. mesto na rang lestvici turističnih področij Slovenije paovsem razumljivo. Več možnosti ima velenje na področju iniciativnih dejavnikov turizma. Turistično društvo mora skrbeti za boljše organiziranje in aktiviranje turističnih gibanj, za informiranje, propagiranje in usmerjanje turistične potrošnje. Takšno zahtevno in obsežno delovanje pa seveda zahteva profesionalno organizacijo. Velenje ima odlične možnosti, da se na področju turizma poveže s sosednjimi turističnimi področji, ki imajo ugodnejše pogoje za turizem (Zgornja Savinjska dolina. Golte, letališče Slovenj Gradec, zdravilišče Dobrna). Nesmiselno bi bilo zapiranje v lastne meje. Glede na trajanje bivanja je področje Velenja opredeljeno za tranzitni in izletniški turizem. Kot osnovni namen pa je lahko rekreacija in poslovni turizem. Če bi v to lahko vključili naravni park v Zgornji Savinjski dolini, smučarski center Golte in zdravilišče Dobrno, potem lahko imamo praktično kompleksno ponudbo za turista. V Velenju imamo nekaj tradicionalnih prireditev, ki nedvomno privabijo marsikaterega turista k nam. Te prireditve so: pustni karneval, tombola, kotalkarska prireditev in plesna prireditev. Leta 1974 sta bili še dve zanimivi prireditvi: občinska živinorejska razstava v Šoštanju, ob Velenjskem jezeru pa ribiško tekmovanje za prehodni šaleško-savinjski pokal. S tem, ko ima Velenje definirano obliko turizma, si lažje predstavljamo, kaj bi morali turistu nuditi. Iz tabele o turistinih zmogljivostih v Velenju po vrstah poslovnih enot za leto 1975 je razvidno, da velika večina zmogljivosti odpade na hotel, kar kaže na potrebo povečati zmogljivosti zasebnih sob oziroma objektov. Zasedenost skupnega števila ležišč skozi vse leto pa je bila v Velenju 1. 1972 približno 50 %. Vse prenočitve v šotorišču oziroma v weekend naselju ob velenjskem jezeru pa so vezane na poletne mesece t.j. na glavno sezono. Tudi zasedenost ležišč je precej večja v glavni turistični sezoni, saj odpade glavni delež prenočitev na poletno sezono, ki traja od maja do oktobra. V tem času je prenočilo v Velenju 55,7 % turistov. Iz naslednje tabele pa bome so videli, kako so bile prenočitve oziroma število gostov razporejene leta 1975 po posameznih mesecih: 1975 prenočitve število gostov Januar 3729 1219 Februar 3382 861 Marec 3622 905 April 2977 899 Maj 3865 1153 Junij 4184 1295 Julij 3495 1163 Avgust 3856 1196 September 3642 1284 Oktober 3358 1119 November 2571 977 December 1164 1114 Največ prenočitev leta 1975 je bilo junija in sicer 4184, prav tako je bilo junija v Velenju največ gostov —1295. Najmanj prenočitev je bilo decembrai - 1164, najmanj gostov pa februarja - 861. Na glavno turistično sezono (junij do sejptember) je odpadlo približno 38 % gostov in prav tolikšen delež nočitev. V mesecih februar, marec in april je bil delež gostov od skupnega števila le 20 %. Tako spet vidimo, da turisti pridejo v Velenje zlasti v poletnih mesecih, vendar se je tudi v ostalih mesecih število gostov precej povečalo v primeijavi z n.pr. letom 1972 (povečanje števila nočitev od leta 1972 do leta 1975 kar za 68,2 %). Delež tujih nočitev je bil leta 1975 celo 29,2 %, delež tujih gos ov pa 25,5 %. Gostinski objekti v Velenju, ki imajo prenočitvene zmogljivosti, so n anslednji: Hotel Paka (kategorija C, 56 sob in 75 ležišč), Vila Herberstein (7 sob z 19 ležišči), Gostilna Pod gradom (9 sob z 20 le ižišči), Gostilna Zaje Tinka (6 sob s 14 ležišči), Počitniške hiace ob jezeru (21 sob s 43 ležišči). Ostali g ostinski obrati (delavski klub, Restavracija Nama, gostilna Verdel in Rudarski dom) pa nimajo lastnih prenočišč. Kaj si lahko turist v Velenju ogleda? Najbolj zanimiva točka je nedvomno Vele::iski grad, ki stoji na griču nad starim Velenjem. Na gradu je danes ir izej, ki ima tri oddelke: etnografskega, rudarskega in oddelek NOB. T i je tudi slovita". Fbitova zbirka črnske umetnosti. V glavnem so to le eni kipci, ki jih je pokojni Foit poklonil muzeju. V prizidku gradu p i so spravljeni ostanki mastodonta, ki so jih našli pri zemeljskih delih v Skalah. Zraven je postavljena reprodukcije originalne živali, delo akademske kiparke. Grad je leta 1973 obiskalo 9908 turistov, največ meseca junija. Na nasprotni, severni strani doline stoji na gričku štomarska cerkev. V njeno steno je vzidan rimski nagrobni kamen, sicer pa nima posebne zgodovinsko-umetniške vrednosti. Za turista je zanimivo tudi središče mesta s Kulturnim domom, knjižnico z galerijo, kipom rudarja in centralnim spomenikom žrtvam NOB. Naslednja važna turistična točja je velenjsko jezero. To umetno jezero ima turistično vrednost predvsem zaradi ribolova in čolnarjenja. Drugi pomembni turistični objekti so še letni bazen, zimski bazen in razsvetljeno smučišče v Saleku. Vas Šalek slovi še po svoji zgodo-vinsko-umetniško pomembni gotski cerkvici in po razvalini srednjeveškega gradu, ki stoji na griču za vasjo. (se nadaijuje) naročeni na tednik Nas čas? I ! i i • ZAVOD ZA URBANIZEM VELENJE IN NJEGOVE NALOGE ■ \\\\\\\vX lliili Izdelava nekega urbanističnega dokumenta ni več zadeva skupine strokovnjakov, pač pa domena vseh dejavnikov — Že na začetku prihodnjega leta boni _v velenjski občini razpravljali o urbanističnem programu do leta dva tisoč Zavod za urbanizem Velenje je razmeroma majhen in mlad delovni kolektiv. Občinska skupščina ga je ustanovila pred dobrima dvema letoma, pred tem pa je manjša skupina ljudi delala v sklopu občinskih upravnih organov. Kljub temu pa je njegova pomembnost čedalje večja. Lani je 35 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v velenjskem zavodu za urbanizem, ustvarilo 159.208 dinaijev družbenega proizvoda, letos pa načrtujejo 10 milijonov dinaijev realiza- cije. Poslovni predmet je obsežen. Zavod za urbanizem izdeluje prostorske plane, občinske urbanistične programe., urbanistične načrte, zazidalne načrte, urbanistične rede in rešuje mikrourbanistične pro- bleme ter stalno spremlja njihovo izvajanje. Nadalje zavod pripravlja lokacijsko dokumentacijo z vsemi soglasji, organizira zakoličbe gradbenih zemljišč in objektov ter kontrolira kontrolo zakoličb. V delokrogu tega zavoda je tudi urejanje stavbnih zemljišč po posebni pogodbi med odborom SIKS za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč ter zavodom ah po S ZAVAROVALNICA SAVA ZAVAROVANJE ŽIVINE in upravljanje po zavarovancih Pomembnost zavarovanja živine je vedno večja, čeprav jo štejemo še za sorazmerno mlado panogo zavarovanja. Pravi razmah je doživela po drugi svetovni vojni oziroma 1952. leta, ko se je vključil riziko zdravljenja in je to zavarovanje prevzela zavarovalnica. Živinoreja je žal v naših krajih še vedno več ali manj na meji rentabilnosti pač zato, ker je v končni fazi živalska proizvodnja občutljiv beljakovinsko prehrambeni artikel. Vzporedno z usmerjanjem kmetij na intenzivno živinorejo in s tem kvalitetnejših živali, katerim nenehno raste vrednost, kar daje posameznikom kakor skupnemu gospodarstvu večje perspektive v živinoreji. Zato so živinorejci iskali in se še zanimajo za vse možnosti, da zavarujejo svojo živino na eni strani, po drugi strani pa so zopet težnje za čim cenejše in čimbolj široko jamstvo. Zavarovalnica je imela in ima posluh do tovrstnega zavarovanja. Organizirani so bili sestanki z živinorejci — zavarovanci po vaseh in formirane najprej na manjših področjih, v zadnjem času pa na področjih občin zavarovalne skupnosti živinorejcev za skupinska zavarovanja živali. Na čelu te zavarovalne skupnosti je bil izvoljen odbor, ki skrbi za pravilen potek zavarovanj in izplačanih odškodnin. Ta odbor ima tudi svoj pravilnik na podlagi katerega pravilno tolmačijo zavarovancem zavarovalne pogoje na svojem področju. Vsako zavarovalno leto so odboru predloženi na vpogled tehnični rezultati vplačanih premij in izplačanih odškodnin. Nadalje sta ob tej priliki praviloma prisotna predstavnika veterinarske in področne kmetijske pospeševalne službe. Tako je medsebojno sodelovanje in upravljanje zavarovanja bolj izpopolnjeno. S tem načinom upravljanja je zavarovancu — živinorejcu dana možnost, da s svojimi predlogi pripomore k izboljšanju zavarovanja živine. Na tej podlagi upravljanja se zavarovanje živine nenehno širi, saj so tudi doseženi lepi uspehi. Na območju naše POSLOVNE ENOTE Celje, ki zajema področje osmih občin (Celje, Žalec, Mozirje, Velenje, Laško, Šentjur, Šmarje, Slov. Konjice) je v skupnem zavarovano preko 30.000 glav goveje živine; 7000 prašičev in okrog 1.000 konjev. Zavarovalnica si prizadeva postopek zavarovanja izboljšati in poenostaviti tako, da bo zavarovanec živinorejec pod čimbolj ugodnimi pogoji zavaroval svojo živino. posebnem pooblastilu občinske skupščine Velenje. Pripravlja predloge in spremlja izvajanje programov samoupravnih interesnih skupnosti ter investitor-ske posle za samoupravne skupnosti in izvaja celotni investi-torski inženiring po naročilu. Velenjski zavod za urbanizem pa projektira tudi nizke in komunalne gradnje, vrši ekonomske posle in raziskave s področja ekonomike urbanizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter opravlja vse druge zadeve v skladu z odločbo o ustanovitvi in zadeve, ki zavodu posebej poveri občinska skupščina. Primerno tem zahtevam in poslovnim nalogam je zavod za urbanizem Velenje tudmi notranje organiziran v 4 sektorje: tehničnega, za strokovne zadeve, finančno plansko-analit-skega in razvojnega. V sklop navedenih sektorjev spadajo služba za urbanizem, projektiva nizkih gradenj, priprava dela in nadzorna služba v funkciji izvajanja inženiringa ter strokovna služba za odbor SIKS (nekdanji sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč). URBANIZEM DOMENA VSEH Urbanizacija teija nove prijeme in zahtevne naloge. Tega se v velenjskem zavodu za urbanizem dobro zavedajo, sajl vedo, da mora biti urbanizacija perspektivno usmerjena. Na eni izmed sej zborov občinske skupščine Velenje je direktor zavoda za urbanizem Rudi Hu-dovemik, dipl. gradbeni inž., o tem takole povedal: »Urba-nizem ni le rezultat dela arhitektov in gradbenikov, pač pa splet dejavnosti ekonomistov, sociologov, psihologov, geografov in mnogih drugih. Usklajevanje vseh navedenih dejavnikov pa ne sme biti le posamezna akcija, temveč stalni proces in teija široko angažiranost celotne družbene sfere. Zavod za urbanizem je zato kot organizacija posebnega družbenega pomena operativni izvajalec začrtane politike in kot tak eden prvih členov v celotni verigi uresničitve te politike. Minili so časi ko je bila izdelava nekega urbanističnega dokumenta zadeva skupinice strokovnjakov ah posameznikov, ki so, kakor so vedeli in znali, napravili dokument, ki velikokrat morda ni upošteval vseh elementov. Danes pa že lahko govorimo o nekem samoupravnem urbanizmu ko pri izdelavi urbanističnega doku menta sodelujejo krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije in občani." VIZIJA: LETO 2000 Zavod za urbanizem se je že vklopil v vse te spremenjene zahteve, saj ni nastal sam po sebi, ampak iz potrebe, da bi koordiniral uresničitev občinskega družbenega načrta do leta i 1980, ki smo ga v velenjski občini v široki razpravi pred leti sprejeli vsi občani in delovni ljudje. Zavodova naloga pa s tem še ni opravljena, saj si načrtovanja in planiranja ne moremo predstavljati brez potrebnih proučitev, razčlemb in domišljijskih videnj. Zaradi tega pa smo v velenjski občini že začeli pripravljati urbanistični program do leta 2000. Ali je takšen program res potreben? V pogovoru z Janezom Pelkom, sekretarjem zavoda, smo o tem izvedeli podrobnosti in pomen. Šaleška dolina je prostorsko omejena zaradi energetskega bazena, ki spreminja njeno naravno okolje (ugreznine) in onesnažuje ozračje (šoštanjska termoelektrarna). Brez urbanističnega programa se urbanizacija razvija tako, kakor kažejo vsakdanje potrebe. Z izdelanim programom pa se smotrno načrtuje uporaba olprostora ter usklajeno usmerja stanovanjska in gradnja splošnega pomena. Torej je nujno potrebno določiti pokrajinski prostorski razvoj občine Velenje za daljše obdobje. Ko bo izdelan takšen program, potem ne bodo več v ospredju ožji interesi, ki ovirajo uresničitev širših in pomembnih za razvoj družbene skupnosti. Vse to je vodilo skupščino občine Velenje, da se je odločila za izdelavo urbanističnega programa do leta 2000, tega pa je že začel delati zavod za urbanizem Velenje. To pa je brez dvoma izredno zahtevna naloga in so zavoljo tega pritegnili k sodelovanju kar 130 ljudi, ki delajo v 12 komisijah. Izvedeli smo, da bo predlog tega urbanističnega plana izdelan še letos in bi lahko na začetku prihodnjega leta o njem že javno razpravljali. Urbanistični program do leta 2000 bo vseboval prirodno geografske pogoje, favno, floro in karakteristične pejsaže področja, dosedanji družbenoekonomski in prostorski razvoj ter zdajšnje stanje, oceno bodočega razvoja, kdružbenoekonomski razvoj in potrebe do leta 2000 ter še grafične priloge. Noj bsilec strokovnega dela je zavod Razprava o prihodnji usmeritvi Z1P Gorenje V temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih organizacijah v okviru sestavljene organizacije združenega dela Združenih industrijskih podjetij »JGOrenje" Velenje začenjajo te dni z javno razpravo o razvojni usmeritvi sestavljene organizacije združenega dela in reprodukcijske celote „Dom". Gre za predlagano usmeritev razvoja za obdobje prihodnjih petih let. Koncept, ki ie zastavljen z marketinškega vidika z vsemi analizami, dopolnjujejo določbe zakona o združenem delu, posebej kar zadeva dohodkovne odnose in povezanost. To bo predstavljalo novo osnovo za integracije znotraj sestavljene organizacije združenega dela Združenih industrijskih podjetij ,,C renje" Velenje ter za vključevanje v reprodukcijsko „Go- celoto »Dom' Nadaljnji razvoj sestavljene organizacije združenega dela Združenih industrijskih podjetij »Gorenje" Velenje predstavlja razvojna usmeritev reprodukcijske celote „Dom", saj želijo združiti vse tiste proizvodne potenciale, ki so že zdaj vključene v reprodukcijsko celoto „Dom", prav tako pa tudi druge. Reprodukcijska celota „Dom" je torej interes celotne obstoječe proizvodnje v okviru delovnih organizacij „Gorenje" ter jamstvo za ostvaritev razvojnih načrtov. Tej perspektivni usmeritvi je podrejena tudi reorganizacija v okviru Združenih industrijskih podjetij „Gorenje" Velenje. Smiselnost predstavljanja „Gorenja" zdaj torej ni več predstavitev posameznih izdelkov, pač pa celotnega koncepta, pri čemer naj bi prišle do izraza zlasti še njegove tehnološke in ekonomsko-družbene prednosti. Že v kratkem bodo vsem zaposlenim v okviru Združenih idnustrijskih podjetij »Gorenje Velenje" predstavili celo vit proizvodni program »Gorenja", septembra pa tudi predstavnikom trgovskih delovnih organizacij, ki bodo prišli v Velenje na sklepanje pogodb za leto 1977. Torej bo mogoče na enem mestu videti pregled obstoječe proizvodnje Združenih industrijskih podjetij »Gorenje" ter nove izdelke, ki se bodo pojavih na tržišču prihodnje leto. V okviru sestavljene organizacije združenega dela Združena industrijska podjetja »Gorenje" Velenje namenjajo zdaj poseben poudarek tehnološki funkciji posameznih izdelkov ter njihovemu uveljavljanju na tujih tržiščih. Njihovo vodilo je -ne samo proizvodna, pač pa tudi tržna disperzija izdelkov, da bi lahko 1980 uresničili zahtevno nalogo: izdelati za 17 milijard dinaijev izdelkov ter prodati na tuje za najmanj 5 milijard dinaijev izdelkov. Za ostvaritev teh nalog bo potrebna kar največja odgovornost in prizadevnost vseh služb, tako tehniških, marketinških, finančnih in drugih. V sestavljeni organizaciji združenega dela Združena industrijska podjetja „Gt>renje" Velenje bodo razpravo o prihodnji razvojni usmeritvi temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organizacij ter Združenih industrijskih podjetij »Gorenje" povezali z obravnavo osnutka zakona o združenem delu. Ob tem, ko bo sleherni zaposleni verificiral prihodnjo 5-letno razvojno usmeritev, bo skušal ostvariti ob uveljavitvi določb zakona o združenem delu optimalne pogoje za dosego želenih ciljev. Posebno podrobno bodo preučili dohodkovne odnose, tako v okviru temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organizacij, Združenih industrijskih podjetij »Gorenje" Velenje in reprodukcijske celote „Dom", s tem pa bodo ustvarjena solidna osnova za odločitve o prihodnjem razvoju. za urbanizem, ta pa bo pritegnil k sodelovanju še zunanje insti tucije zavod za spomeniško var stvo, geološki zavod, elektro Slovenj Gradec, PTT podjetje Celje, Toplovod Velenje, komunalno obrtni center, Nivo Celje in še druge. KAJ NUDIJO ZASEBNIM GRADITELJEM? Na zavod za urbanizem Velenje, ki ima svoje prostore na Tomšičevi 16, se pogosto obračajo tudi zasebni graditelji. Vsi tisti, ki nameravajo graditi, mo-rajo potrebna soglasja in dovoljenja iskatpri različnih organizacijah, njihova pot pa se začne prav na velenjskem zavodu za urbanizem. Najprej mora gradi- Kompasova turistična poslovalnica v Slovenj Gradcu V Slovenj Gradcu so pred [ nedavnim odprli Kompasovo turistično poslovalnico. Ob delavnikih je poslovalnica odprta od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 14. V tej novi turistični poslovalnici lahko dobite turistične informacije, organizirajo pa tudi izlete, strokovna potovanja in različne turistične storitve, prodajajo in rezervirajo letalske, železniške, avtobusne in ladijske prevoz-nice, posredujejo vize in potne liste, menjajo denar in posredujejo gostinske usluge. telj ugotoviti možnost gradnje v določenih predelih, informacijo o zemljišču pa dobi pri odboru SIKS za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, katerega strokovno službo opravlja zavod za urbanizem. Odbor SIKS za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč razpiše v sredstvih javnega obveščanja licitacijo za zazidavo prostih zemljišč. Ko graditelj dobi (kupi) gradbeno zemljišče, naroči pri zavodu za urbanizem lokacijsko tehnično dokumentacijo, naročilu pa mora predložiti mapno kopijo parcele (to izdela geodetska uprava) in zemljiško knjižni izpisek (izda ga zemljiška knjiga na občinskem sodišču). V posebni brošuri »Navodila občanom, ki nameravajo graditi" smo prebrali, da lahko graditelji na zavodu za urbanizem naročijo izvedbo postopka do pridobitve lokacijske odločbe ali do gradbenega dovoljenja. Zatrjujejo, da si bodo graditelji prihranili precej truda in časa. Gradbeno dovoljenje priskrbijo na velenjskem zavodu za urbanizem v 40 dneh, stro&i za pridobitev lokacijske odločbe znašajo 1.214,50 dinaijev, za pridobitev gradbenega dovoljenja pa 1,163,20 dinaijev. V tej ceni pa seveda niso zajeti stroški za izdajo dovoljenj in prispevkov. Te morajo graditelji plačati organu, ki jih je izdal. Delo in naloge zavoda za urbanizem Velenje pa so še obsežnejše. V Slovenskih Konjicah so na primer začeli delati irestni zazidalni načrt, prevzemajo pa tudi vso sosesko po sistemu delnega inženiringa Te in delovne obveznosti, ki smo jih že poprej navedli pa teijajo od delovnega kolektiva napore in prav lahko verjamemo, da bodo letošnje obveznosti povsem uresničili. LJUB AN NARAKS POGOVOR S FRANCEM LENARTOM, DIREKTORJEM REK—TOZD DRUŽBENA PREHRANA IN GOSTINSTVO Družbeni prehrani delavcev največja skrb Na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje si zelo irizadevajo, da bi čimbolj zadovoljivo reili vprašanje družbene irehrane delavcev. V ta namen gradijo ob Kidričevi cesti pri amskih domovih nov obrat družbene prehrane z zmogljivostjo 1500 obrokov. Obrat bodo predvidoma odprti za dan rudaijev. hužbena prehrana in skrb za oddih in rekreacijo delavcev sta bili prašanji, o katerih smo se pogovarjali s Francem Lenartom, irektoijem REK-TOZD družbena prehrana in gostinstvo. „Naša temeljna organizacija 5 bila ustanovljena pred dvema rtoma, ob podpisu samouprav-iega sporazuma o združitvi 'OZD v delovno organizacijo udarsko elektroenergetski ;ombinat. Poleg skrbi za druž-eno prehrano opravlja naša emeljna organizacija v neka-erih drugih lokalih tudi čisto pstinsko dejavnost, skrbi pa udi za organizacijo počit-iškega letovanja za naše de-ivce. Trenutno je v TOZD zapo-lenih 78 delavcev, ker pa je že la pragu tudi letovalna sezona, e bo ta številka zaradi zapo-litve sezonskih delavcev v po-itniških domovih kmalu pov-pela prek sto zaposlenih". Kaj bi lahko povedali o potovanju vaše temeljne organi-acije? „Naša temeljna organizacija t za delovno organizacijo po-ebnega družbenega pomena, iz iesar izhajajo tudi nekatere spe-ifičnosti pri njenem poslo-anju. Ena izmed njih je prav ptovo dogovor o poslovanju na neji rentabilnosti; to pomeni, la moramo z ustvarjeno reali- Sodelujejo s posavskimi študenti Šaleški študentski klub že eno leto aktivno sodeluje s klubom posavskih študentov. Sodelovanje se je začelo s skupnim taborjenjem v Ribnem pri Bledu, lani decembra pa sta se oba kluba pomerila na športnem srečanju v Velenju. Maja letos so posavski študentje pripravili športno srečanje v Brežicah, kjer sta kluba igrala košarko in nogomet. Potem pa je bil še družabni popoldan s piknikom ob Savi. Na tak način si Šaleški študentski klub prizadeva, da bi z ostalimi klubi v Sloveniji navezal kar najtrdnejše stike ter z njimi izmenjal izkušnje. Melita Vovk zacijo pokrivati le stroške enostavne reprodukcije, ne smemo pa postavljati cen, ki bi omogočale ustvarjanje dobičkov. S tem je zagotovljena cenenost obrokov. Ta dogovor velja tako za ovrednotevinje storitev družbene prehrane kot tudi za cene oskrbnega dne v počitniških domovih." — Najpomembnejša dejav nost vaše temeljne organizacije pa je seveda organizacija družbene prehrane - ito je malic med dtetem? „Prav gotovo! Naši delavci pa tudi zaposleni v drugih organizacijah, kot na primer: delavci Toplovoda, Projektivnega biroja, zdravstvenega doma, strojne postaje Preloge, Gradisa, Stanovanjskega podjetja, družbenopolitičnih organizacij in drugi lahko pri nas dobijo hladni? Oe ah tople malice, v manjšem obsegu pa tudi ostale tople obroke. Hladne obroke pripravljamo v enoti okrepčevalnice na novem jašku, razdeljujemo pa jih na sedmih različnih razdelilnih mestih, ki so v bližini posameznih delovišč. V tej enoti na dan sedaj pripravimo 5500 obrokov. — Kakšna pa je izbira hrane? „Lahko rečem, da je zelo velika, saj imamo vsak dan na voljo prek 40 vrst različnih obrokov." — Kje in kdo pa lahko dobi tople obroke? „Tople malice pripravljamo v novem obratu družbene prehrane v Šoštanju pri termoelektrarni ter v delavske klubu v Velenju.. Iz Šoštanja, kjer na dan pripravimo okrog 1300 toplih mahe in priližno 250 kosil ter večerij, hrano vozimo v posebnih termos posodah na več kot deset različnih razdelilnih mest. Sicer pa lahko skoraj na vsakem razdelilnem mestu delavci izbirajo med toplimi in hladnimi obroki. Cena hladnega obroka je 8,10 dinaijev, toplega pa dvanajst dinaijev. K tej ceni prispeva posameznik 2.20 dinaijev na obrok, razliko, ki trenutno znaša 150 dinaijev za zaposlenega na mesec, pa regresira posamezen TOZD. Ta znesek je še precej nižji kot je dovoljena zgornja meja sindikalne liste. Zajto je v razpravi po TOZD naš predlog, da bi regres nekoliko povečali, s tem bi lahko izboljšali tudi količino kot tudi kakovost obrokov." — Iz dosedanjega bi lahko sklenili, da je prehrana med delom pri vas razmeroma dobro organizirana za zunanje delavce. Kako pa imate rešeno to vprašanje za rudaije v jami in kako je sploh s prehrano tistih delavcev, kjer sta oba zakonca zaposlena in za teamske delavce? „Res je, da rudaiji v jami sedaj lahko dobijo le mrzle malice, vendar bomo tudi problem toplih obrokov za te delavce zadovoljivo rešili v bližnji prihodnosti. Precej slabše pa je urejena prehrana za naše delavce, ki so sami in za družine, kjer sta oba zakonca zaposlena. Zavedamo se, da ima od približno tisoč naših samcev le dobra tretjina urejeno prehrano,*'ostali pa si prehrano urejujejo sami kot pač vedo in znajo. Slednje se zlasti slabo odraža na zdravju delavcev, tudi na njihovi delovni storilnosti. Da bi rešili tudi to pereče vprašanje, smo začeli graditi nov obrat družbene prehrane, katerega bomo odprli ob prazniku naših rudaijev. Objekt bo odprtega tipa, deloval pa bo na samopostrežni način. V njem bomo sprva pripravljali 200 zajtrkov, 400 toplih mahe in tisoč večerij ter kosil, kasneje pa približno 2500 kompletnih obrokov. Računamo, da bomo z otvoritvijo novega modernega obrata družbene prehrane lahko pokrili vse lastne potrebe, po naročilu pa bomo hrano dostavljali tudi drugim delovnim organizacijam." - In težave? „Glede na to, da naša dejavnost spada med občutljiva področja, se vedno znova pri delu srečujemo z raznimi problemi. Če izvzamemo heterogenost želja naših potrošnikov — vsakdo ima svoj okus, zato je uskladitev včasih zelo težka, prav tako pa tudi drobne poslovne probleme, potem je med težavami treba najprej omeniti vprašanje zagotovitve zadostnih količin nekaterih vrst osnovnih živil (suho meso in mesni izdelki, po katerih je največje povpraševanje) ter vprašanje kakovostnega kruha. Le-ta se je v zadnjem času zelo poslabšala, vendar pa mi kot njegovi porabniki na kakovost nimamo nobenega vpliva. Velike težave nam povzročajo tudi nestalne cene. Cene se na trgu včasih spreminjajo čez noč, cene obroka pa tako hitro ni mogoče menjati. Velike kad-rove težave nam povzroča neenakomeren delovni sistem. Ob konicah, to je ob devetih dopoldne in od 12. do 14. ure bi za dobro postrežbo potrebovali še skoraj enkrat toliko ljudi kot jih imamo sedaj. Na drugi strani pa v preostalem času ne bi bih polno zaposleni." Tudi na REK so med krvodajalci prednjačili mladi KRI DAROVALO 1559 OBČANOV Krvodajalstvo, to človekoljubno dejanje je v velenjski občini v nenehnem porastu. Občinski odbor Rdečega križa Velenje si je pred petimi leti zadal nalogo, da bo zbral 1500 krvodajalcev, vendar so ob koncu leta 1972 plan presegli kar za 112 krvodajalcev. Leta 1973 je kri darovalo 1987 občanov, naslednje leto je bilo krvodajalcev sicer nekoliko manj kot leto pred tem, vendar so letne potrebe kljub temu presegli za dobrih 6 odstotkov, lani pa so prvič presegli število 2000 krvodajalcev; toliko so jih namreč načrtovali v začetku leta, na koncu leta pa so to število presegli za 155 krvodajalcev. V letošnjem letu naj bi za potrebe slovenjegraške in celjske bolnišnice ter za ljubljanski zavod za transfuzijo krvi darovalo kri 2500 občanov. Pri občinskem odboru Rdečega križa Velenje so prepričani, da bodo tudi v tem letu delovni ljudje in drugi občani naše občine pokazali veliko humanost, kar potijujejo tudi akcijej ki so že bile doslej. Prva akcija je bila v Šmartnem ob Paki, udeležili se je je 136 prebivalcev tega kraja. V pretekelm tednu pa sta bila odvzema krvi za delavce tovarne gospodinjske opreme Gorenje in rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Tako je v torek, 18. maja darovalo kri kar 555 delavcev Gorenja, v sredo in četrtek pa kar 728 zaposlenih velenjskega kombinata. Poleg tega je prejšnji mesec odšlo v Slovenj Gradec 140 občanov, in darovalo kri v tamkajšnji bolnišnici. Za krvodajalski akciji za delavce Gorenja in rudarsko elektroenergetskega kombinata je tudi značilno, da je bilo med krvodajalci izredno veliko mladih oziroma tistih, ki so prišli na odvzem šele prvič. Posebna zahvala za dobro organizirano akcijo in seveda velik odziv pa seveda gre aktivoma Rdečega križa na REK in v Gorenju. ....................................Illlllll.......................... Namesto v Topolšico v Rimske Toplice Pred dnevi se je oglasil v naši redakciji bralec David Jazbinšek iz Topolšice 130, poštna številka 63326, v roki pa je imel 16. številko Našega časa, ki je izšla 23. aprila. Sprva smo že mislili, da namerava časopis odpovedati. Nato nam je pokazal prvo stran časopisa, kjer je bil prilepljen listek z njegovim (pravilnim) naslovom in pa žig pošte — Vojnik. Povedal je, da se ni prvič pripetilo, daje pošta zanj ah njegovo družino namesto v Topolšico za3a v kakšen drug kraj. Meseca marca bi bil moral oditi na roditeljski sestanek na rudarski šolski center v Velenje, vendar je pismo priromalo v Topolšico po dolgi poti. Namesto, da bi potovalo do Topolace po deset kilometrov dolgi poti, so ga odpeljali naprej na vpogled poštaijem v Rimskih Toplicah. Podobno kot bralec David Jazbinšek se tudi mi sprašujemo, ali še bolje sprašujemo velenjsko pošto, kako je to sploh mogoče? Ah je temu kriva površnost, malomarnost ali ^aj drugega? Povedati moramo, da to ni edini primer, ampak da se naši bralci kot na tekočem traku pritožujejo, da ne dobivajo redno tednika. Precej je takšnih, ki namesto v petek zjutraj, ko bi moral biti časnik na pošti, dobijo Naš čas šele v ponedeljek, pa tudi v torek. Kdo je za vse to kriv? Morda bo odgovor na to pismo pojasnil zaplete v zvezi z romanjem našega časopisa, in seveda poidobnih poštnih pošiljk, kot je bila Davida Jazbinška. iUIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM • PISE: BORUT KORUN Na obisku pri Hefaistu V Arhimedovem mestu Na postaji smo zvedeli, dpelje edini avtobus do hotela na Etni (ki mi je ostal v tako dobrem spominu) ob sedmih zjutraj, sedaj pa je bila ura že deset. Sklenili smo, da počakamo na naslednji vlak za Siracuse. Ta je pravzaprav že čakal na peronu prav tako prazen in nedeljski kot vse ostalo. Toda nam fe ni bilo do tega, da bi se spet vrnili v vagone, pa tudi ura je govorila, da se nam še ne mudi. Sedeli smo vsak na svoji klopi in se nastavljali toplemu sredceemskemu soncu. Pred dvema dnevoma smo bili še v hladni Sloveniji, kjer je zima še trkala na vrata, sedaj pa smo bili naenkrat sredi morja. Palme, bujno cvetje, tiho moije, predvsem pa prijetno sonce, vse to nas je omamljalo. Počasi, neopazno in neslišno, kot da ne bi hotel zmotiti našega zasanjanega vzdušja in poruSti spokojne harmonije nedeljskega dopoldneva, je potegnil vlak. Naši dremajoči refleksi so delovali skrajno počasi. Najprej smo nekaj trenutkov strmeli v mimobežeče vagone, potem smo se, še vedno brez besed, spogledali in potem pogledali na ure. „Vlak gre", je zinil nekdo, kar pa ni bila posebno globokoumna ugotovitev. Res pa je, da v resnici nismo mogli in ne hoteli veneti, da se vlak že giblje, kajti naše ure so kazale, da to ne more biti res. Čez nekaj trenutkov je bila hitrost vlaka že tolikšna, da ni imelo prav nobenega smisla več, z vso prtljago skakati nanj. Besede nam še vedno niso hotele z ust. Gledali smo za zadnjim vagonom z neizrečenim upanjem v glavi, da se bo ustavil in pripeljal nazaj, da gre le za običajno premikanje. Toda ne. Hitrost je še vedno naraščala, lokomotiva je veselo zapiskala, kot bi nas hotela potolažiti in cela kompozicija je izginila za ovinkom. Tako je bilo ' treba počakati na naslednji vlak. Sirakuze so primer mesta, ki je nekoč v davni preteklosti cvetelo, danes pa le še životari. V grških časih ga v tedanjem poznanem civiliziranem zahodnem svetu ni bilo večjega, bolj bogatega in bolj mogočnega mesta kot so bile Sirakuze. Sploh se njegovega imena drži cel kup superlativov. Poleg tega, da je bilo to nekoč največje in najlepše mesto v Sredozemlju, najdemo v njem največje grško gledališče cele antike in največje antične kamnolome. Apolonov tempemlj v središču mesta je bil najstareja od vseh večjih sicilskih templjev in sirakuški arheološki muzej je eden najzanimivejših v vsej Italiji. Dodajmo še, da so katakombe v Sirakuzah največje v vsej Siciliji in da je v tem mestu živel eden takratnih največjih matematikov, fizikov in mehanikov - Arhimed. Svojemu rodnemu mestu je s svojo genialnostjo obilno pomagal. Skonstruiral je razne vrste obrambnih naprav od velikih sferičnih zrcal -z visoko temperaturo zbrano v njihovih goriščih so Sirakužani s svojih obzidij uspešno zažigali oblegajoče rimske ladje, pa do raznih katapultov, ki so metali težke skale na oblegajoče vojake. Baje je v času osvojitve mesta risal s palico po pesku razne geometrične like. (Verjetno je snoval nove obrambne naprave.) Rimskemu vojaku, ki je vdrl na njegovo dvorišče je rekel znani stavek: „Noli turbare circulos meos" - (ne uniči mojih krogov) Ta pa je potegnil meč in zabodel Arhimeda. Ta zgodba verjetno sodi v kraljestvo domišljije. Po vsej verietnosti rimski vojak ni razumel Arhimeda, ki je govoril grško. Tudi če bi ga razumel, se mu ne bi zdelo vredno zapomniti si, kaj mu je rekel neki čudni starec, ki je, preden ga je ubil, risal po pesku še bolj čudne neumnosti. Kakor koli je že bilo, ta zgodba lepo kaže, kako sta že takrat zmagovala nasilje in surovost nad omiko in pametjo. Ljudje so ubijali takrat zmagovalo nasilje in surovost nad omiko in pametjo. Ljudje so ubijali in_ morili iz veselja nad ubijanjem, nad plenom in osvojenimi * *- ' ^ t -M "t ^ OH Vožnja po s papirusom obraščeni reki Anapo, nedaleč od Sirakuz ozemlji. Človek, oborožen s kovino, je ubijal lažje in hitreje, kot njegov kamenodobni prednik. Ogled zbirke starega orožja pokaže grozljivo sliko, kakšna je lahko tudi človeškaznajdljivost. Ljudje so se bodli z raznimi vrstami bodal, sekali z meči vseh velikosti, ravnimi in krivimi, z eno ali dvema ostrinama, prebadali so se s prav tako mnogoštevilnimi oblikami sulic, se sekali s sekirami in helebardami, si zadajali rane z buzdovani, se streljali s puščicami (po možnosti zastrupljenimi) in še in še bi lahko našteval. Vsakdo ve, kaj se je v zakladnici orožja od takrat pa do danes zvrstilo. Od sulice pa do nadzvočnega lovca, od puščice pa do napalm bombe je toliko razvojnih stopenj, toliko dokazov človeške genialnosti, kot na nobenem drugem področju našega udejstvovanja. Če danes nekateri ljudje kljub temu trdijo, daje človek v bistvu dober in da so vseh vojn krivi le hudobni politiki in generali, dokazujejo, da se iz zgodovine niso prav ničesar naučili. V Sirakuzah trčiš skoraj ob vsakem koraku na staro Grčijo. Celo cerkve so zgrajene na temeljih nekdanjih templjev. Najstarejši del mesta leži na majhnem otočku Ortygia imenovanem in tu je bilo tudi najstarejše grško mesto, ki se je pozneje raztegnilo daleč v notranjost. Tu, prav blizu obale vre iz zemlje sladka voda in se iz majhnega, s papirusom poraščenega bazena odteka v moije. Papirus so sem prinesli sicer eni poznejSh osvajalcev — Arabci, toda vrelec, oziroma njegov domnevni nastanek so že Grki vnesli v svojo bogato mitologijo. Fontana Aretusa se še danes imenuje studenec, ki je ime dobil od nimfe Aretuze. Ta se je, zasledovana od nekega rečnega boga, vrgla v morje, da bi mu tako ušla, Artemida pa jo je psremenila v studenec in ji v tej obliki omogočila vrnitev na kopno. Grki so, od krščanskega pojmovanja morale še popolnoma nepokvarjeni, reševali mitološke erotične dogodivščine večinoma bolj srečno. Sicer se tudi tu usoda Aretuze občuti bolj kot kazen za njeno čednost, kot pa rešitev pred pohotnim nesmrtnikom. Tudi slikarije na mnogih sirakuših vazah kažejo, da so v upodabljanju erotičnih prizorov pustili domišljiji prosto pot in da sploh niso zametavali sladkosti življenja. K tako treznemu gledanju na življenje je pripomoglo tudi verovanje, da jih po smrti ne čaka nič lepega več. Napačno pa bi bilo, ce bi jih sodili samo po njihovem odnosu do spolnosti, po njihovi umetnosti ali mitologiji. Prav z užitkom so se (X)bijali in to večinoma med seboj, čeprav so celo tu pokazali morebiti za spoznanje več človečnosti in zmernosti kot drugi njihovi sodobniki. Njihova zgodovina je pravzaprav miniatura svetovne zgodovine. Sestavljajo jo vojne med državami - čeprav samo mestnimi, vojne med različnimi družbenimi sistemi, borbe za oblast med raznimi družbenimi plastmi, upori, revolucije, spletke, politični umori in tako naprej. (se nadaljuje) DELAVSKA UNIVERZA VELENJE obvešča vse zainteresirane občane, da bo v šolskem letu 1976/77 organizirala naslednje oddelke Šol za odrasle: 1. OSNOVNA ŠOLA - 7. razred 2. OSNOVNA ŠOLA - 8. razred Pogoj za vpis je uspešno končan 6. oziroma 7. razred osnovne šole in starost nad 17 let. 3. DVOLETNA ADMINISTRATIVNA ŠOLA - 1. razred Pogoj za vpis je uspešno končana osemletka in starost nad 18 let. Poleg navedenih bodo organizirani tudi naslednji oddelki šol za odrasle: - administrativna šola - 2. letnik - ekonomska šola - 2. letnik - ekonomska šola - 4. letnik - delovodska šola strojne stroke - 2. letnik - delovodska šola elektro stroke - 2. letnik Pogoj za vpis v navedene šole je uspešno končan predhodni razred. Vse zainteresirane občane vabimo, da za izobraževalne oblike pod zap. št. 1, 2 in 3 opravijo informativni vpis najkasneje do 15. 7.1976, ker bodo oddelki organizirani le v primeru, da se bo zanje prijavilo primerno število kandidatov. Prijavite se lahko na Delavski univerzi Velenje, Titov trg št. 2 vsak dan razen sobote od 7. do 12. ure — ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 18. ure. Ob informativnem vpisu vam bomo na vaso željo posredovali tudi druge informacije. O drugih možnostih izobraževanja pri Delavski univerzi Velenje v izobraževalni seozni 1976/77 vas bomo obvestili v začetku septembra z objavo v tem glasilu. KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE Koroška cesta 46. TOZD Komunala Obveščamo vse zainteresirane, da opravljamo tehnične preglede kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov in sicer: vsak torek in četrtek od 7. do 13. ure v prostorih strojnega parka na Koroški cesti 46. Priporočamo se tudi za naročila strojnih in prevoznih storitev. SLOVENIJALES Tovarna meril Slovenl Gradec RAZPISUJE za šolsko leto 1976/77 naslednje štipendije: 1. B'.; 'raalčM fakulteta - lesna smer 2. Ekonomska srednla šola 3. Administrativna štiriletna srednja šola Za učence v gospodarstvu: 1. za poklic splošni mizar 2. za poklic stroinl Ključavničar 3. za poklic orodlar 4. za poklic obratni eiektrlčar 2 2 4 i Kandidati naj oddajo prošnje na obrazcu DZS 1,65. K vlogi je potrebno obvezno priložiti prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala in potrdilo o premoženjskem stanju staršev. Prijave sprejema kadrovska služba »Slovenijales« Tovarna meril Slovenj Gradec, Francetova 16 do 15. 6. 1976. KINO REDNI KINO VELENJE 28.5. - petek ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni vestem BILLY DVA KLOBUKA 29.5. - sobota ob 17.30 in 19.30, italijanska barvna kriminalka TRIJE NEUSTRAŠNI, režija: Frank Kramer. Igrata: Bred Haris, Tony Kendall 30.5. - nedelja ob 17.30 in 19.30, italijanska barvna kriminalka TRIJE NEUSTRAŠNI 31.5. - ponedeljek ob 17.30, ameriški barvni pustolovski film IVANHOE, režija: Richard Thorpe. Igrata: Robert Taylor, Elizabeth Taylor 1.6. - torek ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni film NIAGARA, režija: Henry Hathaway. Igra: Ma-rilyn Monroe 2.6. - sreda ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni film NIAGARA 3.6. - četrtek ob 17.30 in 19.30, ameriška barvna kriminalka GANG-STER LEPKE, režija: Menahen Go-lan. Igrata: Tony Curtis, Annjannete Comer 4.6. - petek ob 17.30 in 19.30, ameriška barvna kriminalka GANG-STER LEPKE 5.6. - sobota ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni film AMERIŠKI GRAFITI, režija: George Lucas. Igrata: Richard Dreyfuss, Ronny Hovvard 6.6. - nedelja ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni film AMERIŠKI GRAFITI kino Šoštanj 27.5. - četrtek ob 19.30, italijan-sko-španska barvna kriminalka IN NA KONCU NE OSTANE NIHČE, režija: Peter Kolinson. Igra: Oliver. Reed 29.5. - sobota ob 19.30, francosko alžirski film VROČA ZIMA, režija: Mohamed Lakhdar. Igra: Michel Auclair 30.5. - nedelja ob 17 in 19.30, ameriški barvni pustolovski film IVANHOE, režija: Richard Thorpe. Igrata: Robert Taylor Elizabeth Taylor 2.6. - sreda ob 19.30, ameriika barvna kriminalka GANGSTER LEPKE, režija: Menahen Golan. Igrata: Tony Curtis, Annajannete Comer 3.6. - četrtek ob 19.30 ameriški barvni film NIAGARA, režija: Hen-ry Hathaway. Igra: Marilyn Monroe 5.6. - sobota ob 15.30, OTROŠKA MATINEJA, barvna risanka MAČEK V ŠKORNJIH 5.6. - sobota ob 19.30 italijanski barvni film JUNAKI, režija: Duccio Tessari. Igra: Rod Steiger 6.6. - nedelja ob 17. in 19.30, ameriški barvni film ČUVARJI GRADU, režija: Sidny Polak. feig: Bert Lankaster KINOGLEDAUŠČE VELENJE 31.5. - ponedeljek ob 20. uri ameriški bavni film ČUVARJI GRADU, režija: Sindy Polak. Igra: Burt Lancaster Ste že naročeni na tednik Naš čas? belilo za strojno in ročno pranje perborat special b belinka tovarna kemičnih izdelkov V. Občinska urbanistična inšpekcija v letošnjem letu opravlja terenske inšpekcijske preglede vseh novogradenj na območju občine Velenje. Pri dosedanjih pregledih se je ugotovilo, da posamezni graditelji nimajo pri sebi oziroma na gradbišču gradbene dokumentacije, predvsem nimajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Zato prosimo vse graditelje, da si pripravijo omenjeno dokumentacijo, saj bodo s tem zelo olajšali delo inšpekciji, sebi pa prihranili nepotrebne poti na oblino. Urbanistični inšpektor Sonc Branko Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA ŽALEC Združile prijetno s koristnim! Olepšajte si svoje stanovanje s SCHIEDEL ODPRTIMI KAMINI in si lako ustvarite topel in prijeten videz vaših prostorov. SCHIEDEL odprti kamin v dveh izvedbah, je akumulacijsko toplotno telo, saj nakopičeno toploto postopoma oddaja v prostor. Nudimo vam doma izpopolnjeno izvedbo doslej uvoženih izdelkov. Posebno izdelan temelj izboljšuje dovod zraka in s tem izgorevanje. Pripadajoči kovinski deli so iz kvalitetnih materialov in estetsko oblikovani. Kljub vsem izboljšavam je cena enaka in že več let nespremenjena. Na vašo željo dobavljamo tudi ročno kovane dodatke kot poseben okras vašemu domu. PROIZVAJAMO. PRODAJAMO. MONTIRAMO Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA, Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-783, 710-782. Enota: 722iZ()27n''a Pr0da''a gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št. (063) Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov. »GORENJE TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME t Razpisuje štipendije za šolsko leto 1976/77 TOZD — elektronika Fakulteta za elektrotehniko — industrijska elektronika 4 — merilno regulacijska 1 višješolska smer — elektronika 4 Fakulteta za strojništvo 2 Ekonomska fakulteta — ekonomika in organizacija združenega dela 1 Višja pravna šola 1 TSŠ, elektro — šibki tok 5 ESŠ Poklicne šole — elektro, šibki tok 12 — kovinarska — ključavničar 1 — finomehanik 1 TOZD — orodjarna Fakulteta za strojništvo ali VTŠ strojna 1 višješolska smer, strojna 2 TSŠ, strojna 3 Poklicna šola kovinarske stroke — rezkalci 6 — brusilci 6 — orodjarji 8 — strugarji 4 — ključavničarji 4 — kalilec 1 TOZD — pohištvo Poklicna šola lesne stroke — mizarji 3 TOZD — vzdrževanje Poklicna šola kovinarske stroke — ključavničarji 10 — elektro, jaki tok 5 TOZD — avtopark Poklicna šola avtomehanične stroke — avtomehanik 3 DSSS Fakulteta za strojništvo ali VTŠ STROJNI ODDELEK — višješolska smer 6 — višješolska smer 3 Fakulteta za elektrotehniko — merilno regulacijska smer 2 — ind. elektrotehnika 1 VTŠ — odd. za elektrotehniko — energetika 2 Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — oddelek za arhitekturo 1 — oddelek za gradbeništvo 1 Ekonomska fakulteta — ekonomika in organizacija združenega dela 2 — komercialna smer (poslovni študij) 1 Visoka ekonomska komercialna šola — zunanja trgovina 3 — računovodstvo 2 — analiza in planiranje 2 Pravna fakulteta 2 Tehniška srednja šola — elektro, jaki tok 4 — strojna 7 ESŠ Administrativna 4 letna 2 Poklicna šola — elektro, jaki tok 5 Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov: Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« — kadrovska operativa, Velenje, Celjska 5a do 10. 6. 1976 z oznako v katerem TOZD-u želijo prejemati štipendijo. K prošnji na obrazcu 1,65 (DZS) je pofrebno predložiti overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih in vajah ter frekventacijsko potrdilo (za študente). (Podatki o OD staršev na obrazcu 1,65 se naj nanašajo na koledarsko leto 1975) — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov — potrdilo o višini otroškega dodatka ali izjavo, da ni upravičen nanj — izjava kandidata, da ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju oz., da nima obveznosti iz naslova štipendije ali učnega razmerja Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati, ki imajo boljši učni uspeh in so v slabšem materialnem položaju, otroci delavcev TGO »Gorenje« Velenje in kandidati, ki prebivajo na območju občine Velenje, Mozirje in Slovenj Gradca. Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista in štipenditorja so usklajene z določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. Študenti tehniških višjih in visokih šol prejemajo poseben dodatek k osnovni štipendiji. Po roku prispelih in pomanjkljivo izpolnjenih vlog brez ustrezne dokumentacije ne bomo obravnavali! Kandidate bomo obvestili o sklepu Komisije za medsebojna razmerja do 20. julija. VELENJČANI USPEŠNI Na 14. partizanskem maršu v Kumrovcu je v teku na 26 km sodeovalo 92 tekačev iz 30 atletskih klubov in vse Jugoslavije. Sodelovali so tudi trije tekači AK Velenje. Peter Anič je zavzel odlično 6. mesto, Miran Cas je bil 18., Jakob Grošelj pa 28. D. ANIC ZMAGAL V M. SOBOTI V Murski Soboti je na tradiconal-nem pouličnem teku na 4200 m med več kot 50 tekači zmagal Velenjčan Dragan Anič pred klubskim tovarišem Milanom Balekom. Tone Vedenik pa je dosegel 4. mesto. Velenjčani so dosegli tudi ekipno zmago. Zmaga Rudarja Nogometaši Rudarja so v Cmi na Koroškem premagali domačo enaj-sterico z rezultatom 4:1 (0:1). Velenjčani so šele v drugem polčasu nadigrali domačine, ki so v začetku srečanja dosegli vodilni zadetek. Gole so dosegli: Hrkač, Hu-darin, Nedeljkovič in Markovič. Tri kola pred koncem je v vodstvu Branik s tremi točkami prednosti pred Rudarjem. V nedeljo igra Rudar doma proti Nafti iz Lendave. Tesno vŠmartnem Nogometaši Šmartnega so na domačem igrišču odpravili Rudarja iz Trbovelj z minimalnim rezultatom 1:0. Prvi del igre je bil precej nezanimiv, saj nismo videli skoraj niti ene priložnosti za zadetek. Rahlo terensko premoč so domači igralci le uspeh kronati z zadetkom, ki ga je v 32. minuti dosegel Prašnikar. Že začetek drugega pol; časa pa je obetal, da bomo gledali bolj zanimivo igro, saj smo v pičlih petih minutah videli dve izredni priložnosti za zadetek, ki pa jih Zeleznik in Prašnikar nista izkoristila. V tem delu igre so domačini popolnoma gospodarili na igrišču in si ustvarili še več lepih priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene. ZAHVALA O boleči in prezgodnji smrti mojega moža in očka Ivana Zajca — Vančka se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v podjetju Komunalno Obrtni center Velenje, prijateljem v OZŠ in avtomehanikom mesta Velenja in v celotni celjski regiji, sorodnikom, ki so nam izrekli so-žalje, nudili pomoč, poklonili toliko cvetja in ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem Mihu Va-lenciju s SO Velenje, Ing. Veneku TOZD komunala, KOC Velenje, združenju šoferjev in avtomehanikov in KS Vinska gora. Zahvalo za vsestransko pomoč sem dolžna še organizaciji KOC Velenje, posebno TOZD strojna mehanizacija — komunala. Prav tako se iskreno zahvaljujem dr. Pavletu Grošlju. Žalujoči: žena Marica, sin Boštjanček, ata in mama, brata in sestre z družinami in ostalo sorodstvo ŠMARTNO: Filipovič, Podvrat-nik, Hanžekovič, A. Podgoršek, G. Omladič, Kompan, Železni k, Hri-bernik, Benetek, Prašnikar, A. Omladič. J. Krajnc • TEŽKO PRIBORJENA ZMAGA Rokometašice Šmartnega so tokrat dosegle najtežje priborje-no zmago na domačem igrišču. Premagale so ekipo Dobravelj, ki je prav tako kandidat za visoko uvrstitev, z minimalno razliko 14:13 (7:5). Ekipi sta se skozi vso tekmo menjavali v vodstvu, za kar je glavni „krivec" odlična gostujoča vratarka, ki je ubranila celo vrsto strelov domačink. Ko so igralke Šmartnega proti koncu vodile z minimalno prednostjo, so zamudile priložnost, dajo še povečajo, potem ko sta dva njihova udarca s sedmih metrov zaustavili vratnici. Kljub temu jim je v zelo razburljivem zaključku uspelo obdržati prednost enega zadetka in osvojiti dve pomembni točki. ŠMARTNO: Verbič, D. Jeraj, F. Kolenc, B. Jeraj, Podjavoršek 3, Tajnšek, Krevzel, Šmerc, Urankar 4, Gril, Pevnik. J. Krajnc PRODAM _ ZASTAVO 750, letnik 69, podvozje novo decembra 75, tehnični pregled od 20. maja 76, brez registracije prodam. Mirko Hočurščak, Koroška 25, Velenje. NOVEJŠE GOSPODARSKO POSLOPJE zaradi selitve prodam. Anton Ost-rovršnik, Koroška 8, Velenje. DOBRO OHRANJENO OPREMO ZA DNEVNO SOBO ugodno prodam. Naslov pod šifro ,,Ugodno". Premagali vodilno ekipo Rokometaši Šoštanja so v der-biju slovenske rokometne lige premagali na domačem igrišču vodečo Jelovico z rezultatom 28:25 (18:10). V prvem polčasu so domačini z borbeno in učinkovito igro povsem nadigrali gostujočo ekipo. Njihova premoč je bila izražena tudi v zadetkih, saj so prvi polčas dobili ker z osmimi goli razlike. V začetku drugega dela sta sodnika za pet minut izključila Melanška. Gostje so to izkoristili in rezultat znižali na tri gole razlike. Z borbeno igro v zadnjih minutah pa je domačim uspelo doseči pomembno zmago. Za Šoštanj so dosegli gole: Stvarnik 7, Kompan in Melanšek po 5, Jančič 4, Lesjak, Metličar in Majhen po 2 ter Vačovnik I. 1. Pri gostih pa sta bila najuspešnejša Oblak z osmimi in Koželj s šestimi zadetki. Pred 150 gledalci sta srečanje dobro vodila sodnika Albreht iz Maribora in Šetinc iz Ljubljane. Dober začetek plavalcev Na letnem otvoritvenem plavalnem mitingu 22. in 23. tega meseca v Krškem je nastopilo 512 plavalcev in plavalk iz 20 klubov Slovenije, Hrvaške in Srbije. Tekmovanja se je udeležilo tudi 16 mladih plavalcev iz velenjskega plavalnega kluba, ki so v različnih starostnih skupinah, kjer je plavalo od 24 do 50 plavalcev in plavalk, dosegli nekaj zelo dobrih uvrstitev, vsi pa so plavali bolje od svojih osebnih rekordov. Uvrstitve Velenjčanov: 50 m DELFIN; mlajši pionirji (7 let): 3. mesto Rok Vižentin 1:05; 50 m DELFIN: mlajše pionirke (do 9 let): 4. Nataša Raspotnik 0:44,0; 100 m KRAVL: ml. pioniiji: 5. Nataša Raspotnik; 100 m DELFIN: (pionirji 10 let): 8. Dušan Vejnovič 1:45,0; 100 m PRSNO: pionirke 11 let: 9. Katja Žibert 1:40,6; 100 m HRBTNO: pionirji 12 let: 5. Matjaž Gaberšek 1:23,9; 100 m PRSNO pionirji 12 let: 4. Matjaž Gaberšek 1:27,6. Doslej le en poraz Velenjski rokometaši, ki tekmujejo v štajersko-koroški ligi, so v spomladanskem delu tekmovanja zelo uspešni, saj so od petih tekem izgubili le eno. Izredno dobro so igrah v petem kolu, saj so v Celju prerrugali vodeče moštvo z rezultatom 25:21. Po tej zmagi so Velenjčani na drugem mestu. V zadnji tekmi so gole za Velenj-čane dosegli: Silovšek 6, Duplišek 5, Zemljak 4, Javornik 3, Sladič 1, Klemenčič 1, zelo dobro pa je branil tudi vratar Skok. Za domače pa sta največ golov dala mladinska reprezentanta Ščurek 9 in Samar-čič 4. A. Šverc državna prvakinja Manifestacija športa, mladosti l1 in poleta delavcev Gorenja V Gornji Radgoni je bila sredi maja dvodnevna prireditev z naslovom „Goreniada 76". To je bilo tretje zapovrstno srečanje športnikov in mladih delavcev združenih industrijskih podjetij ; Gorenje. Srečanje je bilo posvečeno dnevu mladosti. • Delavske športne igre Gorenja, kot tudi poimenujemo Goreniado, so letos pripravili (»d okriljem sindikata in Zveze socialistične mladine Gorenje — Elrad v Gornji Radgoni. Vendar pa srečanje ni izključno namenjeno merjenju moči v športnih zvrsteh, pač pa postaja vse pomembnejša kulturna in poli-tična manifestacija delavcev Gorenja. Srečanje je odraz tovarištva, odraz dobrih samoupravnih odnosov in odraz bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Tako kot pred dvema letoma v Velenju, lani v Subotici, so se tudi letos v okviru Goieniade pomerili mladi delavci v znanju o samouprav-ljanju, ob tem času so v posameznih delovnih organizacijah Gorenja podelili priznanja najboljšim mladim delavcem, prav tako pa so srečanje popestrili s svečano otvoritvijo in kultumo-zabavno prireditvijo. S svečane otvoritve Goreniade lahko omenimo govor Mira Travnega, predsednika sveta tovarniških konferenc ZSMS združenih podjetij Gorenje. V svojem govoru je 350 mladim športnikom in delavcem Gorenja omenil,, da delavci Gorenja s svojimi delovnimi uspehi dokazujejo trdno odločenost, da lahko dosegajo še boljše uspehe edinole združeni in z enotnimi močmi. To se bo odrazilo posebej v času, ko je v javni obravnavi več pomembnih samoupravnih aktov znotraj sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, še bolj pa se bo odrazilo v razpravi o zakonu o združenem delu. Organizator srečanja v Gornji Radgoni je pripravil temeljit program, ki je bil izredno pester in odlično izveden. Vse je potekalo v pravem športnem in prijateljskem vzdušju. Udeleženci so v povorki odšli izpred tovarne Elrad na prizorišča športnih tekmovanj, na lep športni park ob Muri. Godba na pihala je igrala koračnice, delavke Elrada so nosile zastave in napise z desetimi imeni tovarn Gorenja iz Velenja, Subotice, Mute ob Dravi, Slovenj Gradca, Šoštanja, Ruš, Lendave, Kikinde, Sombora in Gornje Radgone. Tudi srečanja v malem nogometu, rokometu, odbojki, streljanju z zračno puško in namiznem tenisu so bila svojevrstno doživetje, tako za tekmovalce kot ^ tudi za številne druge udeležence. Nastopilo je nad 40 ekip. Športna asrečanja so se končala z izredno dobrimi rezultati. Vendar tudi to ni najpomembnejše. Videli smo lahko, da so bile posamezne ekipe prav dobro pripravljene za igre. To je verjetno odraz stanja na področju rekreacije in športa v posameznih delovnih organizacijah. Zal pa smo lahko ugotovili tudi, da so posamezne delovne organizacije bile zastopane izključno z „mla-dinci", čeprav so igre namenjene vsaj v športnih disciplinah najboljšim športnikom. Seveda pa bi naj dobili „vizo" za igre tisti, ki bi v množičnih predtekmovanjih med tozdi pokazali največ. Tako je bila izrazito „mladinska" ekipa tovarne Gorenje - Muta, ki je v precejšnji meri razočarala, zelo dobro pa so bih pripravljeni domačini in športniki Gorenja Velenje. Slednji so zmagali v malem nogometu, roko- metu, odbojki in streljanju z zračno puško (moški). Gorenje - Elrad je bil uspešen v namiznem tenisu (moška in ženska vrsta), Gorenje -Sever pa Eje imelo najboljšo žensko ekipo v streljanju z zračno puško. Tako so med najboljše razdelili posebna priznanja s klopotcem, simbolom krajev Slovenskih goric in krajev ob Muri. Se beseda o organizatorjih. Zelo skrbno so pripravili ljire. Poskrbeli so za številna presenečenja. Dvakrat so izdali bilten Goreniade 76 s sprotnimi rezultati in drugimi članki. Sončno, a vetrovno vreme, je prav gotovo prispevalo svoje. .Gornja Radgona je gostila nad 300 športnikov in mladih delavcev. V dveh dneh so udeleženci iger videli mnogo. Po mnenju številni ph predstavnikov tovarn Gorenja je bila organizacija iger zares enkratna. Uspel je tudi zaključni večer s kulturno-zabavno prireditvijo in plesom. Nastopih so godba na pihala, ženski pevski zbor Elrada, šaleška folklorna skupina iz Velenja ... Udeleženci so zaplesali kolo. Z lepimi vtisi so se vračali iz Gornje Radgone z željo: na svidenje naslednje leto na IV. Goreniadi. Le-ta naj bi bila na Muti ah v Slovenj Gradcu. Srečanja so bila pravi užitek tudi za številne gledalce. Finale v nogometu med Gorenjem iz Velenja in Elradom je z zanimanjem spremljal predsednik sveta tovarniških konferenc ZSMS Gorenje Miro Travner. Delavci Gorenja so se pomerili tudi v znanju o samoupravljanju. Na prireditvi v kulturnem domu so tekmovalci prikazali veliko znanja. Zato so bila potrebna tudi za najboljše dodatna vprašanja. Zmagal je predstavnik Gorenja iz Velenja Silvo Koprivnikar. Tekst in fotografije: Hinko Jerčič Na državnem prvenstvu v atletiki za mladince, ki je bilo v Zrenjaninu, Osijeku in Sarajevu so velenjski atleti dosegli doslej največji uspeh. Andreja Šverc je zmagala kar dvakrat, najprej v teku na 800 m pred Avdibasičevo iz Tuzle z rezultatom 2:11,6, nato pa še v teku na 1500 m s časom 4:34,6. Med starejšimi mladinci sta kolajni sovojila Boris Rezek v skoku v daljavo 3. mesto z rezultatom 650 in Franc Rošer 2. mesto v metu kopja z rezultatom 55,32. Edo Hojan pa je osvojil 3. mesto v teku na 800 m s časom 1:54,4. • IZGUBILE V LJUBLJANI V 20. kolu tekmovanja slovenske ženske lige so rokometašice Velenja izgubile srečanje v Ljubljani z ekipo Slovana z rezultatom 24:16, (11:8). Velenjčanke so se zoprstavile z dobro igro, vendar Podpečanova in Pocajtova, ki sta dosegli 14 golov, nista mogli rešiti poraza svoje ekipe. Gole so dosegle Podpečanova 9, Pocajtova 5 ter Hudobreznikova in Janova po enega. V soboto igrajo Velenjčanke proti rokometašicam iz Brežic. • ELEKTRAVODI Košarkarji Elektre iz Šoštanja so v okviru tekmovanja regionalne lige zabeležili že tretjo zmago in vodijo na lestvici. V tretjem kolu so v Radencih premagali ekipo Radenske z rezultatom 78:65 (41:28). V soboto igrajo Šoštanjčani doma proti ekipi iz Zagorja. Nad 350 udeležencev Goreniade 76 je v povorki krenilo izpred e Gorenje — Elrad v Gornji Radgoni na stadion Bratstva in osti ob Muri. Na tako slovesen način je Radgona sprejela tovarn Gorenja iz desetih krajev naše domovine. Začela so se športna tekmovanja v malem nogometu, rokometu, odbojki, streljanju z zračno puško in namiznem tenisu. Vreme je bilo športnikom naklonjeno, čeprav so bili sicer lepi tereni razmočeni od obilnih padavin v noči pred pričetkom srečanja. Tako je bilo sredi enega izmed igrišč, na katerem sta se pomerila tekmeca Gorenje Velenje in Gorenje — Sever iz Subotice. NAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje — Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 850-087 - Uredništvo Ljuban Naraks, Mira Tamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Franci Mazovec — Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinaija - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 5280(^601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov. ODKRILI BODO SPOMENIK NARODNEMU HEROJU MIHU PINTAR JU—TOLEDU boo Učenci in kolektiv osnovne šole Miha Pintar - Toledo vabijo v četrtek 3. junija ob 17. uri na slovesno odkritje spomenika narodnemu heroju — po katerem se imenuje njihova šola — Mihu Pintaiju - Toledu. Sola bo dobila svoje obeležje po 34 letih. Slavnostni govornik, ki bo tudi odkril spomenik, bo Toledov soborec Tone Ulrih -r Kristl MIHA - UČITELJ Miha Pintar se je rodil 2. aprila 1913 v Št. Rupertu pri Celovcu v železničarski družini. Kmalu se je družina preselila v Ruše. Po končani osnovni šoli se je Miha vpisal v meščansko šolo, nato pa so ga zaradi slabih gmotnih pogojev vpisali na uči- teljišče. Miha je bil resen in prizadeven dijak, znal pa je biti tudi živahen in mladostno razigran. Oktobra 1934 je pričel služiti vojaški rok. Pri vojakih se je Miha priključil krogu komunistov in drugih levičarjev. Kot opisuje Milan Ževart v knjižici, „Narodni heroji", je bil V VELENJU Slovesen sprejem Pod naslovom „Mladina Titu" je bila prejšnji petek v Rdeči dvorani v Velenju v počastitev dneva mladosti prireditev, na kateri so sprejeli v mladinsko organizacijo 522 pionirjev z vseh osnovnih šol velenjske občine. Na sprejemu, ki ga je pripravila občinska konferenca Zveze socialistične mladine Velenje, je ob tem najlepšem trenutku za pioruje spregovoril predsednik občinske konference Slavko Volf. ,,Naše današnje srečanje je namenjeno človeku," je na začetku dejal predsednik mladih iz velenjske občine, „s katerim je povezano eno najdramatičnejših in najslavnejah obdobij naše zgodovine: Josipu Brozu Titu za njegov 84. rojstni dan. Človeku in tovarišu, ki je vse svoje življenje od takrat, ko se je pridružil socialističnemu gibanju in postal revolucionar - marksist pa do danes, vtkal v neštevilne boje delavskega razreda in delovnih ljudi naše domovine, v razvoj in preporod komunistične partije, ki jo je kot njena vodilna osebnost in ustvarjalec usposobil tako, da je vodila naše narode v osvobodilni vojni in revoluciji ter v razvoju naše svobodne socialistične samoupravne družbe." V imenu vseh mladih je zatem svobodne Postali smo mladinci socialistične samoupravne družbe." V imenu vseh mladih je za tem izrekel najlepše voščilo tovarišu Titu za njegov 84. rojstni dan ter mu zaželel še veliko zdravja in veliko let, in da bi nas še dolgo vodil, spodbujal in navdihoval. ..Pozdravljam vas v imenu predsedstva občinske konference ZSMS in v imenu vseh mladih naše občine. Današnji dan je za vas pomemben mejnik. S svojim delom v pionirski organizaciji ste pokazali, da lahko prevzamete dolžnosti in odgovornosti člana mladine organizacije. Vstopate med svoje starejše tovariše. Skupaj boste ustvarjali in se skupaj veselih uspehov. Pri tem boste gradili sebe, našo družbo. Vaša dolžnost in pravica je, da sodelujete pri izdelavi in izvajanju programa organizacije, da odgovorno in kritično opravljate sprejete naloge, da se vključujete v družbeno dejavnost na področju kulture, športa tehnike in drugih dejavnostih, da spremljate dogajanja v naši skupnosti in sodelujete pri reševanju vseh družbenih vprašanj." S temi besedami je mlade zatem nagovoril predsednik konference mladih v izobraževanju Miro Trampuš in razglasil, da so sprejeti v Zvezo socialistične mladine Slovenije. Člani šaleške folklorne skupine, ki so skupaj z velenjsko skupino AVE ter skupino Time iz Zagreba izvajali kulturni program, pa so novosprejetim mladincem pripeli na prsi rdeče nageljne. Na petkovem slovenskem sprejemu mladih v mladinsko oigani-zacijo je predsednik Slavko Volf podelil priznanja, ki jih je občinska konferenca podelila ob dnevu mladosti mladidm družbenopolitičnim delavcem za uspehe pri uveljavljanju stališč kongresa ZSMS. Letos so priznanja prejeli Jakob Veler iz TGO Gorenje, Stane Širše iz ljubljanske Name, Gost Trifunovič iz GIP Vegrad, Stane Podjavoršek - osnovna organizacija ZSMS Gaberke, Rafko Kopitar -OO ZSMS Šentilj in Peter Rebernik, šaleški študentski klub. Posebno priznanje pa so podelili tudi novinaiju Marjanu Lipovšku Miha že takrat zelo drzen. Ko-nunisti so skrivali svojo literaturo v skladišču ovsa in Fižola in ko so pričeli nekoč z nenadno preiskavo, se je splazil s tovarišem tja in odnesla sta literaturo. Po vrnitvi domov je hotel pomagati ljudem in pospešiti revolucionarne akcije. Med delavci je propagiral napredno literaturo. MIHA - ŠPANSKI BOREC Ko je služboval v Preloki, se je odločil, da pojde v Španijo, kjer so fašisti 18. julija 1936 pričeli z uporom proti vladi Ljudske fronte. Odločil se je, da bo pomagal španskemu ljudstvu. V Španiji se je zbralo precej slovenskih prostovoljcev, Jugoslovanov pa je bilo okoli 1.300. Več kot polovica jih je padlo. Bih so hude boje, njihov sovražnik pa je bil v veliki premoči. Morali so se umakniti. Francosko — španske oblasti so protifašistične borce internirale v taborišča na jugu Francije. Spali so v jamah, ki so jih skopali v pesku. Tu pa so se naši borci izobraževali. Obiskovali so tečaje politične ekonomije, proučevali gradivo, ki jim ga je ilegalno poslala komunistična partija Jugoslavije. Posebno pozornost pa so posvečali študiju dialektičnega in zgodovinskega materializma. V tem času se je pričela druga svetovna vojna. Francija, kjer so bili naši Španci, je bila v vojni z Nemčijo. Miha je imel dobre stike z domačimi. Iz tega časa je ohranjenih nekaj pisem. Tako so zelo zanimiva Mihova pisma očetu. Iz njih veje revolucionarna zavest. Pričajo o tem, da ni hotel pristati na to, da bi ga rešili iz taborišča na način, ki ne bi bil v skladu s stališči jugoslovanskega partijskega vodstva v taborišču. Ponosen je bil, da se je boril v Španiji za pravično stvar. Mihov oče gaje poizkušal rešiti na različne načine, Miha pa mu je pisal, naj opusti takšne poizkuse in naj se pridruži raje splošnim akcijam. Veijetno je mislil s tem na akcije, ki jih je organizirala komunistična partija. Jugoslovansko partijsko vodstvo v taborišču je sklenilo, da se bodo nas Španci kot državljani Nezavisne države Hrvatske prijavili za delo v Nemčiji in to izkoristili za pobeg. Neko soboto v začetku avgusta so zapustili tovarne in z vlakom pobegnili. Potoval je vsak zase. Dobili so se na Hrvatskem, od tod pa so se trije Slovenci -med njimi tudi Miha Pintar - odpravili proti Sloveniji in sredi avgusta leta 1941 so prispeli v Šale 3co dolino. MIHA - PARTIZAN Ob prihodu v Šoštanj so se skrili v gozdu v neposredni bližini Šoštanja. Fanika Stropnik jih je povezala s partizani. Priključili so se Šale&i partizanski skupini, ki je takoj pričela z akcijami. Septembra istega leta se je ta skupina priključila Pohorski četi, v kateri je bilo 23 partizanov. Ob prihodu na Pohoije so dobili šaleški partizani ilegalna imena. Miha je dobil ime po španskem mestu Toledo. Sedaj je bil Toledo na Pohoiju v bližini Ruš, ki jih že dolgo ni videl, vendar je lahko obiskal dom šele pozimi tistega leta. S svojimi se je sestal ne skrivaj in to za zelo kratek čas. Do aprila 1942 pa se je Toledo zadrževal na Ruškem terenu. Ves čas je bil zelo aktiven. Veliko skrb je posvečal zbiranju orožja. Aprila se je zopet odpravil v Šaleško dolino, da bi vzpostavil stik s partizani. Priključil se je prvemu Štajerskemu bataljonu. Določen je bil za komandirja partizanske enote, ki je operirala na področju Šaleške doline. Zadrževali so se predvsem na desni strani Pake. Nemci so napeli vse sile, da bi to skupino uničili. 1. junija 1942 je Toledova skupina taborila v Ravnah pri Šoštanju. Bili so izdani. Ko so prišli Nemci, so se razbežali, saj so bili na terenu, ki je bil za obrambo zelo neprimeren. Milan Ževart piše v svoji knjigi o Toledo vi hrabrosti: „Premagal je strah, premagal nagon samoohranitve, ki v takem primeru goni človeka, da se čim prej reši iz smrtnega obroča. " Miha se je namreč takrat splazil prav v bližino Nemcev in vrgel mednje bombo. • Seje občinskih interesnih skupnosti Konec maja in v začetku junija bodo skupščine občinskih samojupravnih interesnih skupnosti. Delegati občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki bo v ponedeljek 31. tega meseca, bodo med drugim razpravljali o soglasju k predlogu cene oskrbnega dne v domu za varstvo odraslih v Velenju, potrdili družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike na območju občine Velenje in družbeni dogovor o družbeni samozaščiti, ter sprejeli samoupravni sporazum o načinu pokrivanja stroškov za delo občinske skupnosti socialnega varstva v letu 1976. Ob koncu se bodo seznanili še z delom skupnosti v prvih štirih mesecih letos. V torek, 1. junija bo skupščina občinske izobraževalne skupnosti. Po pregledu sklepov prejšnje seje bodo delegati razpravljali o finančnem načrtu skupnosti za letos, potrdili merila in predloge pogodb za financiranje vzgoje in izobraževanja za letos, obravnavali nove lestvice za šolnino na glasbeni šoli, samoupravni sporazum o temeljih plana vzgoje in izobraževanja za obdobje 19/6-80, poslušali informacijo o usmeijenem izobraževanju ter se seznanili z merili in finančnim načrtom izobraževalne skupnosti Slovenije. Na seji bodo predvidoma imenovali tudi predsednika izvršnega odbora skupnosti. Delegati občinske telesnokulturne skupnosti pa bodo na seji, ki bo 3. junija, najprej obravnavali samoupravni sporazum o uresničevanju nekaterih pomembnih vprašanj nadaljnjega razvoja telesnokulturne dejavnosti v republiki, nadalje samoupravni sporazum o osnovah načrta telesnokulturne skupnosti v občini Velenje do leta 1980 in predlog finančnega načrta skupnosti za letos. ■■■■■■■■■■■■HM ■■■■ ■HEBBBKRKBBHHHi »RAZSTAVA« NA DOMAČEM VRTU Anton pri delu Ce se boste mudili v Spodnji Rečici, bo vašo pozornost pritegnila okolica hiše št. 11. Takoj bosteo pomislili, da tu domuje umetnik - naivec. Našel sem ga v delovni sobi, kjer je ravnokar končal sliko. Anton V«nek je sedemindvajsetleten fant, zaposlen v Glinu Nazaije. Riše in kipari že dvajset let. „Že v osnovni šoli sem imel veselje do likovnega pouka, rad sem risal, rezljal les, zbiral pa sem tudi drevesne korenine različnih oblik in jih obdeloval. Ko sem odšel na delo v Nemčijo, sem se posvetil predvsem sli- karstvu, ker za> obdelavo lesa nisem imel pogojev." Po vrnitvi domov se je ponovno posvetil obdelovanju lesa, zbiranju korenin, še vedno pa rad kaj nariše. Svojih del doslej še ni razstavil, obiskovalci pa jih lahko vidijo pri njem doma ter v javnih prostorih v Gornji Savinjski dolini. Anton je popoln amater. Vlseh veščin likovne umetnosti se je naučil sam. V svojem delu uživa in večino časa preživi v svojem malem ateljeju. Pred mladim umetnikom je še dolga pot in prav gotovo bomo njegova dela zasledili v galerijah. Toledo je bil ranjen, poleg sebe pa je imel še ranjenega tovariša. Ostali so odšli naprej. Tovariša je peljal proti Prelogam. Ko je prišel do reke Pake si je naložil tovariša na ramo in zabredel v reko. Gozd je bil blizu, a preden je prišel do njega, so ga Nemci dohiteli. Toledo tudi tedaj ni hotel pustiti svojega ranjenega tovariša. Milan Ževart opisuje, daje Toledo verjetno potem, ko so se mu približali Nemci položil tovariš na tla in se boril dokler mu ni zmanjkalo streliva. Dvignil je roke, kot da se želi predati, ko pa so prišli Nemci v neposredno bližino je vrgel predse bombo, ki je ubila njega in še nek Nemcev. Nihče ne ve, če se je resnično zgodilo, prav gotovo pa res, da bi se Toledo lahko umakni gozd, če bi zapustil svojega tovari Toda Toledo tega ni storil, to pa veličina njegove smrti. Takšen je bil narodni hen Miha Pintar — Toledo, po katt rem se imenuje velenjska osno* na šola. V spomin nanj bodo dan njegove smrti odkrili spo menik pred šolo. Gumi tvist je še vedno zelo priljubljena igra med mladimi. Otroci (posnetek pred Šaleško 19) pri tem pozabljajo, da s svojo igro učničujejo zalenico. Nekaj deset metrov vstran je centralno otroško igrišče. Eden njegovih izdelkov^ razstavljenih na domačem vrtu V noči na 18. maj se je v Šaleku smrtno ponesrečil sedemdesetletni Ivan Koren. Padel je z balkona približno osem metrov visoko. Ponoči je odšel na balkon, na katerem ni bilo ograje in ga je verjetno zaradi vinjenosti zaneslo. • ODNESEL 13.000 DINARJEV Med šesto in dvanajsto uro, ko ni bilo nikogar doma, je neznani storilec vlomil v stanovanje Marije Mazej. V stanovanje je prišel skozi priprto okno. Vlomil je v omaro iz katere je odnesel 13.000 dinaijev. • NAŠLI MRTVEGA V jutranjih o urah so 22. maja letos našli na gospodarskem poslopju Ivana Srebotnika, v Družmiiju, petinštiridemsetletnega Gabriela Pečovnika iz Pirešice 7, občinskega podpiranca. Zdravnik je ugotovil, da je umrl zaradi kapi ali pa zaradi zastrupitve z alkoholom. • LETEL PO ZRAKU Voznik osebnega avtomobila CE 835—17 Vladimir Kodrun je peljal 16. tega meseca iz Šoštanja proti Zavodnjam. Na levem nepreglednem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na bankino, nato pa na desno stran, od tod pa po strmini 50 metrov do gozda, kjer ga je na robu njive odbilo v zrak in je letel po zraku, zatem pa je trčil v smreko in zdrsnil z vozilom v globino. Voznik Kordun je bil huje telesno poškodovan, prav tako tudi sopotnik Evgen Kodrun. Škode pa je za okoli 12.000 dinaijev, ker je vozilo popolnoma uničeno. • SREČANJE NA MOSTU Voznik osebnega avtomobila Ivan Jurkovnik se je 18. maja letos peljal iz Raven proti Zavodnjam. Ko je pripeljal do mostu, je zagledal voznika, ki mu je vozil nasproti. Svoje vozilo je ustavil ob desnem robu vozišča. Nasproti vozeči voznik Jurkovnik ni pravilno ocenil bočne širine. Prišlo je do trčenja, škodte je za okoli ne 1.500 dinarjev. • TRČENJE PRI VZVRATNI VOŽNJI Voznik osebnega avtomobila CE 747 -27 Jože Cerkovnik je peljal 19.5. 1976 proti staremu jašku. Ustavil je svoje vozilo pred parkirnim prostorom, ker je bil pred njim parkiran avtomobil CE 530-15 last Vilijema Gubeija. Voznik je nameraval svoje vozilo parkirati in je hotel zapeljati vzvratno na desno stran. Pri tem je zadel Cerkovnikovo vozilo. Škode je za okoli 2.000 dinaijev. • IZSILJEVAL JE PREDNOST Voznik kolesa z motoijem Anton Vidmar je peljal 19. tega meseca po Tomšičevi cesti. Nasproti mu je pripeljal voznik osebnega avtomobila LJ 146-744 Martin Prijatelj in je v križišču z Jenkovo cesto zavijal levo in tako izsiljeval prednost vozniku kolesa s pomožnim motoijem. Prišlo je do trčenja. Vidmar si je pri padcu poškodoval desno koleno, dobil odrgnine po rokah in glavi, škode pa je za okoli 5.000 dinaijev.