itev. 201 i osamezn- številka 2U stoUfiK v vrstu 9 v pf k 24, gecitipra isiao Posamezna Številka 2U stotink LetniK xiv __pnnrrtrlie"« — vsak (bi 7iutr.il. — Urelnlltvo* ulica sv. u. ; i - *v. ?r> 1 ns-i^fonje. — Dopisi nni pcitnijfljo iirert; v,vj. — Nefraiiki-c.fi3 pisma se •■> snrejr In odgovorili riednik S t ■ ian Gr . Kopriva —- Edinosti. — Ti-k tiska-rce Edinost. — Naro£nin;i > .. . vi i 3?.___ ; ce'-.' leto T. CA—. — Telefon tircd.ililv* in rprave Sfer. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu okolici po 20 stotink. — Oglasi se rsčunajn v Strokosti ene kolone (72 n m K — Oglas! trgovcev obrtnikov trm po40slot., osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po T. T.—, oglasi denarnih 1 >v mm po L — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trsi«, tilk*« sv. FranCflka AstSkega 5tev. 20.1. nadstropje. — Telefon uredništva lu uprave 11-37 Dliiižio proglasil vojno stanje z Italijo Teroristični odloki proti nMm preblvnlstua sporočil*• generala Caviglia, po*l veljnika čet v Julijski Benečiji in polno* j močnika vlade, da se prične stroga bi o-j kada reškega mesta v svrho izvedbe I Rapallske pogodbe, ie pa odgovoril D'Annunzio z vrsto činov, da se ne uda. da hoče postaviti prsa svojih legijonar;, iev (če tudi svojo. te£a ne vemo) proti j vsem grožniam in ukrepom. \ dokaz, da krvavo resno misli, je: je poslal ne* kaj svojih iegiionarjev pred Zader jej ^roalasi! aneksijo otokov Rab in Krk k 4-eski državi ter je proglasil vojno stanje V vse i reški državi. Italija in nje vlada in ves svet naj vedo, da se bo D'Annun*; zlo z vsemi sredstvi upiral izvedbi Ra»j oalkke pogodbe ukljub volji parlament ta in kralja. D Annunzio se torej ne predstavlja svetu le kot revolucij on ar, marveč kot predsraviteli neodvisne svoje >ret!ucnzc.<. ki napoveduje Italiji; vojno. Celo »Piccolo«* ne more drugače.; aeuo da naglasa, da takega primera ne pozna zgodovina. Sedaj ne more — pravi rečeni list — DAnifcmzio več trditi, da gre za vojno med reggen/o in rim. vlado, to je marveč vojna rcggen* ze z Italijo z vsemi nje grožnjami in po^ bledicami. NajtragičnejSi paradoks je v tem: v imenu Reke sc napoveduje voj* na Italiji in obenem pa zahteva priklju* čenje k isti Italiji! Vr namen, da bi rim? ska vlada postala tudi reška vlada, se začenjajo sovražnosti proti i>ti rimski vladi! Naj za beležimo se nekaj zelo karakte« rističnega v bolje razumevanje drzne lalzifikacije, ki ji pravijo »reško pod* ietje«! D Annunzio se je vedno kriča* vo skliceval na voljo svojih »Rečanov«, ie držal dan za dnem izpred \Iudnc pa*! Tjčc tem »Rečanonv- svoje bombastične, in frazaste govore, <» neomajni volji »Rečanov«, tla se mesto priključi k ftaliii. Sedaj p j. ko je šlo za odločitev,; ki more te >Rečane«< spraviti v najhujše nevarnosti za imetje in življenje, ki iih] i nore izpostaviti neopisnemu trpljenju:; sedaj se ni D'Annunzio nič menil za vo* Ijo Rečanov. jih ni nič vprašal, marveč ie samovlastno proglasil vojno stanje.; Hočete li boljšega in izdatnejšega dosj Kaza. kako sc D'Annunzio sam zaveda, da ti Rcčani — niso ž njim! Ako bi bilo drugače, bi bil gotovo zopet uprizoril po znanem uzorcu kako teatralično zbo^J rovanic in še bolj teatraličen sprevod, j da bi mogel klicati v svet: Jaz in moj? j Rečani! Tako pa morajo ti Kečiini molr čuti. ko gre za njihovo kožo, ne smejo ziniti, ne smcio povedati svoje volje, se ne ganiti, kakor jim je sporočil e> po* sebnim proglasom. Ustanovilo se je vojno sodišče. prepovedana so vsa zboro? vania: prebivalstvo ne sms zapuščati mesta. In vsakomur, ki bi hotel kakor* s i bodi ovirati D'Annunzijev upor proti izvedbi Ranallske pogodbe in s tem proti I tali i i. tfrozi smrtna kazen! S tem. da ie čutil D'Annunzio po* I odredb, se ie priznal do^ a olj glasno in jasno tudi za gluhce In fdeoce. da se »svojih« Rečanov — boii!! Vn- :. c jc. kako dolgo bo mogel, trajati ta upor? Dolgo menda ne, če bo-blokada res — blokada! Saj govore vesti 7. Reke, da je tam živeža k večjemu za tri. štiri dni. Računati je torej, da odlo j čitev ni daleč in da bo odigrano zadnje dejanie te tragikomedije. Ali, če odločitev v boi u med rimsko vlado in >»ko= man dan tom« na Reki ne bi prinesla izvedbe Rapallskc pogodbe stopi reško vprašanie zopet v ospredje mednarodne politike in začeti bi se mogla zelo resna fjura, ki bi ii mogla slediti se prava — tračediia. katere zgodovina bi beležila DAnnunziaja kot novodobnega H ero* rt rata. Starogrški Herostrat ie zaznal temoeli, da bi mu bilo ime slavno. Ta novodobni Herostrat pa stavlja v ne v ar* nost poziciio tu čast svoic domovine. r*' progfasi! volno stanje OPATIJA, 23. Svoj odgovor na uiti* matum generala Caviglie je poslal D'Annunzio izravno italijanski vladi v Rim in ne generalu Cavigliji. S tem je Iiorel reški »poveljnik« manifestirati ne l'»]iko svojega prebiranja proti povelj* riku julijskih čet, temveč se je hotel pokazati kot suverenega gospoda, kate* renvj bi bilo i>od častjo, da bi se pogovar* ?ul s podrejenimi generali. Obenem s svojim odklanjajočim od? Kovorom je sestavil D'Annunzio pro= £las vojnega stanja v vsej reški državi, vi sc glasi: Poveljnik Gabrielc D'Annunzio zapoveduje videč, da sc izvaja okoli ozemlja regent* j siva na suhem in na morju blokada, ki |e ne opravičuje nikako načelo pravic* nosti in vsled poziva vrhovnega povelj* nika kraljevih čet Julijske Benečije z Jne 20 decembra 1920 sledeče; Na vsem kopnem in otoškem ozem* liu italijanskega kvarnerskega regent* [siva je porglijšeno vojno stanje.počenši od polnoči dne 21. decembra 1*120. Na Reki, 21. decembra 1020. Orakonicne mere proti Refanom Dosedaj jc izdal D'Annunzio pet od* ! lokov, ki so navdahnjcui z nara\Tiost j drakonicno strogostjo. V tej strogosti j se zrcali predvsem strah, ki se jc lotil i D'Annimzija in njegovih rektorjev pred | reSkim prebivalstvom samim. Regent* | stvo se namreč po pravici boji, da bi se i znalo to prebivalstvo vzdigniti proti ! D'Annunzijev i strahovladi, brezdvomno J uajpredrznejsi. kar jih pozna zgodo« I vina. V prvem odloku proglaša D'Annunzio j vojno stanje, dočim povzdiguje v dru« i gem odloku »svojo državo« do časti trd-inja ve v stanju obleganja, kdorkoli bi se I predrznil agitirati proti namenom res? i kih rektorjev, se bo smatral za »sovraži nika« in kot takšen bo ustreljeu brez odlašanja. S tretjim odlokom prepove* dujc D'Annunzio. da ne sme nihče ne iz mesta ne vanie. Kdor se zasači, bo moral plačati globo od 10 * 3000 lir ali pa bo kaznovan z zaporom od 1 *30 dni. Obmejnim stražam ic f>bečana nagrada 5 L za vsako aretacijo pri nadzorovanju izs ršitve tega odloka. Četrti odlok, ki je najstraš-nejsi med ; vsemi, prepoveduje nošenje in posedo* I vanje orožja in vaeh vojnih orodij. Pre-stopnike bo sod;lo vojno sodišče. ka> (zen pa bo znašala 10 let zapora in 10.000 i globe. Ako se kdo zasači, da je rabil i orožje aH kako drugo pripravo pri ka* jkem puntu, na političnem shodu in j sploh s kakim političnim ali terorističnim i namenom, se preda vojnemu sodišču, ki ga bo sodilo po predpisih nagle sod; ! be. Ista usoda zadene vsakogar, ki bi Ipoizkuial šuntati vojaštvo in druge ■ osebe proti poveljniku ali bi izvršil kak I napad proti življenju oseb, ki vrAijo I javne službe, kakor tudi proti javnim i poslopjem. Poveljništvo vojaške policije jc po* [obiašČeno vršiti hišne preiskave, kadar* ! koli najde za potrebno. ; V petem odloku predpisuje D'Annun* zlo, da se morajo vlagati prošnje za vse [shode, sestanke in predstave vsaj 24 ur, \ preden se ima vršiti shod ali predstava. Vsi ti odloki nosijo datum 22. decem* bra in so stopili v veljavo ze istega dne. Reško prebivalstvo ne Jemlje resno blokade OPATIJA. 23. Danes ob 18 se začne po napovedi, ki jc bila izrečna v nazna* nilu generala Caviglie, pravilno izvrše^ vanje pomorske in zemske blokade proti D'Annunziju, Proglas, ki ga je naslovil general C'aviglia na reške meščane, >e napravil nanje globok vtis in veliko pre^ bivalcev jc zares zapustilo mesto, bodlni p<» suhem bodisi po morju. Ker pa je hii železniški promet med Reko in Julijsko Benečijo skoraj popolnoma obustavljen takoj po ultimatumu generala Caviglie iin ker se je zdelo veČini prizadetih prc» | bivalcev bolj primerno udariti jo po trd* inih tleh kot pa po morju, se je večina | napotila kar peš proti mejam neobsež* nega reškega ozemlja. Ti begunci pa sc ne zatekajo samo pod varstvo italijan* ske vojske, temveč se jih je mnogo obr= nilo proti vzhodu v Jugoslavijo. Nekaj se jih je pa vendar prepljalo na malih parnikih v Opatijo. Fo pripovedovanju beguncev, ki so sc »rešili« tostran bUJcadne črte, katero držijo italijanske čete, ic reško prebivalstvo sicer malo zbegano, toda pre* strašilo se ni bogve kako. Vsi so namreč trdno prepričani, da blokada ne mo= re doližo trajati že radi tega, ker bo TAnnunziiu nemogoče oskrbovati me* sto z vsakdanjimi potrebami. Radi takšnega nazirania odhajaio ljudje brez velike prtljage, ter so pustili vse svoje stvari v mestu, meneč, da se jim bo i rak mogoče povrniti zopet v mesto že črez nekoliko dni. Domači meščani pa so ostali skorai v mestu in tisti, ki so zapnstili Reko. so skorai izkliučno tujci. Ti si namreč niso upali ostati pod D'Annunziievo vladavino nalveČ iz stra* hu pred morebitnimi izgredi in pokolii, ki bi iih znali povzročiti reški legijo* narii in arditi, ko jim ?^ride voda do Eirla. Sicer na se na Reki ne jemlie blo* kada preveč resno, že radi tega ker je postonanie vladnih Čet, ki so sestavlje* nc večinoma iz karaibneriev in kralje* vih stražnikov, tako blagodušno. da ostajaio nekaznovana vsa izzivanja s strani D'Annunziievih legiionarjev. D'Annunvio se pripravlja na izpad proti blokaditlm četam OPATIJA, 23. Po zadnjem izpadu reških legijonarjev, ki so vrgli ročno granato proti karabinerski patruli in pri tem ubili enega orožnika in ranili dva, ni rvr??'o 5p ^o nikakih Incidentov. Vče* raj zvečer pa st> letali nad položaji vladni nih čet D'Annunzijevi aeroplani. Letalci! niso metali bomb na italijanske položa*j je, vsled česar je izgledal ves poizkusi kot nekaka demonstracija, ki se je iz* j vršiia popolnoma mirno ln brez krvavih j incidentov. Vendar pa je bila D'An« ; nunzijeva eskadrilia nesrečna v toliko, da ie izgubila eno letalo, ki se je mora* lo spustiti na Ha fostran blokadne črte radi tega, ker se mu je pok varil stroj. Na letalu se je nahajal en častnik, ki je pri* stal na zemljo popolnoma nepoškodo* van. Ta zračna demonstracija z D'Annun* zijeve strani se stavi v zvezo z name* nora, ki ga imajo po pripovedovanju beguncev reški leg jonarji. da napadejo vladne čete in s te.m razbijejo blokadni obroč. Preiskava v prosto-ih D'Annunzijevega zastopstva v Trstu Včeraj predpoldne je izvršil načelnik kvesterjeve pisarne vit. Rendina v spremstvu odposlanca tukajšnje policije vit. Locastro in nar agentov hišno pre* i iskavo vr prostorih D'Annunzijevcga od-! poslanstva na trgu S. Giovanni št. 4. I "radnika sta pogledala arhiv in zaple* Iniia nekoliko listin. Nato so bili uradni i prostori zaprti. D'Annunzijev zastopnik | Mario D'Osmo je bil prisoten pri tej j preiskas i. Proti njemu niso ukrenile I oblasti nobenih posebnih mer. I IZ JUGOSLAVIJE : Peto al v KmstitnoBii še vrtno nejasen Pogajanja za sporazum o ustavi BELGRAD, 21. Pogajanja za sestavo vlade so zaenkrat odložena, ker Pašič želi. da so prej konstituira ifstavotvor* ua skupščina. Demokrati so pripravljeni, stopiti tudi v Proiičevo vlado pod pogo* jem, da svoj načrt ustave umakne. Obri* si avtonomističnega bloka so vedno bolj jasni. Pašič to vpoSteva in skuša prepri* čati demokrate, da se tudi ta blok upo* Steva pri sestavi nove vlade. S tretje konstltuante BtLGRAD. 22. Včeranjo sejo konsti* tuante je otvoril stkr^stni predsednik Ni* kola Pašič ob 10. dopoldne. Izjavil je, da je verifikacijski odbor predložil po* ročilo o svojem delu in da se v zmislu poslovnika predi«ua tiskani predlog ve* rtfikaeijs nespornih mandatov. Z ozi* rom na poslcrvnlk se mora razprava o verifikaciji nadaljevati 24 ur po razde* litvi poročila verižik&cijskega odbora. Nato so se v kratkem odmoru razde* lila tiskana poročil* vcrifikacijsekga od* bora. Predsednik Nikola Pašič je nato nadaljeval: Gg. poslanci! Prejeli ste pc* ročilo odbora in ko preide, sc bomo zo* pet sestali ter razpravljal! o poročilu. Radi tega napovedujem za jtitri ob 10. uri dopoldne 4. seje konstituante z dnev* mm rcd-Jia: -»Razprava (t verifikaciji nespornih mandatov«. Ali bomo po izvrše* ni verifikaciji nadaljevali delo aH ne, se bomo jutri porazgovofili. (Isc ceniruma ! demokratov lu zemljoradničke stranke i se začujejo vzkliki: Nadaljujmo delo! ; Konstituanta naj dela!) Predsednik Pa* ! 5i<5: Sklep o tem je odvisen od skupšči« ! ne same. Kakor ho skupščina hotela, j tako tudi bo. Za jutri v sredo ob 10. uri ' dopoldne napovedujem novo sejo ter zaključujem današnjo. — Seja sc je za* ključila ob 10. uri 15 minut. Položaj Se vedno nejasen ZAGREB. 22. * Večer« javlja iz Bel* grada: Po vseh znakfii se mora sklepati, da so vse skupiae strank za izpremem* bo poslovnika. G-ede zasedanja konsti* tuante obstojata v glavnem dve mišlje* nji: Pašič prcdJa£a, da se konstituanta odgodi do 12, januarja, demokrati pa hočejo, naj dela brez ozira na praznike. Predlagajo, naj se vsekakor odpravijo volitve odsekov in konstituiranje, ,po* tem naj se prekinejo seje. Člani odsekov bi imeli ostati v Belgradu in nadaljevati delo, da bi konstituanta meseca januar* ja mogla nadaljevati redno poslovanje. V razgovoru s Pašičem sta predlagala dr. Drinkovič in dr. Korošec, da se se* stava nove vlade odgodi go po Božiču. V kandidaturi za predsednika konstituan* te je prišlo do izpremembe. Pašič je iz* javil Davidoviču, da stoji radikalna stranka na stališču, da mora biti pred* sednik konstituan te radikalec. Ta izpre* meinba se pripisuje vplivu Protičeve skupine. BEL GRAD, 22. Politični položaj je postal tekom današnjega dne še bolj za* pleten, bodisi glede na sestavo vlade kakor tudi glede na delo konstituante. Vsak čas se pojavljajo nove kombina* cije in novi predlogi. Vzrok te nejasno* sti je v radikalnem klubu, ki dosedaj še ni razčistil svojega stališča glede ustave in odnojajev napram drugim strankam. Nocoj se je pojavila nova kombinacija, po kateri bi predsedstvo vlade prevzel Pasič ali Protlč, predsed« stvo ustavotvorne skupščine pa bi dobil demokrat. Vprašanje predsedstva BEL GRAD, 22. Radikaicl zahtevajo, da se izvršijo voiitvo predsedstva usta* votvorne skupSClne brez predhodnega sporazuma. Vlada as naj sestavi brez ozira na to, kdo bode predsednik skup* (čine. V tem slučaju bi demokrati kan« didirali za predsedstvo dr, Lukiniča in dr. Ribari a. radikale! pa dr. Vukčeviea in Nastasa Petroviča. Borba za predsed* i niško mesto je zelo huda. Radikalci zah* tevajo mesto predsednika brezpogojno zase. Dr. Trumbić odklonil predsedstvo konstituante BELGRAD, 22. Včeraj se je v tukai* šnjih političnih krogih razširila vest, da se je dr. Trumbiču ponudilo predsed* stvo konstituante. a da je to ponudbo odklonil. BELGRAD, 22. Včeraj popoldne je imel dr. Trumbić s Pašičem razgovor neznane vsebine. Dr. Trumbić ic odpo* toval v Split. Delo vertfikacijsekga odbora BELGRAD, 22. Včeraj je verifikacij* ski odbor končal svoje delo: prihajajo pa še vedno nove pritožbe. Verificira* nih je bilo 343 mandatov, 70 poslancev pa še ni oddalo svojih poverilnic. med Katerimi so predvsem Radičevci. Razen zastopnika Jugoslovcnskega kluba dr. Hohnjeca so tudi radikalci in komunisti oddali svoje oddvojeno mišljenje. Mandat dr. Laginje BELGRAD. 22. Kakor znano je kan* didiral bivši ban dr. Laginja v virovi* tiskom in mostarskem volilnem okrožju ter jc bil tudi v obeh okrožjih izvoljen, vsled česar mora sedaj eno mesto od* stopiti. Iz Hervegovlnc zahtevajo, da se odreče mostarskemu mandatu tako, da bi prišel za poslanca trgovec Prccca iz Mostarja. Bivši poslanec Šegrič pa zahteva, naj se dr. Laginja odreče virovi* tiškemu mandatu tVr ga prepusti njemu. Izpremembe v hrvatski vladi ZAGREB, 22. Današnje »Narodne ;Novine« objavljajo ukaz, s katerim se je na lastno prošnjo razrešil dolžnosti g. >\ilan Roje kot poverjenik za notra* nje stvari, ker je kot izvoljeni poslance v konstituanto optiral poslaniškl man* dat, in torej po zakonu ne more vršiti svoje uradniške dolžnosti. Ker je odstopajoči podban vodil tudi banske posle in ker se kraljeva vlada v Belgradu na* haj a v demisiji in kot taka ne more de* finitivno izvesti popolnitev bauske ča? sti, jc po ukazu Nj. Vis. regenta pover* j eno vodstvo poslov bana Hrvatske in Slavonije in poverjenika za notranje stvari po činu najstarejšemu upravne* mu uradniku kraljevemu banskemu svetniku dr. Teodorju Bošnjaku. RADfČEVI DELEGATI SO SE VRNILI V ZAGREB ZAGREB. 22. Dcltguii Radićeve slranke, U eo bili v Bei^radu, da pripravijo vse potrebna ?a prilic.d poslancev »eljaSke stranke v konstituan'o, eo fevrnili v Zagreb, da poroča ju ^cdsi^■u ^Lr,triIcc o svojih dojuiih in uspclilli. Gluvni odbor Ratli-ćeve stranke se festanc k posvetovanju 8. januarja in tu se bo definitivno določila taktika scIjaSkc sLrar.ke. Po informacijah iz kresov dcl«£a.tov sta obstojali dve zaprek!, ki sta oneniogoCili. sodelovanje Radićevcev, in to: t.) prisega in 2.) \pra-iacje niaJoiLtacIje, Glfcde prisege ic po mišljenju 1 Radićevih delegatov le gotovo, da stranke, ki so postavile to zahtevo, popuste, a kar so tiće majorizacije, nlfo Radičevci niti za nadpolovično, niti za dvelretjinsktt večino, unipak zahtevajo, d:i so smatrajo zakonite one določbe ustave, za katere •e izjavi večina po»tancev po s-nj.roduostnih skupinah«. Po mnenju delegatov se bo tudi v teh spornih vprašanjih našel kompromis, tako, da bo Ra« dičeva skupina mo^la sodelovati v konititnanti. Železnica Kočevje s Brod na Reko BELGRAD, 22. Včeraj jc poslanec Škulj interveniral v ministrstvu saobra; čaja radi zgradbe železniške proge Ko* cev je * Reku. Odgovorilo se mu jc, da se bo ta zadeva resno vzela v pretres, tembolj, ker se bo predložil tudi načrt. Rudarska stavka v Sloveniji, Bo9ni in Hercegovini LJUBLJANA, 22. Stavka rudarjev se nadaljuje v Trbovljah in ostalih rudar* skih revirjih. Tudi bosanski in heree* govski rudarji stavkajo. Smoter stavke jc povsod zvišanje mezde in doklad. Stavka ni popularna, ker sc obeta kot konečni rezultat zopet le podraženje ne samo premoga, temveč tudi industrij* skih izdelkov in železniških tarif. Raz* pravljajoč o vzrokih stavke piše ljub* ljanska »Jugoslavija« med drugim: »Vreden razprave in razmišljanja jc argument družbe o skrajno nizki rela* tivni produkciji. Na enega delavca od* pade za polovico manj pridelanega pre* moga kakor pred vojno. To jc vseka* kor nezdrav o, tudi če upoštevamo skraj* sanje delovnega časa, fizično oslabijp* nje delavstva, poslabšanje strojev in drugih produkcijskih sredstev. Pojav nc* primerno zmanjšane produkcije je glav* ni vir vseh kriz v naših industrijah.« BELGRAD 22. Na prošnjo Saveza rudarskih radnika je odposlalo minis-tr^ stvo za šume in rude v Ljubljano svet* nika dr. Gostlšo, ministrstvo za socijaU no politiko pa inšpektorja Mebija, da uvedejo pogajanja med stavkujočimi in trboveljsko premogokopno družbo. TRBOVLJE, 22. Med stavkujočimi se je pričelo gibanje, da sc ustavi delo tuai pri glavni električni centrali. Ker bi s ustavitvijo električnega pogona pri raznih varnostnih strojih in razsvetljav ve nastala za rudnike velika opasnost so oblasti zaprosile vojaštvo, da stavi vo* Jaške strokovnjake na razpolago, ki bo. do v slučaju potrebe prevzeli službo v elektrarni. Tudi današnji dan je pote* kel mirno. . Iz stara in nove Rušile Nova Petljurina olenziva DUXAJ, 22. Ukrajinski tiskovni urad poroča ta Lvova: Ukrajinski ustaši prodirajo pod vodstvom atamana Stručka proti Kijevu. Uničili so popolnoma dva boljševička polko, poslana proti njim v smeri proti Kijevu; dru^c tele so zapodili v beg, Rusi se pripravljajo na novo vojno DUNAJ, 22. Zadnji poizkus nekaterih ruakih generalov, da bi strmoglavili sovjetsko \ladaviiic% se jo zopet popolnoma izjalovil. Dokler so bili za-, poslcni na poljski front?, ki je absorbirala najbolji in večji dol ruskih vladnih čet, je bilo Vrangcrh: mogoče doseč? uspehe, kateri so več ali zadovoljevali sicer precej drzna pričakovanja onih, kateri sc do danes Se niso mojjli sprijaznili z novo rusko vladavino, misleč, da jc komunistična, tore-nezmožna, da bi zopet vzpostavila rusko dr>.a\no moč in stare ruske državne meje. Re» so bili vodilni progi vsled poljskega pohodu in Vrangelovife uspehov v precejšnjih Škripcih. lf tega mučnega položaja se je pa rejrla ruska vlada na ta nnči-n. da je sklenila a Poljaki mir in s tem imelj prosi« roko proti Vran golu, katerega jc tudi ruska vladna vojska popolnoma potolkla in pregnala. Tako* po Vranjjelovem porazu je začelo Poljake skrhati, ali bo to tudi trajno, kar ko si bili priborili s svojimi zmagovitimi pohodi proti Ruioin. Po vsej pravici iih je začelo skrbeli, kalU mir, ki so ga sklenili z Rusi, nI bil tak, du. bi bil izključeval pri Rusih občutke ponižanja. In Rusi so se\med tem odkrfzali ne Vrangela, temveč tudi'Balaho- viča, Petljure in drugih. Vrhu tega poktaja baltiški položaj čim dalja manj jas*.n. in se ta.n vedno očitnejše kiiiaio iutereti novih baltiških državnih tvorb z ilak nejasno začrtatrmi drlavnopravnimi oblikami. Litovsko, Lotvin^ke, Estonske, bodisi » interesi Poljske, budist /. onimi Rusije, in ac tudi v razmerju baltiških driav med teboj pojavljajo ne-soglasja. Kakor vse kaže, se ta ka<.-s ne bo z^epa razčistil in umlfivo je. da pc>3«žejo vanj Ru«i kot nekdanji go?podai"ii teh pokrajin prej aH slej di-plomatično ali z mečem, da si zaimačiio svojo drža-, no integriteto. Ie Rigtf že prihajavo pori-ffiJu., glasom katerih se Rusi pripravljajo na novo vojno. Na lotvinski meji se baje žc zbirajo ruske čets v grozečem Številu. Dan na dan pričakujejo hitri lu temeljiti preobrati v teh pokrajinah. Uvoz iz inozemstva v Rusijo DUNAJ. 22. Kakor poroča petrograjSto vanju vsakršne avtoritete, božič človeške: stranka, meni, da napredo vanie sestoji v divjem diru in v brez miselnem hlastanju — taka stranka v naravnost pogubna. Lepo, zlato geslo imajo torej naši Italijani. Ali njih početje, njih dejanja & naravnost in dijametralno nasprotna te mu gesTu. Redki so slučaji, ko se zla-pojili tako drzno zlorablja za umazan" dela, nego se to godi v današnjih ča sih. Ont ki se nazivi i a jo liberalce, tira k v blato liberalno načelo s tem. da odrekajo svobodo drugim, da hot£ uklepat* druge v okove svojih absolutistiških nagonov; eni, ki se imenuiejo liberalne ne privoščajo svobode nikomur, razer — sebi! Ta gospoda, ki se nazivljajo liberalne, kažejo ravno sedaj, da se nr sramuiejo ni najhujšega nasilstva, d* se v svoiem postopanju včasih z rokavom dotikajo one meie, kjer se pričenja barbarstvo. Oni, ki se nazivljaio na^ predne, ne store ničesar za izobrazbo ir napredek tisočev in tisoeev prebivalstva -oni. ki se nazivi iajo napredne, odreka ir tisočem in tisočem otrok prvo in glav no sredstvo do kulture: narodno solo* oni. ki se nazivljaio »napredne«, so krivili, da liudstvo ječi v strašni bed; ker ga nikdar niso učili, kako mora ra-ciionelno Gospodariti: oni, ki se nazivlja jo napredne, ki venomer valiaio no ustih poim človekoljubja in civilizacije so v s\ojih dejanjih neusmiljeni in ne* kulturni. Ali ni to greh, ali ni to biasfemija, da sc taki ljudje nazivljajo liberalne in na* preHne',', Tn vendar ic res: v Vksilrrmit teh ljudi je preprečevanje vsakega svo? hodnega diha. je falzifikovanje odnos šaiev, so represalije, so grožnje do vseh onih, ki mislijo drugače, nego li misli in želi duša njihova, je vse to — liberalno Res studiti se mora človeku, da se toli vzvišen pojm tako drzno tira v blato besnosti in zdivjanosti. In po leksikonu teh ljudi znači »napredek«: skrb za*sc in krivica drupim! Tako sta njihova progresso in libertal Kdor hoče v svitlem zrcalu videti pristno sliko nravi progressovcev, ta naj pogle* da njihove liste. Čita naj tam divje iz* bruhe zoper Slovane, ker so tako drzni, da hočejo — živeti in zahtevajo svoje pravo! Koga obešati na vislice, ker ima svoje prepričanje in ker tudi postopa po svojem prepričanju, to je po njihovih nazorih —> liberalno! Ti elementi nima^ jo ne z mi sla, ne srca za pravo, zlato, blagotvorno svobodo. In gredo še dalje v svojem cinizmu: odkrito in brez sramu govore, da tof kar počenjajo proti nam. je — maščevanje za pretvezne krivice, ki jih jim pa naš narod nikdar — ni prizadeval! Maiče* vanje torej edino zato, ker ta narod ho? če živeti človeka in naroda dostojno življenje! Da. absolutisti In nasilniki so to, naj* grše vrste. No, svet ve sedaj, s koliko Pravico si prisvajajo geslo: Lfberta — rogresso! Liberalizem in napredek, kakor si ga mislijo oni, pred tem nas ob vari o Gospod! Obvaruj nas, da nam čim prej sine dan resnične prave, zlate svobode in zdravega napredka. Aretacije v Gorici radi bombnih atentatov Vsled podivjanosti politične borbe, radi metod, ki bi rncra'e biti izključene v civiliziranih krajih in ki jih vendar porabljajo izvestni elementi že mesece dan za dnem — v tej duševni napetosti in razruvanorti. nam daje nekoliko oddihljaju dej* stve. da se je končno vendar nekoliko vzdramila javna vest in da se je jela v italijanski javnosti rami oživljati reakcija, da sc je račela zgražali na takih zlodejstvih in sc zavedati, koliko sramote donašajo taki dogodki nad deželo in nad isto narodnost same, ki ji pripadajo atentatorji. Javili sme že, da je po Atentatu na koucert ■Pevskega društva« v Gorici me s ini za stop goriški soglasno «kleril resolucijo, obsejajočo oni atentat. Petem sc fe vršilo v Gorici zborovanje pri^l*/-šev raznih političnih struj, na katerem je bilo sklenjeno, da sc predloži civilnemu komisarju spomenica, ki naj protestira proti takim zločinskim napadom. Spomenica '.iglaša, da so sc doslej v goriškem mestu po'iiičnc tn.-rbe razvijale na kulturen način ter da jo šele vZveza bojevnikov* u-vedla zistem zločinskega nasilja. Na to ugotovlja spomenica, kako so na uitancvni skupičini aZre-zci enemu govornikov glasno pritrjevali, d* pojdejo iašisti na ulico z ročnimi bombanri. In res se od tedaj neprespano vrste napadi in grožnje od strani - bojevnikov - proti političnim nasprotnikom. 7gcdi!i so.se — najjlflia spomenica — žc trije ločni napad: z užigalniml in rečnim bombami io meščanstvo «malra £a?lst« !tot moralične- odgovorne in kot materijalne izvrševalce zl-r^inskih čfnov. Na to omenja spomenica atentat na slovenski "cncert, da-si vsa izvedba ni dala nobenega parada za kako reakciio, ter navaja razne ekol--<-»9ti. ki dokazujejo jasno, da so fašisti Izvr?& ta -apad. Dalje cmenfa atentat na slovensko tiskarno "n slednjič enega na republičane. Spomenica o-->c-zarja na analogije v načinu izvedbe atentatov ia slovenski koncert in na republičane. V obeli ^učajih je enaki grožnji sledila enaka izvedba: z metanjem bomb. Na to pa obdelžuje spomenica '.-vesterja Giganteja. da ea podlagi Lzkarttice od t-ani »Zveze bt^evalkor« dovoljuje noStmjc o--ai|a mladoletnim mladeničem, ki se niti nc zavedajo svojih dejanj, dečim odreka tako dovoljenje rclim možem, ki morajo radi svojih opravkr.v po-'ovati po deželi in Imajo pri sebi vel. svote dinarja. > klice vaje sc na pričevanje Edgarda Chebata, trg. v Gorici, ugnfov'ja spomenica, da je marža! o-rc?rikcv izjavil, da bombo na slovensko tiskarno •e vrgel sin car. Gigant«, kveclorja v Gorici. Na oodlagi vsega tega zahteva spomenica: 1.) da sc '-vester Gigante nemudoma odstrani; 2.) naj ae izloži stroga preiskava in poveri osebi, ki r.i koiu-romitirana na noben način; preiskava naj ugotovi \se, ki 'so odgovorni; 3,} naj sc nemudoma -dtegnejo vsa dovoljenja za nošenje orožja, Li jih fe dovolila kvestirra; 4} naj sc nemudoma odstranijo najbelj kompromitirani fašisti — goriske-ga (.ddelka kr. tehničnega urada. Gospod civilni komisar }e odgovcril Itakcr pač -avadno cdgovarfajo ti gospodje ob takih priU-'dh: da se vlada živo zanima ta to stvar in da >tori vse potrebno, da bodo krivci kaznov.*:ii, da -e tako mestno življenje pogrne k svoji navadni •iiinw«iL Mi ne dajemo sicer mnogo na taka uradna. :agotcvila, ki navadno cstavljajc islo vren:e. La-' cr eo je našla. No, dejstvo jc \ecdar le, da je fblast dala aretirati sedmerico okrivljenih; Culli-rfarL?a, G:^anteja, inž. DcrScia, Hckiorja Bcnnr.sa, \ntcna Brcsaana in geometra Umberts Ulivijeri^a, tajnika Fa&ci-Ja. Med aretiraaci je tudi sin kve-storja, načelnika varnestne oblas-ti, ki ji je nalog, du prepreča zločine in piijemljc iloČincc. To dejstvo govor! cele knjige in daja š«Jc razlago, kako so se megli vršiti taki degodki — doslej nekažnjeni: v Gorici, v Puli, v Pazinu in — v Trstu!! Ali tu res ni bilo mo£no ugotoviti krivcev, čeprav so jih videle vse oči?! To je tisto vciiko vprašanje. Domafe vesti Pi&mo komisarja Gravisija, Prejeli sme: Tudi mene jo— in z menoj gotovo vso našo javnoat — pismo bivšega kraljevega komisarja prebival-gtvu Doline presenetilo, da, osupnilo. Ker je to dojjcdek, ki bi ga ne bil nikdo pričakoval, ki se ic moral zdeti naravnost izključen. Zato vam verujem. da niste mogli verjeti svojim lastnim očem, ko ste čitali tisto pismo komisarja. Gravisja. Preveč distenira beseda v tem pi>mu cd skupne okupacijske muzike, ki it? m }e ^kozi dve leti tako hreščeče, tako žaljivo, tako poniževalno, tako grozeče donela na ušesa. Zato pa vzbuja to pismo ray.nc dvome, oziroma vprašanja. Prihaja-li ta beseda iz pristnega, resničnega, ustaljenega nazt-rarja? Ali ni morda ic 5zliv h*pnc osebne aenti-Tncntalnosti v trenotku slovesa? In ča j« pošteno mišljena: je-ii Še kak drug človek v italijanskem kraljestvu aii med Italijani v oaši »Benečiji«, ki tako misli, čuti in namerava, kakor je zapisano v p L mu g. komisarja Gravisija?! Jc-li g. komisar pisal tako ob vednereti višjih sil? To je veliko vprašanje, in iz odgovora bi mogli sklepati o naši bodeči usodi. A taga odgovora ne "poznamo. AH pa ga morda, sodeč po izkustvih, že poznamo?! Mislim, 4a aaaa Javnost aodl A& povprak, da. Je bila bcMia kooisarja Grards^a U — beseda, ia. aicer le njegova besede. Poten no iafcfll 1» košček papirja — brez veljave in te bolj — bre2 cbvejce! Saj niti dovesao 4artff obljubam državnikov naia javnost ne more vevovatif Izjearao rt—|'r? Včeraj in posebno ie pod večer so so začelo širiti po mestu govorice, da namerava proglasiti tukajšnja oblast nad tržaškim me-*tcm izjemno stanje. Do zaključka lista nam ni prispelo nikako uradno obvestilo o čem takšnega, vsled Česar naj bodo te govorice zabeležene za sedaj le kot — govorice. Starka državnik naaeičencev ni še končana. Na včeranjem shodu v gledališču Fenice je naznanil g. Salva do ri zborovale eni, da je sklenil stavkovni odbor vprašati stavku joče potom referenduma, aii se imajo vladne ponud'>c sprejeti ali ne. Referendum se iz\cde v teku današnjega dne. Iz ruskega ujetništva so dospeli v Trst in sc nahajajo na gradu; Goriup Fran — Krajnavas. žup. Skopo; Leban Viktor, Sv. Lucija; Leščak Iv., Avče: L (.panje Jakob, Ponikve; Rejc lvan.Polu-i binj-Tolmin; Obid Pavel. Cerkno; Bedek Avgust, j Ič I ran, i Veliko Brdo, Jclšane; Mfkuš Štefan, Pev.i a I Vse slušatelje FevolleR* jugeslevenske nr.ruJ-• nosti vabi«ti na sc3tari^k. ki ae bo vršil 23. dea ob IC uri z jutra t v Barko vljah v »Narodnem du-ami v svrho važnih obvesti!. G—č. DruilvMM vtsii Pevsko Vrnitve »Zastava« v L&ojerju priredi v nedeljo, 26. t. m. ob 16 uri v prostorih Kons. društva k vej o vecelico. Poleg raznih mešanjh in moških zberov, uprizorite sc tudi dve igri. Pc »clici bo ples, pri kateremu igra domače god-beno društvo r.Volaidč". Svcioivanski eramatlčui krožek vabi vse cje člane in vse one osebe, ki bi n? mera vale sodelovati pri predstavah, ki jifc bo omenjeni dramatični, kr-oick prirejal, na »kupea sestanek za v ponedeljek dne 27. dec. 1920 ob 8 in pol v dvorani -Narodnega dema« pri Sv. Ivanu. — Na tem sestanku ho režiser Sila razdelil vloge za prvo predstavo, ki se bo vršila v kratkem. Vabljeni so zlasti bivši igralci mestnega gledališča. — Upamo, da bo udeležba mnegebrejna. Iz triaSkega Sivltenia Krvavi pretep ▼ ladjedelnici pri L!cydu. Včeraj popoldne okoli 1. ure je prišlo v ladjedelnici pri Lleydu dc hudega spopada med tajnoSnjimi dc-lavci in med enim fašistom. Pred dvema dnevoma je prišel iskat dela v omenjeno ladjedelnico 19Tetn? n-. hanik Hermangild Cuprin, stanuioč v ulici Ca5-f?L di Risparmic flt, 12. Ravnatelj lidjcdclnicc ga je sprejel ter mu naročij, da naj pride na delo kakor včeraj ob 1. uri. Caprin je bii zadovoljen z ravnateljimi pogoji; zabelil se mu je ter nat*> od-fiel. In res je prHel včeraj ob dcločem uri na delo. Med delom so ga drugi delavci sumljivo p^-j £i&{3:»Tali ter el med sebe j šepetali na uho. Ni Ira-j jalo dolge, in gruča delavcev je obkrožila novo- :lega delav-ca, pojoč delavske p**nii. Glasno so i jij. poživljali, naj takoj capusti de!o. čcs. da nc ! n arajo. da dela i njimi fašist. V par minutah ;e bilo zbrano okoli Caprma nad 500 delavcev, ki so ven C mer kričali: »Ven « fašistom!« Caprin jc ves prestrašen izjavil, da lina tudi on pravico živeti :n, da naj ga pustijo pri miru. Te besede so taho razjarile delavce, da so planili nanj. Ali Caprin te jun je iz\il iz rek ter pobegnil in sc skril za neko barako. Iz Žepa je vzel samokres ter ga nastavil proti delavcem, da bi jih s tem zadrlal. Toda deJavci so ga kamenjali, dokler se jfr" ™ udal. Nato eo mu vzeli samokres ter ga vdar^i r. njim po glavi. Kmalu nato so dospeli orožniki, ki so iztrgali Caprina iz rok delavcev ter ga obvarovali fe pred drugimi hujiuui udarci. Pri tem pretepu je bil ranjen tudi 211etni kuhar Adolf Moscarda, Z vozom refeilne po.!ajc eo odpeljali oba ranjenca v mestno bohiiiaiicv. kjer so ju sprejeli v IX. oddelek. Aretacija vsled včerajšnja ponesrečenega »a- pada ▼ ulici Rtaoda V včerajšnji števuki poročali o ponesrečenem napadu, lci so ga miilili iz-\Tštti štirje roparji pri aaesarju Slmonetti v ulici Risrrta št 10. Policiji, ki neumorno zasleduje roparje, jo posrečilo aretirati včeraj, poleg onih treh. Še celo vrsto auntljivib elementov. Zc nekaj č&ia sam so op«£ali pciicijski agentje. da se zbirajo v ljudski kavami, last Helene Fablancich. v ulici del Arcata, nekateri mladeniči, ki med seboj prekupčavajo. Od tistega isasa je kavarna pod policijskim nadzorstvom. Pr«l par dnevi so aretirali policijski sgentja v cmsnjenl kavarni natakarico Frančiško MMooi, ker ic imela za ljubimca nekega *č!ana« roparske druhali, ki js knel že opraviti s policijo in z zaporom. V isti kavarni so ar«tirali tudi JSletaega. Alojzija Ceserato^ znanega potepuha. ker Je bil nekci Lijavil, da ima Slmonetta denar, in da bi ga morali okrastL Ko so prečkali kavarno, so našli skrito pod nsko polico več steklenic partema, Li jo bii ukraden v škodo brivca Eugenija Pcaar. Zacledsvanje nadaljujejo. Požar, Včeraj zjutraj ckAl 3 ure je izbruhnil v®-lik požar v prorforiii ^Socleta Generale per il Gas S, v ulici del Tsatro št. 2. Ogenj fc zapaizil najprvo vratar omenjene Lisa, nakar fe skočil k ognjegasccm in jih pozval na pomoč. V notranjosti hiše fe bilo vse v dimu fai v ognju. Ognjegasci so bili kmalu na licu mesta , kakor da sem vas 2e videl nekje, četudi vem, da to si inoiao — ji jo rekel Stanko, ne da bi vedel sam, £akaj fe tako rekel, ali občutil je tako kakor je rekel. — Jaz ne odhsjam nikdar Ia Sofaljarjcv, no, tudi vi ste mi kaj aavjbdjii — je rekla suzno, gledajoč ga. neprestano s svojimi ljubkimi očmL Tudi Stankov črnikasti obrez, isto*ako oštrkan od kapljic, se jo zde! fgpromifeu ob rdečkasti svetilki, ki jo fe drtala Andjekje in ki ga Jo obsevala, Sop čraih in vlažnih las mu fe padal frpod modre potna čepice po gladkem delu, a ves obrez mu-fe bil mlado«?«*, tod« .-vHoden in kreoak. Nepoštene iUUa|c. Pri družina Vodrice, stanujoči t ulid M Llofd St. 12, je služila l«letna Fran-čiška Slavech, Slavec hova se nI zadovoljila s plačo, ki jo je prejemala od svojega gospodarja. Včeraj, ko nI kilo nikogar doma, je odnesla nepoštena 'služkinja Vedrichevim za 500 lir perila in pobegnila. Ko se je povrnila nazaj Vedrichova, jc zapazila, da ni več služkinje in... perila. Ni ji kazalo drugega, kot naznaniti Slavechovo kve-sturi. Kap ga je sedela. Včeraj ponoči okoli 3. ure je zadela kap 58letnega Ivana Ksisa, stanujočega v ulici Geppa št. 16. Dospevši zdravnik rešilne postaje ni uugel drugega ugotoviti, kot pred kratkim nastopivšo smrt. Truplo »o pustili v stanovanju. Pes ga je ugriznil. Včeraj zvečer je prišel iskat polnoči ra rešilno postajo 211c'ni Eduard Bcllo- noli, natakar v restavracij?, ki se T^liaja v ulici Cesare Balti^ti. Tam službujočem v zdravniku je povedal, da gs. je ugriznil pes v zapestje. Zdravnik mu je obvezal roko ter ga nato poslal v domačo j oskrbo. Poizkušeu samomor. 251 dr,a Ana Snidersich, stanujoča v ulici Becherie §t. 9. je iincla žc dlje čaja ljubavno razmerje z nekim virjuknm. Včeraj je zvedela Snidtsrschickeva, da jo njen ljubimec • zanemnrja in prezira. S samomorilnim namenom je popiiu precejinjo količino Larboluc kiseline. Hotela je na vsak način unireti. V erurlni ^orbi jc videla zič duhove, ki sn r«7pro^tirali 6voJe črne prate proti njej in jo hoteli odpeljati s seboj v večnost,.. V teh težkih pan-jah se je prebudila. Pred očmi ji je še vedno mi^lal pekel. Planila je pokonci ter bežala ... beiala kar brrz cilja v.. mestno bolnišnico. Službujoči zdravnik ji jc opral želodec ter jo poslal v IX. oddelek. Samomor. Včeraj popoldne je bil nemudoma fozvan zdravnik rešilne portaje v grško cerkev. Ko i- -topil zdravnik v cerkev, je videl mnogo ljudi. Id so biii zbrani okoli moškega, starega kakih 50 let. Okoli moža je bila mlaka krvi, ki je i cdaj&la od tebe močan duh po karbolni kiselini. ! Z driTie sence mu je kapljala kri kar curkoma, i Okoli z brv m ljudje so pravili zdravniku, da «o sli-i laii pred kako četrt uro strel ter calo videli, kako ! r.e jo zgrudil ta mož z glasnim vikom ca tla. Zdrav-! nik je mo^ei konstatirati, da je mož Še pri žlv-i ljenju. Nemudoma ga je dal odpeljat? v mestno bol-; oišnico, a nesrečnež je medpotoma umrl. Iz mest-: ne bolniSaice so odpeljali truplo v mrtvašnico pri j sv. Justu. Gospodarstvo Češko-Slovenska trgovinska zbornica ▼ Trstu, Pripravljalni odbor, ki mu je poverjena sestava ; ^lutulcv za snujočo te če^Lo-slovcnsko trgovinsko j zbornico v Trstu, jc dovršil pripravljalna dela in i predloži statute plenarnemu, zborovanju čeških | trgevccv. bivaječih v Trstu. To zboro\anjc st bo ! vršijo v Tr?tu dne 28. t. m. Nova zbornica bo v t tcrucm stiku z že obstojfčo če^ko-rlovensko tr-gcvinsko zburnJco v Milanu, aici-r pa bo povsem i samostojna. » P&viSek uvozne cnrfoe v Italiji in uvoz jugoslo-| rctiskcga lesa. S povišanjem nadavka (azio) za j plačevanje v Italiji od 100 na 200 odrtotkov, bo ; prizadet tudi jugcsloven^ki les. S tem se podraži • les i:a 10 do 15 lir za kubični meter. Za tiskovni sklad,.Edinosti" R. M. za storjeno uslugo 15 L. j G. Miloš Vekjet nabral 52 L. (Darovali so: M:loš Vekjtft. Josi.i Mahnič, Macarol Jakob, Pregaic | Ivan. Luvin Ivan in Silvester Prcgarc 32 L; Vanek -! Pregarc in Fran Brezovec, ker cUta pojedla vseh ; rib vsak po 5 L; Med »potolaženci- nabrali 10 L). Andrej Furlan nabral v gostilni pri »Strarcarju« pri Sv. Jakobu L 66'10. Posedaj izkazanih L 30.348'54; v današnjem izkazu L 133'10. Skupno L 30.4S164. darovi Moška podružnica. CM v Idriji daruje CM družbi v Trstu 205 L. Andrej Furlan nabral v gostilni pri »Štrancarju« pri Sv. Jakobu L 66'10. Denar hrani uprava. Borzna poročila* TečnJI: V Trstu, 23. dcccmbra 1920. Jadranska banka 3*50 Cosulich 4(5 Dalmatia 393 Gerollmich 1820 Libera Triestina Lloyd Lussino Martinclicb ^22 Oceania Premuda 500 Tripcovich 520 Ampelea 1 Cement Dalmatia 400 Cement Spalato <03 Krka 590 Tuje Tafota na trfeške« trJu V Trstu, 23. decembra 1920. Neprepecatene krone 4*75— S'— avstrijsko-nemško krone 4'50 — 5^— čeikoslovenskc krone 32'- 33 — dinarii 74 25- 75'- leji 35]- 36]— marke 39- 40 — dolarji 28 29'— francoski franki -172^50 i vic ar« ki franki 444 —-446 — angleški funti, papirnati J02'50—102*75 angleški funti, zlati 116'-118'— rubli 16;- 18" napclconl 93'- 94 — Pogreb pokojnega Josipa Cešareka se bo vrSil danes, 24. t. m.f ob 11. uri iz mrtvašnice tržaške bolnice na pokopa* lišče v Barko vi je. HALI OGLASI DVE zavedni Slovenki »elita dopisovanja z slovenskima etladenićema, zaradi dolgočasne zime in nič leSnikov. Ponudbe pod Poštno le2eče d Vrtnica i zn »kmarnica-, Dutovlje na Krasu. 732 28LETEN mladenič, lepe zunanjosti, bi se rad &e-/Mitil v svrho žen«tva s sdravo in pošteno deklico z nekoliko premoženja. Ponudbe pod »Ljubav« na upravo. 734 GOSPODIČNA z večletno prakso, večča vseh kontoamih poslov, liče primerne sJuibc v mestu ali pa v okolic?. Govori slovenski, hrvaški in neeigkJ. Penudbe pod t Gospodičnam na upravo' HiU. 731 ZEMLJIŠČE S HIAO, oboje ^led vojne poikodc. vano je ae prodal v Solkanu pri Gorici. Kra&sa lega, vinograd in sadni vrt e reguliranim izvirkom studenca. Obzidano cemljifčc meri ? arfu. (5 njiv). Informacije daje Henrik Terpin, mesar, Solkan pri Gorici. 730 ORKESTRON in gramofon, v zelo dobrem staau, sc proda. Ajdovščina št. 33. 12Ć KRONE plača vedno par cent. več nego vsak drugi kupec, edinole Alojz Povh, trgovina Piazza Garibaldi št. 3, Uvf. 3-29 (prej trg Dariera). '_ 610 Zlato in srebrne krone plačam već kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Mazzlnl 46 (291) (v bližini drv enega trgs> POZOR! Kupujem ' 1 > srebrne KR0H6 po L 2.16t stare goldinarje po L 5.60. Poskusite, da bodete verjeli. PERZEGflflSSI Qladell'01mo3,lll. JADRANSKA Bfltif? Ucl. gliv.: K 30,(KK).000. Rezerve K lO.OKJ.m^) Relgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TUST, Zadar, Zagreb Obavija vse v bančno stroko spadajo^o posle. Sprejema vloge na hranilne kujiiice ter jih obrestuje po 3l/i" a v baneogiro prometu po 4 Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejema po posebno ugodnih pogoji!), ii sc pogodijo od s!učaja do -iluCaja Daje v najem varnostne predale (sifes). Bančni ptostori v Trtia se nahajfljo: ut. Casia di Rispermle, ul. S. NUale 'I eieFon : štev. 14t>3, 179 \ Blagajna posluje cd 9 do 13 Odhajanje In priholanje ulaKav Ceatriilni kolodvor (Jažaa železnic«). Odhodi: 0'15 O. E. v Beljfrad in Bukarcžt skozi Sv. Peter ca Krasa. Logatec, Ljubljano in Zi.^reb. 1'30 B. ra Dun«j skozi Videni, Trbii. (Samo v ponedeljkih, sredah in petkih. 6'15 Pb. n» Duraj, (pr. 22*00) skozi Ljubljano in Gradec: samo v torkih, četrtkih in sobotah. 6'35 B. v Reko skozi Nabrežino, Divačo, Sv. Peter na Krasu.* 6'50 P. v Benotkc {pr. 1815) skozi Videm. 8'50 P. v Reko, Logatec, Ljubljano. 10'50 B. na Duc^j (pr. 7 05) skozi Trbiž; samo v ponedeljkih in četrtkih. 12'30 P. do Loji^tca. 14*25 B. v Benetke (pr. 22'OC) skozi Bivio, Videm, 15*50 O. do Logatca 'n druge posiajr.* 17*55 Pb. do Vidma |pr. 21*15) slozi Btvio.* 18*20 P. jko^i Nabrežino, Sv. Peter ca Kras.% Reko/ 21*00 L. E. L!oyd Ekipress (vozov I. rerfn) na Dunaj, skozi Ljubljano. Saino ob p redeljkili« Dohodi: 0*45 B. iz Benetk (ckIIi. 20'20) skozi Cervinjan. Tržič. 3'20 B. iz Dunaja. (Samo ob sredah, petkih iu ce-deljah. 7*45 O. iz Logatca. Nabrciine, Grijana. 8'15 L- E. Lloyd Ekspress iz Dunaja rJvOzi Ljubljano. (Samo v Četrtkil».j 8 35 O. iz Vidma (odh. 5*30) Gorice. Tržiča, (Čer-vinjnna, Gradcža), Grijana.* 10 10 P. iz Reke, St. Petra na Krasu, Nabrcžin*, Grijana.* 12 05 B. iz Benetk (odh. 6'56) (Riin - Turin) &ko*J Červinjan. Bivio. 14*25 Pb. iz Rima (odh. lv'45). 16 05 B. iz Dunaja (odh. 21*20] skozi Trbiž; sama v sredah in sobotah. 16*35 B. iz Logatca, Sv. Petra, Divače. 17*00 B. iz Benetk (odh 9'45) Vidma, 18*35 O. iz Cervinjana (odh. 16*35). 19'35 P. iz Benetk (odh. 13'50) skozi Červinjan* 20*40 P. iz Ljubljane, Logatca, Reke, Grijana. 21'00 Oe. iz Bukarešta. Belgrada, Ljubljane. Logatca (odh. 1830). 21*35 Pb. Iz Dunaja (odh. 7'20) skozi Gradec, Ljubljano; samo v sredah, petkih in nedeljan. 22*00 P. iz Benetk, (odh. 13*20) skozi Videm, Trbiž. 22'20 B. iz Reke, Sv. Petra na Krasu, Nabrežine. 23 55 S. O. iz Pariza iLondona), Milani, Benetk. KOLODVOR SV. ANDREJ. Odhodi: 5'2G O. v Kcrpeljc - Kozino, Kanfantr, Pulo. 5*40 M. v Koper. Buje, Poreč. 6*00 O. na Opčine, Prvačino, AjdovStmo, Co rico, Podbrdo.* 9'00 M. v Buje, Koper. 11*55 B. v Hcrpdje • Koziao, Kaufanar, Pulo. 16*50 O. na Opčine. Prvačino, Ajdovščino, Go«. rico, Podbrdo." 17*10 O. v Herpeljc - Kozino; iz Herpelj porpcSea vlak do Kanfanara, Rovinja iu Pule. 17*20 M. do Kopra in Buj. Dohodi: 8'25 M. iz Buj in Kopra.- 10*20 O. iz Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prva* čine, Opein* 10*45 O. iz Pule, Rovinja. Kanfanara in Herpelj* I6'05 B. iz Pule, Kanfanara, llerpclj - Kozine. 16T30 M. iz Buj in Kopra.'* 21*05 O. iz Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prva- čine, Opčin. 21*55 M. iz Poreča. Buj. Kopra. 22*40 O. iz Pule, Rovinja, Kanfanara, Herpelj - Kozine. P. pospešen, B. brzovlak, Pb. pospešen brzo* vlak; E. ekspresni vlak, M. mešan- O. omnibua •J ne vozijo ob nedeljah. I ___ _ ■