Štev. 41. Poštnina plačana v gotovini. \T Ljubljani, ponedeljek, 20. februarja 1922. Leto Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: M celo leto K 240 — *» pol leta K 120*— V upravi stane mesečno K 18*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K i-io BmOrlitre ib aerevalslrs * Rt>-pitariev 5tev. 6 — falofon ■rsorilSvi Sta* 50 — feiafon 5= #priwsBt*» Ms* 928 <=» CENE PO POŠTI: za četrt leta K 50*— za od mesec K 20‘— ft. K.: Po mstsih pefsš. >Za zgradbo komunističnega gospodarstva pa je verska krščanska morala jako neobhodno potrebna, da bi jo bilo h*eba celo ustvariti, ako bi ona do sedaj ne bila na svetu.< Ta pomembni stavek je napisal te dni v pravkar izišli številki Soriške »Mladike« komunist Drago Godi-na, ki razpravlja o »Veri in komunizmu«. Srečen slučaj je, da je Godinov članek zagledal dan skoro istočasno s Terseglavo-Jdni člankom v 2. številki »Socialne Misli«, ki se glasi: »Mi in marksistični komuni-Oba članka pomenita, da se delavsko gibanje mora orientirati v krščansko etič- smer in da morajo vsi res krščanski ‘Judje z železno doslednostjo in energijo «i na delo, da se krščanski etični nazor uveljavi v vsem javnem in zasebnem živ-jcnju. S tistim trenutkom, ko se to zgodi, •bo že v novem družabnem redu, stari apitaiistični družabni red bo tedaj pripadal že zgodovini. , Vedno jasneje se kaže v srcih proletariata težnja po krščanskih vzorih. Na to dejstvo smo mi na tem mestu že večkrat JjTozarjali. Do istega zaključka prihaja F. £rsegiav v svojem članku, ko pravi: fVsakemu, kdor pošteno stremi za iz-b°ljšanjem socialnih razmer, tli na dnu ^ ljubezenski ideal religije.« Da je to te®uca, dokazuje tudi Godinov članek, ki Pravi med drugim: >V kapitalističnem sistemu je v gospodarskem pogledu koristna nemoralnost ne j® čistokrvnemu kapitalistu, temveč tudi vsakomur, ki prihaja ž njim v dotiko, ker se P°šten in gospodarsko slab človek nikakor 06 more braniti v borbi z gospodarsko P}°čnim In brezvestnim nasprotnikom. So-?*laa demokracija, ki je prevzela obram-a!v delavskih interesov v okviru kapitali-ticnegs sistema, je zašla v isto le še bolj uosledno protiversko filozofijo kakor te-kapitalističnega sistema. Bolj dosledno radi tega..., ker so voditelji social116 demokracije mnenja, da mora brez-»erstvo veljati za vse in ne le za pripadnike Spitalističnega razreda. To teorijo so ?kor izvirni greh od socialah demokratov podedovali t u -d| teoretiki današnjih komu-•stičnih strank.« Nato pa Godina Pribije v zgoraj navadenem stavku, da je djhunizem brez krščanske morale nemo-|°® ter dokazuje, da je kapitalistični družni red izpodrival krščansko moralo iz gospodarstva in iz javnega življenja ter da i® ba drugi strani sebičnost v nasprotju s sebno-lastninski družabni red ali pa kolektivno (skupno) — lastninski — to pa ni več vprašanje vrhovnih versko-moralnih načel, ampak le vprašanje pravične praktične izpeljivosti enega ali drugega. Na tem stališču stoji Terseglav v svojem članku, stoji tudi Maks Scheller, ki je odločen nasprotnik vsakega socialrefomizma, ampak tudi zahteva temeljno preured-bo družbe. Če se ne motimo, je tudi dr. Aleš Ušeničnik na delavskem socialnem tečaju leta 1920 povdarjal, da pri mnogih točkah gre le za praktično izvedbo enega ali drugega programa. Krščanstvu kolektivna lastnina ni popolnoma tuj pojem. To nas uči zgodovina prvih kristjanov, nas uči ustanovitev reda sv. Frančiška itd. Tudi moderna doba pozna polno kolektivnih lastnin v občinah, zadrugah itd. Cerkveni očetje pa venomer povdarjajo, da zasebne lastnine v absolutnem smislu ne more biti. Zasebna lastnina more biti le tedaj absolutna, kadar lastnik svojo last poljubno brez vsake omejitve lahko porablja. in res vede do zlorabe, kar nam dokazuje ravno kapitalistični družabni red. Cerkveni očetje vedno povdarjajo, da pravi lastnik stvari ni človek, ampak njen Stvarnik, takozvani »lastnik« jo mora in sme rabiti le, da ž njo dela dobro tudi svojemu bližnjemu. Če pa se danes zasebna last v smislu poganskega rimskega prava neomejeno izrablja in zlorablja, je treba rčmedure. In če ta remedura praktično zahteva, da se zasebna last nadomesti s kolektivno, to ne more biti načelno versko-moralno vprašanje, kajti sicer bi n. pr. frančiškanski red slonel na nemoralni podlagi!}, marveč le vprašanje praktične izvedbe in možnosti. Jasno pa je, da noben preobrat ne bo rešil socialnega vprašam/a, ako ne bo temeljil na načelih krščanske ljubezni in pravice, naj bo tudi preobrat v smislu popolnega gospodarskega kolektivizma, __ Iz vsega pa je razvidno le to: Krščanski ljudje so dolžni temu vprašanju oora-čati vso pozornost in storiti vse, da se to vprašanje reši v blagor trpečih soljudi in Prsfl draginii. riu u 1v o a --—. . -jr-*--/ -- a To pa je načelo, ki pri človeku lahko vede | njihovih neumrjočih duš! Sestale* mase enteeta Esagraiss. PeBiska Uidi p©vafeii@ua» Belgrad, 20. febr. (Izv.) Vaš dopisnik je od zanesljive strani dognal, da pride ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve dr. Beneš 24. t. m. v Belgrad. Pričakuje se tudi, da pride romunski ministrski predsednik Bratianu in mogoče tudi poljski zunanji minister Skirmunt. Mala ententa je namreč obvestila poljsko vlado o predstoječi belgrajski konferenci, na kateri se ho izdelal načrt za skupen nastop male entente v Genovi in jo pozvala, da se posvetovanj v Belgradu tudi ona udeleži. V belgrajskih diplomatičnih krogih so mnenja, da se bo Poljska udeležila in da bo v Genovi nastopila skupno z malo en-tento. Belgrad, 20. febr. (Izv.) Vesti, da je na posvetovanja v Belgrad povabljena tudi Poljska in da pride njen zunanji minister Skirmunt v Belgrad, se splošno živahno komentirajo. Eni mislijo, da je iniciativa za povabilo Poljske izšla od naše vlade. Kakor znano, zavzema Poljska napram Rusiji stališče francoskih krogov, ki je povsem različno od stališča Češkoslovaške. Slično stališče zavzema tudi belgrajska vlada. S tem da se udeleži posvetovanj tudi Poljska, upa naša vlada dobiti premoč nad Češkoslovaško. Z ozirom na Skirmun-ta pa so nekateri mnenja, da stoji po sredi Italija, kajti Skirmunt stoji z italijanskimi vodilnimi krogi v precej ozkih stikih še izza časa, ko je bil v Rimu poslanik poljske države. Za prlmaittla jšSMlefsta Rusije. London, 20. febr. (Izv.) V razgovoru z zastopnikom lista »Observer« je češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš izjavil, da je prepričan, da ni nobenih zaprek več za popolno priznanje sovjetske Rusije in da bi se z njo moglo obnoviti vse zveze. Potrebno je predvsem samo še to, da se Anglija in Francija v tem oziru sporazumeta. f . “unizmom. Kdor hoče delovati v komu-1Zn)U, mora biti požrtvovalen. Požrtvovalni pa ni brez morale, ter pa ne brez ve-X1' Tako argumentira Godina. S tem ni Lodina pravzaprav povedal nič drugega skor je že povedal v 1. številki »Social-® Misli« Terseglav, ki je ostro obsodil 'buržoazno dogmo o veri kot zasebni re-Javno in zasebno smo morda dobri •^jstjani, v gospodarstvu pa trpimo nemo-«ni kapitalizem, čegar posledica je be-r8 milijonov proletarskih otrok radi blagostanja nekatemikov. v Mi pravimo, da je ta slučaj, ki je isto-sno objavil oba članka, srečen. Ne dela-II ®.?i sicer iluzij, ker vemo, da je materia-stix naziranje v pretežni večini marksi-mh teoretikov še globoko ukoreninje-W v b°i za osvobojenje mišljenja od ma-bo hud, težaven in dolgotrajen, ndar je gotovo, da se je ta boj že pričel, - . materialističnega, nekrščanskega hov*50'811!® °Pr°ščajo mnogi dobri du-§g • \ marksističnih vrstah. Naloga kr-Jeni8 IJodij je, da to čiščenje in osvobo-S6 8 Podpirajo. Zato je sedaj na nas, da Na { ®amo» kaj pravimo h komunizmu? glav° vPraŠanje nam daje odgovor Terse-oDrpflV,?adnji »Socialni Misli«, kjer jasno »v, v1 črto med krščanstvom in komuniz- Tratili — astonnnOo! Sporasum swe«3 Bolgarijo in Ymf??S©. Angorska vlada prizna Traciji popolno avtonomijo. Sofija, 20. febr. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da je med angorsko in bolgarsko vlado prišlo glede Tracije do sporazuma. •nom. če tičr ’> I 6^* Kajti nasprotstvo med krščanstvom i. * kršoansko-socialnim gibanjem in med sko n! Se komunizem postavi na krščan-reLn 0 Podlago, vprašanje sicer še ni Pač pa jo bistveno razjasnje- h o. muidzmom je ali versko-načelnega ali gospodarskega značaja. Versko na-jjj otle more biti le načelno in nepremost-i °' Toda verskega značaja to nasprotij o pa tisti hip ne more več biti, kakor komunizem postavi na krščansko ra*b° stališče. Ostane tedaj nasprotstvo gospodarskega značaja Vprašanje: ali za- la poiterl® m iesezni* tem*. Poslenec Gostinčar je predložil ministru pošte in telegrafa spomenico, oziroma resolucijo poštnih uslužbencev, ki so jo sprejeli v Ljubljani na sestanku dne 14. februarja. Isti poslanec je interveniral pri ministru železnic v zadevi prošnje onih železničarjev, ki so bili prestavljeni v Hrvat-sko oziroma Zagreb in no živijo skupno z družinami, vsled česar imajo dvojne stroške, da se jim zboljša njih položaj. ¥&§ m posledice E Dr. Kukovcev protidraginjski zakon je ob svojem uveljavljenju rodil tiste posledice, kakor so vsi pametni ljudje v naprej napovedovali: V Zagrebu so te dni poskočile cene za novih 100 odstotkov in veči Zlasti mesarji so planili na žepe konsu-mentov kakor lačni volkovi. Prebivalstvo se je skrajno razburilo. Župan Heinzl je sklical sejo aprovizacijskega odbora, ki je sklenil dvoje: 1. izdal je na producente in prodajalce proglas, v katerem jih poziva k poštenemu postopanju in preti s ponovno uvedbo maksimalnih cen; 2. je poslal na vlado deputacijo, ki je zahtevala, naj se uveljavljenje protidraginjskega zakona odgodi, ker sedaj niso dani pogoji zanj, in ukrenejo naj se odredbe za neposredno pobijanje draginje. Sklepa nista ravno učinkovita, saj se obračata na do- šen odpor, ki se javlja med prebivalstvom! Tu nobeni proglasi nič ne pomagajo, tu je treba sprošnega odpora vsega prebivalstva, tudi v Ljubljani! SHOD STROKOVNIH ORGANIZACIJ PROTI DRAGINJI. Ljubljana, 19. febr. 1922. Danes dopoldne se je vršil v nabito polni dvorani hotela »Union« velik protestni shod proti draginji, ki ga je sklical akcijski odbor 22 koaliranih strokovnih organizacij. Shod je trajal nad 3 ure, je bil zelo buren in viharen ter je pokazal, kako velika nasprotja vladajo med posameznimi strokovnimi organizacijami tudi glede reševanja gospodarskih vprašanj. O shodu samem prinašamo sledeče poročilo: Točno ob desetih otvori shod invalid Meznarič s kratkim pozdravom, poziva k miru in redu ter poda besedo bivšemu poslancu SPJ, Zvonimira Beraotu. Govornik podaja stvarne pripombe k posameznim točkam resolucije, ki govori: 1. Višina plač naj se produktivnim slojem določa po vrednosti blaga, da se tako onemogoči neprestano avtomatično manjšanje plačil. 2. Uvoz in izvoz se mora kontrolirati po strokovnjakih, kontrola mora biti javna, ker dejstvo je, da izvozničarstvo in uvoz-ničarstvo predvsem ubija našo valuto. 3. V računu naj se čimprej doseže ravnotežje po davkih na vojne dobičke in po progresivnem obdavčenju dohodkov. 4. Armada naj se nemudoma zniža na najmanjše število. 5. Državna naročila naj se dado domačim podjetjem, kolonizirajo naj se neproduktivni kraji. 6. Delovno ljudstvo zavrača vse dosedanje protidraginjske ukrepe, ki so samo prevara za ljudstvo. Zlo naj se zagrabi v korenini. 7. Za vpokojenee, drž. uradnike in za vse sloje, ki so navezani na stalne plače, naj vlada takoj izplača povišane dnevnice. Govornik prečita nato še večje število resolucij posameznih strokovnih društev, ki jih je akcijski odbor sprejel za svoje.. G. Rostam govori v imenu društva javnih nameščencev in izjavi, da je takozvani Reisnerjev zakon o povišanju uradniških plač od 1. jan. 1922 dalje danes zelo nezadosten ,ali pa za nič in da se ne bo uveljavil najbrže nikoli. Redukcija uradništva napreduje in bo napredovala počasi, parlament pa ne bo še sklepal o proračunu, marveč le o dvanajstinah in to tako dolgo, da bo uradništvo samo razpadlo — na dvanajstinke. (Smeh.) Zahteva, da vlada takoj izplača povišanje dra-ginjskih doklad in da se v sporazumu z uradništvom nemudoma sprejme službena pragmatika ter se v ostalem pridružuje resoluciji odbora. G. Str« bi Franc govori v imenu zasebnih nameščencev in z zadovoljstvom pozdravlja skupen nastop vseh strokovnih organizacij, v katerem vidi tudi zajamčen uspeh. Nato podeli predsednik besedo zastopniku JSZ, Franc Beltramu. Pri njegovih prvih besedah se nar. socialisti in so- tirate?!® tafnnst. 34 Povesi iz irske zgodovine. Prevci M. R. (Konec.) Pater Fiiz-Roy je mislil, da ne sme zamuditi ugodne priložnosti. Neko jutro je sedel lord v krasno opremljeni obednici in kadil. Bil je izredno dobre volje. Včeraj je namreč imel v mestu shod, kjer je govoril o bodočih razmerah v državi; odobravanje je bilo splošno. Že je sanjal o svojem sedežu v parlamentu. Sedaj mu je pa javil sluga, da bi župnik iz vasi rad ž njim govoril. »Ah, gotovo ima kakšno prošnjo glede revežev; to je priložnost, pridobiti si prijatelja,« »Prosim,« je odgovoril prijazno. »Prinesi steklenico dobrega, John!« Sluga se je poklonil. Takcj nato je vstopil pater Fitz-Roy in z njim tudi otroci. Bili so preprosto, a snažno oblečeni. Župnik jim ni povedal da gredo k očetu, pa starejši deček ga je takoj spoznal. Z velikimi očmi je gledal na lorda in lep obrazek mu je postal bled. Lord pa ni spoznal svojih lastnih otrok. Pii župnikovem vstopu je vstal in mu šel nasproti. Prijazno mu je podal desnico in spregovoril: »Veseli me, gospod žup- bro voljo povzročiteljev novi draginje — 1 nik, da me obiščete. Veliko sem slišal o vlade in oderuhov. Bo že več zalegel splo- ; Vaši dobrosrčnosti in častitem ,Vam,« Duhovnik se mu je samo poklonil in smatra! lordovo prijaznost kot puhlo frazo. »Razen tega,« je nadaljeval lord, »je Hugo Peadock izvršil nad Vašo hišo velika hudodelstva, in obžalujem, da sem mu toliko zaupal. Zalo Vam izražam svoje Erisrčno sožalje, da Vam je prizadjal toli-o gorja.« »Hudodelec je svoje življenje obžaHo-valoval,« je odgovoril župnik počasi, »in najbolj sem tega vesel, da se je še pred smrtjo spokoril.« »Vi ste plemeniti,« mu je odgovoril iord, in resnično zaslužite višje mesto, kakor Vam ga more dati borna vas, in srečen bom, če Vam bom mogel kaj pomagati. »Kennygal je moja domovina n je ne bi nikdar rad zapustil,« »Tako, tako, da, da, razumem,« je odgovoril Anglež in duhovnikova mirnost ga je spravila nekoliko v zadrego. »Prosim, sedite, častiti!« Sedla sta. »Gotovo imate kakšno željo, mogoče za te ljubke otročičke, Zagotavljam Vas vnaprej, da mi bo v veliko veselje, pomagati Vam kolikor morem.« »Hvala Vam,« je odgovoril duhovnik »V resnici sem prišel sem zaradi teh malih, ki jih dobrotljivosti Vaše Visokost prav posebno priporočam. Sirote so.« »Sirote, oh, ubogi otroci! Očeta le . cialni demokratje krog predsedstva in krog poročevalske mize zasmehljivo muzajo, ees, da dobro vedo, kaj bo povedal ta >klerikalec«. — Govornik izjavi, da so vse organizacije JSZ za nadaljevanje skupnega nastopa vseh strokovnih organizacij. Poživlja, da pusti delavno ljudstvo v boju za gospodarski obstoj svoja različna verska, politična in kulturna prepričanja na .stran, da se med sabo spoštuje in dela sporazumno za skupno dobro. Povdarja, da je velika krivda draginje v premajhni produkciji in v neurejenem konsumu, zato bo treba splošno brigati se za zadružništvo. Izreče se za progresivno oddajo premoženja, xa progresivni davek na dohodke, vojnim dobičkarjem pa se mora odvzeti vse premoženje, ki so si ga prilastili od leta 1914 na krivičen način, ta denar pa naj m porabi na eni strani za kolonizacijo neproduktivne zemlje, na drugi srtrani p<< m pospeševanje domače industrije in male obrti. Pojavili so se pri nar. socialistih in soc. demokratih glasovi proti Beltramu. Frana Beltram je pa kljub temu žel na koncu burno odobravanje. Korošec Blaž je govori! zelo temperamentno v imenu koaliranih železničarjev, popisal korupcijo železniške uprave, izjavil, da. železničarji ne prevzemajo nobene odgovornosti za bližajočo se katastrofo v prometu in je pozval prisotne, naj ločijo politiko od gospodarstva ter naj korakajo složno proti brezvestnim izkoriščevalcem 'človeške družbe. Glavni vzrok padanja naše valute je dejstvo, da vlada pregleduje vrednost izvožene robe samo v vrednosti našega dinarja po podatkih izvOzničarjev, kako visoko je bilo to blago prodano drug-§e, pa ne ve nihče, za uvoženo blago pa ve cene samo v tujih valutah, kako se je pa to blago prodajalo pri nas, pa ne ve živ 'krst. Prišel bo čas, ko poiščemo krivce teh naših neznosnih razmer; in preden lakote §n gladu poginemo, bomo obračunali temeljito % njimi. (Buren aplavz.) Svetek Prane je govoril v imenu soc. iJem. strok, komisije. Začel je razvijati teoretična vprašanja o draginji in o vzrokih draginje v smislu, kot je to storil že predgovornik Bemoi in drugi. (Medklici; Saj smo že slišali! Vsaka baba ve to! Povejte kaj o draginji! — Narodni socialisti zagotavljajo, da imajo Svetka komunisti v »želodcu« in da ga ne puste govoriti. — Predsednik zvoni in ponovno poziva k miru. Oglašajo se ženske. Hrup narašča. Govornik vztraja, a ima nesrečo: ne more rje končati, ne prijeti r,a pravi ročaj. Po cetrfr-iiruem borenju s samim seboj in % motilci JVjegovih izvajanj se umakne. Ko sede ne #voj prostor, izjavlja svoji okolici, da bi irlan.es moral biti on reditelj., ker potem bi Se znesli tistih par komunistov, Id so pri* sli shod razbijat, ir, dvorane ven. V imenu nar. soc. Zvese govori g. jlii-ivan. Pozdravlja koalicijo, nastopi zoper popivanje, zahteva kontrolo plač, obljubuje obračun oderuhom in hoče s tovarnarjem Pollakom in njegovim svetovnim nazorom neupravičeno in nerodno polemizirati proti Beltramu, kar se mu pa ne posreči. i Predsednik prečita nato dopis grafičnih delavcev, ki se vzame z veseljem na tsnanje. Ga. Poloatea Javanova nastopi nato & enojim govorom na naslov gospodinj. Izvaja, da bi bilo treba premožnejšim rodbinam prepovedati nakup luksuznega blaga. ŽAko vlada ne bo ugodila našim željam, se-Stimo po samopomoči. Nato dobi besedo burno pozdravljen ttelezničar Makuc, ki izvaja v velikem zanosu: Danes smo culi resolucije in govore proti draginji. Toda ne eden govornikov nj ,*adel bistva, ni zadel žeblja na glavo. Jaz danes samo ugotovim, da je zrastla draginja za 80 odstotkov vse od tedaj, kar imamo v naši državi aakon ss* »ašeifo drza- enater so zgubili?« »Da in ne, kakor se vzame. Ali Vaša Visokost ničesar ne najde na teh malih, kar bi Vas spominjajo preteklosti?« Lord je osupnil in vprašujoče gledal fctroke. »Papa!« je rekla starejša deklica ter godala očetu roko, med tem, ko ga ie starejši deček skoro sovražno pogledovat. Lord je prebledel. ;i »Jaz, jaz „ , hočete reči. da . . .* ' se anaštf voditelji sao. demokrata v, uarod-nili ' locialistov in zvene j«gosk>v, železničarjev, katere Oa podpirala tndi zastopnik trgovskih nastavljen-cev in predsednik društva vojnih invalidov ter „•« mi očitali, da sem VffSil disciplino v sakcijs&effl odboru, ker sem predlagal na sfcodu dodatek M -že prej sporannuno sklenjeni resoluciji. Kor na noben tmeia nečem, d3 bi s* v tsku-pen ia eno>eo nastop združenih organizacij je-neelo- 'kakrSnokoii nesporavimljenie, ki bi moglo 'ims/ati ali rušiti dosežen sporazum in solidarnost, pojasnujem * Mžlednjem vso zadevo, da bo p- tu Slaastvo vseb organizacij kakor tudi vsa javnost lahko presojala, kdo krši disciplino v skupnem boju proti draginji. Pri sestavi resolucije v petek jrtreBer dne 17. februarju v mpruvni dvorani v rotovžu sem predlagal k toSki o izvozu in uvor.u, noj se doda še sledečo: Prš u>Tor-u In uvoza 'naj nimajo veletrgovine in banke nikakih predpravic, temveč naj imajo prednost producenti in konsutnenti. odnosno njih zadruge in svevse. Kavnotako sem predlagal pri težki o oddaji premoženja dodatek k resoluciji v tistem smislu kakor je bil sprejet včeraj na bfcodu, namreč, da se naj odvzame vojnim dobičkarjem vea volni dobiček, ki so Ki g*, pridobili a zlorabljanjem bednega položaja in pomanjkanju. Upam, da bo vsak razsoden človek lahka trenutka sem popolnoma mešan. Župnik je vstal. •>Dajte gospodu roko, otročji« je rekel m malčke potisnil pred Inrda, Toda otroci so se ga bali in starejši deček je obstal za župnikovim stolom in motri! očeta s srdom v srcu. Lord je to opazil in milo se mu je storilo. Podal je roko trem otrokom in jim mehko in očetovsko govoril: »Ostanite pridni, otroci, in vedno ubogajte gospoda župnika, ki Va,s ima tako rad!« Pater Fitz-Roy je odšel s svoumi varovanci, lord se je po vrgel v naslonjač in težko sopel. - Ko je prišel župnik drugega dne zopet k njemu, ga je našel zelo razburjenega. Ravnokar je dobil pismo in ga molče podal župniku: »Lord Gnldsmi'.h, nikdar Ti ne hn dmo, Irsko v parlamentu zastopati! Spomni se na Msrv O Flahertv, katero si uniči! in pahnil v uboštvo. Fenir.* »Kaj pa Vi reč»te k temu, gospod župnik?« »Ja z najstrožje obsojam zločinsko delovanje te družbe,* je odgovoril župnik Fitz-Roy, »zagotavljam Vam pa tudi, da v moji fari ni nobenega JakSnega človeka. Vse poznam dobro in tukaj se Vam ne zgodi nič«* nvidel, d a ata oba navedena podatka naperjena proti, verižniboui in'vojnim dobičkarjem, Tndi vsi gospodje, ki so resolucijo sestavljali, so uvideli noaiec in važnost predlaganega bese-dila. Posebno trg. nastavljen^ev je Uil^oj piotestirai. iies da ta jo naperjena ost proti trgovini, v čemur to ga tovariši in gg. od nar, soc,, f-oc, dom. in :/Zvezarjev-: tako po-ipu-pii, da je po daljši in precej burni d^ah' moj predlog propadel. Kato sem v?uavaoce opozoril in jih zagotovi!, da. bom vso stvar o primerni prljV.i javno pbravnaval, ker .-era prepričan, da so stavljeni predlogi . splosns in pravična ljudska zahteva in nujno potrebni, ce hočemo količkaj resnosti pokazali v boju proti dragulji- To sera tudi storil v nedeljo na shodu. V kolikor sem mogel soditi po pnfrie«/an|a ui odobravanju zborovalcev, je splošna «afefeva ljqdstva, da se mora enkrat začeti resen, smotien tu -brezobziren boj'proti vsem vojnim dobičlravjem in ve-rižaikom. Zato sem sc Strti! dolžnega, da predlagam, na shodu še'tozadavni dodatek k resoluciji. Da som s tom'krčil tisto disciplino, ki jo od mene terjajo sordaldemokratični, narodnožociali-slični iu zvezarski. voditelji, to priznavam. Vprašani, pa: Ali res mislite, gospodje, godrugl in prijatelji," da me'je poslala Prometna zveza .in Jugoslovanska strokovna' zveza kot zastopnika v koalicijo in akcijski odbur .zate, da se bom kar tako' lepo Vam pokoril v Ne, prijatelji! Dolžnost do organizacije iu celokupnega delavstva mo v vesti veže, da delam in nastopam tako, kot to zahtevajo koristi železničarjev in članstva združeuih orgnui^ai-ij, pa bilo to komu po volji ali ue. V informacijo javnosti iu članstvu vseli organizacij povem, da po izjavi predsednika škoda g. Meznariča in nar. socialistov se resolucija v oni obliki, kot je biža sprejeta na shodu, ne bo predložila vladi, nego se bo Sele menda v sredo zvelior iia seji akcijskega odbora uasiovo redigirais. . Kakor se %ddi, imajo rerižniki iu vojui do-bičlcarji, ki so danes v naši državi tisti element, ki je vse današnje polomije in draginje kriv, najboljšo oporo iu zaščite v nekaterih socialdemokrat 16-iiils, naroduosotialističnijb in zvezarskib voditeljih. Toliko se mi je zdelo potrebno povedati, da vsakdo lahko razvidi, ali sem s svojim postopanjem kršil disciplino ali pa sera -pokazal,- kdo so izdajalci delavskih is ljudskih koristi Fr. Beltram. Zegrob, '20. febr. (Isv.) Pesta 4130, BerKa 130, Italija 15.20, London 1350, dolarji 304.50, Pariz 27.30, Praga 585.50 (denarij, blago 586, Dunaj (denar) 5.05, blago 5.10, Zunck 60.3ft. Ziirich, 20. febr. (Izv.) Budimpešta 0,77, Berlin 2.45. Holandsko 193.90, New-york 513,.London 22.45, Pariz 46.10, Italija, 25.40. Praga 9.70, Zagreb 1.65, Varšava 0.14, Dunaj 0,14, avstr, krone 0.08. Dana? 20, febr. (!zv.) Na današnji pred- ; bom- notira deviza Zagreb 19.77, ffoliflčni dogodki -f Posov.ua demislja Bouomijeve vlade, Po prvem odstopu Bonomijeve vlade v Rimu so sesepal? to! poizkusi v poštev prihajajočih politikov, sestaviti novo vlado, iu že so se množili glasovi o razpustu zbornice in o razpisu novih volitev v Italiji. Na-krat pa ja kralj poklical k sebi Bonomija in mu izjavil, da demisije njegovega kabineta ne sprejme, da naj Sonorni znova stopi pred zbornico in zahteva od nje novo zaupnico. Sklenjeno — storjeno, "a takoj je bilo jasno, da se Bonomi ne bo držal. Obnovljena Bonornijeva vlada je poslala zbornici star delovni program, tretji dan pa je dobila pri razpravi o vladni politiki Bono-mijeva vlada — velikansko nezaupnico, s katero bi morala računati tudi krona. Vsi znaki kažejo, da se Italija bliža hitrih korakov novim volitvam nasproti, ki naj razčistijo notraoje-poliiiŽm položaj. —- Toza- . »Pa jaz 'sc vseeno ne počutim dovoli varnega,;; jc odgovoril Anglež vznemirjen. »Tukaj jc nekaj za Vas in VaSc varo- vance!-i Podal je župniku neko pisanje, V t*nj je stalo, da prepušča vse svoje posestvo v Kennvgalu svojim otrokom io sicer pod tem pogojem, da nikdar ne nodjo njegovega imena, in, da župnik prevzame njih-no nadaljno odgojo. Pravico do dohodkov imajo otroci. Odobriti je dal to rismo na sodniji in jta potrdil s svojim pečatom. Pater Fitz-Roy \sc bil srečen, srečen za svoje male, »To •« vec, kakor sem pričakoval,« je rekel ginjen. »Bog Vas blagoslovi za to velik odušje.« Lord mu jc podal roko, "Bodite zdravi, gospod župnik,^ je odgovoril ginjen, »težko, da bi se že ke-daj videl®. Ohranite tne v blagem spominu in molit«1 za. me. Imam temno preteklost in tudi — prihodnost! * Še istega dne je odpotoval, a v London ni dospel. Še preden jc zapustil irska tla, je postal, žrtev maščevanja Feaireev. In ko je prišla jesen in z njo novem-berski vetrovi v deželo, ko je že odpadel list za listom z dreves, so nesli mater Bell in Meggy k zadnjemu počitku, Umrli sta obe isti dan. devno poročilo iz Rima se glasi: Na petko vi seji parlamenta, ki je razpravljal o pro-gramu obnovljene Bonomijeve vlade, le predlag.-d demokrat Casertano vladi nezaupnico. Pri glasovanju je dobil Casertanov predlog 385 glasov, za zaupnico pa je gl&' sovaio le 107 poslancev. Bonomi je takoj izvajal konsekvence in je naznanil defflJ* sijo kabineta obema zbornicama, 4- Češkoslovaška dobi posojilo. Df* Beneš je izjavil v nekem razgovoru, da je Češko-Siovaški zajamčeno 5 milijonov ft®" tov angleškega posojila. 3)nevnl dogodki — '2. številka Godalne Misli< se Je razposlale' v* soboto, 18. i. m. vsem, ki so s® nanjo izrecno naročili ali pa naročnino poravna :i ter nekaterim takim, o katerih mislimo, da se bodo vsaj tekom tega mese* ca se nanjo naročili, bodisi da nam to B*' znanijo bodisi da pošljejo naročnino v celoti ali pa deloma. Če pa še kdo, ki je bil 1. številko, druge pa ne, žsli list dalj® prejemati, naj nam to takoj sporoči, ker bodo sicer izvodi pošli. Tretja številka se bo splok poslala izključno le naročnik®®* — Tržič. Včeraj se je vršil shod JuS* strokovne zveze, na katerem sta govoru8 tov. Komlanee in Sušnik. Udeležba je bi® kljub slabemu vremenu obilna. Istočasne so zborovali soc. demokratje, ki so se * vso silo vrgli na Tržič, da zlovijo delavce v •■•svojo vlado lojalno podpirajočo« 01»a' nizacijo. Soc. ker kapitalist bo 25 odstotkov raje p*? koračil, kot pa kaj odnehal. — Sicer Pf ima JDS vlado in izvozničarstvo v rok® ” — Kaj, ko bi udarila tam enkrat °dločfl®‘ Tudi to se seveda ne bo zgodilo, ker P® tem bi : Jutro; nehalo — izhajati. ^ GENOVSKA KONFERENCA SB OD' ^®di. is London, 20. febr. (Izv.) Listi pišejo« ^ bo prva posledica padca italijanske_v® ^ odgoditev genovske konference. L®*1 -nadalje mnenja, da naj bi o program® novske konference razpravljala najpr h Zvez n narodov, na kar bi se šele dol® čas. ^ d Rokodelski dom. Danes zvečer Pr®' dava msgr. V. Steska o francoski revoluciji. Predavanje se bo pojasnjevalo s sK optičnimi slikami. ^ .. . d »Prosveta frančiškanske župnij® priredi jutri v torek dne 21, februar® običajno predavanje. Predaval bo g- Pl'°' J. Mlakar. K obilni udeležbi vljudno vat* odbor. Izdaja konzorcij »Novega časa«. Uredili^ ia od^ovorci urednik fraoc KreiaSSa*' "fiska •tu^oelovoaska tluUaro« v