LETO lil.
' j. ,	,-vv
it. 88. rtSMrtoSl n(n «it. !l.
t ~
Mf,X. LjfeuPUS
mm®!®, L jaiuarija imu
1^78867
PiMnezna Iteflika 20 žeat.
Naročnin«: italijanska kraljevina : Celo leto Lir 10.— — Pol leta Lir 5.—	- Tri mesece Lir 2.50
En mesec Lir L —
Oaiasi: Oglasi na drugi strani Lir L-za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
Pogled v pretilost,
No, mi smo povedali več krat odkrito našo misel. Naro-
Misel terorizati ljudstvo edino j nadaljujejo v svojo korist pod z jednim evangelijem se nam | najlepšim plaščem narodnosti, j zdi absurdna, kakor se že da-Dve leti je poteklo, odkar 5 nes marsikomu zdi politika smo prišli pod nov režim in ; sedanjih slovenskih političnih dve leti »poteče ravnokar, od- ‘ voditeljev naravnost nasilna in kar obstoja »Goriški Slovenec«, j v popolnem protislovju s svo-erninenten politi' ni in kulturen j bodo.
pojav v dobi največie duševne j . V politiki išče vsak svoje in-Poparjenpsti Slovencev v Juli- j terese, ki morajo bitii zraženi v jski Benečiji.	j družabnem redu. Ako hoče pri
Ime! je smolo, da se ni znal • tem priti vsak do svojih koristi,.] pretirana in odveč, i.u! i nas srečno predstaviti, kar so mu mora biti isti pred vsem pra-' tišče v enomer kijubu tej iepi sovražniki do zadnjega očitali, j vično vrejen. Sedaj pa pomi- i politiki, ki ne rešuje ne gospo-a priznati mu je' brez vsakega | slite i;ud,e božji, je-li morete j darskega, ne šolskega, ne jezi--pridržka, da je edini času od- ] priti vsi na svoj račun z golo kovnega, ne družabnega vpra-govarjoei list, \ je tudi čašu-j jugoslovansko mislijo v.politiki ] Sanja sploh, primerno razvijal svo program, j Julijske. Benečije? Nikakor ne, j Mi pa hočemo tjekaj in so-
v Dublin* zborujočega irskega j žila deželo v samostojno repu-pariamerm.	• biii-O. Irci se pokore od Angležev
V severovzhodnem kotu Irsko, j seveda nepriznanemu irskem
s® je namreč razvila naselbina
dni smo pač vsi Slovenci, ni- f nekdanjih angleških in škotskih hče ne zaničuje svojega naro*--j kolonistov v najobljudenejšo, da, ampak vsak, 'četudi je | obrtno Ai. bogato pokrajino z
najhujši socijalist, vč, da pripada tudi narodu. Radi tega se nam zdi politika narodnjakov v današnjih časih nekako
Nasprotnikov ali bolje so-

Irski boji za osvoboditev
Že več mesecev polnijo vesti iz Irske svet s strahom in trepetom. Vsak dan razpošilja londonski brzojav vesti o umorih, požigih in porušenju „vasi in mest na irskem otoku.
V zadnjem času sc je raztegnilo vojno pozorišče tudi na Anglijo samo. V 'Liverpoln se je požgalo skladišča in tovarne. \ s vrbo obrambe Llojd Geor-gesova in Bonar Lawakega sedeža v Londonu se je moralo vzpostaviti pravcate barikade. Sti-a-
irski narod se je z vspehom zo-perstavljal mogočni angleški vladavini! Ne trdoba ne miloba ni ganila Ircev, ne dolgotrajna in kruta, stoletja trajajoča VniSevalna vojna, ne mila, liberalna d oba ši r o ko p o lezn i 11 agrarnih reform zadnjih dveh desetletij prešlega stoletja, s katero so ze Ircem zopet vrnila ukradena zemljišča, so zamogla vdušiti irsko lirepenenje po svobodi in neodvisnosti. Vedno na novo je vsplaintevala nikdar ugasla iskra
sno sliko, ki jo nam nudi Irska, j irsko'revolucijo, koje cilj je vpo ni navaden odsev upora, marveč i stavitev ..zelene republike1', 'Ir-
pač pa pride na svoj račun s j delovati pri reševanju vražnikov mu ni manjkalo, to politiko, oni ki jo neumorno j nejših problemov. Moramo povdarjati, da imamo okolu sebe le sovražnike in ne nasprotnike, Kajti samo ob sebi se umeje, da nasprotnik nasprotnika ocenia, a sovražnik je, kdor ga ho e zbrisati [z življenja. In to pot je ubralo ■ jugoslovensko časopisje Julijske Benečije takoj, ko e spoznalo resnost lista, pot smrtnega sovraštva in ne nasprotja.
S tem se eti no kvalificirajo naši sovražniki, kajti da smo v nasprotju s čustvovanjem .pretežne ve i e našega naroda tega smo se pa vedno in pov-s°d zavedali ter nismo nikdar tajili, toda naš cilj je*bil vzbuditi narodno mrtvi nost in dati easu primerno orientaci o.
3 Pred nami je stala jasna bodočnost in uvidevali smo tako globoko resnost novega položaja, da si nismo mogli kaj, bi ne izustili svarilnega glasu na Slovence Julijske Bene čj; g.
V	tem je obstojalo vse »izdajstvo«, katero mora izgledati danes vsakemu razumnemu človeku kot največje cioveko in Rodoljub e.
Nadejamo se, da se je to Prepričanje že davno vtrdiio dreči našimi prijatelji in čitatelj.
* a ne le iz čitanja našega lista,
*e. boij so morali dogodki sadri prepričati ljudstvo, da se di šlo za nikako protinarodno,
Propagando, marveč za obra-drbo državljans ih pravic pod dovim režimom.
V	tem s misiu je bil vseskozi vrejevan naš list In-da ni po-^gnil za seboj množice, ni drorda krivo dejstvo, da ni za-
navaž-
volikim pristaniščem in ladjedelnico kot središčem cele Irske. Prebivalci te pokraijne, ki se nazivlje Ulster, so se čutili: vedno Angleže in potomce gospodujočega naroda, ki si j-e. Irce podvrgel in prinesel temu vbogemu in nezavednemu na-: rodu kulturo in blagostanje. Že misel, da bi zamegli priti pod vlado tega zaničevanega in omalovaževanega -naroda, jih je spodbujala k oboroženemu odporu, ki ga je netila še 'posebno verska razlika med Angleži in Irci. Bali sp se posebno, da
narodnemu predstavništvu m po njem imenovanim vladnim organom. Ti pobirajo davke, ki so se stekali poprej v anglešk* blagajne, vzdržuj* lastno policijo in sodne oblasti. Tej vladi so podrejene Vs deželne in občinske uprave in skoro vsa šolstvo. Angleška vlada je na Irskem dejanski brez vsak« moči. Homerule iz leta 1914 bi bil najbrž zamogel potolažiti vsaj večino Ircev, ako bi ga bila angleška vlada v resnici uveljavila. Toda na odporu an-giežkega gospodujočega živelja, ki je spodbudil ulstersko pokrajino k odporu, se je popolnoma razbil.
Druga oblika „homerula", ki
prave državljanske vojne. Grozodejstva, o kojih se dnevno poroča, niso nio drugega kakor vsakdanja vojna poročila pravcate vojne med dvema rednima armadama: med 170.000 mož broječo vladno armado in 300.000 mož broječo armado prostovoljcev irske republike. Med Anglijo in Irsko obstoja dejansko vojno stanje, ki je je irski narodni zastop slovesno in javno proglasil in ki ne more drugače prenehati kakor edino z mirovnimi pogajanji. Kako bode torej ta državljanska vojna na Angleškem končala, bi bilo danes vsekakor še prezgodaj prerokovati.
Sedem sto let se bojuje Anglija za svojo nadvlado nad Irsko. Sedemkrat je poskusila Anglija z vsemi svojimi silami Irsko podvreči. Svoje najboljše vojake, svoje nahrabrejše sinove
slopa;
vecine mase, marveč gonja, ki	J	1
ske kotUvobodue suverene države.
Od leta 1800,'to je od takrat, odkar je dobila Irska tudi svoje zastopstvo v angleškem parlamentu, se bojuje za svoj „homo-rule“, to je za samostojno,- neodvisno upravo. V ta boj za „homerule" se je zavil boj irskih. najemnikov proti angleškim gospodarjem, boj katoličanstva, proti uvoženemu protestantizmu, boj irskega načljonalizma proti angleškemu nacijonalizmu in lavno v isti meri, kakor je bil vsled agrarne revolucije, ki je vrnila najemnikom njihovo nekdanjo zemljiško last, dru-ž a, bi i.o -go spo da rs k i element potisnjen v ozadje, je pričel siliti na dan nacijonahu in religijozni element.	,
se razvijeta „hovnemle", (dobe- j je bila pred kratkim sprejeta v sodno prestavljeno.:: „domača | angleški zbornici in ki deli Ir-\Icitlct ) \ nekcik ..lionierule'” to j sko v dvci okrajci z Idstniirii jo „rimsko“ ali „katoliško vla- j parlamenti v Dublinu in Belfa-dou. Radi tega se ježe leta 19! 2'j stu in postavljana čelo irske pokraijna Ulster javno priprav- j uprave poseben' „svet za Irsko14 hala na državljansko vojno, ^za j se zdi Ircem nesprejemljia. Tudi katero J30 se. ppselmcTnavdusm -j nočejo Irci danes nič več slišati \a.li ^ Unijonisti (centralisti) in j o „domači vladi11, ampak zahte-seveda militaristi. Lastniki, ki | vajo popolno neodvisnost in sa-so bili odposlani z redno vojsko I mostojnost tako'da lahko kot v Irsko, aa preprečijo državlj- j svobodna republika vredp svoje a usko vojsko, so očitno jzjavln,. \ bodoče, odnosa j e naspram An-da se proti ulsterskemu prebi- ] gliji. Angleška delavska stranka valstvu ne -bodo bojevali.	j se je proglasila solidarno z voj-
Državljanska Vojska je 'bila [ ujočo še Irsko iu zahteva od preprečena z izbruhom svetovne j vlade, da odpokliče svoje čete, vojna, kajti Angleži so spoznali. I prepusti Odgovornost za mir in da bi bilo abotno v takih oko- ; red krajevnim občinskim obla-liščinah vzdrževati doma držav- j stini, prizna po nropovčuem si-Ijansko • vojno. 8 posebnim za- j stemu izvoljeno narodno preu-konom se je odložilo uve’jav-.| stavništvo, sploh z eno besedo, ljuje home rulskega zakona do ! da pri pozna Ireem v polnem normalnih razmer.	. ! obsegu vse, one pravice in svo-
Naravno pa je, da šo mislili [	kt so-jih deležni angleški
irski revoliicijonarci, da je prišel j damin! j on n •-ravno pravi čas, da: se izrabi j -irslu boj za svobodo, ki nima zadrego Angležev. V svetovni j na žilavosti in žrtvah skoro križi naj bi še izvoieva! tudi 1 Pain ' zgodovini, je svarilno in odločilen boj med Angleži in i °Pasn0 bodočnost naznanjajoč« Irci. Da Angleži mso resno mi- j ^nšpienje. Potek irskega boja za slili s hmnerulom, je najboliši j °syobojenje . zasluži vsled tega dokaz dejstvo, d» eo je isti ] naJve^je politične pozornosti za Llojd George, ki je uzakonil j- angleško zgodovino, h omenilo, že leta 1915 žd užil j z unijonisti, irskimi smrtnimi i sovražniki. 10' tisoč Ircev- pro- j sto volj cev- je stalo pod orožjem-. 1 Revolucij, mam o gibanje je de- j želo razvnelo. Priložnost je bila I ugodna in orožje na razpokigo. j
—OrO-
Sivanr^den položaj
v Julijski Benečiji.
Konečno je prišlo do tega.
TTomprnle ie nosf-il nohi tmma Na velikoBob™ p n ml al jak leta j da se nahajamo zopet v vojne-Home,u!e je posul polagoma 191c jo i7j>nl.hni|a v.,r(>1:: ;:s v hnu	Pd&iklvati js bilo,
....	!. .	.......	!	•	' i	"	,,	,	•	....	’
narodna potreba, ki so mora
Se je vprizorila na tihem proti
njemu.
No, mi vstrajanio dale, saj-v.erno, da življenje je boj in sbe nimamo dati listu ve j ega ^zmana, dokler nimamo abso-utne gotovosti, da slovensko Prebivalstvo odobruje na e po-stopan;e.
Spoznanje prihaja počasi, toda prihaja gotovo. Že na pi
irski narod in mu vsilila angleški red, Šege in navade. Skoraj vsa zasebna posestva so angleški zmagovalci polagoma spraviti na se in spremenili nekdanje domorodne lastnike v hlapce in najemnike ah pa jih pognali v močvirnate in blatne pokrajine.
Toda vsi angleški napori so se razbili. Irska so ni vp ogni la. In pomisliti j®, da je Anglija v
-a pnnaja gotovo. ^ na p.-, kj.atkem čagu tala skOT0 aren u našega ugosiovenske . spodariea vs svata> kcr'je tlska zapazi lahko velikan- | zasedla pol Afrike in veču del prp, spremembo in kaj bo Se : Azije, ker ga ni kotička na Vj..°'	1 zemlji, kamor ne bi se bil vg
Mi mu nikakor ne privoščimo ' A ’ ' "
k':§ina,- kakor oni nam, ker ^'slirno, da je bolje, da Ijud-tvo primerja in časnikarji na-Pen.iajo vse svoje moči, da redočajo ljudstvu pravi polo-'aJ in izhod iz položaja.
n jezdil Anglež. Danes poveljuje angleški imperijalizem t«č 'kot 400 »liljonom podanikov, ki so v pravem pomenu besade podaniki, .ker jih Anglež n« pri poznava kot sebi enakovredn« biiž-
vresničiti. Poskusilo se je vžo leta 1886, ponovil se jo poskus leta 1896, a konečno, ko je prišla leta 1906 v angleški zbornici do zmage liberalna stranka, je dozorelo tudi prepričanje, da je treba irski zahtevi ugoditi. Toda poteklo je zopet osem let, predno ie postal „homerule" zakon. To so
Dublinu. Nek- proglas je objav- ; da 'po rapallski pogodbi, katero
Ijav, da j o ustanovljena irska j sta vzeli' za resno Italija in Ju-' republika.	,	] goslavija, mora dozoreti tudi
Na zasedenem vladnem - pos- : reška afera, lop ju v Dublinu je vihrala ze- j. Akcije fašistov so naznanjale lena zastava. Osem dni je trajal i vihar, s katerim se ima zaklju-srdit boj z angleško vojsko, ki ; čiti zgodovina te vojne za Ita-je ss strojnicami in topovi vdu-4 Ui° in Jugoslavijo, sila vstajo. Člani vlade in vsak, :	Giotitti je prevzel odgovornost'
-nv[>vrj[ i w ^ ki je padel Angle žem oborožen rešiti reški vozel. Predznaki so
dosegli Irci iz lahko*’umljivih | I roke» Je	P° P}'* « bili Cavilijev govor, Cavilijev
razlogov se le v poletju 1914 I !iem s10u!1- k’-so mu osum- poziv na 1) Ammnzija naj pri-pred izbruhom svetovne vojne, j n6/11	^	vrzeoi v pozna m pan sko pogodbo, temu
1
.	...	,	j	ječo, tisk vdušen :	v Dublinu je	j sledeča blokada, proglas obse-
Vsak bi tedaj	misln,	da	J	vladal meč in Anglija je- spre-	' d n ega stanja in nenadno prema doseg.ii	za	Kar	so	se	po	V	menila takrat Irsko	v velikansko	nehanje stavke državnih name-
gamah ii^da	rmstaiie	sedaj	imr	vojaško garnizijo.	Vsakdo se	ščencev, katerim je to pot pre-
tudi še. spominja	nesrečnega	križala račune reška afera.
Sira Robert-a Casement, kije. Težko smo prenesli Piccolovo T1, obef9n kot i'3aV111 klivec	„uradno" informacijo, ki poziv-
irska vstaj«,	jja Italijane, da strnejo vse svoje
.	.	,, Od. takrat tli. na Irskem brez	vrste, češ, Slovenci se radujejo
Zs pri predložitvi tozadevnega-	]	odmora, revolucija, ki se je po-	nastalega položaja in bi znali zlo-
zakonskega nacrta leta	1912 je	f	slednje leto • spremenila v drža-	rabiti vsako politično konfuzijo.
., t	r , rjavilo 20 zastopnikovUlsterske 1 vljansko vojno. Irska stalna re- j Kako pridemo mi Slovenci
ujike. L® Hm m pol miijionski | pokrajine, da n® prizna nikdar 4 volucija j« že dejanski preobra- ' do tega, ko mo znanj za najroi-
v Veliki Britaniji. Toda prišlo je popolnoma drugače. Še !© s sprejetjem „homerula" se je otvorila prava kriza v irsksm .vprašanju.
r>
cOORlSKI SLOVENECi
roljubiiejSi navod, ne vemo. Mi obustavi nepotrebno prelivanje revolucijonaren element !y Zdi krvi iu poškodovan je mesta se nam, da sanjamo.	i vsled vojačkih operacij proti
Nobenega Slovenca ne bode j obrambnim' postojankam reskih
na ulico, pa naj se pojavi, kar hoče. Gotovo je da z reski mi legij o nar ji in fašisti se ne bode družil naj ognje vi te j ši narodnjak, o drugih pa ni niti govora.
Pa naj bo, saj vemo, daje bil vržen ta opočitek Italijanom in ne nam. Mi smo za mir in bodemo tudi vedno za sporazum, četudi ga zamoremo le korakoma doseči
Da pa je bila opravičena vladna bojazen, dokazujejo tržaški dogodki v aoboto in nedeljo, ko so rogovilili po tržaških ulicah fašisti in hoteli proglasiti Đ’ Annunzijevo republiko.
Redarstvene oblasti so morali nastopati s silo proti njim, od slovenske strani pa se je gotovo le obsojalo.počenjanje teh ljudi, od katerih nima Slovenec, vsaj sedaj ne, ničesar pričakovati.
V tem trenotku nimamo drugega kakor pomilovanje za sto-prav nepotrebne žrtve tanatiz-ma, ki bi si jih lahko jeden in drugi prihranil.
Toda ne pozabimo, da se nahajamo v obsednem stanju ; svalimo prebivalstvo pred vsakim izgredom, ki bi se znal krivo tolmačiti. Pokažimo, da smo značajni in da ni V naši krvi nobene zahrbtnosti
Predstavljamo si pa res težak položaj prebivalstva okoli in blizu Reke, kjer so so pričele vršiti pravcate vojaške operacije.
-ko-
legij onarje v.
Nekateri upajo še, da so D’Annuuzijo premisli in se stvar sredi pota mirno vredi.
Iz Trsta dohajajo poročila, da ; je tjekaj došlo že obilo ranjen- j cev, med njimi sta dva težko ] ranjena polkovnika, na kojih j okrevanju se obupuje. Po zad- j n jih vesteh je zaprosil bivši reški župan Gigante avdijenoo pri generalu Caviglia.
*
Kakor so glasijo zadnje vesti, da so se res razvila pogajanja med reškimi zastopniki v osebi starešine Gigantija in D’ Annun-cijanca Hosta-Venturi. General Caviglia ju je sprejel in pričela je diskusija kapitulacije.
Pogoji, katere objavlja italijansko časopisje, so za vlado res težko 'sprejemlijvi, toda klju-bu temu se razpravlja na podlagi, da roško zastopstvo pri-pozna rapallsko pogodbo.
Zdi se, da drugače Caviglia ne razpravlja. Ako jo vero jeti poročilom tržaških listov, so namerava tudi D’ Annunzijo vdati v vsodo in prepustiti vso odgovornost reškemn mestnemu starešinstvu. Dejstvo je, da so so med pogajanji obustavile vse sovražnosti.
Toda ako je verojeti tudi Giolittijavim izjavam, zavzema italijanska vlada pogumno stališče, da no odjenja, dokler ne doseže svojega cilja.
.Želeti bi bilo, da se bile Italija honorira podpisano in sankeijo-niramo rapallsko pogodbo.
cej zaropotati, da so dosegli potreben vtis na zbornico. Kijubu temu pa je ista odgodila razpravo državnega proračuna.	.j
Istodobno je vredno povdariti, j da vzdržuje tudi Anglija še vedno j zdatno armado pod orožjem in '' da angleška zbornica ni še zbri- ! sala nikakega vojnega kredita iz j državnega proračuna.
Versailski mir pomeni za te države trajni strah, kar bas ne obeta Evropi dobrih časov.
Operacije proti Reki so se bile torej pričele. General Caviglia je tesno obkolil mesto na suhem in na morju in na to pričel polagoma pomikati svoje Čete, se-stoječe iz karabinirjev in alpin-cev, proti predmestjam.
Regularne čete so zadele kmalu na odpor. Legijonarji so se vsled njihovega pičlega Števila umaknili popolnoma v me sto, kjer so pa pripravili najsrditejši odpor.
V	prvih spopadih je bilo precej mrtvih na obeh straneh in Številno ranjenih, jedno stotnijo alpincev pa so ce!6 zajeli legijonarji.
Pobegli parnik „Espero“ je boje oddal par strelov proti vladnemu brodovju, isto je odgovorilo napadu in poškodovalo parni stroj, vsled Česar je danunzi-jansko možtvo moralo ostaviti ladijo. Do daljnih sovražnostih na morju ni prišlo.
Pač pa je vladno brodovje vzelo pod ogenj nekatera središča legijonarjev v mestu. Oddanih je bilo par strelov tudi na poveljnikovo palačo. Granata debelega kalibra je razpočilu v bližini D’ Annunzija v trenotku. ko s« je isti pomenkoval s svojimi svetovalci glede vkrepov v težkem trenotku odločitve, in ga j* lahko ranila v glavo. Radi tega seje raznesla tendencijozna vest, da je D’ Annunzijo ilbif kar po ne odgovarja resnici.
V	prvem uradnem poročilu
se tudi omenja, da se je hotelo reško prebivalstvo upreti D’ Annunzijevi strahovladi, toda ( upor je bil v krvi vdušen.	j vplivati na zbornico in posebno :
Na sploh je posneti iz vseh | na socijaliste, ki so za to, da bi porečji, da postajajo boji vedno j 80 zgradil mir na podlagi odpu-srditejši, vsled česar se pojavlja 8-enja in pozabljenja vsega zla, med italijanskimi narodnjaškimi , ki se je storilo v tej vojni, krogi velika pobitost radi brato- j Xdi se namreč, da se je zbor-morno vojne.	1 niči zdelo obremenjenje državnega
General Caviglia je izdal j proračuna z vojaškimi potrebšči-proglas na reško preliva,Istvo, ’ nami nekoliko preresno. Radi da naj se otrese D’ Annunzije- . tega je moral bivši vojni minister vega trinoštva, da se s tem | in njegovi vladni somišljeniki pre-
Francoska v krizi.
Y	francoskem ministarstvu je prišlo zopet do hude krize radi nesoglasja v zadevi uveljavljanja versaiske pogodbe. Nekaterim francozozom so se namreč ježili lasje, ko so pomislili, koliko stane Francijo vzdrževanje velike armade, da se drži Nemce v strahu in jih prinili v izpolnitev ver-sailske mirovne pogodbe.
Francija se je nenadoma videla pred težkim vprašanjem, ali dopustiti, da Nemci okrevajo in so nanje zavesti, da se ne bodo poskušali maščevati, ali pa vdušiti jih popolnoma, tako da ne pridejo nikoli več k sebi.
Francoski vojni minister je tega poslednjega naziranja in ker je menil, da v lem pogledu ne drvijo vsi enakih korakov za njimi, je podal ostavko.
V	francoski zbornici je prišlo vsled tega do hude debate. Vstajalo je več govornikov, ki je dokazovalo nemško nevarnost.
Istinito je, da razpolagajo Nemci še ž obiiira vojnim materijalom, ki ga skrivajo po raznih krajih. Tako se jo odkrilo na sestanku v bpa, da je nemška vlada oddala le 20 tisoč strojnih pušk, dočim jih je pe izjavi nekega nemškega generala imela najnamnj 150.000. Znano je tudi, da se izdelujejo skrivoma še vedno topovi in drug vojni materijal, j S temi odkritij i se je hotelo j
Kr. straža Giolittijevi vladi je treba vsekakor priznavati nekoliko več skrbi za javni red in mir. Odkar obstoja Giolittijeva vlada, so preneliale ogromne stavke s socijalističnimi programi, se je sklenil mir z Jugoslavijo, se hoče likvidirati reško afero, se vrača disciplina v italijansko armado in bistro oko politika je začelo zasledovati tudi fašistični pokret.
Zadnjim bombnim dogodkom je pripisovati, da dobimo s 1. januarjem e Gorico 150 mož kr. straže, kar bi bilo dovolj moči za obrano miru in reda.
Stavka državnih nameščencev je pre
nehala vsled novih političnih zapet-Ijajev v julijski Benečiji. Agitacijski odbor je izdal v nedelja poziv, naj se vsi povrnejo na delo.
Kakor se glasijo razne informacije je hotelo fašistično občinstvo izrabiti stavko v svoje svrhe, kar so pa preprečili socijalisti s tem, da so urno prekinili stavko in primorali s tem državne nameščence nastopiti zopet službo.
V zvezi s to stavko je izdal generalni civilni komisarijat odlok, glasom katerega so odneseni vsi roki zapadlosti do 5. januarja.
Kateri koli menjica, obvesnost, sodni rok i. t, d., ki je zapadla v dobi od 13. decembra do 2 januarja se smatra podaljšana do imenovaneja roka.
Begunske podpore. —- Generalni civilni komisarijat objavlja ponovno, da so z dnem 1. januarja ustavljene vse begunske podpore.
izplačevale se bodo v prvem pol-tetju 1921 le izvanredne podpore beguncem, ki se nahajajo v takih okoliščinah, da je izključeno, da bi se mogli preživljati. Od te podpore so izvzeti vsi oni, ki so vže dobili kako vojno odškodnino. Tozavedne prošnje je nasloviti na pristojni civilni komisarijat.
Vojaške podpore. — Generalni civilni komisarjat objavlja, da se s prvim januarjem 1921 ustavijo vse vojaške podpore.
Vendar se te podpore zopet naka-žljo v slučaju resnične in dokazane potrebe starisem v vojni padlih sinov, vdovam in sirotam v vojni padlih očetov kakor tudi odsotnih. V tam namen morajo interesiramci vložiti tozadevne prošnje na pristojni civilni komisarijat političnega okraja v katerem se nahajajo.
Obsedno stanje. — Dokler trajajo vojaške operacije proti Reki, je pro-glašano vojno stanje za vso Julijsko Benečijo. Prepovedano je širjenje vojaških vesti, nabiranje ljudi, vožnja civilnih oseb z avtomobili, dvokolesi, motocikli i. t. d. Vspostavljenaje se: veda tudi cenzura časopisov.
Finančna arnnistija. — Uradna „Gaz-zetta ufficialeu od 6. decembra objav- | Ija odlok, z katerim se oproščajo kazenskih posledic, oni ki so podali ’ krivo napoved svojih dohodkov ali so , na drugačni način prikrajšali erar za i pristojbine.	1
Arnnistija se raztega tolika na ka- j zenska postopanja, ki so v teku kakor na one, ki prostovoljno naznanijo popravke vsled poprej krivo napove- . danih premoženjskih razmer,
Doba za priglasitev propraVkov steče dva meseca po objavi tozadev nega odloka.
iz trgovske zbornice. — Trgovska zbornica nam je poslala porošilo o seji z dne 20. decembra t. 1.
Iz poročila posnemamo, da se je zavzela trgovska zbornica za odpravo monopola na kavo, za zopetno vspo-stavitev proste trgovine, za zvišanje in zboljšanje trgovskega prometa, za derekvizicijo brodovja, za zjednačanje
tukajšne zakonodaje z ono v kraljestvu, za uveljavljenje zakona na vojne do-bričke i. t. d. i. t. d.
Konečno je sklenila protestirati trgovska zbornica proti krošnjarenju, ki škoduje domači trgovini.
Rok za podaljšanje vojne odškodnine. — V pomirjertje vseh onih, ki so v strahu radi prijave vojne odškodnine moramo z nova opomniti, da stoji izven vsakega dvoma, da bode rok za prijavo vojnih odškodnin gotovo podaljšan.
Toda počakati je še aneksije, o koji priliki se raztegnejo tozadevna določila, ki so veljala za kraljevino, tudi na nove dežele.
Glasom tozadevnega zakona je čas vlagati prijave za vojno odškodnine leto dni po prenehanju vojnega stanje. Vojno stanje pa preneha .15. dan po objavi aneksije.
Vsak ima torej še dovolj časa za sestavo in predložitev tozadevne prošnje, saj finančna intendenca, ki ima izplačevati vojno škodo, itak ni še niti ustanovljena v Gorici.
Političn« volitve v marcu. — Iz Rima poročajo, da je ministarski svet sprejel zakonski načrt volilnega reda za Julijsko Benečijo. Ako ne bode nobenega zapetljaja, se bodo vršile državnozborske ali politične volitve že prihodnjega meseca marca.
Volilni boji so potemtakem že pred durmi.
Upravitelj in urednik: Karol JuJi?.
Tiskarna G. Juch V Gorici.
CORSO G. VERDI 38.
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogata zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, a a barv i. t. d. ‘ as
SLOVENSKE KNIJOE,
Zaloga italijanske slovnice za Slovence : „Italijanščina za 5la-H vence" sp V. Bandelj, s Slovarji italijansko-slovensRi, in slovensKo italijanski. - Slo-0 a venska postrežba g a

Tiskarna G. JUCH
mmoik-, e^šoiielu m
SPREJEMA VSAKI TISKARSKO DELI

Popolne sobne opreme
s ■
m m m
za zakonske Najfinejši izdelki
a ■ ■
Velika izbera miz, stilov v razmik slogih
F. ROSICE
Carica, Via Coniavalie 4
m ®
m m m

Banka za Julijsko Benečijo i Gorici
flnenimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
figencijs:
Ajdovščina, Ajeiio, Gradišče, Gradsž, Čcrvinjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojila - odračuni
Brezplačna emisija bančnih nakazov, Ki so vporabljivi po celem Kraljestvu
'-‘V'-'G