Leto II. — Stev. 17. »CELJSKI TEDNIK« Stran 3. H kontrahaži semen krmskih rastlin moramo pristopiti vestno in čimpreJ Setev v okraju Celje okolica se raz- vija ipo planu. Ječmen in oves so do roka posejali. V polnem teku je saje- nje krompirja, ki kljub pomanjkanju semena s samoiniciativnostjo kmetov uspešno napreduje. Vzporedno s setvijo je Okrajno kme- tijsko poverjeništvo pričelo z nič manj važno nalogo — kontrahažo semen krm- skih rastlin: korenja, repe in pese. V okrajni plan pridelovanja semen in kontrahaže je zajetih le 45 krajev- nih odborov, ki so gospodarsko moč- nejši. Pri določanju razrezov so tudi upoštevali zmogljivost posameznih pri- delovalcev, tako da je plan povsod dosegljiv. Kljub temu pa je kontrola na terenu ugotovila, da je večina kra- jevnih odborov pokazala do pridelo- vanja semen skrajno malomaren od- nos. Krajevna odbora Tmovlje in Ljubeč- na sploh nista razbila planov na po- sameznike. Ko je predsednik Kmetij- ske zadruge prišel v tej zadevi v Tr- novlje je lahko ugotovil le to, da so kmetje večji del gomoljev semenic po- krmili živini. V Jurkloštru so pravočasno izvršili razi-ez plana na posameznike. Kmetij- ska zadruga je tedaj kmetom pravilno obrazložila važnost vzgoje semen in so posamezniki že prejeli konkretne ob- veznosti, oziroma odstopili v ta na- men zadrugi svoje njive.. Ko pa je bil na občnem zboru izvoljen novi od- bor je delo v tej smeri zaspalo, zemlja določena za sajenje semenic pa je o- stala večji del neobdelana. Novi uprav- ni odbor tudi na drugih področjih dela zaostaja za razpoloženjem zadružnikov. V Jurkloštru je več posestnikov, ki sami ne smiorejo obdelovati svoje zem- lje in so pripravljeni odstopiti v skup- no obdelavo. Talko kmet Srebotnjak in drugi. Upravni odbor pa še ni ničesar pokrenil v tem pogledu. To je tem- bolj čudno, ker je predsednik zadruge eden izmed tistih, ki so v s^adružnem tečaju v Rogaški Slatini dobili dovolj koristnih smernic za delo na terenu. V mnogih krajevnih odborih ležijo okrožnice z navodili o kontrahaži in izpolnjevanju plana semenic v pre- dalih, marsikje celo brez vednosti predsednika in ostalih. Tako je bilo v Drenskem rebru. Cas pa je za to delo skopo odmerjen in se lahko zgodi to, da bodo ostali naši kmetje brez po- trebnega semena za prihodnjo setev in brez potrebne hrane za živino. Zato naj bo v teh dneh prva naloga krajevnih odborov in kmetijskih za- drug, da nadoknadijo zamujeno s tem, da takoj pristopijo h kontrahaži. Glavna naloga lokalnega gospodar- stva je, da organizira ter čim bolj raz- širi lokalno proizvodnjo, ki naj daje kar največ kakovostnih izdelkov zlasti za široko potrošnjo, je bilo poudarjeno na proračunskih razpravah, zlasti pa še v resoluciji plenuma CKKPJ. OLO Celje se zadane naloge popolno- ma zaveda. V svojem okraju ima pod operativno-upravnim vodstvom 11 in- dustrijskih podjetij, od tega 3 tekstilne tovarne, 3 kovinske obrate, 4 lesna podjetja oziroma delavnice ter ope- karno. Za lokalno proizvodnjo je določeno načelo, da za izpolnitev plana niso ka- rakteristični le količinski pokazatelji, temveč je poleg tega še merilo za uspešno izpolnjevanje plana izdelati čim več artiklov. Sentjedriski kmetje si kujejo boljšo bodoč- nost v novoustanovljeni kmelijshi obdelovalni zadrugi že za časa NOB ni hotela St. Jedert zaostajati, zato je takoj razimiela klic Osvobodilne fronte. Okupator je že le- ta 1941 izgnal več družin v Dachau in v ostale lagerje širom Evrope. To- da vse to ni nič pomagalo saj so se tu kljub temu sestajali partizani iz vseh centrov in prinašali novice o us- pelih akcijah. Skoraj sleherno noč sta morala Že- leznikova mati Barbka in oče Loj z od- pirati vrata ter sprejemati kurirje z važno pošto. Tako je tudi sedaj v tej hiši nastalo žarišče socialistične pre- obrazbe kraja. Saj je bil oče Lojz prvi za kmetijsko zadrugo in tiidi prvi ra- zimiel potrebo po gradnji zadružnega doma. Sedaj pa je zopet prvi vložil vso zemljo in živino v kmetijsko obdelo- valno zadrugo, ki šteje danes 50'ha zemlje, 10 goved, 2 konja in 3 svinje, zato ni nič čudnega, če so si ga izbrali za predsednika, ker vedo da jih bo znal pravilno voditi. Marsikdo, ki še danes širi gonjo proti kmetijskim za- drugam bo prišel k očetu Lojzu pro- siti za sprejem, ker bo videl, da bodo vsi, kolikor se jih je sedaj vključilo postali srečni kmetje. Okrajni LO Celje-okolica bo podelil prehodno zastavo in denarno nagrado najboljšemu delovnemu kolektivu v lokalni industriji Ako pregledamo delo prvega trome- sečja bomo ugotovili, da je lokalna in- dustrija OLO v glavnih panogah do- segla 100% tromesečni plan. Pri kri- tičnem pregledu podjetij pa opazimo, da nekatera podjetja še ne polagajo dovolj pažnje na izdelavo čim več no- vih artiklov za široko potrošnjo, kajti v prvem tromesečju smo v lokalni in- dustriji izdelali samo tri nove artikle. Potrebno bo z boljšo organizacijo dela v nekaterih podjetjih pospešiti izdelovanje novih predmetov, za kar imajo vse možnosti, če bodo izboljšali tudi sodelovanje med upravami in sin- dikati, katero je v n^aterih podjetjih zelo iK)manjkljivo. Tekstilna tovarna Volna Laško je vkljub i>omanjkanju surovin v prvem tromesečju dosegla plan 97% v primeri z lanskim letom izboljšala kvaliteto iz- delkov. Se večje uspehe pa bi delovni kolektiv dosegel, ako bi bdlo poživljeno delo sindikalne podružnice in večja po- vezava sindikata z upravo podjetja in nasprotno Tekstilna tovarna St. Peter je plan prvega tromesečja dosegla že 20. marca, skupno pa dosegla 116%, kar gre za- hvala delovnemu kolektivu za pravilni organizacijo dela in sodelovanje sindi- kata z upravo. V prvem tromesečju so montirali nov elektromotor, katteri bo produkcijo precej zvišal, poleg tega pa so si postavili novo mizarsko obratno delavnico, izolirali skladišče klora, da ne prihaja v podjetje, kar se je prej dogajalo in na ta način škodovalo de- lavcem v tovarni. Tudi tovarna volnenih odej je vkljub velikim remontom na strojih dosegla svoj plan. Podjetje vidno napreduje, v bodočem mesecu bodo montirali nekaj novih strojev, kar bo produkcijo zopet povečalo, poleg tega si pa iz lastnih sredstev gradijo skladišče, katero jim je nujno potrebno, Kladivama Vitanje dosega svoj plan vikljub težkim delovnim pogojem v sta- rem obratu, ki ne odgovarja današnje^ mu času. Zaradi tega se bo obrat prese- lil v nove prostore na Fužinah, kjer bo delo veliko znosnejše, poleg tega pa produkcija zvišana za okrog 25%. Na- paka je pa od strani uprave, da ne po- spešuje preselitev podjetja, čeprav si delavci želijo čimprejšnjo preselitev. Potrebno bo, da bo uprava čim več so- delovala s sindikatom, uvedla boljšo disciplino in v proizvodnji uvedla čim več novih predmetov, za kar ima vse pogoje. Okrajno kov. ipodjetje Žalec ravno tako izpolnjuje svoj plan. Uprava ima pravilno povezavo s sindikatom. Delajo na pripravah za uvedbo treh novih ar- tiklov za široko potrošnjo, katero bodo dali na trg v II. tromesečju. Potreba bo pa delavcem urediti pre^rebne umi- valnice in prostor za garderobo. Okrajno podjetje St. Jurij na sami proizvodnji v preteklem tromesečju ni mnogo napravilo, ker si je predvsem urejevalo nove delavnice, v katere se je že preselilo. Novi obratni prostori bodo vzor socialističnega podjetja. Ostala lesna industrija je skupaj do- segla plan 90%, kar je pred vsem krivo slabo organizirano delo, poleg tega pa še podjetja nimajo uvedenih norm, k čemer bodo morala takoj pristopiti. Za uspešno izpolnjevanje planskih nalog v prvem tromesečju 1949, bo OLO Celje-okolica nagradil najboljši delovni kolektiv Tekstilno tovarno St. Peter .-i prehodno zastavo in draiarno nagrado. Nagraditev naj bo vzpodbuda ostalim delovnim kolektivom okrajnih podjetij, za izboljšanje dela ter za nadaljnje uspehe v borbi za izpolnitev plana tret- je petletke, predvsem pa bo priznanje požrtvovalnosti delovnemu kolektivu v Tovarni St. Peter. Taka požrtvovalnost je najlepši dokaz visoke politične za- vesti, zaupanje Partiji in predanosti stvari delavskega razreda — graditvi socializma. V drameijski obdelovalni zadrugi bodo vzorno obdelali vso zemlio, da jim bo bogato rodila Čimbolj e bo treba ii>ognojiti. Kukovič, Jakopin in Zaje hitijo nalagati gnoj. Traktorji že orjejo v bližini. Mastnak, Pšeničnik in Močnikova Nada trosijo neutrudljivo Trije traktorji orjejo zadružne njive. Zadružniki so ponosni. Niihove njive bodo najbolje obdejane. Delovni kolektiv Tovarne kemičnih iidelkov vzgledno izpolnjuje naloge in obveznosti Delovni kolektiv Tovarne za proiz- vodnjo kemičnih izdelkov v Celju na- daljuje z zmagami v planu proizvod- nje. Že lansko leto je kot tretji naj- boljši kolektiv v kemični industriji dobil pohvalo od zveznega ministrstva lahke industrije za predčasno izvrši- tev plana proizvodnje. Naloge, ki so bile kolektivu postav- ljene v letu 1949. so bile še večje od lanskih, tako, da se je že pojavil sum »težko, če bo šlo«. Treba je bilo takoj prijeti za delo. Partijska in sindikalna organizacija skupno z upravo tovarne so takoj izdelale plan, kako in na kak- šen način bodo odstranile ovire, ki bi povzročale neizvršenje postavljenih na- log. Prvo vprašanje je bilo skrajšanje remontov, ki se v večini pogonov vr- šijo preko zime. Uspehi so se kmalu pokazali. Kdlektiv mehanične delav- nice s tov. Verdnikom na čelu je s svojim požrtvovalnim zalaganjem us- pel in večino remontov izvršil pred- časno, kar je pripomoglo k uspehu. Pričela se je borba v proizvodnji. V mesecu januarju in februarju je plan količinsko in po vrednosi izpolnjen, po asortimanu razen enega produkta, če- mur pa je bil vzrok slaba kvaliteta surovin. Druga polovica meseca mar- ca. V obratih mini j a in litopona se delavci vsako jutro zbirajo pri grafi- konih »mi smo še pod planom« se sliši. Kratko posvetovanje. Črta na grafiko- nu, ki kaže proizvodnjo vsak dan stopnjuje. Tri dni pred rokom je tudi v oddelkih mini j a in litopona plan do- sežen. Zadovoljno se smejejo tovariši Taušlokar Ivan, Karner Stanko, Obrez Alojzi Horvat Martin, Štrk Andrej in drugi, ker se zavedajo, da so s svo- jim požrtvovanjem tudi oni dali delež skupnostL Plan proizvodnje v prvem četrtletju je izpolnjen po količini s 139%, vred- nosti s 128%, obenem pa tudi po asor- timanu. Ne samo to, tudi ostale obveznosti so- izvršili. Število neopravičenih iz- ostankov se je v marcu znižalo na 0.08%, ker so iz kolektiva izločeni »plavkarji«. 'Prav tako se je za 2,5% znižalo število bolnih, katerih je kljub temu še precejšen odstotek in ga bo treba še pomakniti navzdol. Iz uspehov v prvem četrtletju se vi- di, da se delovni kolektiv kemične to- varne zaveda vseh nalog in da iste izvršuje s prepričanjem, da vsi ti na- pori pospešujejo čimprejšnjo izvršitev prve Titove petletke in poti v sociali- zem. Istočasno pa je to odgovor vsem obrekovalcem na njihovo gonjo in laži proti naši slavni KPJ in njenemu vod- stvu s tovarišem Titom na čelu. Pri tekmovanju v prostovoljnem delu na gradiliiiu ,,Gradisa'' v ŠoStanju, je najboljSa brigada presegla normo za 262 odstotkov Delovni kolektiv »Gradisa«, gradilišče Šoštanj ima v letu 1949 velikanske naloge. Vodstvo gradilišča in sindikal- na podružnica si na vse načine priza- devata, kako bi izboljšali organizacijo dela, izboljšali delovne pogoje delav- cem in s tem uspešneje odstranjevali vse težkoče pri izvedbi planskih na- log. Ker je v letošnjem letu zelo pereče vprašanje pri zaposlitvi nove delovne sile, si je sindikalna podružnica za- dala nalogo, da z masovnim prosto- voljnim delom nadomesti delovno silo. Na masovnem sestanku sindikalne podružnice so člani predlagali • redno prostovoljno delo na gradilišču. Ne- umorni brigadir tov. Pačalat je v ime- nu svoje brigade takoj napovedal tek- movanje uslužbencem. Sestavile so se takoj potrebne komisije za organiza- cijo dela. V torek dne 12. aprila 1949 so se po končanem delu začeli zbirati delavci in uslužbenci na glavnem objektu, da se preizkusijo, katera brigada bo iz- šla kot zmagovalka. Zvočnik je bil montiran na ogromnem žerjavu za kar je poskrbel tov. Kumik Edi, ter je s svojimi koračnicami še bolj vzpod- bujal tekmovalni duh med brigadami. Na vrhu žerjava pa je plapolala za- stava. Ob napovedamen času je delovodja tov. Gabrijelčič razporedil tekmujoče skupine na delovna mesta in pričelo se je tekmovanje, kakršnega še gradi- lišče ni videlo. Betonerska skupina tov. Pačalat Blaža si je priborila prvo mesto in je presegla normo za 262%. Curkoma jim je tekel moj s čela ali popustiti niso hoteli. V tej skupini so se posebno dobro izkazali: vodja skupine brigadir Pačalat Blaž, Sušteršič Ignac. Cvjnt- njak Gabrijel, Jandrog Avgiist, ter ne- umorni strojnik Miklavc Ivan. Tekmovalna brigada uslužbencev pod vodstvom tehnika tov. Rekelj Bernar- da kljub požrtvovalnem delu ni mogla dohiteti Pačalatove skupine in je pre- segla normo za 48.5%. Posebno so se tu trudili personalni referent Premk Ivan, Linicki Aleksander, Kopušar Marjan ter Habajc Jakob. Pod najtež- jimi pogoji sta delali dve skupini pri izkopu temeljev in tudi želi dober uspeh. Pri transportiranju izkopanega materiala in dovozu gramoza iz po- staje sta se borili med seboj brigada uslužbencev »DES-a«. Zmagala je sku- pina uslužbencev »GRADIS-a«, ki je presegla normo za 45%. Vso pohvalo zasluži tudi šef-inženir Cadež Vladimir kar dokazujejo nje- gove žuljave roke. Z veselim obrazom je spraševal in se zanimal kako po- teka tekmovanje. Za dobro izvedbo posameznih sku- pin je proskrbel normirec Cepuš Alojz, ki je rezultate dela sproti objavljal. Uspehi tekmovanja so bili, da je de- lavstvo preseglo normo za 104%, a us- lužbenci s pomožnim osobjem za 41%. Odziv na udarniško delo in uspehi so pokazali zavednost vseh uslužbencev in delavcev pri izgradnji socializma. Z delom bomo pokazali, da je naš trud zavesten in da smo zavedni člani sindikata. Pripravljeni smo izpolnjeva- ti najtežje naloge, katere postavlja pred nas KPJ. Obrekovalna in laž- njiva propaganda Informbiroa pa se bo razbila pod zavednimi udarci de- lovnega človeka, ki ustvarja mir med narodi. P. I. Kulturno-umetniška društva v okolici Celja pričenjajo z delom Mesec april je našel okraj Celje-oko- lico v živahnem vrvenju na kulturno- prosvetnem področju. Kultumo-umet- niške skupinice, ki so doslej životarile, jadikovale zaradi nizkega števila svo- jega članstva, večkrat prav zaradi te- ga razpadale navzlic dobri volji neka- terih članov, se zdaj združujejo v dru- štvih, ki bodo za posamezne kultumo- umetniške in prosvetne skupine skr- bela monogo bolj kot doslej krajevni odbori posameznih frontnih organizacij. Ustanovni Občni zbori društev pri- čajo vsepovsod, da so ljudje voljni de- lati na kulturno-prosvetnem področju posebno pod pogoji, da zanje nekdo skrbi, skrbi za strokovne vodje, za na- bavo inventarja, opremo odrov, naba- vo gledaliških kostumov, šmink, mask, notnega materiala itd. Prav ikko se naši kultumo-prosvetni delavci dobro zavedajo, da je potrebno ves nabavlje- ni inventar tudi ohraniti, da ne osta- ne trud brez uspeha. Doslej je masikateri krajevni odbor masovne organizacije gledal v svoji kultumo-umetnižki skupini zgolj sred- stvo za pridobivanje denarja, ni pa mu bilo mar, ali se dela voljan kader tudi idejno ter strokovno dviga, ali se bolj- ša vsebina in Itvaliteta njihovega dela. To so bile precejšnje hibe dosedanjega dela in društva jih morajo energično odpravljati. 24. aprila bo v Celju okrajni ple- num Ljudske prosvete. Ob tej priliki bodo prvič odločali o bodočem delu voljeni delegati, ki bodo iz svoje srede izbrali člane za okrajni odbor Ljudske prosvete. Vsekakor kaže to velik orga- nizacijski napredek, ki bo brez dvoma našel svoj odraz v delu. Že doslej tekmujejo kultumo-umet- niške skupine med seboj za dvig vse- bine in kvalitete svojega dela. Saj bo 27. aprila že prva reprodukcija tek- movanja v Žalcu. Brez dvoma pa bo tekmovanje po plenumu še intenziv- nejše in pokazalo uspešne rezultate ob priliki kulturnega dne meseca junija v Laškem. Seveda pa kultumo-prosvetno delo ni brez ovir. Seperatizem, ki ga uga- njajo nekateri krajevni odbori mno- žičnih organizacij resno škodi uspeš- nemu delu. Predvsem se ta seperati- zem kaže pri nekaterih gasilskih dru- žinah in je že na programu vse od osvoboditve do danes. Kljub opozar- janju na škodljivost ločenega dela, se ta separatizem še huje goji. Brez dvo- ma se skriva za njim nekaj, kar ni v Skladu z današnjim dogajanjem in kar morajo novo ustanovljena društva tu- di odkriti. Žalostno pa je pri tem dej- stvo, da okrajni gasilski referent ta seperatizem podpira in mu zaradi svo- je ozke politične razgledanosti daje celo duška. Prepričani smo, da bodo kultumo- uonetniška društva zmožna izolatorje pri kulturno-prosvetnem delu odpra- viti in pričela novo življenje na tem važnem področju ljudskega udejstvo- vanja. Mi- Umetnostna razsrtava v Celju (Od 27. aprila do 7. ma|a 1949) Za osmo obletnico ustanovitve OF prireja Ljudsko prosvetni svet v Celju pregled novejših del slikarja Fr. Stip- lovška iz Brežic, ter kiparja VI. Sto- vička iz Leskovca pri Krškem. Oba akademska umetnika živita v Posavju, kjer se pretežno umetnostno udejstvu- jeta. Razveseljivo je dejstvo, da spo- znajo tudi v Celju široke ljudske nmo- žice dvojico slovenskih umetnikov iz Posavja. Razstava bo v prostorih »Naše .knji- ge« v Celju in bo odprta 27. t. m. ob 11. uri dopoldne, odprta pa bo v po- slovnem času knjigarne do 7. maja. Aranžirana bo na moč dostojno, po pestri sliki umetnin bo vabila ne le poedinega ljubitelja umetnin, marveč v prvi vrsti delovno ljudstvo v mestu in okolici. Ker bodo skupinski obiski imeli ugodnost nizke vstopnine ne dvo- mimo, da bodo razstavo ogledale vse sindikalne podružnice, naša mladina ter ostale organizacije. Ljudsko prosvetni svet v Celju je priredil svoječasno uspelo spominsko razstavo slikarja Alberta Sirka. Nič ne dvomimo, da bodo obiskovalci posetili z enakim veseljem drugo razstavo umetnosti, ter s tem bodrili priredite- lje k novim naporom na polju ljudske kulture slovenske upodabljajoče umet- nosti. KONCERTI Mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju »Maksim Gorki« bo imel svoj koncert v torek, 26. t. m. ob 20. uri v Domu ljudske prosvete. Zborovodja je Kune j Egon. Predprodaja vstopnic bo dan pred koncertom in na dan kon- certa pri gledališki blagajni od 3. do 6. ure popoldne. VIII. abonma koncert bo 11. maja v dvorani kina Metropol. Gostoval bo pevski zbor Slovenske filharmonije. Ker je zbor najvišji reprezentant na- šega zborovskega petja, bo koncert po- sebno zanimiv za vse pevce. 18. maja bo v Domu ljudske prosvete koncert odlične violinistke Jelke Sta- nič, klavirsko spremljavo pa bo oskrbel prof. Anton Trost. Plenum ljudske prosvete v soboto, dne 23. aprila ob 19. «ri bo v sejni dvorani MLO plenimi Ljud- ske prosvete mesta Celja, na katerem bo tudi Izvoljen Mestni odbor ljudske prosvete. Prosimo, da se delegati društev in množičnih organizacij prenuma zanes- ljivo in ločno udeleže, vabljeni pa so tudi vsi kultumo-prosvetni delavci me- sta Celja! Mestni ljudsko prosvetni svet Celje