lil a silo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsako sredo — Posamezna Številka 10 din - LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din. Četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo W0 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 60-KB-16-Z-24 Stev. 6 (412) LETO IX. NOVO MESTO, 12. FEBRUARJA 195$ UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone GoSnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva In uprave št 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani MLADINA ZAČNE 1. MARCA No Štabu Mladinskih delovnih brigad v Novem mestu so nam povedali, da začne prva novomeška izmena delati na Avto cesti že čez sedemnajst dni. Sestavljalo jo bo sto dvajset kmečkih mladincev, ki bodo pripravljali taborišča, igrišča in druge objekte. Napeljali bodo vodovod in elektriko. Za udeležence prve izmene bo organiziran kmetijski seminar. Iz Novega mesta bodo dobili na razpolago traktorje, na katerih bodo lahko opravili izpite za traktoriste. Predavali jim bodo kmetijski strokovnjaki, ostali prosti čas po bodo izkoristili za igre, zabavo in izlete. Izmena bo delala po šest ur dnevno skozi dva meseca. Vso osebno opremo: delovne obleke, čevlje, telovadne copate, odeje in jedilni pribor bodo dobili Iz skladišč Mladinskih delovnih tri-god. Na seji plenuma Glavnega odbora SZDL Slovenije je predsednik Glavnega odbora SZDL tovariš Miha Marinko glede naše nadaljnje smeri razvijanja go* spodarstva med drugim poudaril: »Dalje je izredno važno, da se v predvolilni aktivnosti razpravlja tudi o tej plati našega plana, kjer naš plan postavlja v ospredje vprašanje industrijskih središč in opušča vprašanje regionalnega planiranja za nerazvite predele. V planu je zastavljena naloga, da je treba nameriti orientacijo za tista razširjevanja industrijske proizvodnje v industrijskih središčih, ki jih podjetja ustvarjajo lz lastnih amortizacijskih sredstev, bodisi iz kreditov ali drugih virov; da računajo ■ tem, da z večjo kooperacijo določene obrate postavljajo na rajone, kjer Imajo višek delovne sUe ln ceneno delovne silo. Na ta način neprimerno več koristimo utrjevanju socialističnih pozicij tudi na zaostalem področju, hkrati pa rešujemo tudi vprašanje nezaposlenosti v teb krajih. Na ta način je vsaka Investicija za eno delovno mesto neprimerno cenejša. V industrijskih središčih predstavlja investicija za eno delovno mesto ne samo stvar delovnega mesta samega, ampak hkrati povzroča 4 udi vprašanje Sivi jen jske ravni, stanovanja, komunalnih uslug, ker priteguje delavce, katerim Je treba dati tudi stanovanje. Investicija za tako delovno mesto v agrarnem rajonu je stvar samega delovnega mesta ln tudi delovna sila je tu cenejša. Iz tega dejstva pa lahko tudi tukajšnja občina potegne zaključek zase, da ima dohodek od cenene delovne sile, kt ga lahko uporablja sa lastno razvijanje.« Gornje besede tovariša Marinka nakazujejo v resnici naj- boljšo pot razvijanja našega gospodarstva, ki Je hkrati najcenejši način za povečanje proizvodnje, obenem pa še rešuje vprašanje zaposlovanja ljudi v tistih področjih, kjer je še presežek delovne sile. Taka smer v nadaljnem razširjevanju Industrije in v zvezi s tem reševanje številnih drugih problemov je še prav posebno važna in sprejemljiva za našo Dolenjsko. Z zadovoljstvom lahko poudarimo, da Je Okrajni ljudski odbor Novo mesto vstavi] v petletni perspektivni načrt razvoja gospodarstva prav tako smer. Ne veliki Industrijski kombinati, za katere je treba ogromno denarja, pač pa razvijanje obstoječih in ustanavljanje obratov teh podjetij v krajih, kjer so za to pogoji, s ciljem, da se ti obrati pozneje osamosvojijo in postanejo samostojna podjetja ali se povežejo z drugimi v proizvodnem sodelovanju. Take obrate v našem okraju naj bi ustanavljala tudi podjetja iz drugih okrajev, ne samo domača. Gospodarski načrt okraja in občin predvideva ustanovitev vrste takih obratov. Tako bo Mokronog dobil prvi industrijski obrat, to je obrat podjetja Telekomunikacije, ki ima v našem okraju že dva obrata — v Semiču in Šentjerneju. V Žužemberku bo obrat pletiljstva, tovarna NOVOLES bo imela svoj obrat predilnice v Metliki, BETI iz Metlike pa pripravlja postavitev obrata v Gradacu. Industrija perila Novo mesto namerava organizirati obrat v Kostanjevici. Občina Novo mesto predvideva večja obrtna podjetja v Mirni peči, Brusnicah in Smarjeti. Možnosti za ustanavljanje obrtnih ali industrijskih obratov je dovolj. Poiskati je treba vse možnosti, da jih čimveč ustanovimo in razvijamo; s tem bomo dvignili proizvodnjo in narodni dohodek. Naši kandidati Kandidacijske konference *a izbiro kandidatov za volitve T ljudske skupščine so končale delo. Za kandidata za zvezni zbor proizvajalcev Industrijska skupine je bil izvoljen JURIJ LEVlCNIK. direktor »Motomon-taže«. Za drugega kandidata in republiški zbor proizvajalcev industrijske skupine je bil izvoljen LUKA DOLENC, direktor tovarne »Novoteks«. Ker se je tovariš Martin 2o-gelj odpovedal kandidaturi za republiški zbor v volilnem okra. jn občin Metlika in Semič, je bila ponovno sklicana kandidacijska konferenca, ki je izvolila nova kandidata: FRANCA JAKLJEVICA in FRANCA KAPSA AVTOCESTA SE BLIŽA Spomini na Sut/esko V petek popoldne je bilo pod predsedstvom maršala Tita prva seja za proslavo 15-tetnire bojev na Sutjeski. Tovariša Tita so navzoči člani izvršnega odbora ZB izvolili za predsednika pripravljalnega odbora, »Proslava bojev na Sutjeski ie velikega pomena za vse narode in za našo socialistično detclo To je kraj, kjer se je NOV VELEPOSLANIK V ROMUNIJI Za novega veleposlanika v LR Romuniji je imenovan dosedanji predsednik Vrhovnega sodišča LRS, Novomeščan dr. Franc Hočevar. razvila ena najsrditejših bitk v naši osvobodilni borbi, bit-kn, v kateri je v kratkem času padlo največ sinov naših narodov, največ svetlih Tikat? naše ljudske revolucije in naše osvobodilne borbe,* je poudaril tovariš predsednik. Glavna proslava bo na dan borca 4 julija na Tjeniltu. Takrat bodo svečano odprli avtomobilsko cesto Foča-Ce-memo in bolnišnico proletar-skih brigad v Foči. Na ta dan je predviden velik ljudski zbor ter več manifestacij, med njimi revije raznih političnih, druibenih ln športnih oroani* zacij. Tudi razne družbene in Športne organizacije bodo ob proslavi organizirale več prireditev. »...Nesporno je dejstvo, da raven življenjskega standarda ne zadovoljuje, da so potrebe in ielje naših delovnih ljudi neprimerno večje, kakor jih danes stanje našega gospodarstva more zadovoljiti. Toda prav tako je dejstvo, da so rezultati preteklega leta, med drugim tudi v dokajŠnjem povečanju plač, celo dosti večji, kakor smo jih s planom predvidevali, da so tudi realne plače kljub delnemu povečanju cen porasle za precej vet, kakor smo predvideti...« (S seje Glavnega odbora SZDL. Slovenije 31. L 1967) Mrzlične priprave, kg jdfa je vzbudila Titova napoved na VI. kongresu LMJ, da bo mladina gradila Avtocesto Ljubljana — DjevdjeUja, so po vsej Sloveniji posledica velikega navdu-šenjje, ki ga čutijo rnfedi ljudje do velikih skupnih akcij. Tudi mlađana v novomeškem okraju bo pomagala po vseh svojih močeh, saj je po letošnjih investicijah za Avtocesto -rP*t in pol milijard dinarjev — več kot sedemdeset odstotkov namenjenih za gradnje as področju Novega mesta. Iz pogovora s predsednikom Okrajnega komdteja LMS. tovarišem Jožetom Hartmari!" lahko sklepamo, da bo Okrajni šteto MDB poslal na cesto okrog 400 mladincev in mladink v 3 izmenah: spomladansko * 120 člani, poletno s 190 hn jesensko spet s 120 člani. V drugi izmeni bodo delali predvsem dijaki in visokoioJcl, v tretji pa mladina iz podjetij in kmečka. Vsi tisti, ki bodo šli v bri-s L marcem tn bodo Pripravljal, taborišča In objekte, bodo imeli potem možnost stalne plačane zaposlitve na Avtocesti. Predvidevajo, da bo na cesti delalo od 1. marca dalje nekaj manj kot 1000 mladincev iz vse države. Z« 1- aprila bo prišlo na cesto pet tisoč brigadirjev, maje, in junija prav toliko, julija in avgusta po dvanajst in devet tisoč, potem pa spet po pet. Prišli bodo tudi iz dragih držav, mladinska delegacija is Poljske je udeležbo svojih mladincev obij ubila ž« na šestem kongresu. Objekti, ki j*h bodo gradile brigade ob cesti, bodo kasneje uporabni za potrebe občine. Postavili bodo več enonad-stropnic, v katerih bo potem lahko vaška šola. Uredili bodo športna igrišča in parke, kj bodo naseljem v okras in ponos. Se tak nazadnjek bo lahko do- jel veliki pomen Avtoceste za Dolenjsko in tudi pravočasno pomislil ne. možnost lepega zaslužka, ki ga bo cesta nudila s potrošnjo zelenjave in drugih kmetijskih pridelkov, s prevozi, s turističnimi sobami za starše, ki bodo iz vse države prihajali na obisk« k svojim otrokom in z drugkni meflen-kostmd. ContreJnd štab akcij« bo na Otočcu, kjer bo nastanjenih okrog sto ljudi, barake za stanovanja brigadirjev pa bodo razrx)irajena ob vsej trasi. Projekcijski biro bo v hotelu v Šmarjeških Toplicah. »Med rrfladino je veliko zanimanje za rnladinske brigade,« je izjavil MJča Novakovič, član predsedstva CK LMJ, »še zlasti zato, ker je to prva zvezna delovna akcija, ki bo potekata pretežno na področju Slovenije. Cesta bo dograjena v dota-Čenem roku .. • « Učiteljišče bo proslavljalo V zvezi s pripravami za proslavo desete obletnice ustanovitve učiteljišča v Novem mestu smo obiskali ravnateljico ustanove, tovariiico EMOMU-SARJEVO, ki nam je na vprašanje o delu in pomenu te šole odgovorila takole: KANDIDACIJSKE KONFERENCE PREDLAGAJO volivci sprejemajo kandidate Sc bolj kot na prvih je bilo na drugih zborih volivcev v tem in zlasti v prcteklem^tednu opazno izredno zanimanje ljudi za bližnje volitve v novo zvezno ln republiško Ljudsko skupščino. Vključno z nedeljo, 9. februarja je bila večina drugih zborov volivcev zaključena. Zadnja dva zbora bosta v petek, 13. februarja v Pod-borju In v Šentjerneju (za industrijsko skupino). Udeležba na zadnjih zborih volivcev Je bila veliko večja kot v januarju. Zanimanje ljudi za predlagane kandidate, za delo kandidacijskih konferenc, zlasti pa še za okrajno gospodarstvo in komunalne zadeve posameznih občin ter krajev je bilo tokrat zelo vsestransko. Povsod se je pokazalo, da so kandidacijske konference dobro opravile svoje delo, saj so v vseh primerih volivci potr- "Notranjepolitični tedenski pregled Učinkovitejši vpliv družbe Lanski uspehi, doseieni v gospodarstvu, nudijo najboljšo osnovo, da te uspehe ponovimo tudi v letošnjem letu. Pričakujemo, da bo prav zaradi tega v letošnjem letu življenjska raven znova porasla. Z uveljavitvijo novega načina razdelitve dohodka pa bomo prav gotovo dosegli Še večji porast storilnosti, kar bo prispevalo k večji proizvodnji. Toda napak bi bilo, če bi pričakovali, da bodo predpisi oziroma način delitve dohodka in vse ostalo, kar je s tem v zvezi, kar sami od sebe vplivali na dosezanje večjih prOiavodnih uspehov. Zakoni, vpliv tržišča ln družbeni plan ne morejo sami od sebe prav nič prispevati k uresničenju omenjenih predvidevanj, zato je zelo pomembna vloga druibenih in delavskih samoupravnih organov. Ze večkrat ste gotovo brali o vloai »subjektivnega faktorja«. No, ta *uU,rktivni faktor, ki naj bi vplival na Ure.sniČcnje predvidenih postavk v družbenem planu na uspešno uresničenje zakonskih predpisov, bi morali biti delavski sveti, ljudski odbori občin in okraje?*, tVftt pri ljudskih odbori) no-IfOflMJfcJ. sveti in Mi drugi druibeno-Upravni organi. Važno vprašanje, o katerem bomo mora/i precej razpravljati, je povezano z dejstvom, da gospodarske organizacije same razdeljujejo zasluženi dohodek, potem ko izpolnijo nag družbene bvez-nosfi. Ta dohodek dele na osebne dohodke in na sklad« Pri tem se spraSn-jemo, ali tak svoboden sistem razdelit rr dolin<7k pjptroinilkin roetov. VkvarinH t se predvsem z razdeljevanjem sredstev ln nemalokrat tudi s čisto upravnoprav-nimi posli, ki bi jih po našem mnenju lahko reševala pristojna tajništva savm Sveti za tržišč* bi morali redno razpravljati o delu potrošniških svetov, mimogrede pa bf bilo prav, če bi od časa do časa sklicevali konference, na katere bi povabili člane potrošniških sveto" v okviru okraja aH občine. To bi prispevalo k DOŽivittH dela teh ornnnov Pa tudi okrajne trgovinske zbornice bf se morale bolj zanimati za te OffjMlti družbenega upravljanja. dili predlagane kandidature za nove poslance. Is vseh občin poročajo, da so se ljudje najbolj zanimali za dosežene uspehe gospodarstva v okraju v obdobju zadnjih štirih let, nič manj pa za načrte nadaljnjega razvoja. Razveseljiva je tudi na mnogih krajih izražena želja, da naj bi bili poslej zbori volivcev pogostejši, odborniki pa naj bi se z ljudmi pogovorili o vseh gospodarskih vprašanjih občin, ljudje že- VREME ZA CAS OD 14. DO 23. FEBR. Zima še ni končana. Sneg in obdobje mraza fte prideta, vendar ni moRooe zagotovo določiti dneva vremenskega preobrata. To bo okoli 14. ali 10. febr., mogoče celo okoti 26. febr. Tik pred preobratom bodo padle obline padavine; sprva del, pozneje -neg, V ostalem pretesno sobo vreme V M. lijo sodelovati v delu svoje oblasti. Zlasti so se na mnogih zborih zanimali za finančno poslovanje občin is zahtevali, da razpravljajo o družbenih planih prej kot bodo le-ti sprejeti. Volivci so pravtako zahtevali, da naj jim odborniki ne govorijo o »načelnih« finančnih vprašanjih: bolj koristni, zanimivi In plodni bodo konkretni pogovori, kako je z dohodki v občini ln kam gre ljudski denar. Zdaj lahko zares pričakujemo, da se bodo občinski ljudski odbori oprli na take želje fn pripravljenost svojih volivcev, da izboljšajo in poglobijo svoje delo. Le tak način dela in upoštevanje pametnih predlogov volivcev vodi k napredku. Tak način dela z ljudmi pa terja od nas tudi drnžbeno samoupravljanje, ki naj ga bližnje volitve poglobe In še bolj utrdijo: »Učiteljišče Se za Dolenjsko pomenilo prvo strokovno šolo v tej stroki. Omogočilo je. da se izobrazi več mladine ln da med učiteljskim kadrom izpopolnimo vrzeli, ki še dane« ovirajo prosvetno delo pri nas. Otrok, ki j« tukaj zrasel, se brez težav vrača v svoje okolje, med tem ko učne moči lz bolj razvitih krajev beže od dolenjske zaostalosti, v preteklih desetih letih so pri na« maturirali 204 dijaki, letos pa Jih je 32 v petem letniku. Vseh skupaj imamo vpisanih 175 gojencev ...« Kaj pa pripravljate za de' seto obletnico? »V načrtu imamo, da izdamo Izvestja, ki bodo vsebovala zgodovino učiteljišča, delo krožkov in mladinske organizacije na soli. šolske usipehe ui podobne podatke. Organizirali bomo razstavo risb in ročnih del. pripravili akademijo hi telovadni nastop, dramsko prireditev in samostojni koncert našega pevskega zbora, lutkovno aledall-*če pa bo prispevalo nekaj predstav iz svojega repertoarja. Pripravljalni odbor je imej nalogo zbrati material do korjca semestralnih počitnic. Prireditve amo razporedili na konec meseca maja in začetek junija, pokroviteljstvo nad njimi pa je prevzel tovariš Bog d-m Osolmik, sekretar odbora za pcosveto in kulturo zveznega Izvršnega ■vala.« Na ujhmi m nem bregu Je pokukal prvi zvonček na dan Narasla Krka dere če* je*. >e vrtinci pn kotanjah in odnaia kupe Jelševlh vej, k| jih je polomil tneg. Tišino Otočca zdaj pa zdaj zmoti hrup avtomobilskega motorja na asfaltu proti Zagrebu. V obnovljenem gradu je še vse mirno, toda kmalu bo oživel, kajti vanj se bo naselil glavni Itab delovnih brigad Avtoceste, ki bo tekla povsem blizu mimo starega romantičnega Otočca, ki bo kmalu postal najlepša turistična postojanka na Dolenjskem. Boijš^ pogoji za turizem ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Mimo naravndh pogojev so ta razvoj turizma nujno potrebne primerno cest« in dobre prometne zveze ter sposobnosti Ln zmogljivosti gostinskih obratov. Dolenjska ima v glavnem dovolj le naravnih lepot, vsi ostali pogoji pa so bili vsaj dosedij skromni. Ceste niso niti najmanj privlačne za turista, prometne zveze le deloma. V gostinstvu nam najbolj primanjkuje prenočišč. Ti ostali osnovni pogoji turizma se polagoma zboljaujejo. Nova avtomobilska cesta Ljubljana—Zagreb bo vsaj deloma odprla Dolenjsko tudi turizmu. Problem bodo ostale pa t* naprej ostale glavne cest«. Prometne zveze z vlaki in avtobusi so se delno izboljšale, niso pa še dobre. 10* MILIJONOV INVESTICIJ Ze letos pa se bodo znatna izboljšali tisti pogoji, ki jih ima pri turizmu gostinstvo. V dvth letih bomo v ta namen investirali okoli 100 milijonov dinarjev. Večji del teh investicij ja že o-iohren in deloma tudi izkoriščen Maja letos bo predvidoma odprt nov pomemben turistično gostinski objekt, to je gostišče Grad na Otočcu. Asfaltirana cesta mimo gradu Ln nova avtomobilska cesta, ki bo tla prav teko v neposredni bližini, bosta visoko dvignili pomen !n obisk te najlepše točke v dolini Krke. Preureditvema dela hotela Kandija gredo h kraju. Hotel' bo z nadzidavo in preureditvijo zlasti pridobil nekaj tujskih •ob, kar je za Novo mesto Še posebno važno. Podjetje Metropol bo z nadzidavo enega nadstropja nad kavarno ln preureditvijo sedanjih stanovanjski« prostorov v isti stavbi, pridobil« okoli 30 ležišč. Povečanje zdravilišča Šmarješke Toplica z dozidavo stavb« in preureditvijo notranjih prostorov, kar j« predvideno i odobrenimi Investicijami, h« imelo pomembno postavko za povečanje turističnega prometa v okraju. Zdravilišču sta zlasti potrebna sodobna kuhinja restavracija, z dozidavo stavb« pa bodo pridobili 18 sob za goste. Nujno bi bilo potrebno čimprej povečati zunanji bazen. Kol &£u4k Kmalu bi se ustrašil belega okostnjaka, ki mi je komaj opazno pomahal z belo desnico, ko sem vstopil v kabinet bolničarske šole na pljučnem oddelku splošne bolnišnice v Novem mestu. Okostnjak je poleg ži-vobanmega anatomskega modela in cele vrse zdravniških pripomočkov namenjen pouku deklet, ki obiskujejo šolo za bolničarje. »Večina smo Dolenjke, ena je z Gorenjske, druge Pa so Štajerke in Prek-murke,* je povedala ZAL-KA DRAGAN v odmoru, ko )e z drugimi dekleti čakala na prvo predavanje v noveni semestru. »Dopoldan imamo prakso v bolnišnici, popoldan pa nam zdravniki in izkušene me^ čficnvke sestne predavajo o zdravstvu. Na teden imamo 25 ur prakse in tri ure manj teorije.* Letos se je za bolničar-sko šolo prijavilo nad sto kandidatov, sprejeli pa so jih le 34. Kriterij je bil strožji kot prvo leto, ko je bil« šola ustanovljena. Takrat so vzeli tudi strežnice, ki jim je manjkala le kvalifikacija, letos pa je takih manj. »NajrajSt imamo od predavateljev dr. Savla in dr. Oblaka. "Prvi nam je v prejšnjem semestru razlagal anatomijo, drugi pa ht- gieno in bakteriologijo. Najbolj vesele smo takrat, kadar nam predavatelj svojo razlago tudi praktično utemelji pri delu v bolnišnici,* je povedala MAJDA ŠLO G AR, druga od deklet, h katerih mizi sem slučajno prisedel. Gojenke stanujejo v tn-tematu »Majde Silčeve* v Smihelu. Na vprašanje kakšni so Študijski pogoji in težave pri delu je go-jenka SLAVKA STIH odgovorila: »Predvsem imamo prenatrpan program. V kratki urici, ki nam ostane zvečer za učenje, se res ne moremo vsega naučiti. Zdaj je šola enoletna, snovi pa je za dve leti. Drugih posebnih težav nimamo.. .« ». . razen te, da še vedno nimamo svojih prostorov,* je dodal ravnatelj Šole, tovariš AHAČlC. »Obljubljeno imamo stavbo pred kandtjsko postajo, ki je last bolnišnice. Stavbo bi adaptirali in imeli v njej predavalnico in internat, V sedanjih prostorih, za katere smo sicer primariju dr. Smrečniku hvaležni, pa ne moremo ostati, ker so vsako nedeljo v predavalnici obiski bolnikov, med tednom pa včasih tudi različne kinopredstave in podobno. Koliko je razkuževanje učinkovito, pa ne vem...« glavni privlačni objekt za prehodne goste in izletnike, pa tudi za stalne goste. Velik zunanji bazen zdravilišča Dolenjske Toplice, ki so ga pričeli graditi lani, pa bo prav tak^ lepa in privlačna turistična pridobitev Dolenjske. ČRNOMELJ, METLIKA, KOSTANJEVICA S prej navedenimi lnvestic'* Jami bodo vsaj deloma izboljšani pogoji za turizem v osrednjem delu okraja. Ostane pa ta odprto vprašanje najosnovnejših materialnih pogojev v ostalih prometnih centrih in turističnih krajih. V Črnomlju ai tujskih sob niti za navadna potnike, kaj šele za turist«. Ni6 boljše ni v Kostanjevici, v Mt-tlikl pa imajo prav tak« tel« malo prenoči5č. Nova investicij«, ki jih borna določili za turizem in gostinstvo, je treba nujno namenit! tem krajem. Današnji turist, zlasti pa delovni človek za oddih ne iščeta bučnih hotelov is razkošja, pač pa mirno naravo, bistro in toplo vodo za kopanja ter ceneno hrano in prenočišča. Razen slednjega, imajo to vsi kri** in mnjgi drugi kraji pri nas. Investicije so zato potrebn« predvsem za prenočišča, odnosno hotele. CESTE DO PLANINSKIH POSTOJANK Čeprav je obisk planinskih domov iz leta v leto večji, finančno domovi ne uspevajo preveč dobro. Razen v poletnih mesecih je promet v domovih skromen. Današnji način življenja ne pušča človeku velik« prostega česa za sprehode v naravo in Izlete v planin«. M«-hanlzaclja ga čedalje bolj vpija. Ceste do naših planinskih postojank, zlasti do postojank na Gorjancih in doma na Mirni gori so nujno rx>trebne. Brez prometnih poti za motorna vozila se obisk v teh postojankah ne bo bistveno zboljšal. Tudi na to je treba misliti, kadar razpravljamo o turizmu na Dolenjskem. Zadnji govor, ki ga jc imel prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Ni-fclta HrušSev nedavno pred najboljšimi kmetovalci v Minsku, ni bil pomemben po svoji zunanjepolitični plati. V tem pogledu Hruščev ni povedal nič novega. Ponovil je predloge, ki jih vsebujejo že Bulganinove poslanice ministrskim predsednikom drugih držav o sestanku na najvišji ravni, o načrtu poljskega zunanjega ministra Rapackega za vzpostavitev brezatomskega pasu v Srednji Evropi in tako dalje. Tudi njegovo predavanje o tem, kako jc treba saditi koruzo, gojiti kunce in se boriti proti pijančevanju (Hruščev je v kmetijskih zadevah natanko poučen), ni presenetilo njegovih poslušalcev. To, kar je presenetilo poslušalce in svet, je povedal kar nekam mimogrede. Predlagal je namreč razpust MAŠINSKO TRAKTORSKIH POSTAJ (MTS). V prvih letih kolektivizacije so bili kolhozi pretežno majhni in, kar je še važnejše, njihovi člani so bili navadno najrevnejši in najbolj zaostali kmetje. Sovjetska oblast se je dobro zavedala, da bo morala kmetijstvo mehanizirati, če naj doseže večji in boljši pridelek. Toda kdo bo upravljal, nadzoroval in popravljal traktorje in druge kmetijske stroje? Za to je bilo potrebno tehnično znanje. Mnogoštevilni člani kolhozov so takrat še govorili o lesenih plugih, o strojih niso dosti vedeli. Zato je država ustanovila MTS, organizacijo, ki je bila neodvisna od kolhozov, ker je združevala predvsem tehnike. Ti so po sporazumu prišli aa kolhozna polja s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji in po opravljenem delu so se vrnili s stroji vred v svoje garaže na MTS. Ta ustanova seveda ni dajala samo tehnične pomoči kolhozom, ampak je v nekem smislu pomenila tisti vzvod, s katerim se je središče sovjetske države upiralo regionalizmu in lokalizmu na širokem prostoru sovjetske države. MTS so bili in so pravzaprav še dvo- RAZPUST MTS? je: ustanova, ki pomaga kolhozom z mehanizacijo, in orožje v rokah središča. Zdaj pa je Hruščev prišel na dan s predlogom, da bi bilo treba MTS razpustiti in njihove stroje prodati kolhozom. Ta predlog, ki je trenutno sicer še predlog, a utegne prav kmalu postati zakon, je. silno pomemben. Stalin se je na primer odločno boril proti vsem tendencam in poskusom razpustiti MTS. Po njegovem mnenju bi to »pomenilo obrniti kol« zgodovine nazaj«. V resnici pa je bil on tisti, ki je obračal kolo zgodovine nazaj ali vsaj zadrževal to kolo, da se ni moglo obračati naprej. Za njegovo centralistično in avtokratsko gledanje so bile MTS predragoceno orožje, da bi ga spustil iz rok. Ne glede na dejstvo, da v novejšem času člani kolhozov niso bili več tisti nevedni mužiki, ki so takoj po revoluciji govorili o lesenih plugih. Bruščev je to nenadoma prevrgcl na glavo. Zanj niso tako važni tisti inženirji in tehniki, ki upravljajo MTS in jih je kake tri milijone. Gotovo je, da so ti še vedno sposobnejši voditi MTS od kolhoznikov. Toda ne gre zanje. Gre za organizacijsko strukturo, ki se je preživela. Hruščev sodi, da je prišel čas, ko je treba dati mehanizacijo v roke neposredno kolhoznikom, skratka, ko je treba ustanovo s kakimi tremi milijoni ljudi pretopiti v mnogo večjo zgradbo kolhozov, ki šteje na desetine milijonov kmetovalcev. Potemtakem ima Hruščev kolhoz-nike in novo elito kmetovalcev — prav tako kot v industriji — za dovolj sposobno, prenesti to reorganizacijo in mnogo koristneje uporabljati traktorje in druge kmetijske stroje, kot so sposobne to storiti MTS. Koristnejša uporaba pomeni rentabilnejšo uporabo. Hruščev je poudaril, da bo to spod-bodlo kolhoze k še večji dejavnosti. V prvih časih so bile MTS potrebne, sčasoma pa so postajale vedno bolj okorne, birokratske in gospodarsko nerentabilne. Zato kaže, da ima predlog Hruščeva namen dati kolhozom večjo avtonomijo in gospodarsko svobodo ob istočasnih podobnih naporih v industriji. Koliko se bo z večjo gospodarsko močjo kolhozov premaknilo, tudi težišče političnega odločanja »na teren«, bomo še videli. Znana resnica je, da politična moč sloni na gospodarskem potencialu. 2e zdaj pa lahko trdimo, da je predlog o razpustu MTS nov korak v smeri decentralizacije v Sovjetski zvezi. Mirna gora je tudi pozimi lepa Ne le Belokranjci, tud j turisti izven Bele krajine, ki imajo čut za opazovanje naravnih lepot, nam marsikdaj pripovedujejo, kako lepo je na Mirni gori. To so potrdili tudi Francozi, Nemci, Italijani .in drugi, ki so lani obiskali Mirno goro. Svež, prijeten gorski zrak, lep razgled po ožji domovini tja do Kamniških planin, pogled na Belo krajino daleč tja čez Kolpo, pestrost planinske flore, vzpetine in nagibi terena, vss to krasi to okolico. Cisto ozračje nad 1000 metrov višine pa neverjetno poživi tek. »Naravnost presenečena sem nad lepotami Mirne gore«, je dejala tudi prof. Miculiničeva, ki je na Mirni gori vodila smučarski tečaj za dijake iz Ljubljane. »Tudi poleti bomo obiskani Mirno goro. Posekali bomo grmičevje in si pripravili teren za smučanje v prihodnji sezoni. Gorenjka sem. doma iZ končalo smučarski tečaj. Tud. 24-me trska skakalnica je že postavljena. Crnomaljčani in No-vomeščani se pridno vadijo v skakanju. Vsi, ki so preživeli zimske počitnice v .tem prelepem kraju, so zadovoljni- Zal pa nekateri "še mislijo, da je planinska koča zakotna gostilna, kjer se lahko napijejo in po mili Prijavite sobe! Za nastavitev tehničnega kadra, ki bo zaposlen pri gradnji avtomobilske ceste, kot tudi sa prenočevanje drugih ljudi, ki bodo prišli v na! okraj, Je potrebno čimveč opremljenih sob. Ker naša gostišča nimajo dovolj sob, vabi Okrajna gostinska zbornica vse, ki bi lahko odstopili opremljeno sobo sa PREDPOMUS NA ŽIVILSKEM TRGU »Pomlad prihaja v deželo Kranjsko,« je šaljivo pripomnil starejši možakar, ko Je na novomeškem živilskem trgu zagledal polne koiare teloha, vresja in mačic. Res je v ponedeljek, 10. februarja, živilski trg bil precej pomladanski, kajti dobiti je bilo: regrat po 20 din krožnik, radič — merica 20 din, motovileč merica 20 din, jajca po 15 din, »metana skodeuca 50 din, sirčki po 5 din, surovo maglo v paličicah po 10 do 15 din, špina-čo merica 20 din, kure od 390 din dalje. Prodajali so ie semena, lončene Izdelke, okraske za žene, suho robo, volnene izdeiKe ter pločevinaste model« za pečenje peciva in tort. Tudi na sejmišču Je bilo precel živahno. Naprodaj ao pripeljali 625 prašičev, prodali pa ao Jih 541. Tokrat Je cena nekoliko poskočila zaradi mnogih Kupcev. Pod 6.000 din ni bilo dobiti prašičkov. Za manjše, od 3 do 10 tednov »tare. so zahtevali od 6.000 do 8.000 din, za večje, od 3 do 8 mesecev stare pa od 8.000 do 25.000 dinarjev. prenočevanje, da to prijavijo najbližnjl gostilni, v Novem mestu pa hotelu Metropol ali hotelu Kandija. Vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem dobe lastniki sob v najbližji gostilni ali na Ottrajni gostinski zbornici, Ekipa prof. Miculiničeve na startu na Mirni gori Dober sejem v Metliki naročja planin, toda Mirna go- volji razgrajajo. Ne pomislijo ra mi je nad vse všeč«, je ne- pa na goste, ki si po večurni vdušeno pripovedovala. Nad 40 hoji želijo počitka ali prije!ne* mladih smučarjev je uspešno ga razvedrila. J. 9. Na zadnji torkov sejem, 4. februarja so prignali 387 volov, 134 krav in 34 telet Prašičev nad 80 kg težkih je bilo 62, mladih prašičev pa 122. V metliški mesnici so ta teden prodajali govedino po 260 din, teletino po 350 ln svinino po 370 din. Tudi živilski trg je I kar dobro založen, vendar so bile cene razmeroma visoke. Venec čebule je veljal 120 din, liter fižola 60—70 din, liter ječmenove kaše 90 din in koruzne moke 30 din. Glavica zelja je stala 20 din, hlebček sira pa 50 din. Semenja še ni bilo na trgu in tudi ne perutnine. Razmeroma dobro so bile založene tudi stojnice z obutvijo ln konfekcijsko robo. Oboje pa je v sedanji prehodni dobi med zimo in pomladjo šlo bolj slabo v denar. OKRAJNA GOZDNA UPRAVA NOVO MESTO ' in občinski gozdarski referati obveščajo vse lastnike gozdov, da je rok za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja po planu za L 1959 od 10. januarja 1958 do 31. marca 1958 Prošnje vlagajte pri pristojni kmetijski zadrugi. Zamujene vloge bo treba po SI. marcu knlkovati. IZ RAZNIH STRANI • Petindvajset francoskih letal je bombardiralo tunizijsko vas Sakiet Sidi Jusuf. Po izjavah uradnih tunizjjskih krogov je ena bomba padla v bližini vaške šole in ubila vse šolarje. Iz francoskih krogov pa poročajo, da so letala razdejala taborišče alžirskih upornikov. S takimi dejanji bo Francija kmalu izgubila po svetu že tiste prijatelje, ki jih ima. To bombardiranje, ki je zahtevalo 72 življenj, je v arabskih državah povzročilo vihar protestov, v ZDA in drugib zahodnoevropskih državah pa globoko zaskrbljenost. 0 V Kairu se je končal prvi del pogajanj za priključitev Jemena k novoustanovljeni Združeni arabski državi, ki je nastala po združitvi Egipta in Sirije. Predsednik sirske republike Kuatli je pozval Libanon, naj se še on pridruži Združeni arabski državi. C V Atene je odpotoval britanski zunanji minister Selwyn Lloyd, da bi se tam pogovoril z grškimi državniki o usodi otoka Cipra. Turčija odločno zahteva delitev otoka na turški in gržki del.. Grčija na o tem noče nič stišati? saj je na otoku samo 18 odstotkov Turkov. Pot do rešitve ciprskega vprašanja bo Se dolga in težavna. % CK enotne socialistične partije Vzhodne Nemčije Je izključil iz polltblroja Freda Oelssncrja ter iz CK F.rnesta VVoIlvveberja ln Karla Schir-devvana. V objavljenem sporočilu je rečeno, da se je Irak-cionaško delovanje to skupine in drugih začelo že Jeseni l!i.">6 — to Je med dogodki na Madžarskem in na Poljskem. Srhirdev.-ana na primer obtožuje poročilo, da Je »najpodle-Je obrekoval sekretarja partije Ulbrlchta«. # Svet »zveze ameriških znanstvenikov«, v katerem Je včlanjenih kakih dva tisoč znanstvenikov z vseh področij znanosti in tehnike, je objavil manifest, v katerem «ahtcva sklenitev sporazuma o ustavitvi Jedrskih poskusov, obveščanje med znanstveniki vsega sveta in po\cčanJe ugleda Združenih narodov. S) Skupina Japonskih znan-stvenlkov Je sporočila, da Jo dosegla nadzorovano termo-nuklearno spajanje, O tem uspehu so nedavno poročnll britanski In ameriški znanstveniki. Ta uspeh Je seveda šele prvi korak do neomejenih in praktično neizčrpnih virov energije, ki bodo na razpelago bodočim generacijam. Jla»\ največji kmetij&fbi kom&inat Okoli 28.000 hektarov gozdov, raztresenih od Sevnice do Kolpe in od Zagradca do Boža-kovsga, ponekod čez meje okraja, mimo teh pa še štirje kmetijski obrati a skupno okoli 2.000 hektari zemlje, to ao kmetijske površine, s katerimi upravlja Kmetijsko-gozdarako posestvo Novo mesto., Kolektiv tega največjega kmeti jsko-gozdarskega kombinata na Dolenjskem šteje stalno okoli 700 ljudi, ob sezonskih delih pa precej več. Letna vrednost proizvodnje posestva znaša okoli pol milijarde din. V naših kmetijskih površinah so skrite velike neizkoriščene rezerve. Gozdne površine so nam po vojni dale velikanska sredstva, s katerimi smo pričeli postavljati in razvijati industrijo. Zaradi potTeb smo segli v lesne zaloge nekoliko čez mero. S pravilnim gozdnim gospodarjenjem lahko v prihodnjih letih to popravimo z zmanjšanim posekom ln z gozdno gojitvenimi deli. Ta naloga je pripadla Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto, ki jo tudi izvaja v skladu z načeli pravilnega, socialističnega gospodarjenja. Delo na tako obsežnem področju z raztresenimi državnimi gozdovi gotovo ni lahko. Posebno še kor so potrebe po lesu Se vedno zelo velike, ker Je treba gr.uliti gozdne ceste ln poti v dosedaj težko dostopna področja, ker je treba hkrati skrbeti za vrsto gojitvenih in gozd- no zaščitnih ukrepov, ker je treba navzlic velikim potrebam po lesu vskladlti posek a prirastkom in podobno. Zato na Gozdnem gospodarstvu Novo mesto prav gotovo nihče nI bil vesel, ko so sredi leta 1956 prevzeli v upravo še štiri državna posestva v zelo žalostnem stanju. Delo se je a tem močno povečalo ln razširilo. Prejšnje Gozdno gospodarstvo se je po priključitvi posestev preimenovalo v Kmetijsko-gozdar-sko posestvo. Združitev obeh panog Je narekovala potreba po dvigu državnih posestev in želja, da bi gozdarstvo in kmetijstvo pod eno upravo laže šla po poti krepitve socialističnega gospodarstva. Poldrugo leto skupnega upravljanja Je dalo boljše rezultate, kot si jih je kdo obetal. Bivša posestva Crmošnjlce, Poljane, Birčna vas in Zalog se pod novo upravo hitro spreminjajo v sodobne kmetijske obrate. Res Je, pasivnosti teh posestev ni bilo mogoče v tem času povsem odpraviti. Odstranjeno pa Je bilo vse negativno v prejšnjem vodenju posestev in ustvarjeni so pogoji za napredek. Kdo ne pozna žalostnih razmer skozi več let na posestvu Zalog pri Prečni Skoraj na vsaki seli OLO Je bilo govora o tem poses-tvu. največkrat o Izgubah. Odkar je posestvo v sklopu KGP Novo mesto, ni ljudski odbor več razpravljal o njem. Se več: to zaokroženo posestvo bo le letos najsodobnejši kmetijski obrat v okraju. Lani ao na posestvu dosegli res lepe uspehe. Krompirja »o pridelali enkrat več kot je bilo predvideno, prav tako pese. Posamezni sadeži pese so tehtali od 7 do 8 kg. Izredno lep Je bil donos tudi drugih krmnih rastlin. Posestvo se bo ukvarjalo predvsem s pitanjem živine. Sedemindvajset krav, ki Jih redijo na posestvu. Je v dveh mesecih pridobilo 1.800 kg. Osnovna kmetijska dejavnost Kmetijsko-gozdarskega posestva Novo mesto je živinoreja. Sedaj imajo že okoli 400 glav goveje živine. Krave - mlekarice Imajo predvsem na Blatnfcku ln v Cr-mošnjlcah ter v Blrčnl vasi, mlado živino na Planini ln v Soteski, živino za pitanje pa v Zalogu. Vsa dela na posestvih Imajo normirana. Mezde na uro so povsem odpravili. V Birčni vasi dve ženski oskrbujeta 23 krav. Prav uvedba norm. odnosno plačevanja po učinku je bila dobra poteza za posestvo ln delov. silo. Pridni oskrbovalci živine zaslužijo prav dobro. Eno tretjino mleka, ki ga dobi novomeška Zadružna mlekarna, namolzejo od krav Kmetijsko - gozdarskega posestva. Spričo visoke cene krmi In klavni živini proizvodnja mleka nI donosna. Toliko manj, če so krave raztresene po oddalje- nih posestvih, kjer ao stroški prevoza mleka večji. KOMBINIRANA PROIZVODNJA Na posestvu, ki združuje gozdarstvo in kmetijstvo, Je prišlo do koristnega sodelovanja v proizvodnji. No, to je od pri-četka preveč škripalo, pokazalo pa se Je za koristno. Vprežna živina na posestvih ni vse leto polno zaposlena. Zato, kadar ni dela na polju, pošljejo konje v gozd na spravilo lesa. Včasih so Jim zasebni vozniki precej nagajali, kadar so jih potrebovali za prevoz lesa lz gozda. Po mili volji so zviševali ceno prevozom. Tega tedaj ni več. Podobno Je z delavci. Poleti, ko Je na polju največ dela, v gozdu delo v glavnem počiva. Prav v poletnih mesecih pa Je najteže dobiti najeto delovno silo za poljska dela, zlasti za košnjo. Zato ao lani gozdne delavce za dva meseca premestili na posestva. Tako ao prvič lani pokosili vso travo ln spravili nad mllllon 200.000 kg krme ob pravem času. Rea Je, od začetka so gozdni delavci godrnjali, da ne bodo delali na posestvu, ker to nI njihov poklic, ko pa ao uvideli, da je v prid vsemu kolektivu, če so dela opravljena o pravem času v gozdu ln na polju, so prijeli za kosa in grabile. In Slo Je. Na sindikalnih sestankih ao ae pogovorili, zakaj je to potrebno in kdo bo imel od tega korist. Vsak za vse, vsi za vsakega je geslo za uspeh. Tako povezavo med gozdnimi in kmetijskimi deli, ki pomeni dobro izkoriščanje notranjih rezerv, lahko imenujemo uspešno kooperacijo v okviru podjetja. ŠTEVILNE GRADNJE Za večjo hektarske donose ln za ohranitev ln izboljšanje gozda so potrebne Investicije, investicije za stroje, za stavbe, za umetna gnojila, za ceste ln pota, za dobro plemensko živino, za drevesnice, zlasti pa za Izboljšanje' delov, pogojev ljudem v proizvodnji. Le stroji in agrotehnična sredstva so premalo. Ljudje morajo biti zraven, brez človekovo roke ne gre. Zamotana kmetijska in gozdna proizvodnja pa zahteva strokovnega znanja in stalnost,! delovne sile. Ti dve hibi KGP naglo odpravlja s precejšnjimi Investicijami. Osnovni težavni problem posestva so stanovanja za delavce ln uslužbence na delovnih mestih, V Zalogu mislijo, da bodo to zadevo rešili kmalu. Dosedaj so že zgradili 5 stanovanj, nameravajo pa zgraditi šo štiri. Dre« stanovanj nI stolne delovne sile. pravijo na posestvu, brez nje pa ne pravih Uspehov. S sezonsko delovno silo nI koristi. Lani so gradili 25 objektov, zn kar so porabili okoli 35 milijonov lastnih sredstev ter neknj posojila. Gradili so logarnlcc, gospodarsko poslopja, gozdne reste In drugo. Gozdnih cest so lani zgladili 14 km ln to na Hmcljniku, v Radohi, Rlbnlk-Ponikve in na Brezovi rebri, grade pa tudi gozdno cesto v Pendirjevki. Vso gradnje izvaja gradbeni odsek posestva, kar jc za posestvo mnogo ceneje. Tudi za letos Imajo obširen načrt gradenj. Cesto od »Velikega placa« do Krvavega kamna na Gorjancih, cesto Ponlkve-Planina, s katero bodo odprli pot do gozdnih in kmetijskih površin, nadaljevanje gradnje ceste v Pendirjevki, gradnja lo-garnlc, upravno - stanovanjskih stavb v Bršljlnu In Črnomlju, hišo in hlev na Cinku in Se vrsto drugih manjših gradenj. Nujtežjl problem so stanovanja v Crmošnjicah. Tega problema ne bodo mogli rešiti r. lastnimi sredstvi. Tam potrebujejo vsaj 7 družinskih in 15 samskih stanovanj. Tudi pri upravi posestva potrebujejo še nekaj upravnih prostorov in stanovanj, kajti brez njih ne dobo strokovnjakov, ki so posestvu potrebni. Za letos so predvideli tudi znatne Investicijo za dvig hektarskih donosov. Kmetijsko obrate bodo čimbolj mehanizirali. NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI Nad 30.000 hektarov površin Kmetijsko - gozdarskega posestva skriva v sebi ogromne neizkoriščene zaloge. Ne samo les ln motnosti za dvig prirastka Ipsn ter kmet. kulturo, tu Je Se polno drugih stranskih !n neizkoriščenih možnosti. Samo Rog bi lahko mimo lesa dnjal So veliko stvori, ki bi donašole dohodke ln dale možnosti znsluž-ka ljudsrn. Lep dokaz za to je Destilacija eteričnih olj v Obrhu, ki Jo v sestavu KGP. Sto in sto tisoče dobe ljudje za iglice, ki so prej vodno segnilc v gozdu, šest ljudi, kolikor jih Je zaposlenih v Destilaciji, ki sama predstavlja kaj skromne investicije, pa ustvarja letno milijonske dobičke. Na pobočju Roga ne raste samo drevje, ampak tudi zdravilna zelišča. Z načrtnim gospodarstvom pri llkoritfanju zdravilnih zelišč in po možnosti z njihovo predelavo v neposredni bližini kjer rastejo, bi pridobili letno precej milijonov narodnega dohodka. Mimo tega so na Rogu in v drugih gozdovih še druge surovine, ki v glavnem propadajo, lahko pa bi dajala zaslužek ljudem, družbi pa do-dohodke. Na upravi posestva vse te stvari vidijo ln poznajo. Polno Imajo načrtov, ki jih bo treba po.tMM.ma uresničevati. Iz razgovora z vodilnimi ljudmi zlahka ugotoviš, da poiivečajo največjo skrb ljudem, ki so zaposleni no posestvu. Dobro vedo, da ne morejo računati na večje uspehe, če n« bodo skrbeli za tiste, ki naj te uspehe dosežejo. Skrb za ljudi je pri njih glavna investicija. Na vseh kmetijskih obratih bi radi imeli stalne ljudi, najraje družine, med njimi seveda tudi potrebno strokovnjake. In ko bodo ustvarili ugodne življenjske pogoje ljudem v proizvodnji, zn kur si tako prizadevajo, ne bo tržko doseči šo večje usprjie v gozdarstvu ln kmeti |:;U-ii ter pričeti z Izkori-^nnlrm 4 vseh ostalih možno-iti k1 jih dajo zemlja. V. Romani* 43731094340513761034670319201625619473754137^067127^5767737616944587^10^4173166434091590^4995703413615966773829914937120163751731573109757985403 Sl«y. 5 (4110 »DOLENJSKI LIST« Stran S 1 REPORTAŽA Z OKRAJNEGA PREDVOLILNEGA TEKMOVANJA MLADINE Na tri vprašanja... Kakšna neki morajo biti ta sodišča? je brnelo Jožetu po glavi. Konferansje je vzpodbujal in priganjal: »Gospodarska, vojaška in.. .* »Civilna!?« •♦Ne bo držalo.« Dvorana se Je razburjala. Konferansje spet pomaga: »No, in re ...« "-Republiška!« je olajšano kriknil Jože. Tudi dvorana si je oddahnila, vražji konferansje pa spet maje z glavo: »Seveda so civilna, če niso vojaška ... Dovolite, da jaz povem odgovor, ker ga imam tukaj napisanega: gospodarska, vojaška in — redna!« Dvorana je razočarana; tako enostaven odgovor, pa toliko potu potegne na čelo. Sicer1 je danes sploh zelo vroče v dvorani Doma .TLA v Novem mestu, kjer so se zbrali mladi tekmovalci iz v >ga okraja, da bi se pomor U i kdo bo boljše odgovoril na vprašanje. Prva skupina so bili taborniki. Med tem ko se je pripravljala naslednja ekipa, jc stopil pred mikrofon znani novomeški humorist Polde Cigler ter povedal nekaj zanimivosti iz spominov Hudokiinovega Nacka. Tako dobro je oponašal njegovo podgorsko narečje, da je hitro izvabil publiki vesel nasmeh in aplavz. Konferansje je poklical Bo-siljko, ki je odgovarjala za drugo, tudi taborniško skupino. Prvi odgovor jc bil malo srpast, pa sta potem druga dva to popravila. Komisija je dvignila tablice: 8, 9, 8, 10! Aplavz je zagrmel in tudi kibici so se ogreli. Od stropa je pričel pa- Prijavilo se je 17 tekmovalnih ekip, nastopilo pa 11, ki so dosegle v odgovorih s politično-družbenega, kultur* no - umetniškega, športnega in glasbenega življenja takle uspeh: 1. Aktiv LMS gimnazije Črnomelj - 39 točk; 2. Tabornice novomeške družine Jutranja zarja-35 točk; 3. in 4. LMS učiteljišča Novo mesto in taborniški Klub mladih 34 točk; 5. in 6. Aktiv LMS Mirna peč in Občinski komite LMS Novo mesto - 33 točk; 7. Taborniki novomeške družine Zelenih otokov - 29 točk; 8. *ktiv LMS Dolenja vas - 25 točk; 9. Aktiv LMS na novomeški gimnaziji - 24 točk; 10. Aktiv LMS tovarne zdravil KRKA -21 točk in 11. Aktiv LMS vajenske šole v \ovem mestu - 11 točk. Cviček, cviček... Kljub znm: in »ne^u »e promet v Vinarsk; zadrugi v Kostanjevici nemoteno razvija. Njihov tovornj avtomobil je pravkar odpeljal v Zdravilišče Dolenjske Toplice 30 hektov vina. Tudi v druga področja Slovenije ga razpošiljajo vsak teden. Izvrstna kvaliteta ie povsod priljubljena. Čeprav je odkup od proizvajalcev v glavnem že končan, kmetje na saneh še vedno dovažajo svoj pridelek v Vinarsko, ki plačuje liter Po 110 dinan-jev. * F. L dati omet in kmalu bi bil nesrečna žrtev sam konferansje... Novomeška gimnazija se ni najbolje odrezala, farmacevtska tovarna se je tudi tako lovila z odgovori, da ji komisija ni mogla prisoditi več kot 21 točk. Hkrati se je začelo zatikat' tudi v programu: kar šestim skupinam je odpovedala korajža in orkester se je moral potruditi, da je s poskočnimi popevkami zamašil nepredvidene luknje. Ce se občinski komite LMS Novo mesto ni najbolje izkazal pri organizaciji prireditve, je njegova ekipa odgovarjala proti pričakovanju dobro in je bilo splošno mnenje publike, da ga je komisija prestrogo ocenila. Magnetofon je zapel znano pesem. Ekipa učiteljišča iz Novega mesta je na odru: »Seveda, to je Bilečanka! Avtor je Apih ...« Konferansje je dosleden: -Priimek in ime, prosim,« »Apih ... Milan!« »In kaj opisuje pt Bolj malo jih je bilo v dvorani, ki so vedeli pravilen odgovor. Tudi Ivanka je vrtala po spominu. Na žalost... je mahnila mimo. Pesem je nastala v Bileči v Hercegovini, kjer je imela stara Jugoslavija že pred vojno koncentracijsko taborišče za protifašiste.i Na vrsti so učenci v gospodarstvu. Vprašanja res niso težka. Pa vendar je komisija dvignila samo: 3, 3, 2, 3... Stukelj, Novomeščan(!) je edini nosilec zlate olimpijske me- dalje od vseh Jugoslovanov — to pa si je že vredno zapomniti. Da pa niso vedeli, da voli predsednika republike zvezna ljudska skupščina, jim kar ne moremo odpustiti. Klub mladih se je dobro odrezal in dobili so priznanje komisije in publike, ekipa mladine iz Dolenje vasi pri Mirni peči pa je proti vsem pričakovanjem poznala tudi kralja mode Christiana Diorja ... Ker niso vedeli za ustanovitev Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju v Črnomlju, pa je bila ocena bolj skromna. Skupina iz Mirne peči. »Kaj. je to RNOS in kdaj je bil ustanovljen?« »Kratica pomeni Slovenski narodno osvobodilni svet, ki je bil ustanovljen na zboru odposlancev oktobra 1943 v Kočevju.« Glej jih no! ^ Drugo vprašanje je bilo bolj zamotano, zato pa so na tretjega — o satelitih — gladko odgovorili. Komisija je segla spet po višjih številkah. Zadnja je odgovarjala ekipa gimnazije Črnomelj: »Volitve v zvezni in republiški zbor bodo 23. marca, v zboru proizvajalcev pa 26. marca.« Apiavz. »Predvajana recitacija jc -Krvava bajka«, ki opisuje tragične dogodke v Kragujev-cu, ko so Nemci postrelili vse dijake in profesorje tamošnje gimnazije. Avtorica pesmi je Desanka Maksimović.« Aplavz je že močnejši in publika vzpodbuja: »Peter, dajmo... živijo Črnomelj!« Čeprav je bil zadnji odgovor bolj gospodinjski, so ga fantje kar dobro zadeli. Člani komisije so razen enega dvignili najvišje številke. V dvorani je zabučalo. Nesebično so tudi No-vomeščani pozdravljali zmagovalce: osemnajstletncga osmo-šolca Petra Popoviča, osmo-šolca Jurija Nemaniča (19 let) in sedmošolea Ivana Klobčar-ja (18 let). Po njihovem mnenju je radio tudi gospodinjski pripomoček, ker zabava kuharice in jih moralno dviga pri delu... Crnomaljčani, čeprav so vsi trije doma iz Metlike, so optimisti za tekmovanje v Ljubljani, 22. februarja zvečer na Gospodarskem razstavišču in pravijo, da bodo prinesli domov televizor. Ce pa bi igral Adamičev orkester v Črnomlju, nimajo seveda nič proti. Tudi ostali tekmovalci, ki so prejeli lepe nagrade: motorček »Junior« za dvokolo, čevlje, srajce, žoge in drugo, so s prireditvijo zadovoljni in si podobnih še želijo. Odlikovani taborniki Na VII. redni skupščini Združenja tabornikov Slovenije je dosedanji starešina dr. Jože Potrč predzadnjo nedeljo v Kranju odlikoval za dolgoletno uspešno in požrtvovalno delo v organizaciji tudi naslednje člane novomeškega Rodu gor-janskih tabornikov: z zlatim taborniškim znakom načelnika Dolenjskega taborniškega sveta prof. Jožeta Glo-narja in glavarico družine Jutranja zarja prof. Vlado Jankovič. Srebrn taborniški znak sta iooi-la Elza Dobovšek, glava-rica družine medvedkov in čebelic ter Andrej Pelko, pomočnik načelnika ZTS. Pohvalo z diplomo pa sta dobila načelnika družin Slavko Pavlin in Mihelca Vidrih, dijaka novomeške gimnazije. Naloge mokronoske komune Na kandidacijski konferenci v Mokronogu, kateri je prisostvoval tudi org. sekretar okrajnega-komiteja ZKS Jože Plaveč, je bil soglasno izvoljen za kandidata Franc Krese-Coban. Mirno izvolitve kandidata pa so na konferenci obravnavali številna gospodarska vprašanja ter napore in uspehe ljudskih skupščin v pretekli mandatni dobi. . Predsednik ObLO Jože Jerič je delegatom orisal probleme in naloge mokronoske komune. Poudaril je, da je treba izdelati dobro premišljen načrt za razvoj kmetijstva. V nižinskih predelih so bili v zadnjih letih doseženi že lepi uspehi. Teže gre v hribovitih- naseljih. Glavni dohodki le-teh so bili včasih iz vinogradništva. Danes so vinogradi v zelo slabem stanju. Treba je misliti na obnovo in gojitev donosnejših kultur. V občini je precej proste delovne sile. Del te sile bo dobil i ^^^^^^^^ 23 „ t::. i. ?':'. ft-::° :\ • y-š -':::- ' •• : : :'° Pogled na Mokronog 'V Volivci v Žužemberku Zadnji t*den so bili po vsej žužemberški dolini zbori volivcev. S predlaganimi kandidati so s* volivci strinjali in so potrdili kandidature. Zelo pa so ljudje zadovoljni s kandidatom za republiški zbor Viktorjem Zupančičem in kandidatom za zvezni zbor Nikom Belopavlo-vičem. Zbor pro$vetflil! delavcev Drugi zbor volivcev v Žužemberku je bil 4. februarja. Udeležilo se ga je okoli 120 volivcev in je zelo dobro uspel. Navzoč je bil tudi predlagani kandidat Niko Belopavlovič, ki je zbranim govoril o najvažnejših dogodkih v svetu. Prikazal je tudi gospodarsko stanje okraja, saj je novomeški okraj v Sloveniji na predzadnjem mestu in doseza le nekako sredino državnega povprečja. Tovariš Belopavlović je seznanil navzoče kes jih, kjer bodo napeljevali elektriko, bo -les prost taks. 3. Voda je pereče vprašanje Suhe krajine in tudi samega Žužemberka, Kolo za vodo se ne vrti niti ob nizkem, niti ob precej visokem vodnem stanju, se zarnaši, zamrzne, se razpoči in podobno. Letos zaradj pičlih denarnih sredstev verjetno ne bo mogoče nadaljevati del pri vodovodu. Volivci so tov. Belopavloviču povedali tudi o stanju šol tudi z letošnjimi gospodarskim;' v 0t>cm.j {n 0 skromnih sred- Svet za šolstvo LRS je v dneh 3., 4. in 5. februarja sklical na posvet v Dolenjske Toplice profesorske kolektive vseh učiteljišč v Sloveniji, da bi preusmerili svoje delo z ozirom na prve spremembe v obveznih šolah, ki jih zahteva predvideni dolgotrajni proces, reforme naših izobraževalnih ustanov. V osemletnih šolah smo z novimi učnimi načrti, ki se postopoma uvajajo, postavili nove naloge, nove metode in tudi vsebinsko nove učne smotre. Vsemu tomu se itlp rajo prilagoditi tudi naša učiteljišča, saj ta vzgajajo učni kader, ki bo moral biti pri pravljen zn delo v novi šoli. Prvi dan zborovanja so prisotni z živahnim ln plodnim razgovorom obdelali splošno problematiko uo|(e!jls<\ MnogO so so- Topli pozdravi iz; Francije Naš zvesti naročnik Jože Martinčič in tena Ana iz Len-sa v Franciji pošiljata tisočere pozdrave vsem bralcem Dolenjskega Usta in telita vsem kar največ uspehov v letošnjem letu. Kot že nekaj let zapovrstjo, nameravata tudi letos julija obiskati rojstno domovino, da prežirita na stara leta nekaj tednov med svojimi dragimi rojaki. Tovariš Martinčič to v pism\i lepo po nazoru je s pravico »nekdanjih hlapcev in dekel, da so zridnji teden v letu smeli obiskati svojo mater, se ji potožiti, kako grenak je tuji kruh, kako hladni so pogledi tuje matere, kako kruto je delati pri tujih ljudeh ...« V imenu bralcev, }iprave in uredni/Ura se tovarišu Martin-čiču in njegovi ženi iskreno' zahvaljujemo za prisrčna voščila in čestitke z željo na veselo svidenje v domovini. Uredništvo in uprava Dolenjskega bsta vorlii o dvodeuu maturi. Kandidati naj bi narureC po čelnem letniku v glavnem maturirali lz splošnih predmetov, po petem l tniku pa iz strokovnih pedagoških predmetov. Za ukinitev mature se še niso ogrevali. Zapleten problem učnih na-črtov Je vezan na vprašanja učbenikov, ki jih za učiteljišča ni, kot tudi ne modernih učil, delavnic, knji/nic, risalnic in pa prostorov za dejavnosti mladinskih organizacij. V službi naj bi mladi učitelji verbalno metodo najmanj uporabljali, a na šoli, kjer se pripravljajo za poklic. Jim profesorji ne morejo nuditi nič drugačnih zgledov, saj jim zaradi objektivnih razlogov ostaja le beseda, dijaki le poslušajo In medtem mrzlično pišejo. Malokdaj morejo prt pouku tudi kaj videti, še manj kaj sami napraviti. Za obvezno seminar-sko drlo ni na razpolago strokovne literature, a tujih Jezikov kaj malo obvladajo. Ugotovili so, da j« zaradi pomanjkanja profesorskoga kadra na učiteljiščih preveč honorarnih zaposlitev, kar ieveda kvarno vpliva na kvaliteto dela, saj se v takih okoliščinah posamezni predmetni učitelji za pouk ne morejo temeljito pripraviti, razen tega pa drlo pre-znposlenrga In utrujenega drlav-Cl nikakor ne more biti nspeSnn In tudi ne dolgotrajno. Obširno In z deljenimi mnenji go govorili o vadnlii, kjer se učl-irliiščnlkl praktično pripravljajo za poklic. Pojavlja se namreč vprašanje aH naj bi vadnlca obsegala štiri ali osem razredov. Mnojrl novinci morajo prevzeti ludi delo v višjih razredih osemletnih Sol, ker je absolventov Višje pedagoške šole še vedno premalo, a Je dplo s tem! učenci s snovne In metodične strani marsikdaj težko. Vadnlca Je doslej imela le silrl osnovne razrede. ']> ln mnoge druge probleme, posebno vprašanja sprememb v učnih načrtih ln predmetnikih, so naslednji dan obdelali v pota* meziilh grupah Ln Jih tretji dan zbrali v skupno analizo ter Jo tako pripravili za obravnavo republiškemu svetu za šolstvo, ki bo dokončno usmeril nove oblike dela in pri odgovornih forumih dosegel tudi možnost za Izboljšanje materialnih pogojev učiteljišč. Prvi dan »o posvetovanju vzgojiteljev učiteljišč kot gostje prisostvovali tudi načelniki in inštruktorji okrajnega tajništva za šoliivo, prosveto in kulturo |z vie republike, l.e-tl so naslednji dan v posebni delovni grupi razpravljali o vsebin) In metodah Inšpektorjevega dela, o Šolski mreži ln proračunih. Med seboj so mm-Sjali svoj« izkušnje In mlill In na tem bodo odslej skušali usm Brjal I Gotovo je koristno, če je šolski inšpektor v tesni povezavi z občinskimi sveti za šolstvo, z referati in vsemi ostalimi predstavniki občinskih forumov, najtesnejši pa bi moral seveda biti stik med njim in šolskimi odbori. Ce bi se inštruktorji in tudi načelniki ter člani okrajnih svetov za šolstvo mogli vsaj pd časa do časa udeležiti roditeljskih sestankov, ki gotovo vsaj v oddaljenih šolah našli hvaležno področje dela. Glavna naloga inšpekcije pa je dvigati ka-povost pouka samega, kot je prva dolžnost učnega osebja prizadevno in uspešno šolsko delo ter kolektivna odgovornost za učne, vzgojne in orga-nl zaci jake uspehe. Razgovor o načelnih, širših in tudi drobnejših vprašanjih je potekal plodno. Prisotni so sklenili, da se bodo še sestali v drugih okrajnih središčih in sistematično obdelali vsa obširna vprašanja, na katera nalete pri svoji vsakdanji praksi. akcijami v okraju in opozoril predvsem na gradnjo avtomobilske ceste, ki se bo letos gradila v glavnem na območju našega okraja. Opozoril je KZ naj bodo pripravljene, ker bodo imele možnost prodati precej več pridelkov, domačini in okoličani pa se bodo tudi lahko zaposlili na cesti. Predlogi in vprašanja volivcev: , 1. Občina naj pomaga ln poskrbi, da bo cesta Sela Sumberk — Radohova vas, ki j0 gradijo, dobila tudi moderen priključek na novo avtomobilsko cesto. To je potrebno zato, da bi se lahko po najkrajši Poti prišlo t nove ceste v Dolenjske Toplice, kjer grade moderen odprt bazen. 2. Volivci so želeli vedeti, koliko bo okraj mogeil prispevati v letošnjem letu za elektrifikacijo. Tovariš Niko Belopavlovič je pojasnil, da okrarf računa na dohodek od ki bi ga bilo treba posekati ob nameravani razmejitvi gozdne ln travniške površiine. Ta dohodek bi se vložil v sklad za elektrifikacijo. V Z zbora volivcev v Šentjurju stvih, s katerimi razpolagajo. Nujno bi bilo treba zgraditi novo šolo na Selih pri Hinjah-Pojasnjeno jim je bilo. da bodo občine v letošnjem letu imele na razpolago za negospodarske investicije okoli 6 milijonov, s katerimi bodo pomagali tudi šolam. Pletiljski obrat v Žužemberku že dolgo obljubljajo in volivci želijo naj bi o tem prenehali govoriti, pač pa začeli z delom. Spet jim 3* bilo pojasnjeno, da je okraj dal za ureditev prostorov 7 milijonov dinarjev. Nekateri so predlagali, naj bi s tem denarjem kar kupili nekaj starih strojev in začeli delati kar po hišah. Vendar se bo verjetno bolj pametno odločiti za prvotni predlog: sodobno urediti in pripraviti prostore, za nove stroje Pa najeti investicijsko posojilo. Tudi na ostalih zborih volivcev v občini so obravnavali važna komunalna vprašanja. V Smibelu so na primer želeli, da je za odcep od glavne ceste treba dobiti cestarja ,in da je cesta s kamenito ograjo in ja- ški nujno potrebna popravila. V Križih si najbolj želijo elektrike. Imajo sicer elektrifika-cijski odbor, ni pa prave enotnosti, saj premožnejši kmetje hočeijo, da bi vsi enako prispevali za daljnovod. Če bodo hoteli v bližnji bodočnost; eiek-triko, bodo morali pokazati več sloge. V Žužemberku in na Dvoru sta bila 5. februarja zbora volivcev industrijske skupine, v nedeljo 9. '.februarja pa zbor: volivcev kmetijske skupine prj vseh kmetiijskih zadrugah v občini. Zelja večine volivcev je, naj bi na sektorska volilna zborovanja prišli kandidati sami. Predvsem si želijo kandidata >z& republiški zbor tov. Zupančiča, zvezni kandidat pa naj b: obiskal zbore volivcev vsaj še na Hinjah in na Dvoru. K. M zaposlitev v obratu Teiekomunf« Kacije in drugih obratih, ki jih bo možno ustanovili v Mokronogu,1 nekatere že letos. S sredstvi, ki smo jih prejeli od okraja, smo lani elektrificirali pretežni del občine. Novo električno omrežje meri nad 45 km. Za letošnje leto je zagotovljeno 4 milijone din, da bomo končali elektrifikacijo v vseh naseljih v občini. Z regulacijo Mirne, ki je v teku, bodo naši kmetje pridobili velike površine plodne -zemlje, ki je sedaj zamočvirjena. Z regulacijo Mirne bomo letos nadaljevali. Ena izmed nalog občine bo tudi regulacija Radulje. Ker je to naloga treh občin, bo treba to izvajali skupno. Na koncu konference so se delegati in aktivisti še pogovorili o delu pred volitvami. Z obema kandidatoma — s tovarišem Kresetom za republiški zbor in s tovarišem Jožetom Borštnar-jem za zvezni zbor — so volivci zadovoljni, ker sta oba znana iz dosedanjega dela za skupnost. Zato so prepričani, da bodo volitve v mokronoški občini spet enotna manifestacija želje in volje za nadaljnji gospodarski napredek občine, okraja, republike in Zveze ter za mir v svetu. PRSŠEBNU IN VODNIKU V SLAVO Novo mesto je v Prešernovem tednu imelo dve javni prireditvi v počastitev Prešerna in Valentina Vodnika ob 2(H)-letnici njegovega rojstva. PD Dušan Jereb je imelo akademijo 6. februarja v Domu LP z govorom prof. Milana Dodiča. Združena orkestra JLA !n Dušan Jereb sta zaigrala štiri skladbe avtorjev Haydna. Dvoržaka, Grie-ga in Jankoviča (dirigiral kap. Jankovič), dijakinja Vukovičeva je recitirala 4 Vodnikove pesmi, moški pevski zbor pod vodstvom T, Marklja je zapel 5 pesmi, D. Rangus je zapel VoJariFevo Oj rožmarin, R. Mraz pa Mornarja. Dpd Svoboda v Bršljinn \e pripravilo akademijo v nedeljo, 9. februarja. O Prešernu ln Vodn;ku Je govoril književnik Severin' Sali, peli so pionirji, mešani pevski zbor in moški pevski zbor (*>ođ vodstvom E. Jazbeca), pionirka in dijakinja sta recitirali Prešernove pesmi, za zaključek so pa igrali tamburaši pod vodstvom F. Vovka. Uspeh šmihelčcmov V soboto 8. februarja .so nastopih člani PD Janez Trdina iz Šmihela v novomeškem Domu ljudske prosvete z Gob-čevo opereto PLANINSKA ROZA. Pod taktirko dirigenta Ludvika Ahačiča in s sodelovanjem članov orkestra Doma JLA so z uspelo predstavo zadovoljili številne obiskovalce, ki so dvakrat napolnili dvorano. O nastopu bomo prihodnji teden obširneje poročali. Skrb za partizanske otroke Fotreuuiemo strokovnih nasvetov ikc |iotu,:lj razumel njihovo težnje. V razpravi po poročilu o gospodarstvu OLO in družbenem planu občine, so obravnavali zlasti lokalne komunalne zadeve in druge stvari, ki jih teže. Na marsikaj bi radi pojasnila, a kaj, ko pa kdo takih, ki bi lahko kaj pojasnil, redkokdaj zaide med nje. Zlasti imajo veliko vprašanj v zvezi z gradnjo avtomobilske ceste, ki bo šla mimo njihovih vasi Ne vedo, kako bo z razlaščeno zemljo za cesto. Jo bodo plačali ali zamenjali, kjer je l o možno. Ne vedo, kje bo prehud prek ceste za te vasi, aH jim bo morda cesta zaprla pol do vode. To velja za vas Cem-še. Lastniki gozdnih parcel, skozi katere bo šla cesta, bi radi les posekali prej, ko se bodo pričela dela, pa jim logar tega ne dovoli. Zanima jih tudi, kje bodo ob cesti avtobusne postaje. Potrebno je, da pride nekdo, da jim bo te stvari razložil. Prebivalci teh vasi pa kažejo tudi močno željo po napredku. Radi bi uredili cesto od postaje Mirna peč do Poljan. V Poljanah je že dolgo predvidena gradnja šole. Gnoj-nične jame so poseben problem teh vasi. Iz higieničnih in gospodarskih razlogov bi jih radi čimprej uredili. In sedaj, ko bo šla avto cesta mimo domačij, je to še bolj nujno vprašanje. Sami ne zmorejo vsei;;i. kredilov pa ne dobe. Kolikor je dobiti kreditov preko kmetijskih zadrug, so le kratkoročni in z visokimi obrestmi. Zakaj ne bi tudi kmetje dobili dolgoročne kredite pod ugodnimi pogoji, da bi si izboljšali gospodarstvo, saj bi potem laže plačevali družbene dajatve. Postaja umetne osemenje-vnlnieo krav v Mirni peči b* morala poslovati dclj časa in ne samo dve uri. Prometni davek na rezan les za domačo porabo Je huda obremenitev za vse, ki obnavljajo stavbe. Pravijo, da morajo svoj les na žagi odkupiti nazaj, tolik je pro- metni davek. Nič pa ne ugovarjajo proti prometnemu davku na rezan in ostali les za prodajo. To naj bi čimprej uredili. Z davkom na rezan les za domačo porabo so prizadeti zlasti tisti, ki obnavljajo domačije, opustošene med vojno. Preskrba naselij z dobro pitno vodo še ni rešena. Vodovod za Poljane, Hrastje. Dolenjo vas in še nekatera naselja je stvar, ki bi jo radi čimprej rešili. O tem so že večkrat govorili. Predvsem bi potrebovali strokovnjaka, ki bi jim svetoval in napravil načrt. Sami bi opravili vse delo. Da, v Šentjurju in okolici si žele napredka; radi bi, da bi kdo večkrat prišel med nje, da bi se pogovorili kako in kaj. Ne potrebujejo toliko sredstev, predvsem potrebujejo dobrih nasvetov in strokovne pomoči. Sami so pripravljeni čimveč prisnevati za napredek. Trgovinski dogovor s Španijo Med p .... , Narodne hankp flr.t n prsdstsvnilr bil nedavno v , Parizu pdd- pisan sporazum o Uagoviii zamenjavi med obema državama Vrednost zamenjave je predvidena v vtšinj 10 milijonov dolarjev z& obe strani. V Kostanjevici zeiio skrtlij-o za nas, partizanske otroke. Dne 24. januarja smo imeli sestanek s predstavniki socialnega skrbstva- komisije za štipendije in občimskega odbora Zvezo bor- Močno povečan odkup Lan. so znašali dohodi^ y:e-bivalstva v našem okraju cd prodaje kmetijskih, pridelkov 2 milijardi 124 milijonov din ali 45 odstotkov več kot prejšnje leto. Za les, vino in kože so kmetovalci dobili 419 milijonov din, za živino eno milijardo 198 milijonov in za ostalo 507 milijonov. Vsi davki s taksami vred znašalo le 17.5 odstotkov od dohodkov iz prodaje kmetijskih pridelkov. V našem okraju je okoli 60 tisoč kmečkih prebivalcev. Potemtakem so znašali dohodki iz prodaje kmetijskih pridelkov na posameznega kmečkega prebivalca 35.400 din, davki s taksami pa povprečno 6.200 din na prebivalca cev. Pregledali so £ .ičevala in skupno srno reševali vprašanje, kako doseči čim bil/.e uspehe. Ugotovili smo, da bi bilo skoraj povsod treba le malo več volje in dela in us-pe-b- hiilj mnogo boljši. Za vzgled si lahko vzamemo dijakinjo 4. razreda gimnazije Albino Zagore, ki je imela med nami najboljši uspeh. Njeni pogoji niso najbolj 'rožnati, saj hodi vsak dan dobro uro daleč v šolo Vendar pa vsi ne jeml-jejo učen.)a tako resno in jih ni sram prinesti »cvekov* 'iz šole. Ce bi se bolj učili, b; bfM sami bodj zadovoljni, zadovolj-nejšl pa bi bili tudi naši; starši in družba. Po končanem sestanku nas je tovariš Furar povabil na čaj. Posedli smo in še malo pokram-ljali. Dolgo se niismo videli, naše prihodnje snidenje pa bo spet v počitnicah, ko bomo vnovič dajali obračun — takrat pa za celo leto. N. B. Ob koncu leta 1958 bodo ČLANI PREŠERNOVE DRU2BE irejeli za redno članarino 320 din naslednjih pet knjig 1 KOLEDAR ZA LETO 1959, 3. Ivan Ribič: SIN, povest, 3 Honore de Balzac: EL VERDUGO in dru^? zgodbe, 4. Tone Seliškar: VELIKA GALA PREDSTAVA mladinska povest, 5. Poljudnoznanstveno delo: KRUH. '.a doplačilo 150 din prejme lahko vsak član še: 6. knjigo LEPO VEDENJE ali 7. knjigo inž. Milana Ogrina: MOJ VRT. Kdor naroči obe dbdatni knjigi doplača za obe knjigi samo 230 dinarjev. 7 KNJIG ZA 550 DIN prejme torej vsak, kdor se vpiše najkasneje do 5. aprila 1958 v članstvo Prešernove družbe ln plača najkasneje do 5 Julija 1958 vse obroke. PREŠERNOVA DRUŽBA Pohitite z vpisom! fllane vpisujejo poverjeniki Prešernove družbe, ki so v vseh šolah in večjih podjetjih, vse knjigarne in podružnice Slovenskega poni •evaloa In Ljudske pravice in uprava v * |nhjjttn4, Erjavčeva cesta 14/a. StVU Težave dolenjski!) letalcev V nedeljo, 26. januarja, Je bil V prostorih OLO v Novem mestu plenum okrajnega odbora Ljudske tehnike. Predsednik ing. Peter Ivanetič je v nagovoru ugotovil, da je Ljudska tehnika tudi na Dolenjskem relo napredovala, s«ij je raeši-nila mrežo svojih organizacij in vključila nad 600 tiamov. Danes steoe organizacija že okoli 1500 aktivnih članov- Z ozirom na posebno vlogo, kj jo mora Ljudska tehnika izpolniti v novem 5-jletnem gospodarskem obdobju na Dolenjskem v raz- Tov. ORLIC s Suhorja je vneti zbiralec muzejskih predmetov. Že marsikaj vrednega je našel in podaril Belokranjskemu muzeju. V roki drži leseno ribo, izrezljano pred kakimi 70 leti, ki bo prav tako romala v muzej. voju kmetijskega strojništva, je tudi razprava na plenumu pokazala smernice za nadaljnje delo. Junija in julija bo v Novem mestu v okviru okrajne gospodarske razstave prirejena BEL republiška kmetijsko - strojna razstava. Predvidena je tudi vrsta konferenc in sestankov kmetijskih strokovmjakov, zadružnikov in naprednih kmetovalcev. Končno bo tudi zanimiv dvoboj med traktoristi, zmagovalci Slovenije in tehnično ekipo traktoristov s Koroške. Pred to prireditvijo pa bodo na območju novomeškega okraja razne poučne demon-s'ira.cije z »ovimi stroji. V kme-tiijstvu bodo letos posvečali največ pažnje sadjarstvu, vinogradništvu, živiinoreji in hmeljarstvu ter drobnemu poljedelstvu. Naše kmetovalce bomo morali naučiti pravilnega ravnanja s stroji, zato bomo tehnično vzgojo v Ljudski tehniki usmerila v to dejavnost. V teku so že traktorski tečaji s 120 tečarjnilki, k; bodo na poletnem tekmovanju lahko uspešno sodelovali. Kmetijsko - strojna komisija pri okrajnem odboru Ljudske tehnike ima nalogo, da s sode lovamjem oblasti in kmetijskih organizacij pripravi točen program letošnjih prireditev v Novem mestu. Ljudska tehnika bo pomagala tudi pri sestavi novih učnih načrtov na kme-tij&ko-gospodarskih šolah, kjer bo treba v program dela vnesti tudi predmet kmetijsko-strorj-ništvo. S tako tehnično vzgojo pa ŠE KRAMLJAJMO O GRADBENIŠTVU V odgovoru, objavljenem v eni prejšnjih številk Dolenjskega lista na moj članek »Iz luknje do odločbe in stanovanja«, tovariš Da spreminja moje besede ali pa članka sploh ni pazljivo prebral. Trdila sem namreč, da je podjetje, ki je gradilo blok Nad mlini nekatera obrtniška dela nemarno oprav*lo. Mislim, da podjetju, ki utiva ugled, to ne more škoditi, opozorila pa sem na napake zato, ker se gladita še dva prav taka bloka in bi bilo res škoda, če bi se tam ponovile. Vse izvijanje in slepomiši jen je okoli Janeza, Toneta in Martina — se pravi delavcev, je zvito iz trte, ker njih niti najmanj ne dolžim za vse to in tega tudi nisem navedla. Vsak, tudi »laik« ve, da sezonski delavci ne živijo v rožnatih razmerah in da za napake pri stavbah Razveljavljena dražba Občinski ljudski odbor Kostanjevica—PodbočJe je na javni dražbi prodal mlin in žago. Na razpis dražbe se je oglasil le en kupec, ki Je oboje tudi kupil za ceno, ki je predstavljala v resnici 1* eno tretjino prave vrednosti. Ker pred dražbo ni bita napravljena ocenitev kot to določajo predpisi za prodajo splošnega ljudskega' premož-enJa, «s je okrajni Javni pravobranilec pritožil in zahteval razveljavitev prodaje. Okrajni Uudskl odbor Novo mesto je na seji 28. januarja ugodil zahtevi Javnega pravobranilca in dražbo razveljavil. ne odgovarjajo oni, ker delajo le po navodilih delovodij itd. Da pa dokažem, da besedica nemarno ni bila neumestna, kot pravi tov. Da, naj povem, da v enosobmih stanovanjih teče po zidu neka črna smola, ponekod v taki množini, da morajo stranke podstavljati cunje na vod, ker bi se sicer tudi ta uničil. O tem se lahko vsak prepriča. Se to: , pri pisanju članka gotovo nisem imela v mislih honorarja, sicer bi bil članek daljši, razen tega pa si mi za 150 din res ni treba beliti glave. Ra bomo morali začeti najprej pri mladini in pionirjih, pomagati pa bodo morale tudi druge organizacije, da bodo naše načrte lahko uresničili. Nedeljski plenum je sprejel za naš okraj več važnih sklepov. Ker Sre za -širšo akcijo z množično udeležbo, je plenum sprejel predlog posebnega koordinacijskega odbora okraja, ki bo vodil vse nadalijnje delo. Ob letošnjem Dnevu mladosti so predvidene večje pri redit ve in tekmovanja z modeli, kolesi, dalje ogledi letališča in podjetij. Organizirali bomo tudi okrajno razstavo izdelkov naših pionirjev, ki si urijo svoje sposobnosti v tehničnih krožkih-Šolska- komisija pri OOLT bo priredila 2 tečaja o tehnični vzgoji za učitelj stvo. Ker pa se tega ne da le teoretično naučiti, sta orodje in delavnica pereče vprašanje, ki ga bo treba rešiti. Nujno bo v začetku vsaj na vseh trinajstih osemletkah v okraju dobit-; neke pokrovite- lje v podjetjih, ki bi pomagali pri ureditvi delavnic in orodja. Za . vse ostale šole pa naj bi občinski ljudski odbori nabavili 2 mala kompleta orodja za vsako šolo. Pienum je ob koncu imenoval še predsednika in člane foto-kina in radiokluha ter avtoko-misijo. Sprejet je bil tudi sklep, da do konca marca izve-deijo po ' vseh ■ občinah konference Ljudske tehnike ter izvolijo občinske odbore Ljudske tehnike. Navzoči predsednik OLO tov. Pirkovič je v razpravi poudaril važnost tehnične vzgoje našega človeka in obljubil pomoč okraja in občinskih odborov. Več napotkov za nadaljnje delo sta dala tudi delegata Glavnega odbora Ljudske tehnike tovariša prof. Lah in Stanič. , Nove brazde so zaorane, tudi seme je že v zemlji, mi vsi pa moramo negovati in obdelovati novo rast Ljudske tehnike na Dolenjskem- —jt— »To je bil že tretji, s katerim smo bili dogovorjeni, toda tudi ta nas jo pustil na cedilu. Dobil je boljšo ponudbo za motornega pilota v inozemstvu in mi smo spet ostali brez učitelja«, se ja žadositno nasmehnil tovariš Rep-še, sekretar novomeškega Aero-kluba. ko nam je pripovedoval 9 naporih in prizadevanjih uprave pri iskanju učitelja za jadralce. To je trenutno največja ovira, ki jim preprečuje redno delo z jadralci. Čeprav jim je Letalska zveza učitelja obljubila, sta ostala klubov dvosed »Roda« in enosed »Cavka« popolnoma neizkoriščena. Startali bi z motorno vitlo, dokler ne bi bilo letala za aero-vlek, toda vsi načrti so zaradi praznih obljub učiteljev jadral-eitva padli v vodo. Celo planirana internatska baza v Prečni se je zaradi tega izjalovila. Najlaže je z modelarji, ki so tudi najštevilnejši in najaktivnejši. Sedaj imajo sfooro sto podmladkarjev in 12 starejših asov, ki že samostojno konstruirao o. Mlajši grade začetniška modele, kot sta »Selenit« in Čeprav je tako majhen, bo »akrobat« kmalu poletel; zate na tej sliki poskrbela Dolfe Šuštar in Dušan Zupane. Bom vzel pa na kredit!" Danes je že kar moderno, da vmmemo na banki potrošniški kredit, kadar gremo v trgovino Po radio, zimski plašč ali moped. Enostavneje je kupovati Še 137 naselij V našem okraju je skupno 1.127 naselij. Od tega je elektrificiranih skoraj tisoč. Na elektrifikacijo čaka še 137 naselij. To so večinoma manjše hribovske vasi, ki pa so v času NOV sorazmerno največ prispevale za narodnoosvobodilno vojno. Za elektrifikacijo podeželja — pred vojno je imelo le malo naselij izven mest elektriko — smo izdali po vojni blizu 110 milijonov din. Znaten delež so prispevali tudi prebivalci. Največ naselij brez elektrike je v občinah Žužemberk in Kostanjevica—Podbočje, kjer je brez elektrike še okoli 30 naselij v vsaki občini, najmanj pa je še treba elektrificirali v občinah Metlika in Mokronog, kjer sta brez elektrike le še po dve naselji. O V VSAKO HIŠO • DOLENJSKI LIST! »na puf«, potem si prisiljen hraniti denar, ki ga banka me. sečno odščipne od plače in nimaš nobene skrbi s tisočaki v nogavici... Pri Komunalni banki smo se pozanimali kako so kai zadolženi Novomeščani. Lani so na obroke v 'trgovinah nakupili za štirideset milijonov blaga — trikrat več kot leta 1956 — pri banki na so m izposodili dobnih enainpetdeset milijonov: enajst za tekstil in obutev, skoraj petindvajset za druge industrijske izdelke in več kot petnajst za pohištvo. Predvsem si izposojajo denar za radijske aparate, hladilnike, gradbeni material in prometna sredstva. Največ kreditiraio uslužbencem in nameščencem- ki razmeroma dobro vračano, ker so k temu prsiljeni z administrativnimi ukrepi. Septembra in oktobra so kreditiranja zelo po- rasla zarad; ozimnice in obleke. V preteklem letu se je v trgovini in PUj banki zadolžilo skupno 2408 ljudi za več koti devetdeset milijonov dinarjev. Po drugi strani pa previdnejši vlagajo denar na hranilne knjižice.- Ob koncu leta 1957 ;e imelo 3677 vlagateljev prihranjenih 43,088.000 dinarjev. Najbolj je [z leta 1956 naraslo število vlagateljev-dijakov: od 156 na 346. vloženih pa imalo dva milijona 296 tisoč dinarjev. 278 delavcev in nameščencev je prihranilo dvanajst in pol milijona, vsi ostali Da 23 milijonov. Izvzet; so kmetije, ki jih je nekaj čez 2300, imajo pa v banki komaj dobrih pet fnilijonov. Pa še to so večinoma majhne vloge izpred vojne. Kmetje opravijo finančno poslovanje s svo:io Zadružno hranilnico, kjer-so zneski seveda višjii. »Colibri«. s katerimi tekmujejo v A-l modelarski kategoriji na republiških teikmovanjih in zle-tih. Letos so v Ljubljani odnesli prvo mesto (krožek Metlika), drugo mesto (krožek Stopiče) in še nekaj naslednjih mest. V kategoriji A-2 je dosegel Zupane iz Centralne modelarske šole v Novem mestu - 15. mesto, v kategoriji »gumenjaki« pa četrtega. V sikupnem »plasmanu je Aeroklub Novo mesto med dvanajstimi klubi zasedel peto mesto.' Sedaj imajo modelarji v načrtu tečan' za učitelje in učitelji-ščniike, ki naj bi na svojih službenih mestih propagirali letalstvo in vodili modelarske krožke. V istem času bodo organizirali v Novem mestu tudi seminar za konstruktorje, kjer M med drugimi predaval tudi tovariš Jože Perhavc, znani konstruktor zače-tniškega modela P—50. Tudi pri motorni pilotaži so težave, čeprav ima klub 6 motornih pilotov. Predvsem nimajo svojega letala, pa tudi letališče je neuporabno. Izvesti bi morali precej izsuševalnih del, kar pa sedaj ni v njihovih močeh. Računajo na pomoč Gozdnega gospodarstva, ki ima interes za izsušitev travnika zaradi krme. Na motorno internaitsko bazo v Ptuj so letos poslala tri člane, ki so tečaj z uspehom zaključili. Število padalcev (55) priča o velikem zanimanju za to panogo. Teoretični tečaj v Prečni so udeleženci zaključili s skoki v Ljubljani. Od 19 kandidatov jih je dvanajst dobilo A diplome, ko so odskočili z »Junkersa«. Seveda so tudi tu težave, ker nimajo svojega letala. Ker bo vojaško letalstvo opustilo tip UT-2, računajo mnogi Aeroklu-bi na ta letala. Med njimi je tudi novotmetšlki, ki ima od Letalske zveze letalo že obljubljeno. V Prečni je trenutno najbolj potrebna poglobitev izsuševalnega jarka pred hangarjem, ko pa bo regulirana še Temenica, ki se sedaj ob najmanjšem nalivu razlije po letališču, bodo lahko tam pristajala vsa motorna letala. Novomeški Aeroklub s svojiiimti skoro dvesto aktivnimi člani zasluži na vsak način večjo pozornost in pomoč vs-°h pristojnih činiteljev, ki se morajo zavedati velikega pomena letalstva za gospodarstvo in obrambo države. Novomeška mladina na sneau Ali ne bi bilo umestno? V Novem mestu in v drugih mestih imamo ulice t'n ceste, ki nosijo imena zasluženih ljudi. Zasluge nekaterih teh ljudi so javnosti bolj poznane, drugih pa manj. Zlasti mladina večkrat ne ve, zakaj se ta ali ona ulica imenuje po tem ali onem človeku in kaj je bil v življenju. Prav to velja tudi za tujce, ki pridejo v mesto. Zato bi bilo gotovo umestno, Če bi bili na naslovnih imenih ulic in cest ali parkov (na napisnih tablah v začetku ulice, ceste ali parka) vsaj zgoščeni podatki o človeku, po katerem se imenuje ulica. Na primer: rojstni podatki in njegovo delovanje odnosno zasluge, zaradi katerih se imenuje ulica po njem, S tem bi poglobili spomin na nje, mesto pa bi pridobilo v turistično zgodovinskem pomenu. Arhitekt inž. Marjan Mušič pravi, da imajo take osnovne podatke o človeku, po katerem se imenuje ulica, cesta ali park, v mestih v Italiji. Sončno nedeljsko jutro. Na Ma-rofu je že vse živo. Pionirji, plo-nirke, mladinci in mladinke se pripravljajo na start. Največ je seveda pionirjev in pionirk. Blizu 51» jih je, po starosti pa so razdeljeni v dve kategoriji, ki imata različno dolgi progi. Starejši pionirji bodo tekli na 800 m dolgi progi, mlajši pa na, 300 m krajši progi. Pionirke imajo še krajše proge. Organizacijski aparat je že v delu. Danilo Kovačlč je najbolj glasen. Kajpak sprejema prijave in skupno z ostalimi odborniki Partizana razvršča pionirje. Veliko jih Je, zato je precej dela. Vsak tekmovalec ali tekmovalka dobita startno številko, kt si Jo priveze na prsa in hrbet. Nato gredo na start najmlajši. Prof. Glonar jim objasni kje Takole so pionirji čakali na start na novomeškem Marofu 2. februarja, ko je bilo občinsko tekmovanje pionirjev in mladincev. poteka proga, potem pa . . . start. Pionirji se v presledkih 15 sekund poženejo na progo. Začne se borba, ki bo določila najboljše, ti pa bodo zastopali novomeško občino na okrajnih tekmah. Na povratek tekmovalcev nI treba dolgo čakati. Proge so kratke, odločale bodo sekunde in verjetno tudi desetinke sekund. Prvi tekmovalci so že v cilju. Casomerilci ln zapisnikarji imajo sedaj besedo. Vsakega tekmovalca ujame še Draga, da mu odveze številko ln ga napoti na Pa j. Seveda, da se pogreje ln okrepča. Približno taka slika Je bila na nedeljskih tekmah v smučarskem teku. Ne mislite, da Je to vse. Ista slika se ie Se večkrat ponovila, kajti nastopilo je kar 8 različnih kategorij tekmovalcev. Drla Je bilo na pretek, odločen ln hiter organizacijski aparat pa je poskrbel, rta so tekmo potekale v redu, brez BSStOJa. Po tekmovanju v tekih smo se vsi napotili v Severno dolino, kjer je bilo tekmovanje vve-!■■slalomu. Tu se je ponovila Ista slika. Prijave, urejanje startnih Številk itd. Milan Smerdu in Janez Novak ata pripravila progo. Bila je lahka. Od pionirjev se ne more zahtevati vrhunskega znanja, kristjani}, čeprav Je večina od njih obiskovala smučarske tečaje. Za nekatere je bila proga prelahka in so Jo Igraje prevozili. Množičnost je vodilno načelo letošnjih T. pionirsko mladinskih zimsko športnih iger. kt so lih v počastitev 15. obletnice pionirske organizacije ln USAO.T razpisali Zveza prijateljev mlnrltnr. CK t.MS, Svet za Šolstvo LRS. Smučarska zveza Slovenije ln Zveza Partizan Slovenije. Po občinskih zlmskoSport-nlh igrah bodo Se okralne. Republiške zlmskošportne Igre pa bodo 2. marca v Ljubljani. Vse kaže, da bo zima tudi letos ponagajala in da Po težko Izvesti predvidena tekmovanja.. Zadnja odjuga je močno prizadela smučarje, tako da bodo okrajne tekme verjetno šle po vodi. Republiško tekmovanje pa bodo morali preseliti lz Ljubljane na Gorenjsko, če ne bo v februarju nove pošiljke snega. Razen v veleslalomu so v soboto tekmovali tudi v smučarskih skokih, in sicer na 13-metrski skakalnici na Marofu. Izven konkurence so nastopili tudi trije mladinci iz Trebnjega, ki so se prav dobro odrezali. Med vsemi je bil najboljši mladinec Vinko Bele, ki je imel najlepše in najdaljše skoke (15 metrov in 14,5). TEHNIČNI REZULTATI Teki - Pionirji do 11 let: 1. Franc Cerne 2.0», 2. Janez Bencina 2.17, 3. Vito Cižmek in Jože Udovič2.2l. Pionirji do 12 let: 1. Tine Pavlin 1.52, 2. Miran Kovic 1.5B, 3. Danilo Miklavčlč 1.59. StarejSI pionirji: 1. Stanko Luk-Slč 5.01, 2. Janez Gregorič 8.01, 3. Lado Mrvar 6.23. Mlajši mladinci: 1. Ivan Gornik 5.35, 2. Alojz Jožef 5.40, 3. Peter Kopač 6.22. Starejši mladinci: 1. Anton Da-rovec ln 2. Ivan Berus, Mlajšo pionirke: i. Marta Bauer 2.12, 2. Marija Penca 2.15, 3. Irena Glonar 2.28. starejše pionirke: 1. Majda Turk 7.08. Mladinke: l. Mateja Kožuh 7.03, 2. Mari lana Udovlč 7.15. VELESLALOM Pionirji do 11 let: 1. Millonko Llnzner 26.8, 2. M'rko Prime 27.3 ln 3. Janez Bnrbič 28.0. Pionirji do 12 )et: 1. Tine Pavlin 20.0. 2. Miran Knvlč 27.5, 3. Mi-llvoj Polan 2R.4. Starejši pionirji: 1. Stanko Luk-šič 49.5, 2. Vani Kastelic 40.8, 3. Janez Gregorič 1:02.1. Mlajši mladinci; 1. Peter Kopač 44.1. 2. Stanko Gregorčič 47.6, 3. Karel Bohm 1.02.4. Starejši mladinci: 1. Anton Luk-Šič 47.4. Mlajše pionirke: 1. Borka Cižmek 27.2. 2. Marta Bauer 27.3, 3. Marija Penca 28.1. ' Starejše pionirke: l. Majda Turk 51.0. Mladinke: 1. Marijana Udovlč 45.8, 2. Mateja Kožuh 47.8. SKOKI Pionirji. 1. Mirko Bencina 170.8 (10.5 m ln 10.5 m). 2. Tone Prime 158,9 (8.5 m in 10 m). Mladinci: 1. Vinko Bele 207,6 (15 metrov in 14,5 m), 2. Bruno Ko-prlvnik 174,1 (lom p., in 14.5 m); Mirko Cerne (Trebnje — izven konkurence) 177,2 (13 m in 13,5 m padec). Člani: 1. Janko Goleš 185.3 (11,5 m in 12 m). 2. Zlžo Serini 159.3 (12.5 m padec in 10.5 m). p, m. Rade obiskujemo predavanja Dekleta !z jtvaja kmetijsko-gospodatke šole prav pridno obiskujemo Sospodinjski tečaj v Novem mestu, kjer smo se noučtile mnogo stvari, ki jih še nikoili nismo delsile- Tečaj b0 prav gotovo korislij vsem dekletom, ki ga redno obiskujejo. V KGŠ je 18 deklet in 18 fantov. Razen predavanj imamo tud j plesne vaije. ki se jih zelo veselimo. Udeleženka tečaila »Jožetova skupina odide proti jugu, Janezova severozahodu, Marjanova proti jugozahodu, Slavkova pa naravnost proti zahodu.« Vodnik vsake skupine prevzame kompas, specialko in odgovornost za osem Članov svoje skupine.« »Saj vendar tod še nikoli nismo hodih!« pripomni negotovo Janez iz Črnomlja. »Ml tudi ne,« odvrne Slave lz Novega mesta, »toda saj si lahko pomagamo s kompasom in specialko.« Torej ne bo težavi »Odhod ob 10.15, zbor vseh skupin na koti 565 ob 11 uri.« . Tiho odidejo skupine vsaka v svojo smer. Vsem je malo tesno pri srcu, ko jih prevzame gozdna tLšina v okolici Frate. Ali bodo dobro prestali praktično preizkušnjo znanja uporabe specialke in kompasa, se sprašuje predavatelj, ki zaskrbljeno opažu;e gibanje posameznih skupin. Ne vzdrži v Čakanju in se sam začne vzpenjati po pobočju proti zahodu. Kako čuden svet Je to! Iz da-Idave z^.eri.) pobočte enakomerno, v bliižuni oa $<• odkrivalo tflo. beli in kotmnle, kraAko vrtače, ki napravi.)a*o teren neoreeleden. V daljavi se svetlika med vsokim drevjem — aH bo to pravi vrh? Ali morda nI bofcl luino? Pri tem ugiibamlu zasliši govorjeni«, za seboj — to le paO e-na izmed sku-jidin. Hitro se pomsklts nrotl billž-nJecTvu vrini T;»n te že tretta ■tovjpTia. ki zrna t!odavno u«o4«v-11*. d>. le orvs nltšla na elill S» dve skupim s« kmalu orlkažeta. Ura je enajst, ene skupine pa ni od nikoder. Najbrž je odSla na drugi vrh. In res — iz daljave se slišijo zvočni signali. Ko so se seili na sedlu med obema vrhovoma s četrto skupino, Je ta trdila, da so vsi drugi zašli. Kateri vrh Je torej pravi? Sele natančna kontrola s pomočjo dveh vrhov, vidnih v smeri proti kočevskemu Rogu, Je pokazala, da so prve tri skupine prišle nu pravi vrh. Po dolgem ovinku so se vračali dobro razpoloženi izletniki preko Ajdovca na Frato. Čakalo jih je obilno kosilo. Prijazna gospodinja se je čudila, kako hitro so izginili veliki obroki » krožnikov. Ze ob pol sedmih zlutral se ie začelo — ostra poveli a so razgibala tudi na 1 boli znsoane. Vaje so se vrstile za vajo m v petih nuroutah Je kroznla kn vsem. kot dt so že doiigo ori delu. Umivanje z mrzlo" vodo do car€mrz,U. Nočne vaje so bile posebna mikavne. Svet izgleda ponoči čisto drugačen kot podnevi. V presledku treh minut so odhajale skupina za skupino. Prva skupina je v avoji vnemi nastavljala past in je pri tem Izgubila preveč časa. Tako je druga skupina naletela na prvo, ko se Je ta vračala na pravo pot in nastal je pravi preplah. Ilrtro so se znašli in nadaljeva- SEST DNI NA FRATI H skupno pot proti svetlobnim signalom, ki so kazali smer. V*i so se z majhno zamudo zbrali na cilju. Povratek je bil v popolni temi — za orientacijo je pomagalo ozvezdje Oriona. Vsi so se oddahnili, ko so začutili pod nogami trdo cesto, ki pelje od Ajdovca proti Fratl. Ne bi bi'o prijetno, izgubiti se ponoči v gozdu I H fttirl ure predavanj, pohod na koto 568, terenske Igre in nočne vate, pa Se ni bilo dovoli. Ob slabotni svettobj MtiiiM'lke so se vrstile dgra za igro. ki jih 1e Samotni hrast kar stresal iz rokava. Deveta ura Je prišla pneh tre. Te?.ko Je blilo končati. Sele na <>»ter opomin vodje tečaja le utihnil živ živ žav na skinonem ležišču . • »Veverice so na« obiskale — na d veti nogah lm brez košatih repov, paC. nekate^ so imele kon1=ikt mn na glavi. Primahale ■o Jo pefl Hz Nove-na me«t« kar same in se tudii srečno vrnile Dobro da nie^ srpoa*!** kosmatinca kot ga 1e dva cimi uai^nele Du-Sain, ki Je prlSel rta obis* nreko Stra*e. Memria le hlačal medved v zimski brlog, krr le oac slutil, da bo kmalu snežilo. V nedeljo je odšla prva skupina, 35 po številu in prišli so namesto njih vodniki medvedkov in čebelic. Bilo jih je snmi 18, imeli pa so harmoniko in k;-taro, kar je tudi nekaj zaleglo Se Isti dan so izkoristili lepo vreme in s sedaj že poznanega vrha občudovali Kamniške planine, dočim je bil Triglav Še v megli — znak, da se bo vreme poslabšalo. Tudi v ponedeljek so se temeljito izkoristili lepo vreme. Dopoldne so po dveh urah predavanj odšli v treh skupinah v razno smeri do cilja, označenega na speclalkl. Ni bilo lahko poiskati pravo vrtačo, označeno na karti, ko Jih je bilo povsod polno. Mod potjo so EflfpUOVlli zanimivosti, ki So jih opazili in narisali skico prehojene poti. Posebno je bila všeč rglednikom kočlcn i« vejevja z rivemn ležiščema kot v jaslih in s kamnitim ognjiščem na sredi. Dva prostovoljca sta hotela kar ostati in skuhati kosilo za oglarja, ki ga nikjer ni bilo videti. Po oovraitku vseh skupin le bldo vodstvu teCala teZko odločiti, kater« skupina je ru»1bo'.)Se opravila »vojo na.logo. odločtev 1» nad. ln pri pregledu skic. ki to 1e rml-bol) skrbno Izdelala -»kuolna ood vodstvom načelrtiika Družine zelenega Roga lz Straze-Toplice Mravllo se le že, ko »o v* t«-čainikl obkolili Dom na Prati v razdalj 1 uetdeset tm-trov. Dvn sta morala ptvblitl 1« obroč, lm kako hitro sta Icnoella-la nalogo! Komat le bil dimi znak za Začetek igre r.ta se zakadila h hottottUi za kn.. hitnjo v bi tonil rozd ln Se pre-dmo so s« rw«rx>stavllP:i'i strs4sjr1l znašli sta *# tartinlla v Bo*c*yl. »Celo ce bt imeli brzostrelke, bi nam naibrže uSila«, 1e pošteno priznal eden Izmed utražaTlev. Nočne vaje so imeli kar dvakrat. Prvi večer samo za premagovanje strahu in zuostrltev vida in sluha, drugi vsčer pa so dobile skupine posebno nalogo, da po opisu poti najdejo pravo smer in se približajo neopazno malemu-ognju, ki ga Je zakuril Samotni hrast. Zbrani okoli ognja sn nato zapeli nekaj taborniških pesmi. Čudovit Je bil iz ozadja pogled na obraze, osvetljene od p'apolajočih plamenov. V torek Je ves dan snežilo. Kdo bo napravil najboljšega sneženega moža? Ni bilo lahko postaviti iz suhega gnega figuro, pa Je vendar bilo prav posrečenih. Kratek izlet je bil uotreben 7-, nabavo leskovih oajlc. Iz a1ih »o pri ročnem delu osoravtli nlrane palice. Med li tekmovaJoi s*> le najbolj izkazal vodnik medvedkov lz Strafte, ki 1e izreznl za držal ooičlo fHtUTO. Pa tudi večini Sele prvič obdelovale les, Ve-čr-in« poslovdil.na zeibava 1e imeila pe*ieir »pored. Samotni hrast Je podail krateik ore«l»xi »ta nja v svetu; poudaril Je važmont tabOTClike organizacije i>rl vzgo-1i mladine m se /inhvalll oskrbnici doma z«i nlerio po*rtvov»(lno skrb. Sledile so točka sa točko. Posebno sta »e izkazali « uev- s-klm nastopom Slavica In Mnrlanca. Harmonikarji lm kitaristi so tudi povečali oes-rro*t oroarama. Do solz so ee nasmejali deklama-cijSkttn na*tooo«n Samotnega hra_ sta. Prehitro Je m.lnl'1 zadnji večer na Fratl. Čeprav sta bila tečaja Dolcnl-skcU'i tabcM-nlškega nvi.-i sam« tridnevna. Je na 11 lih :>2 tečnlnl-kov — vodnikov dobilo ra&en Dinaktlčnih val v desetih predavani :ii glavne smernic« z» dolo v vodu, Predavanja so otoravinvala Bledeče teme: Zgodovina im Ide-<>:'>:;! hi t.-ibomlSlv«. vodov •; ■it« «n. lik vodnika, vodovi »palanki in izileti. poseibne alkclje v vodu |mk'-;i;i si vodniki lečalnlk' o#vo J mi m ••» zn.mla ln c rod j a, jim bo pri vajah poma-gs.lo z inventarjem PGD Gradac. Novi odbor, ki je bil izvoljen po poročilih, je precej pomlajen. V društvo so sprejel; tudi 10 novih članov, tako da jih je sedaj že več kot 50. XXX Sneg, ki je bil tako, nepričakovano zapadel, je naredil občutno škodo na sadnem drevju. Predvsem so poškodovane slive :n jablane. Mnogo dreves je bilo polomljenih že zjutraj, š° več pa podnevi, ker nekateri 5nega sploh niso otresali- Velika škoda je tudi po gozdovih, predvsem na hrastih. Skoraj ni drevesa, ki bi mu ne manjkala tli vrh ali veja. V.Z. nega sektorja kmetijstva, i etos uspešno razvijalo, zlasti še, ker bodo nasadili hmelj in uredili sadne vrtove. Omenil je, da so tudi v Kostanjevici potrebe po novih stanovanjskih in poslovnih zgradbah, treba pa je do skrajne mere izkoristiti " obstoječe stavbe in prostore, dokler ne bo novih. V teku so is priprave za ustanovitev novega podjetja v kostanjeviški občani. Podjetje »Šivilja« bo zaposlilo več delavk v delavnici moškega perila. Stroji so že pripravljeni. Sestanka se je udeležilo jz-redno veliko ljudi iz mesta in okolice- Vsj so z zanimanjem sledili izvajanjem tov. Pirko-vjča im so ga z«a njegove besede nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Pirkovičevo prijetno obravnavanje tekočih gospodarskih zadev je mnoge tako navdušilo, da so izrazili željo, naj ba tov. Pirkovič še večkrat prišel mednje io jim še kaj povedal o naši gospodarski ln tudi zunanji politiki. Z velikim navdušenjem vseh navzočih je bil dzbTan za kandidata v zvezoi zbor tov. Jože Borštnar, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Novo mesto, za republiški zbor pa tov. Franc Pirkovič. »Veseli planšarji« Kostanj evčani so znani ne samo Po dobrem cvičku, temveč tudi po tem, da so radi veseli ta da z veseljem sprejmejo vsako kulturno' skupino- Veliko je bilo govorjenja in veselja v pričakovanju »Veselih Pošta v Kcistanjevici ima lepe, snažne in velike uradne prostore. Za zimski čas kar prevelike, ker se težko ogrevajo. Rad bi dobil telefonsko zvezo z Ljubljano. Mlada telefo-nistka Fant, zavita v debel zimski plašč, je 'takoj stopila k aparatu in klicala. Toda na žalost je biil linija zasedena. Čakat; je bilo treba dolgo uro, ker gre telefonska Unija preko Novega mesta in je samo ena. Moram pa reči, da čakanje v slabo zakurjenem prostoru ni prav nič prijetno- Zakaj ne zakurijo bolj? Saj smo tik pod Gorjanci, kjer je dovolj drv. Na vprašanje, zakaj je tako mraz, je upravnica pošte, rudi sama zavita v plašč, odgovorila, da varčujejo z drvmi, sicer jih ne bo za vso zimo, za katero se nič ne ve, kako dolgo se bo vlekla. Drva imajo namreč odkazana, normirana, brez ozira na dolgost in jakost zimskega mraza. Vsi smo se 'tesneje zavili v plašče. Je pač tako, če je drv premalo. ... in toplih jedi tudi ne Pred gostilno ob mostu se je ustavil tovorni avtomobil. Šofer je premražen zaloputnil vrata avtomobila in stopil v gostili no. »Imate golaž?« je zaželel nekaj toplega. Lačen 'je bil m premretžen, »Ndimaimo.« je odvrnila krčmarica, ki je zdolgočaseno slonela ob peči. »Pa morda kakšno juho?« »Nimamo.« »Pa kak zrezek?« »Nimamo-« »Kaj pa. sploh imate?« se je šofer začudil in stopil k peči, da bi se vsaj tam nekoliko ogrel. »Imamo vino, sir in salamo.« »Vina ne smem kot šolfer, sir in salamo pa imam sam v tovki.« Nekajkrat se je prestopil, pomei z dlanmi, še kratek »Zdravo« 'in je odšel. Nikdar več se ne bo ustavil v tej gostilni. Društveno življenje v Mirni peči Mirna peč je majhen kraj oo dolenjski železnici, vendar imamo precej razgibano športno in kulturno dej avnost- Vodilno vlogo pri tem ima Partizan, ki vključuje požrtvovalne člane in mladince. Najzaslužnejši je Ciril Košir, ki je precej pripomogel k dvigu društva s svojim neumornim delom. Največje težave ima društvo z opremo telovadnice. Veliko razumevanje je pokazal občinski ljudski odbor, ki je z dotacijo pomagal društvu. Manjka pa kadra za prednjake. Na prvenstvu v tmuoarskih skokih v Ribnici so tekmovalci iz Mirne peči poželi aplavz in simpatije vseh gledalcev. In Prosvetno društvo Katja Rupena? Čeprav ne spi, bi lahko bolj prijeli za delo vsi pristojni in vsi vlakarji! Ko smo se gnetli v »Prešernovi sobi« v šoli, smo igrali »Domna«, »Razvalino življenja«, ' »Vdovo Rošlinko«, »Mostove« in »Verigo« pa še celo vrsto enodejank. Sedaj pa Je v prostorni dvorani Zadružnega doma vse tiho in prazno. Mladinski aktiv Miška Kranjca pripravlja »Pot do zločina«, pionirji pa Gobčevo spevoigro »V bratskem objemu«. Pevski zbor bo dmel 16. februarja samostojen koncert, na kar vse Mirno-počane opozarjamo in vabimo. A.B. DOLENDSkl OBVEŠČEVALEC Sreda 12. febr. — Damijan Četrtek 13. febr. — Katarina Petek 14. febr. — Valentin Sobota 15. febr. — Jordan Nedelja 16. febr. — Danilo Ponedeljek 17, febr. — Siivin Torek 18. febr. — Pust LUNA; 18. febr. ob 16.38 mlaj. »KRKA« — NOVO MESTO: Od 11. do 13 II. amer. film »VISOKA BARBARA«. Od 14. do 17. II. meh. film »FRUTTO FKOHI-BIDO«. ČRNOMELJ: 11. n 12. II. avstr. film »ENO NOC V BENETKAH«, 14. in 16. II. amer. barv. film »HOUDINI«. METLIKA: 15. in 16. II. amer. barv. film »DIMNI SIGNAL«. KOSTANJEVICA: 16. II. meh. film »MEHIKA V PESMI«. TREBNJE: 15. in 16. 2. amer. film »OBSEDENO MESTO«. Predstava v nedeljo ob 16. ROG-STRA2A: 15. in 16. II. amer. film »BISTRE GLAVE«. DOL. TOPLICE: 15. in 16. n. amer harv.film »DIVJA LETA«. ŽUŽEMBERK: 16. n. braz. film »SINHA MOCCA«. Ljudska univerza Novo mesto Danes v sredo 12. februarja, ob 20 uri bo dr. ing. France Avčin predaval o »Lepotah Slovenije«, predavanje bodo spremljale barvne slike. ZDRAVSTVENI DOM ČRNOMELJ potrebuje v Črnomlju prazno ali opremljeno sobo za babico. Ponudbe pošljite upravi Zdravstvenega doma v Črnomlju. PRODAM GEPELJ v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (32-&8). ZA DELO V SKLADIŠČU z železom sprejmemo delavce težake. Plača do 52 din na uro. Javite se v skladišču »Metalke« v Ljubljani - Titova 33. na dvorišču »Globus-Spedicije«. PRODAM POSESTVO z gospodarskim poslopjem, v okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (31-58). MOTOR ZA CESTNO KOLO znamke »Junior«, skoraj nov, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku (30-58). ŠTEDILNIK, EMAJLIRAN, znamke TOBI, skoraj nov, prodam. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Naslov v upravi lista (34-58). PRODAM 2 ŽELEZNI MREŽI za okna, vrata in 0.30 kubičnega metra lesa za ogrodje. Naslov v upravi lista (33-58). PRODAM ELEKTROMOTOR in mlin za žito. Podgora 23, pri Novem mestu. lahko od 10.—20. februarja zahtevajo morebitne popravke »ase in za svoje člane. Po 20, feoruarju spremembe in dopolnitve ne bodo več možne. O "o L O Novo mesto RAZPIS Kmetijska zadruga Velika Loka razpisuje mesto UPRAVNIKA Pogoji: kmetijski tehnik ali odgovarjajoča izobrazba iz kmetijske stroke z najmanj 5-letno prakso in poznavanjem pvsiova-nja KZ, ali trgovska izobrazba z najmanj 8-letno prakso in poznavanjem organizacije odkupov m posploševanja kmetijstva. Kandidati za razpisano mesto naj vlože piošnje do 25. februarja na upravo KZ Velika Loka. Samsko stanovanje zagotovljeno. ZAHVALA Zahvaljujem se Državnemu zavarovalnemu zavodu za Izplačano zavarovalnino ob prisilnem zakolu krave. Katarina Doltar, Črnomelj. ZAHVALA Podpisani Alojz Obrč, šofer is Novega mesta, se zahvaldujem Združenju šoferjev in »tvtomeha-nikov v Novem mestu za denarno pomoč, ki so mi jo nudili v moji dolgotrajni bolezni. Alojz Obrč, Glavni trg, Novo mesto GIBANJE PREBIVALSTVA NOVO MESTO V času od 1. do 8. februarja je bilo rojenih 16 dečkov in 7 deklic. Poročili so se: Retelj Anton, posestnik iz Vel. Bučne vasi, in Kavšek Daniela, hči kmetovalca iz Vel. Podljubna, Košmerlj Franc, čevljarski pomočnik in Erjavec Angela, natakarica, oba iz Novega mesta. Srebrnjak Anton, delavec iz Hrušice, in Kastelec Frančiška, bolniška strežnica iz Doi, Težke vode, Mervič Franc, poljedelec s Koroške vasi in Brulc Alojzija, delavka iz Hrušice. Levstek Jože, delavec iz Podgore, - in Kumer Frančiška, delavka iz Daljnjega vrha. Žagar Alojz, poljedelec iz Dol. Karteljevega, in Bartelj Marija, poljedelka iz Gor. Karteljevega. Avsec Matija, kmetovalec, in Ko-be Alojzija, gospodinja, oba z 'Vrha pri Dolžu, Kavalar Jožef, kmetovalec iz Rateče Planica, in Sašek Terezija, hči kmetovalca s Pangerč grma, Kobe Matija, sin kmetovalca z Dolža, In Rakar Matija, sin kmetovalca z Doža, in Rakar Marija, gospodinja iz Hrušice. Medle Franc, kmetovalec s Sel pri Ratežu, in Vovko Marija, bolniška strežnica iz Novega mesta. Umek Ivan, sin kmeta, in Staniša Marija, hči kmeta, oba s Konca, Kastellc Franc, sin kmeta iz Vinje vasi, in Simlc Jožefa, hči kmeta iz Mihovca. Flcntan Anton, sin kmeta, in D rab Marija, hči kmeta, oba z Vel. Cerovca. Kos Vladimir, zidar iz Crmošnjic, in Zupančič Marija, poljedelka s Krke. Umrli so: Lokar Leopold, vojni invalid z Gor. Karteljevega, 45 let. Pekez Matija, sin delavca iz Novega mesta. 3 mesece. Nosan Zdravko, sin mizarja iz Novega mesta, 3 mesece. Crnič Klara, žena posestnika iz Pribanjcev, 59 let. Znidar Anton, osebni upokojenec iz Novega mesta, 76 let. PREČNA Umrla je Pečjak Ana, gospodinja iz Ločne, 55 let. GOTNA VAS Rojena je bila 1 deklica. Občina Novo mesto obvešča v skladu s točko li. Navodil o reviziji in prepisovanju splošnih volilnih imenikov Ur. list FLRJ 51-57, da so stalni volilni Imeniki gotovi in razgrnjeni pri prlstoinih matičnih uradih in da urzavljani, kakor tudi družberie organizacija Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Potočar Justina iz Dol. Kamene — deklico, Može Marija s Potoka — dečka, Durjava Ema iz Smalčje vasi — dečka, Mihelift Ivanka iz Bereee vasi — deklico, Vide Anica iz Dobravice — deklico, AganoviČ Marija iz Mirne peči — dečka, Jordan Zinka z Jame — deoka, Marjetic Marija iz Gor. Radulje — deklico, Bižal Marija iz Kočevja — dečka, Brinskele Marija lz Semiča - deklico, Hudorovac Frančiška iz Metlike — deklico, Bobnar Anica z Jablani — dečka, Bobnar Stanislava z Brezove rebri — dečka, Udovč Marija iz Kloštra — deklico, Trkman Marija lz Guncelj — deklico, Avguštin Frančiška iz Rakovnika — deklico Blatnik Albina iz Pribira — dečka, Zidar Cirila iz Trebnjega — deklico, Krevs Angela iz Tržiča — dečka, Boltez Terezija iz Gabr-ja — dečka. Ucman Pepca iz Vel, Cerovca — dečka, Bukovec Marija s Kota — dečka, Plantan Ana iz Vinje vasi — dečka, Musar Ivanka s Homa — deklico. Koleno Terezija iz Sentruperta — dečka. Blažič Marija iz Stravber-ka — deklico, Lašič Anica z Otoka — deklico, Pirnat Marija iz Birčne vasi — deklico, Ogrinc Neža ia Crmošnjic — dečka, Zupan Ana iz Malenske vasi — deklico Ml-klavčič Romana iz Irce vesi — dečka, Ristivojevič Slavka iz Črnomlja — dečka, Zupančič Marija iz Regerče vasi — dečka. KRON IKAC D NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Vidmar Cilki, hcerKi mizarja z Dolža, Je hlod poškodoval desno nogo. Volk Franc, sin posestnika iz Hrastovice, si je z verigo poškodoval prst desne roke. Hudorovac Vilko, delavec iz Dnre-■lovca. si je s sekiro poškodoval prst leve roke. Stefanic Ana, užit-karica iz Dragovanje vasi, je padla in si poškodovala roko. Strazbergerja Alojza, posestnika iz Orešja. je konj brcnil v desno koleno. Južna Jože", posestnik iz Dragomlje vasi, je na cesti padel in si poškodoval levo nogo in glavo. Dežman Vinko, sin zidarja iz Mačkovca, si je s cirkmarko poškodoval levo roko. Dragan Ana, osebna upokojenka iz Loga, Je doma p'adla in si poŠKodovala desno roko in desno nogo. Avse-nik Franc, delavec z Drg&njih sel, si je s cirkularko poškodoval prst desne roke. Saje Neža, družinska upokojenka z Malin, je na cesti padla in si poškodovala glavo. Springerju Alojzu, posestniku s Podgore, je veja v gozdu poškodovala glavo. Lipar Jože, sin voznika š Crmošnjic, si je s sekiro poškodval prst leve roke. S AH: Tone Škerlj — novi prvak i«vega mesta Vlado Lamut: MIRNA PEC V štirih dneh petindvajset litrov... Komaj sta se zadihano zvalila na Idop v vagonu, je eden Vprašal drugega: »Imaš kaj ,šnopsa'?« »Nič,« se je glvsil odgovor. »Pa če bi ga bil tudi vzel s seboj, ga sedaj ne bi več bilo. Skoči hitro v postajno restavracijo in kupi, ti imaš denar.* Naprošeni je zamotovilil skozi vrata in se vrnil s stekleničko za 220 din. Vlak je za čudo dolgo stal, kot bi on čakal. Potem se je pričelo popivanje. Štiri kozarčke na »eks« za začetek. Žganje je odvezalo jezik. »Bolniiki dopust imam, po sem malo polumpal.'To smo pili Šmarnico, da je bilo ve- Važno za otroke padlih borcev Uradni list FLRJ Štev. 3-19-58 prinaša med drugim odlok o izplačevanju posebnega invalidskega dodatka utrokom padlih borcev namesto Štipendij. Do posebnega invalidskega dodatka so upravičeni otroci padlih borcev, padlih, umrlih ali pogrešanih v času NOV od 17. aprila 1011 do 15. maja 1045. Izplačevanje Je prevzel okrajni ljudski odbor, Tajništvo za zdravstvo In socialno varstvo, odsek za invalidske zadeve. Za prejemanje posebnega invalidskega dodatka jc potrebno vložili pri navedenem odseku: Pismrni zahtevek, šolsko potrdilo za loto 1957-58 — za vajence prepis učne pogodbe in potrdilo vajenske Sole — daljo potrdilo za otroke, ki ne stanujejo doma; dijaki, ki stanujejo v internatu, potrdilo internata, dijaki, ki pa stanujejo privatno, predlože potrdilo o prijavi bivališča, katerega izda matični urad pristojne obrinc. Priložiti j- treba še izjavo o gmotnem stanju (obrazec 8,34), katero Izpolni pristojna občina. K tej i/.iivi je treba priložiti 5e: potrdilo delodajalca o zaposlitvi In mesečnih prejemkih roditeljev, potrdilo o prejemanju ali noorejemunju pokojnino roditeljev In prosilca ter potrdilo o prejemanju ln višini otroškega dodatku (Izda Zavod zn socialno zavarovanje), potrdilo o socialnih podporah roditeljev in prosilca (izda občinski l O) ter potrdilo o višini štipendije, ki jo prosilec prejemu od pnd.ietja ali ustanove. Za zahtevke, vloielU do 81 niarra 1958. so bo prl-ztiava'o laplaeevanio posebnega invalidskega dodatka od I, I. 1908 ialj«, z;i poeneje vloženo pa od prvega dno naslednjega mesecu po vložitvi. Občinski odbori Zve/o boroov ln občinski odbori ZVVI so dolžni pomnita!i pri /biranju potrebnih dokumentov za i»''i-jein.il> |e posebnoga Invalidskega dodatka. selje. Kamor sem prišel, povsod odprta vrata, vina pa kolikor hočeš in povsod vse pijano od šmarnice. V štirih dneh vem da sem jo popil najmanj 25 Utrov .../« , »Tudi jaz sem ji dal po re-brih. Osem dni se nisem streznil in še sedaj sem pijan kot krava. En večer sem zapravil v gostilni 3.200 din.« Po iadatrtem »o&repčilu« z močno pijačo sta se spravila na matico. Pospravila sta kot mesa, mastne roke pa brisala v siužbeno obleko. Še pred koncem vožnje sta kupila ie eno stekleničko žganja ... Proti koncu vožnje pa se je navzlic okajenosti pričela oglašati zavest krivde; »Veš, ob enih se moram javiti zdravniku. Kaj misliš, bo pogruntal, da sem pil?« »In kaj hitro bo pogruntal. Nikar ne hodi,'ker boš na-drajsa'1. Jaz že ne grem, čeprav imam tudi naročeno. Pa kaj za en dan; bova Še malo zabuHla in se potlej že kako izgovorila. Pijva, eks.. J* Ko sta prišla spet na delovno mesto, sta pričela zabavljati, kako slabo je pri nas. »Na, komaj je desetega v mesecu, pa že niti za cigarete nima.?.'« Pretekli teden je bil zaključen Šahovski turnir za VIII. prvenstvo Novega mesta, ki je trajal skoraj dva meseca. Letošnje prvenstvo je bilo po kvaliteti na nekoliko nižji stopnji v primerjavi z lanskim. To dokazuje velika razlika v točkah. Zamimivo je, da je za peto oz. šesto mesto letos zadostovalo 50»/i možnih točk, medtem ko je včasih polovica možnih točk zadostovala komaj za osmo ali deveto mesto. Po kategorijah Je bil turnir še precej močan (en prvokategornik, 6 drugokategor-nikov ln 7 tretjeJka'tegornikov), pripomniti pa je treba, da so nekateri boljši Šahisti sedaj v slabši formi ln da so bili v teku turnirja Se preobremenjeni z delom. Kakor smo pričakovali je prvo mesto osvojil prvokategornik Tone Skerlj, ki je v 13 partijah oddal le pol točke (Gajskemu) in dosegel zelo dober rezultat — 12 in pol točk. Sprva je kazalo, da bo ponovil lanski uspeh Sitarja, ki je zmagal s lOOV«, v predzadnjem kolu pa se Je moral zadovoljiti z delitvijo točke 1n Je zato dosegel le 96,15*/. možnih točk. v večini partij Je prav dobro Igral in je zato zasluženo osvojil prvenstvo. Alojz Bartolj je bil resen kandidat za prvaka. Do dvoboj n i Skerlj em je imel 100*/. možnih točk, po porazu pa Je še dvakrat r«*mi- ziral in tako zaostal za prvakom za poldrugo točko. Tretje in četrto mesto, ki daje pravico vstopa na prvenstvo Dolenjske, ki bo od 21. do 28. februarja v Črnomlju, sta si razdelila Gajski in Jenko. Oba sta izpolnila normo za II. kategorijo. Poldrugo točko za Gaj-skim in Jenkom sta ing. Košir in Verbič. Posebno za Verbiča je to lep uspeh, kajti upoštevati moramo, da je imel zelo slab start. Sedmi je bil ing. Ajdi«, pol točke za njim pa so Saranovič, prof. Dobov.šck in Fink. BrkJč in CuJ-nlk si delita enajsto in dvanajsto mesto, zadnji dve mesti pa sta zasedla še precej neizkušena Hro-vatič in Zgajnar. Končni vrstni red VIII. prvenstva Novega mesta: 1. Tone Skerlj 12 in pol (96,15'.'.), 2. Alojz Bartolj ll točk (84.51V.), 3. -4. Ivan Gajski ln Franc Jenko 8 točk (61,63*/.), 5.-6. ing. Zivko KoSir in Miro VerbiC 6 in pol (50«/.), 7. ing. Jože AJdič 6 točk, 8.—10. Saranovič, prof. Dobovšek in Fink 5 in pol, 11,—12. Slavko Brkič in Viktor Cujnik 5 točk, 13-MIha Hrovatič 4 in pol \a u. ivan Zgajnar i in pol točke. F. M. Prvenstvo Črnomlja Šahovski turnir za letošnje prvenstvo Črnomlja Je tik pred za- ključkom. Odigra.il so že vseh 13 kol, do zaključka pa morajo dokončati še odložene partije. V vodstvu je Tone Malerič, ki si je že zagotovil prvo mesto, drugo mesto pa bo po vsej verjetnosti osvojil gimnazijec Plut, vendar pa ima nekaj upanja tudi Kranjc. Tretjo kategorijo, za katero Je treba 8 točk je že osvojil Plut. Prva dvojica ali trojica s tega turnirja bo poleg Klemenca za-sropala Črnomelj na letošnjem prvenstvu Dolenjske. red po nepopolnem 13. Pri Partizanu so zborovali Pretekli petek je imel novomeški Partizan v dvorani okrajnega sodišča redni letni občni zbor. Udeležilo se ga je večje Število članov, prisotni pa so bili tudi predstavniki Okrajne zvezt JLA, občinskega komiteja LMS * brš-ljinske Svobode itd. Po izčrpnih poročilih posameznih članov dosedanjega upravnega odbora se je razvila zeio živahna in plodna razpravn Tu je bilo seveda osrednje vprašanje prostf>rov in s tem v zvezi gradnja novega Doma telesne kulture, dalje vprašanje strokovnega kadra, vključitve delavske in vajeniške mladine v vrste Partizana, vprašanje zadostnih finančnih sredstev za redno delo itd. Ker bomo o tej skupščini prihodnjič obširneje poročali, naj še omenimo, da Je bil ob koncu izvoljen precej" širok upravni odbor, ki bo imel v bodoče 28 članov, V njem bodo tudi predstavniki množičnih organizacij in vseh sorodnih — to je teiesno-kulturnlh organizacij. F. M. Občni zbor ELANA Novomeško Športno društvo Elan bo imelo v petek 14. februarja ob 17. uri v sejni dvorani ObLO (magistrat) redni letni občni zbor, ki bo skupen za vse klube in sicer za nogometni teniški, namizno teniški, kolesarski in plavalni klub. Vrstni kolu: Malerič 10 in pol (1), Plut 8 (1), Vanovič 7 in pol. Kranjc 6 (2), Mustra 6 (1), Povše 5 in pol, Vuk-š:nič 4 (4)^ Weiss 4 (3), Ivanič 4 točke, Badjuk 3 (2), Vetrih 3 (1) Itd. F. M. Prvenstvo Dolenjske v Črnomlju Okrajna šahovska zveza Novo mesto je ponudila organizacijo letošnjega VH. posamičnega prvenstva Dolenjske črnomaljskemu šahovskemu društvu. Ker 19. februarja Črnomelj praznuje občinski praznik, so črnomaljski šahisti v počastitev praznika sklenili prirediti letošnje prvenstvo, ki bo zadnje v tej oblikt Sklenili so, da bo začetek turnirja 2L februarja, končal pa se bo 28. februarja. Turnir bo v sejni dvorani ObLO Črnomelj. Sodelovalo bo 12 do 14 najboljših šahistov iz Dolenjske, povabljeni pa so vsi vidnejši šahisti, med njimi tudi S prvokategornikov: ing. Volk, Mohar. Kobler, Skerlj, Sitar in Sila. Kaže, da bo letošnji turnir najmočnejši od vseh dosedanjih ln bo zato še posebno zanimiv. Le tošnji prvak bo prejel zlati pokal v trajno last, poleg tega pa so predvidene tudi zelo lepe nagrade. r. m. Zimske športne igre v Žužemberku Razpis republiškega odbora za izvedbo I. pionirskih in mladinskih športnih iger je razveselil m razgibal tudi mladino v Žužemberku. V nedeljo 2. februarja popoldne so priredili občinske zimske športne igre. Tekmovali so v treh skupinah: starejši in mlajši mladinci in starejši pionirji. Najštevilnejša je bila skupina mlajših mladincev. Ker ni primernega terena, je tekmovanje v veleslalomu odpadlo in so tekmovali le v slalomu, smučarskln skokih in tekih. Na smučišču pod Zafaro se je zbralo nad 100 gledalcev, večinoma šolarjev in ostale mladine. Nastopajoči so se pomerili v slalomu in skokih, le pionirji niso tekmovali v teku. V slalomu je bil najboljši Peter Štor, starejši mladinec. Proga je merila 270 m in je imela 10 vrste. Tudd v teku je zmagal Štor. Skoki so bili na preprosti, iz samega snega zgrajeni skakalnici. Najdalje je skočil Marijan Legan. Med vsemi tekmovalci so'dosegli najboljše rezultate: Peter Stor, Jože Mervar in Emil Glavič. Občinski ljudski odbor je dal za nagrade in pogostitev nastopajočih 10.000 din. (mk) 0DB0JKABJI SO PRIČELI V okviru priprav za bodoča prvenstvena tekmovanja je Odbojkarska zveza Slovenije pripravila tekmovanje za zimski pokal. Slovenski klubi so razdeljeni v tri skupine, zmagovalci pa se bodo v finalu pomerili za prvo mesto. V prvi skupini je že zmagal Fu-žinar iz Raven, v nedeljo pa so v drugi skupini postali zmagovalci odboj kar j i novomeškega Partizana. Novomeška ekipa je nastopila v najboljši postavi in Je oba nasprotnika — Ljubljano in Poštarja odpravila s 3:0. F. m. D NAROČAJTE • IN ŠIRITE • DOLENJSKI LIST! Don sankanja in smučanja v Straži Prejšnjo nedeljo je društvo Partizana iz Straže priredilo tekme v smučanju In sankanju. Tekmovalno progo so že prei) skrbno pripravili. Tekme članov, mladincev in pionirjev so se pričele ob 9. url dopoldne, najmlajši pa so se IZ ČRNOMLJA V stanovanjskem bloku tovarne BKLT je začela obratova4! cVLavska monza, Pravijo, da nudi dobi\> In okusno hrano, da Je hrane dovolj in poceni. XXX V počastitev črnomaljskeRj' občinskega praizniika pripi:ivl |a KUD »Miran Jare« iz Črnomlja veseloigro »Detektiv Mogla«. Predstave se veselimo in upami, da bo uspela- Parna pekarna je svojo prodaj alnico kruha okusno in hi-| enJko preuredila. Imeti pa bi m iralii fte blagajničarko, da prodajalke kruha ne bi imele opravka denarjem. pomerili ob dveh popoldne. Bilo jih Je kar 57. Marsikateri mali tekmovalec Je Izvabil pn gledalcih prisrčen smeh s svojo iznajdljivostjo, da bi na vsak način prišel skozi cilj. Ko so man tekmovalci privozili na ciilj, jih je čakal topel čaj in kruh. Popoldan ob 15. uri pa so v prostorih Gozdnega obrata v Straži razdelili knjižne nagrade najboljšim tekmovalcem v smuku ln sankanju. Tehnični rezultati: SmuK člani: 1. Zižo Serini 0.37, 2. Janez Tavčar 0,51. Smuk mladinci: 1. Martin Aš 0. 18. 2. Tone Oberstar 0.19, 3. Branko Seniea 0,20. Smuk pionirji: 1. Andrej Mavser 0,11:2, t. Alojz Kraševec 0,12, 3. Pavel Tlsovec 0,12::! Pri sankanju so bili nai-bollfti plonlrll Kostja Virat, Jože Zupančič in pionirke Milenka Dular. Anica Kren ter Nnoa Nam-P«-U. S. A. Požrtvovalni ernumalj&ki godbeniki, ki sodelujejo pri vseh proslavah in prireditvah v Črnomlju iu okolici. Avtobus in poroka Štirinajst dni pred svojo poroko se je ženin Filip zjuiraj z avtobusom odpeljal v mesto, da tamkaj še nekaj uredi zaradi novega stanovanja. Nevesta Tfl-ka mu je pred odhodom naročala, naj se ne mudi preveč v mostu, »pri svojih starih ljubicah«, mu je rekla v šali. Bila Je namreč hudo ljubosumna. Istega dne popoldne se je — prav tako z avtobusom — vračal nazaj. V avtobusu je pole^ njega sedela mlada, prikupna žena z otročičkom v naročju. Prijeten in kratkočasen je bil med potjo razgovor z njo. Na predzadnji postaji sta Šofer in sprevodnik stopila v gostilno. Mlada žena ob Filipu je izrazila željo, da bi rada za hip stopila k svoji prijateljici, nujen opravek ima: pa žal ne more z otrokom k njej. »Jaz vzamem otroka ta čas,t se je ustrežljivo ponudil Filip. »O, če ste tako dobri,« se je mlada žena prijetno nasmehnila in brž odhitela ... Filip je srečen pogledal ljubek obrazček spečega otroka. Niso še pretekle tri minute, ko sta se šofer in sprevodnik vrnila iz gostilne, takoj stopila v avtobus, pognala motor in — odpeljala. Filip je začuden ostal sam z otročičkom v naročju. Kaj zdaj? Ali naj se z otrokom v naročju pripelje domov7 Kaj če ga nevesta Tilka ugleda takega — z otrokom! Ali naj pri izstopu pusti otroka na sedežu brez varstva? In se je odločil. Ce je otroka prevzel v varstvo, ga bo tudi čuval, dokler se mati ne oglasi... Kljub tej odločitvi ga je neprijetno tesnilo v prsih. Avtobus se je ustavil na postaji, kjer bi moral Filip iz-•topiti. Filip je z otrokom v naročju izstopil. Cemu bi se vznemirjal? Odšel bo na milico in tamkaj javil, naj mati pri njerc Išče otroka, saj bo gotovo poizvedovala. In je odšel po cesti. Konjske dirke brez jezdecev Lastniki konjev, ki žele sodelovati na dirkah v mestecu Teš-nju v Bosni, imajo precej dela 6 treningom. V teh dirkah namreč drve konji sami, brez jezdecev. Te nenavadne tekme, ki so najbrž edinstvene na svetu, so tradicionalne še iz Časov, ko je bil Tešanj trgovsko središče in križišče karavanskih potL Po kakih desetih korakih mu pribiti nasproti nevesta Tilka. Kar zakričala je in obraz od začudenja zakrila, ko je zagledala otroka v Filipovem naročju. »Kaj to pomeni,« je razburjena vprašala. • »Kaj! Saj vidiš, otroka imam!« se je posmejal Filip. »Otroka?« je s težko bolečino vzdihnila Tilka. Ves obraz jI je pobledel. V tem hipu pridrvi po cesti avtomobil. Filip se je pred njim umaknil na rob ceste. Tedaj zavore ostro zacvilijo in avto se ustavi. Vsa preplašena plane k njemu mlada žena — mati, se oklene otroka in Filipa. »Oh, kako sem prestrašena ... ne zamerite ... nisem nič hudega mislila... Kako ste dobri ...« je hlipala in otroka vzela k sebi. Tilka je kakor okamenela stala in gledala. Nenadoma pa se ji zasvetijo oči in vzkipi: »In jaz sem se mislila poročiti a teboj, lažnivec, ko imaš drugo babo in že otroka. Fuji« Kakor ^sr'-nevihta je odvihrala. Mlada žena je gledala ogenj v Tilkinih očeh. Ničesar ni razumela. Čudne besede so jc pretresle, da je nenadno pobledel a. Ko je Tilka jezna odhitela, se je v prijaznem nasmehu obrnila k Filipu In povedala: »Veste, vdova sem. Mo* se mi je pred štn/rlrni meseci smrtno ponesrečil kot elektromonter... Kadar boste Imeli priliko, se oglasite pri meni«. Povedala mu je svoj naslov. Prijazno sta se ločila. Od tega dne nI Tilka Filipa nič več pogledala. Tudi poroke ni bilo. Leto pozneje se je Filip poročil z mlado vdovo. Vožnja v avtobusu pa mu še danes vzbuja spomin na čudni dogodek, ki mu je nevesto odgnal tik pred poroko, toda takoj poskrbel tudi za drugo. Tragedija nogometašev „Vaoguarch je spet odpovedal Po znanih sovjetskih uspehih z obema satelitoma, ki so ju Rusi poslali v vesoljstvo, Zemlji za spremstvo, je v Združenih državah Amerike zavlada- Med prvimi na svetu Crna gora Je, čeprav ©na najmanjših držav v začetku našega stoletja, biLa med prvimi deželami, ki so dobile radiotele-grafsko zvezo. S pogodbo sklenjeno 5. maija 1904 v Londonu z izumiteljem brezžične telegraf yje Marconijem, so vzpostavili mednarodno radiotelegraf-sko linijo med Bairom v Crni gori in Barijem v Italiji. Crnogorska nadiotelegrafska postaja v Volujoi je prenehala z delom leta 1914 zaradi nevarnosti pred avstrijsko vojno mornarico. (Jugopres) lo veliko razočaranje, ker Amerika nima več prvenstva v teh-ndčnih dosežkilh. Prava paniko pa je povzročila vest, da se je raketa »Vanguard« s prvim ameriškim satelitom razletela že na tleh. Sateliti so vplivali tudi na mednarodne odnošaje med obema velesilama. Končno je ameriškim znanstvenikom le uspelo izstreliti 1. februarja letos raketo »Jupiter C«, 13 kilograomv težak sateli-tek, ki s svojima oddajnikoma pošilja signale v eter že skoraj dva tedna. Satelit »Raziskovalec« je bil Izstreljen iz poskusnega raketnega oporišča v Cape Canaveralu pod vodstvom VVernerja von Brauna, znanega konstruktorja raket »V—2«. Po njegovi izjavi in mnenju znanstvenikov bo krožil »Raziskova- lec« s hitrostjo 28.900 kilometrov na uro okrog zemlje lahko tudi deset let. Signale satelita so ujele razne radijske postaje po vsem svetu. Ameriška mornarica pa je 5. februarja poizkusila izstreliti Se en satelit z raketo »Vanguard«, poskus pa ponovno ni uspel. Raketa je zletela v višino kakih tisoč metrov, tam pa so jo namenoma uničili, ker ni ubogala instrumentov za upravljanje. Na vrhu rakete je bil majhen, 1,5 kilograma težak satelit, ki naj bi ga raketa ponesla več sto kilometrov visoko, da bi začel krožiti okrog Zemlje. Direktor programa »Vanguard« je omenil, da so bila v satelitu tudi »drobna živa bitja«. V četrtek popoldne se je v C'-ižini miinchep.skega letališča "'pripetila huda l^taUVn nesr°xa Posebno letalo angleške letalske druz.be BJfiA, s ka-ei-m so obuvali nogometaši kluba Manche-^ter United k Beograda v London, se je takoj po vzletu zaletelo v neko hišo in se vnelo. Od 44 potnikov, ki so bili v letalu, jih je 21 podleglo poškodbam. Pred petnajstimi meseci se je na Istem letališču ponesrečilo letalo Jugoslovanskega aerotransporta, toda le z lažjimi posledicami. Mamchester United je v Beo-;i-adu pri povratni tekmi v če-'rtfinalu borbe za evropskega prvaka igral neodločeno s Crveno zvezdo. Ker je prv0 srečanje odločil v svojo korist, Se je tako plasiral v polfinaie. To nogometno moštvo sodi med najboljše enajstorice v Evropi, čeprav je imelo zelo mlade igralce. Tragedija angleškega nogometnega moštva je podobna nesreči italijanskega prvaka To-rima, katerega igralci so se 1949. leta z letalom zaleteli v hrib Superga piri Torinu in vsi izgubili življenje- Med preživelimi so kapitan letala, drugi pilot, radiotele-grafist, dve stewardesi, trije novinarji, žena z otrokom (Ju-goslovanka Vera Lukič z 22 meseqev staro hčerko), uslužbenec naše ambasade v Londonu Tomaševič, še ena potnica ter menažer Manchester U«d-teda sloviti Matt Busby. Srce iz plastike BRIGITTE BARDOT GROZI ZATEMNITT SLAVO MARSIKATERI FILMSKI IGRALKI. NE SAMO DOMA V FRANCIJI, TEMVEČ TUDI V ITALIJI, ANGLIJI, IN NEMČIJI KAŽEJO ZA NJO IZREDNO ZANIMANJE. VTDELI SMO JO V ►VELIKIH MANEVRIH«, OBETA PA SE NAM, DA JO V KRATKEM SREČAMO V »MA-DEMOISELLE PIGALLE«, Trije francoski kirurgi: Bemo-it, Letadlle ln Letac so nedavno v eksperimentalnem laboratoriju pariške medicinske fakulteta pokazali svoj najnovej ši izum — last Lom© srce in s tem nemara uresničili stoletne sanje vseh kirurgov. Res, da sedaj preskušajo to umetno srce le na živalih, gotovo pa ni daleč čas, ko bo prav tako uporabljivo pri človeku. Vstopimo v mislih v ta labo-latorij in prisostvuj mo zanimivemu eksperimentu. Na močno osvetljeni mizi leži poskusna žival — pes s pri-tojeno srčno napako. Operacija je huda, saj je potrebno najmanj 30 minut hitrega in spretnega kirurškega posega. Kirurg Letac je spregovoril: »Najprej bomo prekinili dotok krvi v srce, nato ga pa odprli in odstranili napako«. Poleg operacijske mize je stal aparat čudne oblike, obložen s pleksi steklom, v njem pa rdeče srce, zelo podobno naravnemu. To srce iz plastične mase ima vse tisto kot naravno človeško ali živalsko srce- Med dva srčna prekata ie vgrajena drobna ploščica. »Kaikšen Je krvni pritisk v prekatih?« vpraša nekdo. »Isti kakor v naravnem srcu,« odgovori kirurg. Novo jezerce Na severni strani vasi Crnl potok pri Kočevju je bil vodni nabiralnik, kj je služil pred volno 7n rw>cn-> m''"'k'11 k-*'0« Novosti za armado Modernizacija in krepitev Jugoslovanske armade sta se v zadnjih letih odražaU v mnogih ukrepih, ki so izboljšali življenje vojakov, predvsem v prehrani in Opremi. VeliJk prelom je pomenila leta 1953 zamenjava kotlov z modernim »restavracijskim sistemom«. Tip jedi'.Blške mize iz leta 1950 je že zastarel in načrta za novo, praktično in trpežno mizo so že pripravljeni. Z letošnjim januarjem dobivajo regruti v prvih mesecih službe v armad; močnejši dnevni obrok hrane, predvsem zajtrk in dopoldansko malico. Do sedaij obvezna marmelada je zamenjana z vitaminsko margarino. Izpopolnjuje pa se tudi osebna oprema vojakov. Uvajajo namreč dodatno zimsko opremo — lemperje, rokavice, šoforska krila — in pidžame za spanje. Vojaško slamarico, ki je prišla že skoraj v pregovor, bodo zamenjali z žimnicami. Za vojake bo tako odpadla skrb rednega vzdrževanja postelje, na kateri se bodo odpočili rud) po kosilu. Najbrž bodo 'sploh zamenjali start tip postelje s novim bolij higienskim in udobndm. Poleg strojev za pranje perila bodo gannizifle dobile tudi mehanične sušilnice, tako da bo lahtoo vojak brez ozira na vremenske razmere pravočasno dobil čisto ln suho poriflo. (Jugopres) Nmrt nn trnfrii Ljuba birokracija V nekem skladiščni' v Wa-shimgtonu leži okrog 80 ton raznih odlikovanj iz minule vojne, ki jih odlikovane! bog ve zakaj so niso dvignili. Stroški vskla^ dhščenda dosežejo leitno 17.000 dolarjev in jih knjižijo kot — tekoče izdatke za II. svetovno voj.no. Polni dve leta je prihajal vsak dan na morsko obalo ribič Ivi ca Krunič iz mesteca Bola na dalmatinskem otoku Braču, da bi ujel jeguljo, ki mu Je vedno odnašala vabo, ni pa nikakor hotela ostati na trnku. Krumift pa ni popustil, čeprav je riba v dveh letih tako zrasla, da je moraj pri kovaču naročiti poseben trnek, namesto vrvice pa je vzel kos Jeklene žice- Ob neki priložnosti Je Krunič utrujen od dolgega čakanja privezal žico na nogo in zaspal. Prav tokrat pa je Jegulja zagrabila trnek lm potegnila za seboj spečega ribiča, kd je tako naše.i smrt v mirni vodi na obali. Ko so ribiči potegnili mrtvega Krunica na suho, je na drugem komcu žice visel ž© tudi mrtev ogor. Tehtal Je 130 kilogramov in bil po mnenju ribičev najtežja riba vlovljena s trnkom v Jadranskom morju. Naše reke za Džerdap Ko se bodo zavrtele turbine mogočne hidrocentrale v Džer-dapu, b© njihova energija v glavnem jugoslovanskega porekla. Dve tretjini vode, ki bo poganjala turbine, prinašajo reke, ki se na jugoslovanski »tirana izlivajo v Donavo. Ob vstopu v Jugoslavijo ima Donava 2.400 kubičnih metrov vode v sekundi, na vhodu v sotesko Džerdap pa več kot 7.500 kubičnih metrov. Tako med sorazmerno kratkim potovanjem nekaj sto kilometrov po našem ozemlju postan© trikrat močnejši Izvor energije. (Jugopres) črnopotoskega mlina. Vasfran; pa »o se dogovorili, da bodo ta nabiralnik preuredili v kopalni bazen- Dela pri gradnji bazena .•♦o prevzeli delavci iz Dalmacije pod vodstvom strokovnjaka Ivana Paviča iz Imotske. Buldožer je izrinil blato iz nabiralnika, zabetonirali so 40 metrov dolg betonski z>id v dve vrsti, pri čemer so veščami pridno pomagali, saj so napravili okoli 6 tisoč delovnih ur. Baaen, v katerem Je kristalno čista voda, j« skoraj gotov, ima celo videz majhnega jezera. Za 1. maj bo svečana otvoritev z gasilsko veselico- V poletnem času bo služIl bazen tud'i turistom, ki se bodo verjetno radi hladili v prelepi okolici Črnega potoka. V bazenu ne bo nikoli manjkala voda, služil pa bo tudi ribogojstvu, v zimskem Času pa športnikom z« drsališče. Jugoslovanska Niagara Na dalmatimski reki Krki Sumi voda v enem naših najlepših slapov — Mamojkrvcu. Visok Je 52 metrov, širok pa sto metrov Na Krki je tudi slavni Skrad:n-ski Buk — »Jugoslovanska Niagara«, kjer pada voda čez 17 pragov v globimo 46 metrov Vodopad Skakavac, v katerem pada rečica Vogošča, pritok Bosne, z višine 98 metrov zavzema prvo mesto med jugoslovanskimi Jezovi. Med najlepše Lojze Potnkar, član ljubljanske Drame, je bil odlikovan za svojo vodopade v Evropj štejejo Pli-vlogo v Poslednjih dnevih Sokrata * letošnjo Prešernovo na- tvice, kjer pada voda v več eur-grado. Delo amo videli tudi na Dolenjskem kulturnem festivalu klh čez robove Sedaj so začeli psa operirati. Srce je nehalo utripati, skrčilo se je. Normalni krvotok je bil prekinjen, kri je po posebnih cevkah začela teči proti umetnemu, plastičnemu srcu, napolnila desni prekat, potekla skozi pljučno arterijo, se nasrkala kisika in se spet vrnila v plastično srce, tokrat v levi prekat. Ta proces je trajal med vso operacijo. Krvotok je bil normalen, kakor bi poganjalo kri naravno srce. Po operaciji se 1» pa pojavil nekoliko težji problem: kako znova vzpostaviti normalni krvotok, ki so ga bili prekinili. Bo začelo naravno srce utripati ali bo še naprel mirovalo. Operacija traja že *2 minut. Zdajci je zdravnik vbriz-gnil v naravno srce adrenalin, asistent je naglo osvobodil krvne žile, ki srcu dovajajo kri. Ki-turg masira srce, sekunde tečaj o, zdajci se je srce sp»t začelo samo krčiti in širiti kakor pred operacijo. Vsi trije kirurgi so razburjeni in srečni, ke je poskus uspel. Sedaj svoj izum izpopolnjujejo, da ga bodo lahko čimprej uporabili tudi za operiranje človekovega srca. Okrogle VELIKA OBLJUBA Na volitvah v predaprilski Jugoslaviji govori razumeti poslanski kandidat na volil-, nem zboru: »če boste volili mene, vam trdno oblj?ibim, da boste še prej ko v enem letu dobili most!« Glas iz občinstva: »Kaj nam bo most! Saj nimamo reke!« »Nič zato, jo bomo pa napeljali!* se naglo odreže kandidat. USPEH PRIZADEVANJA »Veš, ljuba moja, midva z možem se imenitno razumeva, zlasti ker oba ceniva iste stvari. Res sem ga morala tega učiti dvajset let...« IDILA V MESEČINI Sedita na klopci v mesečini. »Ali vas smem poljubiti?« po-Šepeta on. Ona molči. On postane nestrpen: »Ali ste gluha ali kaj?« Zdaj ona dahne v odgovor: »Ali ste vi morda mrtvoudni?« lansko jesen v Kostanjevici. metrov. globino 70 (Jugopres) »Poslušaj, dragi: zdajle Igrajo valček, ki «( ml ga podaril na dati poroke!« 33. Potem Je zazvcnel skozi džunglo ptičji glas in v ozračju se je zalesketala prva bleda luč. skozi džunglo je začel peli jutranji svit In njegov klir, podoben zvokom piščali, je izzvenel v daljavi. Ptiči so ubrali mvojo pesem in takoj nato se je sonce kakor ognjen konj vzpelo nad gozdove. Med vsem tem je morala miniti vsaj poldruga ura, a midva nisva oimzilu niti tega. d.i je slon znova začel Hi dalje. Kmalu smo prišli do neke- reke in se ob njej ustavili. Peljal sem vanjo slona, da se je okopal. Opica je skakala po drevesih in si iskala brane. 34. V Indiji ima vsaka ura svoje premišljevanje in vsako premišljevanje lahko opravite kjerkoli. Nihče sc ne zmeni za vas, če na poti pokleknete in premišljujete, niti tedaj ne, če s tem iviratc promet. Sel sem v bližnji gozd in nabral krmo za slona; ko jc začel jesti, sem začel kuhati svoj lastni zajtrk. Kmalu sem zagledal prihajajočo karavano. Kopi je blebetal zelo razbur-|eno, da bi mi nn/nanil njen prihod. Zapovedal sem mu, naj drži jezik za zobmi. 35. Sklenil sem Iti v mesto skupaj s karavano, kajti karavanarjl vodo za najbližjo pot. Komaj jc karavana prišla do nas, smo že opazili svojevrstno vedenje kamel. Znnno Je, da kamela spotoma raziskuje zrak: neprenehoma steguje glavo in viha smrček, kakor da neknj ovohava, kar ji glede na njen dolgi vrat tudi nI težko. Ker Žive kamele v puščavi, morajo vedno ovohavati zrak, da ugotovc. koliko jc v njem vlage. Kadar začutijo, da Je zrak zelo vlažen, vedo, da je v bližini voda. Zato Imenujemo kamelo raziskovalko prostor*«. 36. Brž ko Jc Kari zagledal kamele. Je grozeče /apuhal, opica pa jc bila razburjena. !>led živalmi Je slon aristokrat, kamela pa gizdalin. Gizdalina lahko spoznate po tem, da predrzno gleda zviška na vse. In ali se vam ne zdi, da hi bila kamela, če bi jI dali na oko monokel, kakor kak nečlmrn fnnt, kl jo muha po cesti. Pa vendar sem donu ukazal, naj se pridruži kam« lam. To se pravi, šil smo kakih sto metrov za njimi, kajti m mogoče ml Je hllo dopustiti, da bi opica skakala po kamelah /. Krbe na grbo in da bi sto« ovijal svoj trobce kamelam okoli vratu.