Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'It leta 90 din, za 'It leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plata in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Številka 98.
Časopis	za	trgovino.	industriio
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. Št. 25-52.
Izhaiavsak p°nedeuek.
Samo od dobre volje ie odvisno
Ljubljana, ponedeliek 30. avgusta 1937
fona posamezni %.tSn<3 številki din f
Pojutrišnjem se otvori ljubljanski jesenski velesejem in z njim razstava slovenskega novinarstva.
Je to dogodek, ki je gospodarsko in kulturno tako pomemben, da že zato zasluži, da ga omenimo tudi na tem mestu. Potrebno pa je, da ga omenimo že zaradi neke druge stvari. Kolikokrat se je namreč že govorilo, da se je naš ljubljanski velesejem že izživel, vsako leto pa je še velesejem znal z vedno novimi prireditvami dokazati, da je to le prazno klepetanje in da se ljubljanski velesejem nasprotno še vedno razvija, da živi in da preseneča vsako leto z novimi prireditvami. Tako letos z novinarsko razstavo, ki bo pač zadovoljila tudi najbolj zagrizene godrnjače.
Tista sila pa, ki daje Ljubljanskemu velesejmu to moč, da sam in z lastnimi sredstvi more nuditi vedno nekaj novega, pa je trdna volja njegovih upraviteljev, da mora velesejem napredovati, da mora vsako leto dokazati svojo koristnost in potrebnost za ves narod, In ta dokaz se je našemu Ljubljanskemu velesejmu posrečil še vsako leto, prav posebno pa še letos. Tako je postal Ljubljanski velesejem že kar dokaz, da dobra volja vedno zmaga in da dobra volja premaga vse ovire.
Dobre volje nam je torej treba v prvi vrsti in potem bo tudi vse drugo naše življenj.e krenilo na boljšo pot. Res je sicer, da doživljajo ljudje danes dostikrat tako velika razočaranja, da bi jih morala miniti vsaka dobra volja Toda tudi oni, ki upravljajo naš velesejem, doživljajo prav takšna razočaranja in še večja, a vendar ne izgube dobre volje. Dokaz, da tudi drugim kljub vsem razočaranjem ni treba izgubiti dobre volje Tudi v najtežjih razmerah se more delati, tudi ob največjih zaprekah so uspehi dosegljivi. Naš velesejem to živo dokazuje.
Seveda pa je res, da bi bilo mnogo več ljudi z dobro voljo, če bi bile razmere bolj ugodne. Iz tega pa sledi, da bi morali oni, ki so na vodilnih mestih, gledati predvsem na to, da okrepe v ljudeh dobro voljo, zlasti pa v onih ljudeh, ki so že dokazali, da znajo in da hočejo delati. In tu moramo v prvi vrsti omeniti naše gospodarske ljudi.
Prav res ni mogoče reči, da bi se odločujoči činitelji dosti trudili, da bi ohranili gospodarskim ljudem dobro voljo. Izdajali so se predpisi, ki niso pospeševali gospodarskega življenja, temveč ga nasprotno ovirali. In še danes se izdajajo takšni predpisi, kakor dokazujejo oni o kmetski zaščiti, razni izvozni predpisi itd. Mnogo prepogosto pa doživljamo tudi primere, ko se našim gospodarskim ljudem kar naravnost kaže, da ni na vodilnih mestih smisla -za njih zahteve in potrebe. Drugače si vendar ni mogoče razlagati tega, da se izdajajo predpisi o raznih gospodarskih zadevah brez sodelovanja gospodarskih ljudi, da ostajajo že kar redno vse pritožbe gospodarskih organizacij brezuspeš ne in da se celo z najbolj tehtnimi argumenti podprti predlogi gospodarskih zbornic ne upoštevajo. Skoraj bi morali reči,' da se hoče med gospodarskimi ljudmi zbuditi ne dobra, temveč zla volja Ni treba dokazovati, kako pogubne posledice bi morale nastati če bi tudi med gospodarskimi sta
novi zavladala v resnici slaba volja. Cela vrsta podjetij bi prenehala z obratovanjem, vsa podjetnost bi ugasnila in število brezposelnih bi naraslo naravnost katastrofalno. Tudi za državno blagajno bi nastali črni dnevi, ki bi s trdo roko prijeli tudi vse državne nameščence. Kajti ni države na svetu, ki bi smela in mogla pogrešati plodonosne podpore pri-
vatne iniciative in zato ni večje napake, kakor če se ta iniciativa ne ohrani pri dobri volji.
Nič ne pretiravamo, če rečemo, da je napredek vsega našega gospodarskega, s tem pa tudi kulturnega in socialnega življenja, odvisen le od tega, če se ohrani in poveča dobra volja gospodarskih ljudi. V tej dobri volji je kar ključ za vrata blagostanja.
Ob otvoritvi ljubljanskega velesejma, tem živem dokazu učinkovitosti dobre volje, je treba opozoriti na eno prvih dolžnosti vseh vodilnih činiteljev, da vzbude med narodom čim več dobre volje ter ga s tem usposobijo za čim večjo delavnost in podjetnost. Napredek vsakega naroda je odvisen od dobre volje, ki ga prev.eva.
«. .	I
Važna	razsodba
sodišča v Celiu
Tudi zamudne obresti za naknadno odpisane davke se moraio odpisati
Upravno sodišče v Celju je pod predsedstvom predsednika upravnega sodišča dr. Likarja razpravljalo o tožbi neke mariborske tvornice svilenih izdelkov, ki se je pritožila zoper odločbo finančne direkcije v Ljubljani dne 4. marca 1937, št. 491/8—III iz 1987, radi odpisa zamudnih obresti, brez javnega naroka, katerega sta se stranki odrekli, v nejavni seji razsodilo takole:
Tožbi se ugodi in se izpodbijani upravni akt razveljavi radi nezakonitosti.
Razlogi:
Davčna uprava za mesto Maribor je z obvestilom z dne 16. januarja 1937, št. 367, zavrnila prošnjo zgoraj imenovane stranke, da se ji odpišejo zamudne obresti v znesku 3705 din, ki so se predpisale na prepozno plačane davke, ki so pa bili naknadno odpisani radi nedostajanja davčne osnove Pritožbo proti tej odločbi je dravska finančna direkcija v Ljubljani z odločbo z dne 4. marca 1937, št. 491/8—III ex 1937, zavrnila z naslednjimi razlogi:
Sedanji zakonski sistem oziroma zakon o neposrednih davkih ne predvideva povračila obresti in v zvezi s tem tudi ne zamudnih obresti. Vlaganje pritožb ne zadržuje dospelosti davčnega predpisa (člen 122 in 148 zak. o nep. davkih), ob plačevanju po dospelosti pa je računati zamudne obresti v smislu čl. 149 cit. zakona.
Proti tej odločbi je tožeča stranka pravočasno vložila tožbo na upravno sodišče.
V tožbi uveljavlja tožeča stranka, da je kljub nedostajanju zadevnih predpisov v zakonu o ne posrednih davkih po splošnih načelih povsem jasno in logično, da delijo obresti usodo kapitala, torej se smejo zamudne obresti računati le od zneskov na davkih, do katerih ima fiskus dejansko pravico, ne pa od zneskov, ki so se sicer predpisali, ki so se pa zbog pritožb v celoti ali deloma odpisali.
Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločba razveljavi.
Upravno sodišče je o tožbi sledeče razmotrivalo:
Res je sicer, da so bile predmetne obresti v smislu čl. 149 odst. 1 zak. o nep. davkih svoječasno praviloma predpisane, vendar ni glede zamudnih obresti nikakega razloga, da se z njimi ne bi postopalo, kakor z glavnim dolgom po 2. odstavku navedenega določila, t. j. da se tožeči stranki pišejo v dobro ali povrnejo.
Kajti pri zamudnih obrestih ne gre za povračilo kakih že nastalih stroškov, nego za povračilo škode, ki jo je dolžnik prizadel upniku z zamudo pogojenega plačila dolžne glavnice. Ako se pa pozneje ugotovi, da dolžnik glavnice sploh ni dolgoval, ni nikake osnove za plačilo zamudnih obresti, ker dozdevnemu upniku sploh ni mogla biti prizadeta nikaka škoda. Z odpisom dolgovanih davkov se morajo torej istočasno odpisati tudi zamudne obresti, ki so se predpisale od teh davkov.
Tožba je potemtakem osnovana.
Celje, dne 18. junija 1937.
Predsednik: dr. Likar s. r. Zapisnikar: Pregelj Nataša s. r.
minskem poslovanju z markami nanaša »samo na terminsko poslovanje denarnih zavodov na lastni račun, posamezni izvozniki pa lahko še nadalje prodajajo marke na termin uvoznikom preko pooblaščenih zavodov«. Terminsko poslovanje z markami pa je dovoljeno samo z rokom največ šest mesecev.
K tej odločbi pripominja »Jugo-slovenskii Lloyd«. Ves svet ve, da devizni predpisi absolutno prepovedujejo bankam trgovanje s terminskimi devizami na lastni račun. Zato novi cirkular Narodne banke ni nič drugega kakor umik.
Sklep od 20. t. m. je bil izdan, kot izgleda, brez zadostne proučitve in morda tudi zaradi alarma nekaterih uvoznikov, ki so se pri Narodni banki pritožili, da se dviga marka zaradi tega, ker banke špekulirajo z markami, ki so jih preje pokupile v velikih količinah in poceni.
Kakor poroča sJugoslovenski Kurir«, se v Narodni banki resno razpravlja o tem, da bi se tečaj nemške marke v bodoče stabiliziral na 13 dinarjev za 1 marko.
Otvoritev Zagrebškega
zbora
V soboto dopoldne je bil svečano otvorjen zagrebški jesenski velesejem. Najprej je pozdravil predsednik velesejma g. Rudolf Erber vse goste in imenoma pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II., divizijskega generala Ratka Itaketiča, zastopnika kraljevske vlade bana savske banovine dr. Ružiča ter nato tudi zastopnike raznih ministrov, predstavnike tujih držav, zastopnike verskih, gospodarskih in kulturnih institucij ter tudi vse ostale odlične goste. Nato pa je v svojem govoru obrazložil pomen velesejma in posebno poudarjal, da je poleg razstavnih paviljonov Francije in Nemčije, dobil letos vele sejem še nov reprezentativni italijanski paviljon, ki je po svoji zgradbi in opremi pomembna manifestacija duha in okusa sosedne Italije, pokazal pa bo tudi visoko kakovost in močno kapaciteto ita lijanske proizvodnje.
Letošnji jesenski Zagrebški zbor obsega vse vrste prbizvodnje, razen avtomobilske. Med posebnimi zanimivostmi velesejma je omenil g. Erber prvo razstavo hranilnic ki naj bi pripomogla k populari zaciji štednje, ki je neobhodno potrebna za ustvaritev domačega kapitala. Jesenski velesejem je specializiran v nekaterih najvaž-nejših panogah industrije in poljedelske proizvodnje.
S posebnim zadovoljstvom je omenil predsednik velesejma tudi dejstvo, da bo bratska češkoslovaška republika že v najkrajšem času zgradila na zagrebškem velesejmu svoj lastni reprezentativni paviljon.
Po svojem pozdravnem govoru e prosil g. Erber bana dr. Ružiča, naj oiicialno otvori zagrebški velesejem.
Nato je povzel besedo ban dr. Ružič. Poudaril je pomen ZZ in pomembnost Zagreba za naše gospodarsko življenje. Posebno je naglasil, da dobiva Zagrebški zbor vedno bolj mednarodni značaj, kar zlasti kaže veliko število paviljonov tujih držav na ZZ. Ti pa viljoni tudi dokazujejo, da so smernice naših trgovinskih odno-šajev postavljene na koristna tla in da je dala kr. vlada s trgovin skimi pogodbami, ki jih je sklenila z drugimi državami, tem smernicam dobro podlago. Poseben pomen pa ima letošnji jesenski velesejem tudi zato, ker se odpre reprezentativni italijanski paviljon. Naj bi bil ta paviljon stalen pokret za čim ožje sodelovanje italijanskih izvoznikov in naših uvoznikov. Nato je proglasil ZZ za otvorjen.
Gostje so si nato ogledali velesejem, najprej pa so obiskali novi italijanski paviljon, kjer jih je pozdravil italijanski poslanik na
našem dvoru in opolnomočeni minister Mario Indclli. Poslanik je v svojem govoru poudarjal važnost, ki jo pripisuje fašistična vlada povečani trgovinski izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo in da je ta važnost izražena tudi v zgradbi italijanskega paviljona na zagrebškem velesejmu. Poslaniku g. Indelliju je odgovoril v italijanskem jeziku ban dr. Ružič, ki je izrazil v svojem govoru upanje da bo italijanski paviljon na zagrebškem velesejmu dobro služil trgovinskim in gospodarskim od nošajem med Jugoslavijo in Ita lijo in s tem prinesel tudi nadalj nje izboljšanje političnih odnoša jev med obema državama.
Nato so si ogledali gostje še vse ostale paviljone. Z vsem prizna njem so ugotovili lep napredek ki ga kaže tudi letošnji jesenski zagrebški velesejem.
Popoldne pa je na ZZ že vla dalo običajno velesejmsko vrvenje. Tudi letošnji zagrebški jesenski velesejem je popoln uspeh.
Narodna banka je ukinila prepoved kupčije z markami
Ko je izdala Nar. banka koncem preteklega tedna prepoved o nadaljnjem poslovanju z nemškimi klirinškimi markami, je izzval ta ukrep med našimi izvozniki in uvozniki veliko nezadovoljstvo. Sedaj pa je Narodna banka izdala nov cirkular od 20. t. m. v kate rem pravi, da se prepoved o ter
Pred novo emisuo državnih obveznic za financiranie lavnih del
Uredba o financiranju javnih del iz 1. 1935. je določala, da bo država financirala javna dela z izdajo srednjeročnih obveznic za javna dela v višini 1 milijarde din. Za 500 milijonov din teh obveznic naj bi se plasiralo doma, za 500 milijonov pa v inozemstvu. Prvi tranši v višini 100 milijonov din, ki je bila izdana še 1. 1935., so sledile še štiri tranše in je bilo doslej izdanih za 500 milijonov teh obveznic. Do danes je bilo porabljenih od te vsote za javna dela 459 milijonov din.
Obveznice za financiranje javnih del pa prav za prav niso prišle v promet, ker so jih prevzele Državna hipotekarna banka, Poštna hranilnica in Narodna banka. Zaradi povečane likvidnosti našega denarnega trga, so sedaj opustili načrt, da bi plasirala država ostale obveznice v višini 500 milijonov din v inozemstvu in se bo tudi ta vsota emitirala doma. Za to spremembo je že prejel finančni minister potrebna pooblastila.
Pogoji nove emisije 5% obveznic bodo deloma spremenjeni. Dočim so bile preje izdane obveznice z amortizacijsko dobo 5 let, bodo nove obveznice amortizirane v 10 letih. Izdane bodo štiri tranše po 125 milijonov din. Vpisovanje novih obveznic bo prevzela Državna hipotekarna banka, ki je na račun emisije že odobrila finančnemu ministru predujm v višini 40 milijonov din.
»Materi za otroka«
bo veselo zanimiva razstava Zveze gospodinj na velesejmu v paviljonu »K«. Poleg nazorno poučnega bomo gledali naše male, kako kuhajo, perejo, likajo in se sučejo v svojem malem gospodinjstvu. Zaposlite deklice, naj delajo v gospodinjstvu to, kar odrasli, pravi znamenita pedagoginja dr. Montesso-ri. Vsaka mala, ki bo prišla s svojo mamico na razstavo, bo lahko poskusila svojo spretnost v tem malem gospodinjstvu. Začnimo z gospodinjsko vzgojo že pri najmlajših. V mladosti pridobljena priročnost se ne pozabi nikoli.
vse v zaokroženi sliki. To razstavo izpopolnjuje velika razstava eksotičnih ribic, ki jo priredi Društvo akvaristov in razstava metuljev.
Polovična voznina
Jesenski ljubljanski velesejem bo od 1. do 12. septembra. Generalna direkcija državnih železnic je odobrila polovično voznino v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra. Obiskovalci ljubljanskega velesejma, ki hočejo uživati 50% popust na železnicah, naj ikupijo na odhodni postaji ali pri Putniku direktno celo vozno karto do Ljubljane in rumeno železniško legitimacijo za din 2’—.
Železniške karte pri prihodu v Ljubljano se ne smejo oddati, ker velja ta skupno z železniško legitimacijo, na kateri se potrdi obisk velesejma, za brezplačen povratek do odiiodne postaje. Legitimacije za vstop na velesejem se kupijo v Ljubljani na velesejmu pri blagajnah.	______
živalski vrt
zoološkega društva v Ljubljani v Tivoliju tik velesejma bo odprt tudi v času jesenskega ljubljanskega velesejma od 1. do 12. septembra nepretrgoma od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Na ogled bo vsa dlakasta in pernata divjad naših gozdov. V lepo urejenem
parku se živali prav dobro počutijo. Prednjači medved-sladkosned, ki tehta že tri stare cente. V njegovem sosedstvu prebiva jelen, divje svinje, srnjaki in srne, volkovi, šakali, lisice, jazbeci, veverice, podlasice, dihurji itd. Med pernato divjačjo si delita oblast kraljevski in planinski orel. V soseščini so uharice, sove, postolke, kragulji, kanje, krokarji, vrane, šoje, srake, škarnjak in beloglavi jastreb. Ob ribniku pa najdemo race, štorklje, razne čaplje in druge vodne ptice. Velika volijera ptic-pevk in jerebic, prepelice, grlice, fazani, divji golobi in druga sorodna druščina oživlja živalski vrt.
Pred otvoritvijo Uublianskegavelesejma
Izredno zanimanje za razstavo slovenskega novinarstva
41. razstavna prireditev
Ljubljanskega velesejma bo letošnji jesenski velesejem od 1. do 12. septembra. Jesenske prireditve »Ljubljana v jeseni« so redno dopolnilo ljubljanskemu spomladanskemu velesejmu industrijskega in obrtnega značaja. Letošnja jesenska prireditev bo zavzemala ves prostor ljubljanskega velesejma, ki obsega 40.000 ms, ter bo izredno zanimiva in pestra. Podala nam bo razstavo slovenskega novinarstva, etnografsko in misijonsko razstavo »Indija«, umetnostno razstavo slovenskih likovnih umetnikov, razstavo »Materi za otroka«, cvetlično razstavo, ki bo izpopolnjena z veliko razstavo eksotičnih ribic in metuljev, vzoren sadni vrt, razstavo malih živali, razstavo pernate in dlakaste divjadi naših gozdov v posebnem živalskem vrtu ter razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov. Posebno bogato bo zastopano pohištvo in stanovanjska oprema, radio aparati, živila, izdelki male obrti, galanterija in tehnične novosti. Seveda bo razstavljeno še mnogo drugega in ni mogoče vsega našteti. Vse to bo treba pač videti. Jugoslovanski harmonikarji bodo tekmovali za -prvenstvo Jugoslavije in prehodni pokal za leto 1937/38. v nedeljo 12. septembra. Razstavnemu prostoru bo priključeno tudi lepo zabavišče z raznimi atrakcijami, godbami in plesom, ter variete, kjer bodo nastopali artisti svetovnih odrov. Na odhodni postajni blagajni je treba kupiti celo vozno karto do Ljubljane in še rumeno železniško legitimacijo za din 2’—. Na velesejmu se dobi velesejmsko legitimacijo in potrdilo o obisku, nakar ima obiskovalec brezplačen povratek.
Enoletni trgovski tečaj ' ^Hermes« v Mariboru
Starši, trgovci in obrtniki, ki se še niste odločili, kam bi dali svoje sinove in hčere, da bi si pridobili temeljito in praktično trgovsko izobrazbo, jih vpišite v Enoletni trg. tečaj »Hermes« v Mariboru.
Ta tečaj je ustanovilo Slovensko trgovsko društvo v Mariboru z namenom vzgojiti našo mladino v narodnem duhu in tudi praktično za poslovni svet. Tečaj deluje v Mariboru že več let v popolno zadovoljnost svojih šefov, kar dokazujejo priznalna pisma. Absolventi, ki so položili malo maturo, •imajo pravico otvoriti samostojno trgovino po Smesečni zaposlitvi v kakem trgovinskem obratu.
Z ozirom na današnje težko gospodarsko stanje je znižana mesečna šolnina na najmanjši znesek.
Na tečaju poučujejo profesorji drž. trgovske akademije. Pričetek pouka je 9. septembra in traja do 28. junija.
Zahtevajte prospekte, ki jih pošlje ravnateljstvo tečaja brezplačno. Naslov: Ravnateljstvo Enoletnega trg. tečaja »Heripes«, Maribor, Zrinjskega trg 1.
Cvetlična razstava
bo na ljubljanskem velesejmu od 1. do 12. septembra. Vajeni smo že, da nas ljubljanski velesejem preseneča s svojimi krasnimi cvetličnimi in vrtnarskimi razstavami. Ljubezen do cvetlic je lastnost našega človeka in zato tudi letos ne sme manjkati take razstave v okviru jesenskega ljubljanskega -velesejma. Priredil jo bo Klub ljubiteljev cvetlic v Ljubljani. Razstavljene bodo najrazličnejše lončnice, dalje lepi sortimenti dalij vseh priznanih in odlikovanih novosti v inozemstvu ter sortimenti vrtnic. Seveda ne bo manjkalo tudi aster, cinij, gladiol, anemon, begonij, mombrecije in drugih naših prijateljic, ki nam vse poletje in jesen razveseljujejo oko in srce. Razstavljene bodo tudi velike skupine splošnega jesenskega cvetja. Seveda ne bo razstavljeno vse naenkrat, ampak se bodo sortimenti menjali tako, da bo vsak dan nekaj novega, vsakokrat pa podano
Letošnji jesenski velesejem bo v znaku novinarske razstave, kakor se že sedaj prav jasno vidi. Glavno zanimanje publike velja novinarski razstavi, o kateri so tudi že povedali slovenski časopisi toliko zanimivosti, da so vzbudili po vsej Sloveniji ogromno zanimanje za svojo razstavo. Že sedaj moremo reči, da še ni bil noben velesejem tako obiskan, kakor bo letošnji.
Priznati pa je tudi treba, da bo novinarska razstava v resnici nudila obiskovalcem izreden užitek. Toliko zanimivosti, kakor jih bo nudila novinarska razstava, menda res še ni bilo na velesejmu. Kdor si je te dni ogledal paviljone, v katerih bo novinarska razstava, je to tudi že ugotovil. Od mnogih zanimivosti naj navedemo le nekatere.
V glavnem paviljonu razstave slovenskega novinarstva, v paviljonu »J«, je takoj ob vhodu historična razstava. Tu bodo razstavljeni skoraj vsi slovenski listi od leta 1797. dalje. Hkrati bo na kratko tudi karakterizirana vsaka pomembnejša doba. V sredini prve dvorane bodo razstavljeni letaki, časopisi in drugi predmeti iz dobe pred letom 1797. Med njimi bodo tudi predmeti največje redkosti, tako tudi predmeti, ki so shranjeni v raznih bibliotekah Nemčije. Zlasti pa je treba tu omeniti dve veliki Sternenovi sliki.
V rondoju je reprezentativni oddelek, v katerem dominirajo trije veliki Kralovi umotvori, ki predstavljajo tri največje predhodnike slovenskih novinarjev Trubarja, Herbersteina in Valvasorja. Na drugi strani pa šest kipov ustanoviteljev slovenskega novinarstva. Galerija portretov zaslužnih novinarjev ter vseh treh častnih predsednikov daje vsemu oddelku lepo zaokroženo celoto.
Krasen je pogled iz rondoja v veliko dvorano paviljona. Takoj ob vhodu se nadaljuje še razstava časopisov, nato pa je v sredi dvorane razstavljen star tiskarski stroj, na kakršnem so se tiskale Vodnikove »Lublanske Novize«. Sledi oddelek statistike slovenskega novinarstva, izražena v številnih in silno zanimivih diagramih. Material, ki ga je tu zbral in uredil v skoraj enoletnem delu urednik Lapajne, zasluži najvišje priznanje.
Sledi poročevalski oddelek in razstava agencije Avale s presenetljivimi modernimi iznajdbami kakor je Hellov aparat, nadalje pisalni stroj na daljavo in stroj za brezžično oddajanje slik, ki ga razstavlja berlinska tvrdka Siemens & Halske. Posebno pozornost pa bo brez dvoma vzbujal 50 m dolgi Šubičev friz o razvoju poročevalske službe. Številni diagrami in pa krasni drugi eksponati dajo lepo in jasno sliko o današnji organizaciji poročevalske službe. Doktor Birsa se je kot organizator tega oddelka izkazal.
Slede razstave posameznih tiskam ter oddajna radijska posta-
ja s študijem, ki jo je instaliral vedno delavni prof. Osana. Posebnost v razstavi tiskam je paviljon Blasnikove tiskarne po načrtu prof. Plečnika.
V paviljonu »N« so tiskarne, uredništvo in uprava dnevnika razstavo slovenskega novinarstva »Ljubljanske novice« ter model papirnice, ki jo razstavljajo tovarne Vevče, Goričane in Medvode. Tiskarna, ki jo je postavila zagrebška tvrdka »Chromos«, ima samo moderne in samo nove stroje. Nekateri bodo kar senzacija, kakor ameriški stroj Ludlow. Nobenega dvoma ni, da bo za ta paviljon vladalo največje zanimanje. Poseben oddelek je v tem paviljonu posvečen inseratu, ki ga je brezhibno organiziral g. Novak. Tudi oddelek tiskarne sv. Cirila v Mariboru bo s svojim okusnim aranžmanom vzbujal pozornost.
Paviljon »M« je posvečen novi-nam v podobi. Predvsem se bodo obiskovalci zanimali za moderno klišarno, ki jo postavi Jugoslovanska tiskarna. Nadalje so v tem paviljonu še naslednji oddelki: fotografski, stare novine v podobah, karikature, ilustracije itd. V tem oddelku pa bo tudi viden tehničen postopek pri raznih načinih reprodukcije slik.
V paviljonu Zbornice je organi-
Po pravkar objavljenih podatkih je bila naša trgovinska bilanca v juliju aktivna za 105,4 milijona din proti 17,2 milijona din v istem mesecu lani, t. j. za 61,40%. V juliju smo izvozili 429.300 ton blaga (lani v juliju 214.000 ton) v vrednosti 532,5 milijona din (lani 330). Edino v aprilu t. 1. je bil naš izvoz večji, ko smo izvozili blaga za 570 milijonov din. Za prvih 7 mesecev letošnjega leta znaša aktivnost naše trgovinske bilance 505 milijonov din, lani pa je bila za to razdobje naša trg. bilanca pasivna za 352 milijonov din.
Med glavnimi izvoznimi predmeti naj omenimo:
Izvoz žita je dosegel skoraj 100 milijonov din, in sicer smo izvozili pšenice za 17.2 milijona din, koruze za 77,8 milijona din, ostalega žita pa za 1,7 milijona din. Svežega sadja smo izvozili za 2,4, konoplje za 24,6, zdravilnih zelišč za 2,3 milijona din, opija pa za
951.000	din.
Izvoz živine je bil v juliju prav znaten. Goveje živine smo izvozili 6945 glav v vrednosti 7,9 milijona din. Svinj smo izvozili za 36,3 milijona din, drobnice za 9,5 milijona, konj pa za 3,8 milijona din. Proti lanskemu letu (0,8) se je zelo dvignil izvoz perutnine, ki je znašal 2,3 milijona din. Svežega
ziral razstavo Jugoslovanske tiskarne in knjigarne inž. Sodja. 0 njej pa prihodnjič več.
Posebna privlačnost novinarske razstave pa je v tem, da bodo skoraj vsi razstavljeni stroji in modeli v obratu. Omenimo naj tudi1 to, da se za vstop v vse te paviljone ne bo pobirala prav nobena posebna vstopnina. Slovenski novinarji hočejo, da čim več ljudi obišče njih razstavo.
V paviljonu »K« pa bodo ves dan filmske predstave. Predvajali se bodo le filmi, ki kažejo novinarsko delo in ki poročajo o dogodkih. Zlasti pa je omeniti najnovejši Tobis tonfilm, kako se tiska moderni dnevnik. Tako bodo videli gledalci v filmu tudi največje tiskarske stroje v obratu. A tudi nekatere naše domače tiskarne so filmale delo v svojih obratih. Tudi naročniki »Trgovskega lista« bodo prišli tu na svoj račun.
Vstopnina za filmske predstave bo minimalna, le bolj zato, da se vzdržuje red. Velik del naše publike žal še ni tako vzgojen, da bi se mu smele nuditi brezplačne filmske predstave.
Mislimo, da smo že s tem kratkim opisom dovolj razložili veliki pomen razstave idovenskega novinarstva. Vsak bo nekaj zamudil, kdor je ne bi obiskal.
mesa smo prodali za 7,4 milijona din, mesnih izdelkov za 5,1, svinjske masti pa za 3,7 milijona din. Zmanjšal se je izvoz jajc, ki smo jih izvozili za 7,1 milijona din (lani 10,6).
O izvozu lesa poročamo na drugem mestu.
Cementa smo izvozili za 7,7 milijona din (lani 8), bakra za 46,8 (53,5), drugih rud pa za 66,49 milijona din (13,1).
Naš uvoz je znašal v juliju 427,1 milijona din, kar pomeni proti istemu mesecu v lanskem letu povečanje za 114,4 milijona din, t. j. za 36,61%. Od posameznih uvoznih predmetov bi omenili: uvoz surovega bombaža, ki je znašal 23,3, prediva 41,1, tkanin 16,3, ovčje volne 5,5, volnenega prediva pa za 9,9 milijona din. Petroleja smo uvozili za 0,5, bencina za 0,5, surove nafte pa za 9 milijonov din. Uvoz nepredelanih kož je znašal 11,9 milijona din. Zelo se je povečal uvoz strojev, elektrotehničnih aparatov in avtomobilov, ki je dosegel 75,5 milijona din (lani 49,6). Vseh vrst premoga smo uvozili za 10,2 milijona, zdravil za 2,8, umetnih organskih barv za 10,4, tiskarniškega papirja za 5,3, izdelkov iz porcelana za 2,5, raznega semenja za 3,4, surove kave pa za 5,6 milijona din.
Politične vesti
Predsednik vlade in zunanji minister dr. M. Stojadinovič je odpotoval včeraj na konferenco zunanjih ministrov Male zveze.
Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta je imel pred odhodom v Romunijo zanimivo predavanje o Mali zvezi in je med drugim dejal: Države Male zveze ne priznavajo in ne bodo nikoli priznale nobene avtoritete, ki bi bila nad njimi, razen Zveze narodov. Države Male zveze zavračajo sleherno enostransko revizijo mirovnih pogodb. Razne pogodbe, kakor so one med češkoslovaško in Rusijo, Poljsko in Romunijo, Jugoslavijo in Bolgari-; o ter Jugoslavijo in Italijo, so bile sklenjene s popolno soglasnostjo ostalih držav Male zveze.
Češkoslovaški poslanik v Lizboni, dr. Flieder je prejel po poročilu »Republice« nalog, da naj 29. t. m. zapusti Lizbono.
Seja londonskega odbora za ne-vmešavanje je trajala samo eno uro in se je končala z odgoditvijo za 14 dni.
Padec Santandra označujejo nemški listi za največjo zmago, ki jo je doslej izvojeval general Franco.
Po poročilih agencije Stefani se
je doslej vdalo 55 baskiških bataljonov, t. j. 30.000 mož, z vsem orožjem in prtljago italijanskim prostovoljcem.
Italijanske izgube pred Santan-drom znašajo po talij anskih uradnih podatkih 17 oficirjev in 325 vojakov, ranjenih pa je bilo 16 častnikov in 1616 podčastnikov in vojakov.
Nacionalisti so po padcu Santandra doslej zajeli nad 40.000 ujetnikov.
Republikanska ofenziva v Ara-goniji se nadaljuje in je spravilo njihovo prodiranje v gornji dolini Ebra nacionaliste v resno nevarnost. Odrezanje Saragosse od Te-ruela bi onemogočilo popolno obkolitev Madrida.
Odločitev bo padla pred Madridom, kar pa se bo po mnenju francoskih političnih krogov zgodilo šele prihodnjo spomlad.
Okolico Toleda so zažgali nacionalisti, da bi preprečili prodiranje republikancev.
Na tisoče beguncev je prispelo v Francijo iz Santandra. V Bayonne je priplulo 25 manjših parnikov s 1500 begunci. Sodijo, da je doslej pribežalo v zahodno Francijo nad
29.000	španskih beguncev.
Angleški veleposlanik v Tokiu je izročil zunanjemu ministru Hiroti zaradi napada na angleškega poslanika protestno noto angleške vlade. Nota je sestavljena v zelo ostrem tonu in zahteva Anglija: opravičilo japonske vlade, kaznovanje japonskih letalcev in primerno odškodnino angleškemu poslaniku v Nankingu.
Ameriški zunanji minister Cor-delle Hull je izjavil novinarjem, da je poslala ameriška vlada japonski ’ in kitajski vladi noto, v kateri zahteva spoštovanje pravic in interesov Amerike na Daljnem Vzhodu.
Japonska letala neprestano bombardirajo kitajska mesta in povzročajo strašna razdejanja. Samo v Šanghaju je bilo 700 mrtvih in nad 1000 ranjenih.
Kalgan je še vedno v kitajski posesti kljub nasprotnim vestem Japoncev. Kitajsko uradno poročilo pravi, da bi bil sicer Kalgan skoraj padel v japonske roke, da pa je prihod kitajskih ojačen j iz šansija preprečil zasedbo mesta po Japoncih.
Japonci uporabljajo po kitajskih vesteh strupeni plin pirit, zaradi česar vlada po vsej Kitajski stra- j hovito ogorčenje.
Protijaponski izgredi so bili v Londonu in Washingtonu. V Londonu so zažgali neznanci neko zabavišče, ki je last Japoncev, v Washingtonu pa so ljudske množice demnostrirale pred japonskim poslaništvom in so pri tem razbile okna na poslopju.
Japonska vlada pripravlja zakonski predlog, s katerim bi prišlo vse javno življenje na Japonskem pod državno kontrolo, ravno tako pa : tudi gospodarstvo. Za ta predlog je vzela japonska za vzor slične fašistične uredbe.
Novega Francovega poslanika pri Vatikanu je sprejel državni tajnik kardinal Pacelli v nastopni avdi- i enci.
Zaradi nacionalno socialistične propagande v Braziliji je bila vložena v brazilskem parlamentu in-
tiPTTVPl aptta
Grški ministrski predsednik Me-taxas bo obiskal Ankaro, čim bodo končani jesenski manevri grške vojske.
Mandatska komisija v Ženevi je
priporočila svetu Zveze narodov razdelitev Palestine na arabsko in židovsko državo.
Naša	zunania
v iuliiu 1937
V juliju je bila naša trg. bilanca aktivna za 105.4 miliiona din
Denarstvo
Teden na beograjski borzi
V preteklem tednu je bilo število papirjev na efektnem tržišču večje, kar je vedno znak za povečano zanimanje. Zato so se tudi tečaji prilično popravili. Tako je vojna škoda poskočila za 2 do 2'50 poena in je koncem tedna notirala 408, kar je tudi vplivalo na promet. Pomanjkanje blaga se je pojavilo tudi v 6% begluških in 6% dalmatinskih agrarjih, ki so bili živahno iskani. Po daljšem presledku se je trgovalo tudi z Ble-rom. K čvrsti situaciji borznega tedna je mnogo pripomogla tudi javna roka s svojimi nakupi. Največje število borzijancev pa je še na počitnicah in ko se bodo vrnili, bo nudila tudi borza drugačno sliko.
Promet je bil v primeri s prejšnjim tednom, ko je dosegel 8.627 milijonov, prav majhen. Znašal je 2.311 milijonov, in sicer: v vojni škodi 321.000 din (1,530.000), v 4% agrarjih 30 (16), v 7% investicijskem posojilu 10 (54), v 6% begluških 771 (844), v 6% dalrna-tincih 300 (860), v 7% Bleru 73 (—) in v 8% Bleru 243 (—).
Na deviznem tržišču obvladuje situacijo izključno Narodna banka. Glede njene politike s terminskimi markami pišemo na drugem mestu. Tečaj Londona se že dolgo ni spremenil, Berlina pa le neznatno, grški boni so stabilni, Dunaj pa je padel za 8 točk.
Promet je znašal 22,4 milijona din (29,6) in je torej znatno padel. Največji je bil promet v markah, namreč 9,7 milijona (11,3), nato v funtih 8 (12,1), v šilingih 2,2 (4,3), v grških bonih pa 979,000 (170.000).
Na curiški borzi sta funt in frank nekoliko popustila.
Na beograjskem privatnem deviznem tržišču se je plačeval na-poleondor po 307 dinarjev.
TEDEN NA UUBUANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO ^TRGOVSKEGA LISTA*
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet din 10,073.280'99.
Za več ko 3'3 milj. dinarjev je bil skupni devizni promet minulega tedna večji od prometa predzadnjega tedna, ki je zaključil s skupnim prometom 6769 milj. dinarjev. Pretežni del porasta deviznih zaključkov gre na račun povečanega prometa v avstrijskem privatnem kliringu, ker je bilo samo avstrijskih šilingov zaključeno tokrat več kot za 2121 milij. din. Poleg Dunaja beležita znaten dvig prometa tudi Berlin in London vsak za skoraj pol milijona dinarjev.
V poedinih devizah je znašal tekom zadnjih dveh tednov skupni devizni promet:
pred-
Devize:	zadnji minuli
teden
(vse v tisočih dinarjev)
Stanje naših kliringov
Po poročilu Narodne banke je bilo stanje naših aktivnih in pa' sivnih kliringov dne 21. t. m. naslednje:
Aktivni kliringi: Saldo naših terjatev v Italiji se je zmanjšal od 14. avgusta (42,736.669) za 597 tisoč 28 lir na 42,139.641 lir. Saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji znaša 15,534.120 mark in se je zmanjšal od 14. avgusta (16,171.386, za 637.266 mark. Saldo naših klirinških terjatev v Poljski pa se je povečal za 1,435.226 din in znaša 16,238.733 din. Tudi naš saldo Turčijo se je povečal za 552.397 dinarjev na 4,940.823 din. Malenkostno je naraste! naš saldo kii^ rinških terjatev s Španijo, namreč za 20.226 pezet na 2,692.988 pezet
Pasivni kliringi: Naš klirinški dolg v Belgiji se je povečal za 52.725 belg. fr. na 4,118.222 (dne 14. avgusta 4,065.500). Saldo na šega dolga v novem kliringu Italiji se je zmanjšal za 766.378 lir na 844.771 (1,611.149). Zmanjšal se je naš klirinški dolg še v Madžar ski za 484.658 din na 11,058.323 (11,542.981), v Romuniji za 393.786 na 26,481.843 din (26,873.629) in v Švici za 161.155 na 1,516.698 din (1,677.853). Povečal se je naš klirinški dolg še v Bolgariji za 109.113 din, v Češkoslovaški za 715.158 Kč na 118,779.506 (118 milijonov 64.348) in v Franciji za 304.936 fr. frankov na 2,312.030 fr. frankov.
*
Naše klirinške terjatve v Nemci 3i so se povečale za 2'5 milijona hiark, in sicer od 15'5 na 18 mili Ionov mark.
Hranilne vloge so se dvignile . Nemčiji v juliju za 57,6 milijona Proti 19,1 milijonom mark v juniju • V prvi polovici 1937 so se vloge ovignile za 427,8 milijona proti ‘63,2 milijona mark v prvi polovici x936. Skupno so znašale hranilne ^loge kancem julija 17.870 milijonov, kar je za 1240 milijonov več v juliju 1936.
Amsterdam
Berlin
Bruselj
C ur ih
Din-deviza
Dunaj
London
New York
Pariz
Praga
Tret
Stockholm
4
3776
148
264
1076
1104
368
1
2
26
17
4212 priv. klir. 139
91 avstr. pr. ki. 3197 avstr. pr. ki. 1627 priv. klir. 657 4 47 20 62
Narodna banka je dala Curiha, Londona in Pariza za din 160.000, t. j. v višini dosedanjih dnevnih deviznih kontingentov.
V privatnem kliringu je beležil
angleški funt:
23. avgusta din 237'20—238'80
24. avgusta din 238'—
25. avgusta din 238-—
26. avgusta din 238'—
27. avgusta din 238'—
avstrijski šiling:
23. avgusta din 8'42—8'52
24. avgusta din 8-41—8'51
25. avgusta din 8'41—8'51
26. avgusta din 8'37—8'47
27. avgusta din 8'36—8-46
nemška marka:
23. avgusta din 12'90—13'10
24. avgusta din 12'90—13'10
25. avgusta din 12'90—13T0
26. avgusta din 12-90—13'10
27. avgusta din 12'90—13T0
Brez notic v privatnem kliringu je bila grška drahma in italijanska lira.
Devize			Povpr.	Pon.
			din	din
	1937			
Amsterdam	23.	8.	2394'91	2409'51
Berlin	27.	8.	2395'66	2410'26
	23.	8.	1744-28	1758T6
n •	27.	8.	1743'52	1754'40
Bruselj	23.	8.	730'94	736'—
	27.	8.	731'04	736-11
Curih	23.	8.	996'45	1003'52
London	27.	8.	996'45	1003'52
	23.	8.	216T8	218-24
New York	27.	8.	215'95	218'0t
	23.	8.	4307'25	4343'56
	27.	8.	4309-76	4346'07
Pariz	23.	8.	162'77	164'21
	27.	8.	162'57	164'01
Praga	23.	8.	151-28	152'38
	27.	8.	151'38	152'49
Trst	23.	8.	227‘70	230'78
	27.	8.	227'81	230-90
V razdobju od			ponedeljka dne	
			din	din
7% inv. pos.	23.	8.	89'-	90'-
	27.	8.	88'50	90--
8% Blair	23.	8.	92'-	93'-
	27.	8.	92'25	93'25
7% Blair	23.	8.	84--	85'—
	27.	8.	84'—	85'-
7% Seligman	23.	8.	98'-	100'-
	27.	8.	98-50	100'—
4% agr. Obv.	23.	8.	53'—	54'-
	27.	8.	52'50	53'50
4% drž. gar.				
agr. obv.	23.	8.	51'—	53--
	27.	8.	51'50	53'-
6% begi. obv.	23.	8.	75'—	77'—
	27.	8.	75'—	77 —
'5% voj. škoda	23.	8.	407'—	410'—
	27.	8.	407'—	410'—
23. t. m. pa do zadnjega petka izkazujejo na tamkajšnji borzi bele-Žene devize sledeče tečajne razlike (vse izraženo v poenih): Amsterdam -f- 0'75, Berlin — 0'76, Bru-selj -j- OTO, Curih nespremenjen, London — 0'23, New York -f 2'51, Pariz — 0'20, Praga + OTO, Trst -f OTI.
Efektno tržišče
Tendenca za državne papirje še vedno stalna.
Nalik prejšnjim (ednom tudi to pot ni omeniti nobenih bistvenih izprememb na našem efektnem tržišču.
Državni vrednostni papirji so na prvem in zadnjem borznem sestanku prejšnjega tedna notirali takole:
Od privatnih efektov je beležila zopet samo Trboveljska premogo-kopna družba, katere tečaj se je od 20. t. m. dalje okrepil za deset poenov. Ves minuli teden je noti-ral ta efekt din 265'— v povpraševanju in din 275'— v ponudbi.
Žitno tržišče
Tendenca nestalna.
Promet je bil zopet malenkosten seveda le v pšenici. Cene so popustile za din 2'— pri koruzi, za din 5'— pri moki in za din 13'— pri slavonskem ovsu. Vse ostalo blago je notiralo brez izprememb.
Na zadnji borzni dan so bile dosežene te cene:
Žito:
Koruza:	din din
suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja .	93'—	94'—
Pšenica: nova, gor. ban., 78 kg 2°/o primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .... 170'— 172'50 nova, gor. bačka, 78 kg,
2°/o primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakl. postaja 170'— 172'50 Ječmen:
63 kg, 2%, suh, zdrav rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 135'— 140'—
64 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 145'— 147-50
baranjski, spomladanski, 66 kg, pariteta Beli Monastir, dobava promptna . ■ 165'— 170' Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 112'— 117'50
Mlevski izdelki:
Moka:	din	din
pšenična Og. banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 275'— 280’— pšenična Og, bačka postaja. ekskl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu . . 275'— 280'-pšenična 2. bačka postaja, ekskl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu . . 255'— 260'-DŠenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu	.	.	235'—	240'-
Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	.	.	110'—	115-—
pšenični, drobni, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	•	.	100'—	105'—
Nova pšenica (cene po pogojih Privilegirane a. za izvoz deželnih pridelkov) fko ladja Tisa I (od sev. meje do vključno Čuruga) kval.. 79/2% din 170‘—.
Tisa II (od Zabija do ustja Tise) kval. 79/2% din 169'-.
Begej kval. 79/2% din 169'—.
Tisa Kanal (od Kule do B. Gradi šta) kval. 79/2% din 168—.
Donava Kanal (od Crvenke do Bez-dana) kval1. 78/79/2% din 166'—.
Kanal kralja Aleksandra kvaliteta 78/79/2% din 166'-.
Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara-njal kval. 78/79/2% din 168'—.
Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2% din 166'—.
Donava, Srbija kval. 77/78/2%—3% din 165'—.
Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvaliteta 77/78/2%—3% din 164'-.
Od določene cene za blago fko. vlačilec se za kritje pretovornih stroškov zmanjša cena za vagonsko blago 2 dinarja od 100 kg.
Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin kval. 79/2% din 166'—.
Par. Petrovgrad kvaliteta 79/2% din 167'—.
Par. Osijek, Zemun in Smederevo kval. 77/78/2%—3% din 164'-.
Senta kval. 79/2% din 168'—.
Lesno tržišče
Tendenca nespremenjeno trdna.
Izgledi za jesensko sezono niso prav nič rožnati, čeprav je res, da bosta potrebovali ter uvažali žito tako Nemčija kot Italija. Kajti na obeh straneh so plačilni pogoji zelo težki, oz. samo efektuiranje zelo komplicirano ter dolgotrajno.
Kot smo že vnaprej računali, naše oblasti forsirajo v prvi vrsti izvoz deželnih pridelkov, t. j. predvsem živino in žito. Toda na tem izvozu Slovenija ne more sodelovati. V jeseni pridejo na vrsto slive in jabolka. Slovenija bo seveda imela le majhen delež na izvozu ;abollc. Radi tega pride izvoz lesa iz Slovenije takorekoč šele zadnji na vrsto. Pa kljub vsemu bi se lahko še nekako zadovoljili tudi s temi razmerami, če bi se le klirinška plačila, ki sedaj še dobro funkcionirajo, preveč ne zavlekla že v pričetku jeseni, zbog velikega izvoza živil. Žalostne skušnje prejšnjih let povzročajo našim izvoznikom pač velike skrbi, ker se vsak boji nositi tolikšne tečajne razlike, kot smo jih doživeli tik pred italijanskimi sankcijami.
Skratka izgledi za izvoz našega lesa so momentano zelo dobri, le plačilne težkoče nas navdajajo čimdalje večjo skrbjo.
Les:
Smreka, jelka:
Hlodi I., II., monte .
Brzojavni drogovi . .
Bordonali merkantilni Filerji do 576' . . .
Trami ostalih dimenzij Škorete, konične, od 16 cm naprej . . .
Škorete, paralelne, od 16 cm naprej . . .
Škorete, podmerne, do
15 cm................
Deske-plohi, kon., od
16 cm naprej . . .
Deske-plohi, par., od
16 cm naprej . . .
Kratice, za 100 kg .
Brusni les za celulozo
Bukev:
Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte Deske-plolii, naravmi, ostrorobi, I. in II. .
Deske-plohii, parjeni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I. in II. .
Hrast:
Hlodi I., II., premera od 35 cm naprej .
Bordonali..............
Deske-plohi, neobrobljeni boules . . .
Deske-plohi, neobrobljeni, I. in II. . .
Deske-plohi, ostrorobi (podnice) ....
Frizi I., širine 5, 6 in
7 cm.................
Frizi I., širine od 8 cm
I/IIa hrastovi frizi, v debelini 25 milimetrov, v širinah 5, 6, 7, 8, 9 in 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje.
Parjena, ostrorobo paralelno rezana bulkovina I. in II. kvalitete.
Javorjeve neobrobljene deske I. in II. kakovosti, 18 mm debeline.
Neobrobljeni lipovi plohi I. in II.
Hrastovi boulesi.
Brestovi boulesi in neobrobljeni plohi.
Deske smreka-jelka v III. in IV. kvaliteti 18/24 mm debeline, dolžina 4 m, širina od 16 cm naprej; dobava sukcesivna.
Več vagonov jelovih in smrekovih desk v III. inIV. kakovosti, 12 mm in 18 nun; dobava po dogovoru.
Škorete smreka-jelka, 12 mm; dobava promptna.
Neobrobljeni hrastovi plohi v I. in II. kakovosti.
Zunanja trgovina
Izvoz našega lesa v juliju
V juliju smo izvozili 123.491 ton lesa v vrednosti 115'7 milijona din proti 54.076 tonami in 54'1 milijona din v juliju 1936.
V prvih 7 mesecih letošnjega leta je znašal naš izvoz lesa 712.286 ton v vrednosti 667 milijonov din, v istem času lani pa 377.796 ton v vrednosti 356'2 milijona din.
Izvoz našega lesa v juliju je šel v naslednje države:
	ton milij. din	
Anglijo*	24.272	24'7
Italijo	28.024	20'1
N.emčijo	8.04B	11'6
Madžarsko	10.484	7'1
Grčijo	8.B84	6'2
Egipt	6.776	5'7
Argentinijo	5.598	5'6
Oreh:
Plohi, nepar., I.. II. .
Plohi, parjeni. I. in II.
Parketi: hrastovi, za m2 . . . bukovi, za m2 . . .
Zelezn. pragi 2'60m 14X24 hrastovi, za 1 komad bukovi, za 1 komad Drva:
bukova, za 100 kg . hrastova, za 100 kg .
Oglje: bukovo, za 100 kg .
»canella«, za 100 kg .
Povpraševanja:
Več tisoč m3 brusnega lesa za celulozo.
Išče se večja količina desk tornban-te, prizmi rano blago, v dimenzijah: 5/8" in 7/8" debeline, 9' z medijo, 13' dolžine, od 4" naprej medija, 6" šir.
Večje količine madrijerov v predpisanih dimenzijah.
din	din
125'—	155'—
150'—	160'—
140'—	160'—
145'-	155'-
140'—	160'-
340'-	360'-
360'-	390-—
260'-	300'—
250-—	270'—
280'—	310'-
45'—	55'-
120'-	130'-
255-	265*-
330-	360'-
275'—	305'-
510'-	550-—
255'-	275'—
830'-	930'—
900'-	930-—
720'-	820'-
i O vH 00	920'—
750'-	800'-
J O O0	960'-
790*-	850'—
820'-	910'-
50'-	55'—
40'-	45'-
32'-	36--
20'—	24'-
12'-	12'50
10'50	12'-
36'—	45'—
42'-	47'-
Nemška prozvodnja surovega jekla je padla v juliju na 61.300 ton proti 63.700 tonam v juniju in ravno toliko v juliju lani.
Angleška proizvodnja premoga počasi, toda stalno narašča. Dočim je znašala v letu 1933. na mesec povprečno 17 milijonov ton, se je dvignila v letu 1934/35. na več ko 18 milijonov, v letu 1936. na 19 milijonov in je dosegla povprečno mesečno proizvodnjo v letošnjem letu z 201 milijona ton. V prvem polletju 1937 je znašala proizvodnja 129'38 milijona ton, t. j. za 15 odstotkov več kot lani in za 5 odstotkov več kot leta 1929.
Dobave - licitacije
Direkcija drž. rudnika Vrdnik
sprejema do 2. septembra ponudbe za ostrenje starih pil, do 9. septembra za dobavo tračnikov, do 16. septembra za dobavo delov za bencinske svetilke, raznih pil, železne pločevine ter tolčenega kamenja.
Dne 2. septembra bo pri Glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu licitacija za dobavo nosil za bolnike.
Dne 2. septembra bo v štabu 1. velosipedskega bataljona v Ljubljani licitacija za nabavo raznih delov in potrebščin za velosipede.
Iz zadružnega registra
Vpisale so se naslednje zadruge: Gospodarska zadruga v Frankolovem, registrovana zadruga z omejeno zavezo, Frankolovo.
Zadruga za predelavo živalske dlake, r. z. z omejeno zavezo, Stražišče.
Strojna zadruga v Št. Jerneju, reg. zadr. z om. zav., Št. Jernej na Dolenjskem.
Vinogradniška vinarska zadruga v Trbovljah, reg. zadr. z om. zav., Trbovlje.
Vpisale so se naslednje izpre-membe:
Tabor, lesna trgovska in industrijska družba v Loškem potoku, reg. zadr. z om. z. v likvidaciji. Vpisal se je uradoma sodno postavljeni likvidator Škrlep Franc.
v	barva, pleslra in
Ze v 24 urah
itd. Skrobf in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 8
Telefon it 22-72.
Povpraševanje po našem blagu
v tuiini
Les in lesni izdelki:
890 — Aleksandrija: furnirji iz orehovega lesa;
891 — Danzing: furnirji;
892 — Aleksandrija: hrastovi in borovi železniški pragovi1;
893 — Curih: les jasik za izdelavo vžigalic v dimenzijah 50 X 2, 2 X .2, 2 mm (impregniran ali ne).
Deželni pridelki:
894 — Tel-Aviv: posušena povrtnina in povrtninske konzerv.e;
895 — Beyrouth: poljedelski proizvodi (fižol);
896 — Hull (Anglija): tobak;
897 — Valletta (Malta): posušena povrtnina, fižol, povrtninske konzerve;
898 — Tel-Aviv: deteljno seme, seme sončnic, glukoze, škrob in suha povrtnina (fižol);
899 — Dunaj: laneno seme;
900 — Danzing: oljne tropine sončnic;
901 — Atene: oljno seme, melasa;
902 — Curih: posušene borovnice (2000kg, nujno);
903 — Oslo: čebula;
904 — Hamburg: posušene borovnice in brusnice;
905 — Praga: brinje;
906	— Bremen: zastopniška tvrdka išče živinsko krmo (posebno mekine);
907 — Brooklyn: suhe gobe;
908 — Stockholm: paradižnikove konzerve;
909 — Ruka: suhe gobe;
910 — Hamburg: ponuja se zastopnik za stročnice;
911 — Amsterdam: pšenična moka (potiska in banatska);
912 — Ulm ob Donavi: sočivje;
913 — Hamburg: stročnice za živinsko krmo, oljno semenje, mekine in oljne pogače;
914 — Stockholm: laneno seme;
915 — Helsinki (Finska): koruza, ržena in pšenična moka;
916 — Svendborg (Danska):
. oljne tropine.
Proizvedi sadjarstva:
917 — Tel-Aviv: sveže sadje (jabolka, hruške, slive) in sadne konzerve;
918 — Oslo: mandlji, sveže grozdje;
919 — Bern: suhe slive (bosanske in srbske);
920 — Basel: ponuja se zastopnik za tamošnje tržišče za sadje prvovrstne kakovosti;
921 — Berlin-Halensee: ponuja se zastopnik za sadje;
922 — Ženeva: sveže sadje;
923 — Haifa: zastopniška tvrdka se zanima za suho sadje in konzerve paradižnikov;
924 — Stanislawow (Poljska): zastopnik išče suhe slive.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
925 — Tel-Aviv: ribje in mesne konzerve;
926 — Valletta: mesne konzerve;
927 — Larnaca (Ciper): salama in slanina;
928 — Accra (Zapad. Afrika): svinjsko meso, svinjske noge, šunka v škatlah, makrele;
929 — Stockholm: konjska žima.
Proizvodi rudarstva:
930 — Luksemburg: razne rude. Industrijski izdelki:
931 — Tel-Aviv: papirne leti-kete;
932 — Jeruzalem: čipke, trakovi, razna ročna dela;
983 — Alep (Sirija): oljčno olje; 934 — Aruba (Holandija): bluze, prti v narodnih motivih, copate;
935 — Stockholm: kožni izdelki: ženske rokavice, listnice, torbice itd.
Opombe:
Št. 1. — London: tvrdka išče zvezo z našimi uvozniki rabljenih ponjav.
Št. 2. — Anvers: išče se zastopnik za plasiranje prediv rafije iz Belgijskega Konga.
•
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
.KUVERTA*
o. z o. z.
LJUBLJANA
Tyriava cesta It. 07
tvornica kuvert in
KONFEKCIJA PAPIRJA
Doma in po svetu
Na sladkornih nasadih na Jamajki je izbruhnila stavka, pri čemer je prišlo do spopadov med vojaštvom in delavci. Več ljudi je bilo ubitih in ranjenih. Stavkujoči delavci zažigajo sladkorne nasade.
Slavnostne gledališke igre v Salzburgu je v prvi polovici avgusta obiskalo 25.000 tujcev.
Pri veliki nočni raciji v Parizu prijela policija 5000 sumljivih ljudi. Listi pišejo, da je bil lov prav uspešen.
Demonstrativni generalni štrajk, ki so ga v Krakovu proglasili socialisti kot izraz simpatij do stav-kujočih kmetov, je po poročilih varšavskih listov potekel mimo.
Pogajanja med opozicionalnimi Indijci in angleško vlado se bodo “ kratkem pričela.
Bivši španski kralj Alfonz XIII. prišel k Vrbskemu jezeru, kjer bo gost windsorskega vojvode. Udeležil se bo golfskih tekem.
Neznana letala so bombardirala dva angleška parnika, ki sta plula iz Gijona v Anglijo. Na pomoč sta priletela dva angleška rušilca in pregnala napadalce.
Japonski letalci so napadli avtomobil angleškega poslanika, ki je potoval iz Nankinga v Šanghaj. Na avto so vrgli bombo, nato pa ga še obstreljevali s strojnicami. Poslanik je bil težko ranjen.
Za novega nemškega poslanika pri generalu Francu bo najbrže imenovan E. v. Storer, šef personalnega oddelka v nemškem notranjem ministrstvu.
Vojnega ministra Zunanje Mongolije so po poročilu »Daily Ex-pressa« našli zastrupljenega v sibirskem ekspresu, ko je potoval v Moskvo na posvet z maršalom Vo-rošilovom.
10. in 17. oktobra bodo francoske občinske volitve, pri katerih bo nastopila tudi francoska socialna stranka, naslednica bivših Ognjenih križev.
Plinske maske so začeli razdeljevati med prebivalce Berlina, toda ne zastonj, marveč stane vsaka maska 15 mark.
Mednarodnj mirovni kongres se .e začel v Parizu. Udeležujejo se ga zastopniki iz 37 držav.
Pri letalski katastrofi v San Diegu v Kaliforniji je bilo ubitih 6 oseb.
Ministrski predsednik in zunanji minister dr. M. Stojadinovič se je
vrnil z Bleda v Beograd.
Notranji minister dr. Anton Korošec je obiskal poveljnika žandar-merije generala Naumoviča, ki se je pred kratkim ponesrečil z avtomobilom. Y svojem in v imenu vlade je izrazil željo, da bi čimprej ozdravil on in člani njegove rodbine.
Ljubljano so obiskali poljski akademiki, ki so se dalj časa mudili v Dalmaciji.
Šabačka gimnazija bo prazno vala septembra stoletnico obstoja.
Naša vojaška delegacija pri manevrih turške vojske v Traciji se je vrnila v Beograd.
Na narodno socialističnem kongresu v Niimbergu nameravajo po vesteh angleških listov proglasiti nemško narodno cerkev z geslom: »En narod, ena vera!«
Eskadrila turških bombarderjev išče podmornico, ki potaplja tuje ladje v Dardanelah, vendar je podmornica medtem potopila več ladij v črnem morju.
Mornarji ameriškega parnika »Prezident Adams« so se uprli v Neaplju. Parnik je bil na potu iz Indije v Marseille.
Na pariški svetovni razstavi se je ponesrečilo več oseb pri spušča-nju s padobrani.
Novo ameriško križarko so spustili v morje, in sicer 10.000 tonsko križarko »Honolulu«.
V New Yorku je umrl Andrew Mellon, bivši ameriški finančni minister in eden izmed voditeljev republikanske stranke.
Madžarska bo začela odplačevati posojilo, ki ga je najela v Združenih državah Severne Amerike po svetovni vojni, obenem pa se pogaja za najetje novega .posojila.
Pet francoskih avionov je zgorelo v Villeneuve-u v južni Franciji. Sodijo, da je bila na delu zločinska roka.
Poseben odbor za proučevanje francoske proizvodnje nameravajo organizirati z uredbo finančnega ministra Bonneta. •
Letalec Kajdanov je postavil nov svetovni rekord s padalom, ko se Je spustil z višine 11.037 metrov in pristal v času 30 minut.
Jemenski imam je uvedel splošno vojaško dolžnost. Z gradnjo kasarn in taborov bodo takoj začeli.
Letošnjo Noblovo nagrado za kemijo bo najbrž dobil romunski učenjak dr. Hulubeji, ki je iznašel nov element. Huluberja predlagajo za nagrado številni tuji znanstveni instituti.
Tiger v Ljubljani
Na velesejmu bo v misijonskem paviljonu »G« posebna privlačnost pravi bengalski kraljevski tiger, ki je bil ustreljen 1. 1935. v Te-raju pod Himalajo in so ga naši slovenski misijonarji v Indiji poslali za indijsko misijonsko razstavo v Ljubljani. Tiger postaja tudi v Indiji vedno večja dragocenost in stane boljši eksemplar 70 do 80.000 din. Lovijo ga v pasti ali jame; vsako leto pa napravijo bogati maharadže večje love s sloni po bengalskih džunglah in močvirjih, kjer se skriva tiger. Naš eksemplar je izredno velik, meri 3’20 m, s strašnim zobovjem in demonskim pogledom ter mu je naš dvorni preparator g. Herfort dal tako obliko, da bo zbujal splošno pozornost. Prav gotovo nima para v vsej Jugoslaviji. Obiskovalci velesejma si ga bodo lahko ogledali na velezanimivi misijonski razstavi, na katero že sedaj opozarjamo.
VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe
^Uubllana
Zaloga sveže pra-žene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna In solidna postrežb« I Zahtevalte ceniki
Pavšaliranie prometnega davka
Čl. 21. uredbe o skupnem davku na poslovni promet predvideva možnost določanja davčne osnove za odmero prometnega davka sporazumno med davčno oblastjo in davčnim zavezancem. Ta člen uredbe pravi naslednje: Da se lažje ugotovi davčna osnova in da bi bili davčni zavezanci oproščeni vsakoletnega vlaganja prijav in ocen, sme davčno oblastvo na osnovi čl. 6. zakona o davku na poslovni promet ugotoviti davčno osnovo sporazumno z davčnim zavezancem. Sporazum sme biti sklenjen največ za tri leta, lahko pa je individualen ali kolektiven. Individualni sporazum sme sklepati davčna uprava, kolektivnega pa le finančna direkcija ali davčni oddelek finančnega ministrstva. Kolektivni sporazumi se smejo sklepati samo s pripadniki istovrstne gospodarske stroke (skupine). Sporazum se sme sklepati po celotnem prometu podjetja z blagom in storitvami, zavezanimi davku. O sklenjenem sporazumu se sestavi zapisnik, ki nadomešča davčno prijavo. Po osnovi, ugotovljeni s sporazumom, je plačevati davek v zakonitih rokih. S sporazumom ugotovljeni znesek davka na poslovni promet se lahko med letom zmanjša samo tedaj, če davčni zavezanec obratovanje trajno opusti. Končno določa ta člen, da se sporazumno ugotavlja davčna osnova po posebnih navodilih, ki jih izda finančni minister po predhodnem zaslišanju predstavnikov dotičnih gospodarskih strok.
Gornja določba uredbe doslej še ni' prišla v prakso, temveč se davčne osnove za prometni davek določajo pri davčnih upravah za one zavezance, ki plačajo davek pavšalno. Glede na ponovno vprašanje gospodarskih zbornic, da se določba čl. 21. uredbe vendar enkrat uvede v prakso, je bila v finančnem ministrstvu konferenca predstavniki gospodarskih zbornic, na kateri je bilo predstavnikom zbornic sporočeno, da se vsakdo, ki želi tak sporazum, lahko obrne s prošnjo na davčno upravo. Vendar številne davčne uprave doslej niso hotele sklepati spora-
zumov, češ da pričakujejo še podrobnih navodil od finančnega ministrstva. Na ponovno vprašanje zbornic je finančno ministrstvo izdalo naslednji odlok:	Davčne;
uprave in finančne direkcije so pooblaščene, da sklepajo individualne in kolektivne sporazumel za plačilo prometnega davka in j da ni ovire, da ne bi mogle skle-' pati sporazuma, če to zahtevajo davčni zavezanci. Ce pa bi davčne uprave odklanjale sklepanje takih sporazumov, se davčni zavezanci lahko pritožijo finančni direkciji ali naravnost davčnemu oddelku; finančnega ministrstva. V takem primeru bo finančno ministrstvo! odredilo, da mora davčna uprava skleniti sporazum.
Vpisovanje v enoletno trgovsko šolo »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, je sedaj redno vsak dan. Enoletni; trgovski tečaj tega zavoda je odobren od ministrstva, prav tako nova izpričevala. Zavod izobražuje dijake (inje) za vsakovrstno pisarniško službo. Absolventi z malo maturo imajo posebne ugodnosti za trgovsko obrt. Vsa po-asnila daje ravnateljstvo ustno in tudi razpošilja brezplačna nova Izvestja v informacijo.
Ustanovni občni zbor
d. d. »Triglav« za proizvodnjo in prodajo prevoznih sredstev boi 4. septembra ob 10. v prostorih Jugoslavenske banke, podružnice v Ljubljani, Tyrševa cesta 7.
Konkurzi - poravnave
Razglašen je konkurz o premoženju Josipa in Marije Koren, posestnikov in gost. v Vitanju. Kon-kurzni komisar Levstek Andrej, starešina okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, upravnik mase dr. Sbizaj Teodor, odv. v Slovanskih Konjicah. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Slovenskih Konjicah dne 11. septembra 1987 ob 9. uri, oglasitveni rok do 25. septembra, ugotovitveni narok dne 9. oktobra ob 9. url.
Določitev naroka za prisilno poravnavo prezadolženca Bogdana Žiliča, trgovca z železnino v Ljubljani, se določa na dan 10. septembra ob poli devetih pri okrožnem sodišču v Ljubljani.
Konkurz prezadolženca Jakoba Hribarja, ključavničarskega mojstra na Jesenicah se odpravlja.
Odpravlja sc konkurz o premoženju tvrdke Koliaš Josip in sinova, Kranj, po § 84. konk. zak.
Ustavljeno je poravnalno postopanje o premoženju Korena Josipa in Marije, ker dolžnika nista naprej plačala stroškov postopa nja, dasi sta bila k temu pozvana Končano je poravnalno postopanje dolžnika »Avtomatični buffet« dr. z o. z. v Ljubljani, Šelenburgo-va ulica.
Končano je poravnalno postopanje dolžnika Alojza Podlogarja, trgovca z mešanim blagom v Dolenjem Logatcu.
Radio Ljubljana
Torek, dne 31. avgusta. 12.00: Odlomki iz oper (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00; čas, spored, obvestila — 13.15: Koncert Radijskega orkestra — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Vas in mesto v naši narodni glasbi (Anton Dobronič, komponist, Zagreb) 19.50: 10 minut zabave — 20.10: Ribarstvo V dravski banovini (g. Al. šulgaj) 20.30: Večer operetne glasbe. Sodeluje gdč. Jelka Igličeva in Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Za ples (plošče).
Sreda, dne 1. septembra: 10.00: Prenos otvoritve ljubljanskega vej lesejma — 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: šah — 20.00: Harmonika in citre (plošče) 20.10: Mladinska ura: Eno in drugo še o glasbilih (g. dr. Anton Dolinar) — 20.30: III. koncert oddelka zbora Glasbene Matice : Narodne in Kokošarjeve zbirke v E Adamičevi priredbi. Vodi ravnatelj g. Albin Lajovic 21.15: Podoknice (plošče) — 21.30: Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poj ročila, spored — 22.15: Radijski orkester.
/X
llinij
KLIŠE) E
pij vse/l vrst- -pa rji f^rafiiak. ^ cui risba rt
ai
K kiišarn«
^ST-Did
HUB LIANA
DALMATINOVA 4 J
pn,
555
-rr^,,	E«..,	alego»	predstorolk	d..	Ke»	l«dMk	Mirko	Cel«.	•*.	lur.	».	-Merkur.,	a.	0.	We»	pmi,.,™*	Otm„	MUrMek.	»el	»	MuhU**