Naročnin« mesečna 12 Lir, za inozem-ttvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podružnica« Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanja Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.

VENEC
Izhaja vsak dan »jutraj rasen pon«d«lfka ia dneva po praralku. | Urednlitve la apravai Kopitarjev« 6, Llnbljana.
S 3
Redazione, Amministr«iion«i Kopitarjeva 6, Lubiana. Telefon 4001—4005.
Abbonamenti: Mese 12 Lire) Estero, me-«• 30 L\i t, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C C. Pj Lubisna 10.650 per <li »bbo. nam en ti' 10.349 pet ls Interzioni,
Filiale! Nove meato
Concessionaria esclmlva per la pnbblicitS di provenienza italiana ed eatera: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano.
Unit& netniche
Vojno poročilo št. 542
SSm?Reiesh Velik angleški poraz pri Sidi Rezegu
n Quartier Generale dcllc Forze Armalc co-munica:
Nella grande c movimentata battaglia, che arde da piu di una settimana senza interruzioni sul tcrrcno della Marmarica. Ic valorosc c infati-cabili forze armatc delPassc hanno sostenuto ulte-riori aspri combattimenti coronati da successo.
Nel settorc centrale, Ic unita nemiche acccr-chiate nella sacca a sud di Sidi Rczegh sono state annientate.
Fra i cinquetni!a e piu prigionieri coniati nei campi trovansi, oltre al generale Spcrlivg, conian-dante una brigata corazzala, anehe il generale B. F Armstrong, comandante una brigata della prima divisione Sud Afričana, nonehe due osscrvatori amcricani c diversi giornalisti inglesi e americani.
Sul fronte di Sollum, tutti gli accaniti attacchi sferrati da ben tre divisioni avversaric controlc posizioni tenule dalla divisione »Savona«, sono stati infraiiti dalla lerrea resistenza dalle nostre truppe; gli attaccanti hanno riportato altre perdute sangui-nose e non sono riusciti a realizzarc alcun successo.
Sono stati distrutti oltre venti carri artnafi e molti altri sono rimasti colpiti.
Un vclivolo ncmico c stato abbattuto dalla con-traerea.
Una nnslra «7,ione di allcggerimento e in corso con risultati gia evidenti.
Durantc la notte sul 25 reparti nemici avvi-cinalisi alla piazza tli B.irdia sono slati respinti con forti perdlte.
A Tohruck vivaci duelli di artislicria.
Due aerei inslcsi sono stati abbattuti dalle artigliorie della divisione »Trento«.
L'avinzionc italo-gcrmanica ha svnlto intonsa attivita in tutta la giornata: snuo stati bnmbar-dati c mitragliati clficacenicntc concentramcnti di autoinezzi, trasporti di rifornimento c zone di dc-ccntrainento velivoli nemiri.
Un nostro apparccchio da homhardamcnto ha abbattuto 1111 caccia britannico.
Nollo giornate dol 23 ct 21 1'aviazione cor-manira ha abbattuto coniplcssivamente 2« velivoli avvcrsari comprcsi quclli citati nel bollettino (li ieri.
Nella zona doscrtica dopn stronua difesn di rjiicl nttslrn isolato prosidio, la na*i di Gialln e slala occupata da forze nemithe soverchianti, le quali hanno subito gravi perdite c rianni.
Tate rolnnna motorizzsita avversario p teniita sntto i rontinui bombartlanienti e mitragliamenti dei nostri no.roi; altri 15 suni automozži sono stali incendiati e una rinqnantina danncggiati.
Un nostro apparccchi« in ricognizione nffcn-siva sulla oasi, attaccato da tre velivoli Blenhcim, ne ha abbattuto ono.
Aorci nemici hanno lanciato bombe su Bcn-gasi: due velivoli britannici hanno effcttuato una azione di mitragliamento: uno di essi prccipitato in fianune colpito dalla contracrra locale.
LTn nostro sommcrgibilc non č tornato alla base.
NelVAfrika orientale in corrispondenza dei capnsaldi di Celga (Ualag) et Chercher attivita delle opposle artiglierie e scontri di reparti avanzati con notevoli perdite per il ncmico.
Batterie della ninzzn di Gondnr hanno stron-cato tentativi di infiltrazione cffcttuati dalle truppe hritnnniche con grim ,i di au'omc77i blimlnti. dieci dei qnalj sono stati distrutti e diversi altri colpiti dai nostri cfficaci liri.
2 angleška generala ujeta - Divizija „Savona" odbila pri Sollumu vse napade - Odbiti napadi pri Bardiji
'Sire/; "„>o, ^ Azaz/S'EuAmud
./i.
' '>	v,
B:ed DuaaarH
S,'etOlam \
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V	veliki iu razgibani bitki, ki traja že nad teden dni brez presledka nn ozemlju Murnu-rikc. so junaške in neutrudne oborožene sile Osi vzdržal- šc druge hude boje, ki so bili kronani z uspehom.
Na srednjem odseku so bile sovražne cdinice_ obkoljene v žepu južno od Sidi Re-zegn in so bile uničene.
Do sedaj je bilo naštetih nad 5000 ujetnikov, ki so že v taboriščih. Pohg poveljnika tan-kovske brigade generala Spe r-I i n g a , je bil ujet lutli gen. B. F. Armstrong, poveljnik brigade prve južnoafriške divizije. Prav tako sta bila zajeta dva ameriška opazovalca in več angleških in aincr. časnikarjev.
Na bojišču pri Sollumu je divizija vSavona« odbilo z železnim odporom svojih čet srdito silovite napade vsaj (rch sovražnih divizij proli njenim postojankam. Napadalci so odnesli nove krvave izgube in so jim ni posrečilo doseči nobenega uspeha. Uničenih jo bilo nnd 20 tankov, mnogo drugih pa jc bilo zadetih.
Protiletalska obramba jc sestrelila eno sovražno letalo. V toku je naša razbremenilna akcija, katere uspehi so že vidni.
V	noči nn 25. november so se sovražni oddelki1 približali trdnjavi Bardiji, pa so bili odbiti z velikimi izgubami.
V	Tobruku živahni dvoboji topništva.
Topništvo divizije »T r c n t o« je zbilo dve
angleški letali.
Italijansko in nemško letalstvo je bilo ves dan izredno delavno. Letala so bombardirala in uspešno obsipalo z ognjem iz strojnic zbiranja prometnih vozil in prevozna oskrbovalna sredstva ter zbirališča sovražnih letal.
Eno naše bombno Irtalo je sestrelilo angleško lovsko letalo.
V	dneh 2». in 24. novembra jc nemško letalstvo sestrelilo vsega 26 sovražnih letal, vštev-ši tista, ki so omenjena v včerajšnjem vojnem poročilu.
V	puščavskem ozemlju je po žilavi obrambi naše osamljene posadke v zelenici Giallo bila ta zasedena, zasedle pa so jo sovražne sile, ki so bile v premoči, ki pa so imele veliko izgub in mnogo škode.
Ta sovražna motorizirana kolona je pod stalnim ognjem naših bombnikov in letala jo stalno obsipavajo i. ognjem iz strojnic. Še 15 motornih vozil je bil zažganih, okrog 50 pa poškodovanih.

-'--'--—0 10 70 vT
Ha/eim
/tr , f. B Chi c/a • /I i N
^-Jj.e/Gobr V /
----------- '
- ' Vv
"--a.
i BARD!A

Rid.papuizcfo/if15
mm
B.HamVris «.' v Ghirb^g /fafojg

A-^idiOrifa^-G-^f oG~n<Huak
V /Vežoec^l	yr" ^Offenn :
Ouma r ^cefersfr, g „ 9sebHi
.....o
~lxGseier

\'<Oer el Bruq
, V£ O
—v*r i i

Hatfata
y& Ocjrtmjs
I S i
l^Hse izvianiSM> teiaio, ki je	na oten-
zivnera poletu na napadeno zelenico, je bilo napadeno od treh letal vrste »Bl."nheim« in je sestrelilo eno letalo.
Sovražna letala so metala bombe na Benghazi. Samo 2 žrtvi, škoda pa ni pomembni.
V A g c d a h i j i sta dve angleški letali napadali s strojnicami. Eno je bilo sestreljeno od
krajevne protiletalske obrambe in j-" padlo na tla v plamenih.
Ena naša podmornica se ni vrnila na svoje oporišče.
Vzhodna A f r i k a : V zvezi med postojankama Celga (Lalng) in C h c r c h c r delovanje nasprotnega lopnišha in spopadi prednjih oddelkov, ki se končali z velikimi izgubami za sovražnika.
Baterije v trdnjavi G o n d a r so razbile prodorne poskuse angleških čet. \ngl"ške črte so prodirale r. oklepnimi edinirami, pa jih je bilo 10 uničenih, naši uspešni streli pa so zadeli še druga oklepna vozila.
Lisbona, 26. nov. AS. Iz Londona se jo izvedelo, da jo angleški podadmiral Cunningham izjavil popolnoma resno zbranim časnikarjem v Kairu:
; Zdi so, da smo povzročili paniko med nasimt sovražniki.«
Ta admiral je pred nekaj dnevi izjavil, da je »železniška postaja v Milanu uničena.<
Newyork. 20. nov. AS. Amoriški listi objavljajo na prvih slranoh in sicer na prvih mestih poročila o poteku bilko v Marmariki. Listi objavljajo angleška poročila, ki so šo v ponedeljek bila optimistična, s precejšnjo rezervo. Agencija Asociatod Press ' piše, da so Angleži opustili svoj optimizem in priznali, da se bilka zelo zapleta. Iz Londona so poudarja, da se morajo angleške četo vojskovati proti odločnemu sovražniku, ki se srdito in obupno vojskuje. Angleški načrt, da bi bila Libija zasedena v enem tednu, se je ponesrečil.
Po berlinski konferenci:
Evropa
se zbira v protiboljševiški tabor
Včeraj ie še sedem evropskih držav pristopilo k pogodbi proti hominterni
Berlin, 26. nov. AS. Včeraj jc bv!a v Berlinu podaljšana pogodba proti Komintcrni za novih pet let. Med podpisovalno slovesnostjo so k zvezi pristopile šc Bolgarija, Danska, Finska, Hrvaška, Romunija, Slovaška ter kitajska vlada iz Nan-kinga.
Po podpisu pogodbe je najprej spregovoril nekaj besedi nemški zunanji minister Ribbentrop,
Govor grofa Ciana o enotnosti Evrope
»Ob peti oblctnici dneva, ko je bila sklenjena pogodba proti komunistični internacionali, smo se zbrali tukaj, da bi s slovesnim dejanjem potrdili sporazum med Nemčijo, Italijo in Japonsko ter med tremi državami — Španijo, Madžarsko in pa Mandžurijo —, ki so sc hotele pridružiti nam v
ki se je vsem podpisnikom v Hitlerjevem imenu < manazu
zahvalil ter poudaril, kako pomembno je to de- I odporu in boju. katerega smo začel« ze tedaj zoper
janje za bodočnost Evrope in sveta. Nato je pa italijanski zunanji minister grof Ciano imel naslednji govor:
Nezadržno nemško prodiranje na vzhodu
Obsežni letalski napadi na Anglijo - Nemška podmornica zadela
angleško bojno ladjo pred Sollumom
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan. 26. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja;
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so naši včerajšnji napadi prinesli nove pridobitve ozemlja. Dve sovjetski bojni vozili sta zavo-zili na nemške in iinske minske zapore in sta se potopili po močnih eksplozijah.
V	boju proti Angliji je letalstvo podnevi in ponoči napadalo pristaniške naprave in letališča v jugovzhodni in jugozahodni Angliji. Letala so metala bombe velike vrste.
Pri uspešni obrambi1 konvoja proti napadu angleških hitrih čolnov je bil s torpedom zadet stražarski čoln in potopljen. Posadka jc bila rešena.
V	Severni Afriki je protinapad nemških in italijanskih čel prinesel nove uspehe. Postojanke iia bojišču pri Sollumu smo kljub sovražnim napadom držali. Ponovni poskusi za izpad iz Tobruku so propadli.
Kakor jc že bilo objavljeno s posebnim poročilom, jc angleška vojno monarica imela v zadnjih dneh nove velike izgube. Poleg jioročila o poškodovanju večje angleške ladje z zračnim torpedom, jc pred Sollumom nemška podmornico pod vodstvom von Kiev-nhnuscna nn-nndla angleško bojno ladjo in jo zadela s težkim torpedom.
Poleg tega je podmornica pod vodstvom poročnika Mura na Atlantiku potopila križarko vrste »Dragon«.
Na bojišču pri Moskvi vedno bolj beže sovjetski vojaki na naša tla. Da bi se ta kriza preprečila, je Stalinova vlada menila, da je potrebno poročati sovjetskim ujetnikom o grozotah nemških vojakov.
Nemška oborožena sila z zavezniškimi četami gleda 7 največjim zaničevanjem na takšna napačna poročila, ki naj dvignejo bojno moralo zverinskih boljševiških tolp,
Newyork, 26. nov. AS. Ameriški časnikarji poročajo o položaju v novi sovjetski- prestolnici Samari. Diplomati v Santari sploh ne morejo opravljati svoje naloge. Ce hočejo diplomati kaj izvedeti o položaju, tedaj se morajo obračati na razne radijsko postaje. Vodja sovjetskega informativnega urada Lozovski daje poročila o položaju samo dvakrat na teden, pa še ta jx>ročila so nezanimiva in zelo splošna.
Budimpešta, 26. novembra. AS. Nemški pritisk na obeh krilih bojišča pri Moskvi, in sicer pri Kalininu in pri Tuli, sc je v zadnjih dneh povečal. Nemško letalstvo in topništvo no dopuščata sovražniku niti trenotka jx>čitka. Strmoglavska letala napadajo železniške progo, prav tako pa so uspešno napadla tudi sovražne motorizirane kolone in premikan ja sovražnih čet. Sovjetska vojska, ki
ji poveljuje general Žukov, je v zelo kritičnem jioložaju. Nemški manever se zmagovito razvija in sicer na obsežnem bojišču. Sovjeti so vrgli v boj sibirske divizije, ki so v zadnjih dneh imele velike izgube. Obupen srdit sovjetski odpor ne more ustaviti ofenzive nemških čet. Pri Kalininu je nemška pehota zlomila sovražni odpor in dosegla važno prometno križišče na železniški progi Moskva—Petrograd.
Nova katedrala v Odesi
Bukarešta. 26. nov. AS. Guverner 7,a ozpmlje onstran Dnjestra je včeraj odobril načrt, kako naj se zgradi veličastna katedrala v Odesi in sicer v središču mesta, kjer je že stala katedrala, pa so jo komunisti porušili.
Spori med angleškimi in sovjetskimi poveljniki
v Teheranu
Budimpešta, 26. nov. AS. V Budimpešto so prispela jx>ročila, da so izbruhnili veliki spori v mešanem anglo-sovjetskem vojaškem odboru, ki ima svoj sedež v Teheranu in ki mora nadzirali prihod in razdelitev anglesko-ameriškega vojnega gradiva, ki je določeno za sovjetsko Rusijo.
»Budapesti Ertesito-- piše, da so sovjetski zastopniki v tem odboru izjavili, da so zelo nezadovoljni, ker prihaja angleška in ameriška |K>moč v zelo majhnem obsegu. Sovjeti so računali na večjo pomoč. Prav tako jo bil določen rok za prihod to pomoči, vendar pa se Anglija in Amerika toga roka nisla držali. Sovjetski delegati so lo postopanje zelo živahno kritizirali in so trdili, da je la zamuda kriva, da je sovjetska vojska na južnem odseku morala doživeti celo vrsto porazo.v.
Sovjetski zastopniki so odboru predložili popis obljubljenega angleškega in ameriškega vojnega gradiva, ki bi moralo prispeti že pred dvema tednoma, vendar pa to gradivo šc ni prišlo in tudi ni na |»oti. Sovjetski 7.astopniki so angleškim predstavnikom in ameriškim opazovalcem izjavili, da zahtevajo jasen odgovor, zakaj so se te pošiljke zakasnile, Angleži in Amerikanci pa niso nič odgovorili, ampak so samo zmajali z glavami.
Angleški zastopniki pa očita.io svojim sovjetskim tovarišem vojaško nesposobnost in neiiobra-ženost. Vodja angleškega zastopstva je izjavil, dg so sovjetski porazi takšni, da jo nezadostna kakršnakoli angleška pomoč. Angleški strategi izjavljajo, da je Rostov padel samo zaradi nesj>osob-nosti sovjetskih poveljnikov, ki niso vedeli pripraviti usgešne obrambe le postojanke.
mračno poplavo divjaštva, pokvarjenosti in nasilja, kakor ga je boljševiška Rusija sprožila zoper Ev-repo. Ko smo sklenili izvirno pogodbo proti Ko-minterni, je la boj oblival s krvjo plemenito špansko zemljo, kjer je bilo bojišče med izročilom evropske omike in med boljševizmom. V vzhodni Aziji pa je Japonska bila trdo zaposlena v junaškem naporu zoper istega sovražnika ter zoper isto ogražanje.
Mi smo tedaj uganili in povedali, kakšna je največja nevarnost, ki mračno leži nad svetom. Čas in dogodki so pokazali obsežnost in globočino te nevarnosti, nujnost, da sc spoprimemo z njo in s potrebo, da jo pobijamo.
Danes objavljamo potrdilo naše vzajemnosti medtem ko so zmagovite nemške in pa zavezniške vojske, ki so vdrle globoko na sovjetsko ozemlje, zadajajo smrtonosne udarce grozečemu vojnemu stroju tiste vladavine, ki se je že leta in leta pripravljala, da izkorenini in potlači naše omikano življenje.
Toda nismo več sami vzdolž ogromnega bojišča, ki drži od Ledenega do Črnega morja; v bratstvu orožja, žrtve in smrti sc bore Ncmci in Italijani, Finci in Romuni, Madžari in Slovaki, španski legionarji. prostovoljci raznih dežela :n jezikov. To je bleščeč in razločen zgled tistega, kar je danes in kar bo jutri tvorilo moralno enotnost Evrope v novem redu, ki sta ga naša velika poglavarja vnaprej oznanila in ga pripravljata za bodočnost omikanih narodov. Protiboljšcviška vojna ima v tem svoj najvišji pomen. Je znamenje duhovnega pretresa v Evropi. Ponosno se spominjamo, da so mladeniči, ki danes žrtvujejo svoje cvetoče življenje na brezkončnih ruskih planjavah, dediči in nadaljevalci tistih drznih mladeničev, ki so pred več kakor dvajsetimi leti poslušali pobud-Ijivi duh Benita Mussolinija in ^.dolfa Hitlerja v Italiji in Nemčiji ter prvi dali znamenje za pretres, prvi padli za zmago tistih vzorov, okoli katerih se danes gnete toliko držav in toliko narodov kar samih ob sebi.
To so vzori, ki smo jih mi morali tisočletja braniti z nepretrganimi žrtvami zoper ponavljajočo se grožnjo divjaštva: branili smo svetost domovine, rodbine, postave, vere, listih vzorov, v katerih dobivajo omikani narodi svojo enotnost. To enotnost smo hoteli potrditi s pogodbo proti Kominterni. To enotnost zopet potrjujemo danes s še večjo obsežnostjo in živahnostjo, zakaj nam se pridružuje v tej pogodbi še sedem drugih držav: Bolgarija, Kitajska. Hrvaška, Danska, Finska, Romunija, Slovaška. S svojim pristopom k slovesnemu dejanju, katero danes podpisujemo, pričajo te države o obsežnem odmevu, ki ga je boj zoper boljševizem rodil v «rcu raznih narodov in jim pokazal pot, ki drži k miru, k vzajemnosti, k civil-remu sodelovanju med narodi.
(Nadaljevanje na 2. strani)!
žtev 278.
Novo ameriško roparsko dejanje
Ameriške čete v nizozemski Gvajanl
Washington, 25. novembra. AS. Ameriški listi z debelimi naslovi objavljajo vest iz Bele hiše, (ia so močne četo Združenih držav zasedle holaud-
tko Gvajano (kolonijo ob severovzhodni obali JuŽ-ne Amerike). Gre za novo razbojništvo, ki so ga Združene države z zločinskim sodelovanjem Anglije že dolgo pripravljale, da bi se polastilo bogatih rudnikov boksita, tako važnega za pridobivanje aluminija. V Roosevellovem tisku že namigujejo, da hj ista usoda utegnila doleteti francosko Gvajano Vrh tega pa jo senator Couolly, predsednik odbora za zunanje zadevo, javno pohvalil novo nasilstvo ameriške vlade in dodal, da se bodo Združene države prav kmalu lotile ne samo francoske Gvajano, temveč tudi otoka Martiniquea.
Poročila so v javnosti zbudila precejšen nemir. Ne le tisti, ki so proli ameriški udeležbi v sedanji vojni, marveč tudi zmernejši intervencionisti so močno zaskrbljeni, ker so boje, da M v južnoameriških republikah utegnilo prili do nasprot-slva, saj ne bi mirno mogle gledati, kako se ameriško rele zasidrajo v osrednji in južni Ameriki.
In res so v Južni Amarikl začeli z odkrilo jezo pisali o poročilu, ki ga je dala Bela hiša, in o izjavah senatorja Conollvja.
Poleg tega ameriški listi objavljajo ukrep predsednika Roosevelta. po katerem ho poslej tudi francoski general de Ganile deležen dobrot zakona o posojanju in oddajanju orožja. Hkrati poročajo, da je Amerika preklicala vsa dovoljenja za izvoz v francoski Maroko, v Tunizi jo in Alžir, preklicala pa tudi dovoljenja za izvoz vseh petrolejskih proizvodov v Španijo, v njene kolonije in v Tanger.
Berlin, 25. nov. AS. Glede novega Rooseveltovt-ga nasilstva pravijo v nemških krogih, da je Hoosevelt ponovno pokazal svoj pravi obraz, saj se jo z zahrbtnim udarom usidral v južnoameriško
celino. Ta vdor je razumljiva posledica Roosevel-tovega pohlepa po svetovni oblasti. Niso |ia samo prizadete južnoameriške republike, marveč tudi Jajionska.
V Berlinu in Rimu zaključujejo Svojo opombe glede ameriškega gusarstva s skupno sodbo, da je Roosevelt zagrešil nevaren zločin, ki utegne imeti
zelo hude |)Osledice za Združene države.
Rooseveltov »leteči« veleposlanik
Nevvjork, 26. nov. AS. List »Newyork Tribune« piše da je Roosevelt imenoval bivšega ameriškega veleposlanika v, Parizu liullila za >lytečega«. veleposlanika na Bližnjem vzhodu. Bulllt l>o moral takoj priti poročat v Wasf)itigton o jjoteku sedanje angleške ofenzive v Marmariki.
Pogajanja z Japonsko se nadaljujejo
Washington, 26. nov. AS. I)rz.avni tajnik' Hull
je izjavil časnikarjem, da ameriška vlada proučuje položaj z zastopniki Avstralije, Anglije, Kitajske in nizozemske Indije. Ko bodo ti (»sveti končani, se bodo |M)gajanja z. japonskim izrednim veleposlanikom Kurusom nadaljevala. Dodal je, da bi bilo prezgodaj reči, če je mogoče, doseči temelje za 8fH>razum.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Trda in naporna je ta pot. Moramo se boriti ne samo zoper boljševizem, marveč tudi zoper niegove zaveznike in podpiralce, v prvi vrsti pa zoper angleško cesarstvo, ki se je odreklo dolžnosti glede vzajemnosti omikanih narodov in se spremenilo v obrambo tistega, kar so Angleži sami nekoč označevali za zoperno, divjaško nasilje, najhujše, kar ga je poznala zgodovina.
Po tej poti pa pojdemo prav do konca z železno voljo, z nedotakljivo vero, 7. zavestjo, da se borimo, delamo in zmagujemo za povzdignjenje najvišje usode tiste omike, ki je najvišja in najdražja dediščina naših narodov, in pa da damo jutrišnjim rodovom tisti delovni in življenjski red, kakor je bil v prividu in kakršen bo v ostvaritvi Duceja in Hitlerja,
Grof Ciano sprejel dr. Tuka
Berlin. 26. nov. AS. Včeraj dopoldne je predsednik slovaške vlade. dr. Tuka obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in se z njim dolgo in prisrčno razgovarjal.
Proslava obletnice pogodbe v Tokiu
Tokio, 26. nov AS: V Tokiu so slovesno proslavili peto obletnico pogodbe proti kominterni. Italijansko-japonsko-nemško društvo je včeraj priredilo sprejem veleposlanikom Osi in veleposlanik;,1 nacionalne Kitajske m poslanikom držav, ki so pridružile Osi. Danes bodo v Italijaaskeirt kulturnem zavodu slušatelji japonskih, visokih šol proslavili peto obletnico pogodbe proti kominterni. Na zborovanju bodo sprejeli resolucijo, v kateri mladina podčrtava svojo voljo lioriti se proti komunizmu.
Kavdušenje v Sofiji
Sofija, 26. nov. AS. Bolgarsko javno mnenje jp 7. velikim navdušenjem sprejelo poročila o poteku konference v Berlinu. Bolgarski politični krogi poudarjajo, da je pristop Bolgarije k pogodbi proli kominterni logična posledica bolgarske zunanje politike in krona vseh njenih us|>e-hov. Bolgarija je še enkrat poudarila, da soglasno izvaja svojo politiko 7. državami Osi. Bolgarija je v zadnjem času sama preizkusila, kakšne težave pripravlja komunizem za Bolgarijo. Vsakdo se še mora spominjati nedavnih moskovskih poskusov, kako kršiti nedotakljivost bolgarskega ozemlja.
Večer piše. da je berlinska konferenca povezala tiste evropske, države, ki se vojskujejo proli boljševizmu za novi red v Evropi. Protiboljševiška vojna ima za cilj hraniti skupno evropsko blaginjo.
Vsi listi objavljajo obsežna jioročila o konferenci v Berlinu, prav tako pa tudi besedila govorov navzočih evropskih osebnosti.
Gjtolp&daMtVO
da se namerava naseliti v tem gradu. Vojvoda Windsorski bi naj bil izjavil, da se misli od[x>-vedati guvernerskemu mestu Bahamškega otočja.
Italijani iz Afganistana v Carigradu
Carigrad, 26. nov. MS: Danes je prišlo,, iz Afganistana v Carigrad 28 italijanskih- državljanov, ki so morali zapustiti Afganistan zaradi pritiska angleške in sovjetske vlade na afganistansko vlado. Italijanski konzulat je storil vse, kar .je potrebno za njihovo oskrbo. V najbližjem času bodo odpotovali v Italijo.	I" :
Z istim vlakom je prišlo tudi 180 nemških državljanov. Gre za 208 pripadnikov Osi, zaradi.katerih so morali na delo veleposlaniki velesil. ■■ •
Obisk italijanskih pisateljev v Zagrebu
Zajrreb, 26. nov. AS. V sredini januarja pridejo v Zagreb nekateri slavni italijanski pisatelji in sicer med njimi Corrado- Alvaro, Riccardo Bri-chelli, Eugenio Montale, Emilio Cerhi in Aldo Palateschi. Njihov obisk bi naj vpostavil nepb-sredne stike 7. zastopniki hrvatske književnosti in pospešil kulturne zveze med obema narodom^.
,	--I-'.
Nemčija gradi nova mesta >, na vzhodu
Berlin, 26. nov. AS. Nemčija bo na vzhodnem nemškem ozemlju zgradila nova velika mesta. Vzhodni Prusiji je bila priključena pokrajina Ci-llirijev, kjer bo po načrtu zgrajenih mnogo novih naselij in mest. Nad 5000 delavcev je 'že našto dela pri gradbi novega mesta ob obali"Baltskega morja in tam bodo kmalu naselili 16.000 oseb.
Umetno pridobivanje kavčuka
Stockholm, 26. nov. AS. Neki švedski kemfk jp iznašel način, kako pridobivati sintetični kavčuk iz acetilena. Vladna komisija je odredila, da naj se kavčuk izdeluje na ta način, in je določila v ta namen veliko vsoto.	[
Na smrt obsojeni komunisti > v Skoplju
Sofija. 26. nov. AS. Vojaško sodišče v Skoplju je obsodilo na smrt 5 komunistov, druga dva jVa na 15 let ječe, ker so skušali s strojnico napasti oddelek bolgarske armade. Trije ostali komunisti so bili obsojeni na isto kazen, ker so hoteli raz-dejati železniški predor.
Sodelovanje med madžarsko in italijansko industrijo
Budimpešta, 26. nov. AS: Madžarski gospodarski krogi so izredno zadovoljni zaradi poročilu, da bodo odlični zastopniki italijanskega gospodarskega življenja prišli v Budimpešto, kjer se bodo pogajali z zastopniki madžarske industrije.
Madžarska' agencija .»Budapesti ErtesiUk pravi, da sta se ravnatelj italijanske družbe Snia Viseosa- Marinetti in glavni ravnatelj za zunanjo IrgOvino Massl sešla ■>. zastopniki tistih madžarskih podjetij, pri' katerih je zainteresiran italijanski kapital, da bi se proučila možnost, kako povečati
sodelovanje industrije med obema državama. »
Porazdeljevanjc oblačilnih predmetov. Pri ministrstvu za korjjoracije so bile te dni razne 6eje, na katerih so bila jiojasnjena nekatera vprašanja v zvezi s prodajo oblačilnih predmetov. Za odmero številk čevljev za otroke so bile določene naslednje mere: za otroke od 1 do dopolnjenih 4 let do št. 28, za dečke od 5 do 14 dojiolnjenih let do št. 30, za deklice od 5 do dopolnjenih 14 let, do številke 35. Ce pa se dokaže, da so potrebne višje številke, lahko trgovec proda tudi večjo številko za tistega otroka. 'Toda kupec mora dati prodajalcu tozadevno izjavo. Nadalje je ministrstvo potrdilo dolžnost, da morajo prodajalci tudi-vpisati v knjigo nakupov in prodaj, če gre za prodajo oblačilnih predmetov, tudi -zneske j jo d 20 lir.
Ureditev prodaje vina. Cl. 7 ministrskega dekreta z dne 29. avgusta letos določa, da mora prodajalec j»rr prodaji kakršne koli količine vina in kakršne koli kakovosti garantirati natančno jToimeno-vanje vina. kadar ne gre za vino normalne potrošnje in količino, ki se dejansko nahaja v posodah. Posebej mora prodajalec na drobno označiti jasno na posodi vse elemente, ki morejo z lahkoto poučiti kupca o kakovosti, količini in ceni vina. Pri Itrodajah nad 20 hI mora biti pismena jiogodba, iz katere morajo biti razvidni vsi elementi za indenti-fikatfijo vina. Razen tega morajo tudi pri vinu normalne jx>trdšnje jirodajalci garantirati kupcu alkoholno stopnjo vina. Pri prodajah nad 20 lil mora biti alkoholna stopnja razvidna v pogodbi. Pri prodaji na drobno pa mora biti alkoholna stopnja razvidna na jsosodah, v katerih se vino hrani ali j>rodaja.
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine
obvešča jrgov.ee z živili, da so ceniki za kavi-ne nadomestke, ki mora jo biti izobešeni v prodajalnah. v pisarni Združenja na razpolago.
Gospodarska literatura. Izšla je v fiosebnem odtisku študija vodje statističnega oddelka Pokrajinskega zavarovalnega zavoda v Ljubljani g. Ivana Laha jx>d naslovom »Naši vajenci v luči statistike OUZD v Ljubljani«. Študija je bila namenjena Zborniku slovenskega obrta 1018-1938. Študija prinaša zanimive podatke o vajencih na vsem pod-
ročju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev pred letom 1941, nadalje tudi statistiko vajencev po strokah in jx>litičnih okrajih. Drugi del študije pa se nanaša na bolniško statistiko vajencev, ki nam etaje mnogo dragocenih smernic za bodočo zdravstveno politiko na tem polju socialne medicine. — Nadalje jc izšla v posebnem odtisu študija istega avtorja jxxl naslovom »Verjetnostni račun m zavarovalstvo«. Študija je bila jrodana na dvanajstem mednarodnem kongresu zavarovalnih matematikov, ki je bil lani v Lucernu. Pisec razlaga pomen verjetnostnega računa zlasti za raziskovanja gospodar-skih konjunktur in j>redlaga, naj pride do mednarodnih sporazumov glede statističnih raziskovanj z ozirom na napredek aktuarske znanosti. Naloga verjetnostnega računa je torej določiti na osnovi gospodarskih statistik in sličnih opazovani odgovarjajoče teoretične veličine in jim dati točno interpretacijo. tako da ga bo možno porabiti v aktu-
arski znanosti.	,	.
Vprašanje mornarjev, ki so vkrcani na bivših jugoslovanskih ladjah, je urejeno na ta način, da je tržaška mornarska blagajna poverjena z izvedbo zavarovanja vkrcanih mornarjev od 1. oktobra dalje. 7.a družbe jadranska plovidba, Dubrovačka in Zetska veljavo 'prejšnja delovna dol6čila.
Predsednik čilske republike umrl
Santiago del Chile, 26. nov. AS: Notranje ministrstvo je objavilo uradno poročilo o tem, da je včeraj ob-„t<L10 .umiri .predsednik čilske republike Ped-ro Ajguire Ciarda. Predsednik jc bil star 63 let in je, posle vodstva predsedstva republike odložil 10. novembra zaradi poslabšanega zdravstvenega stanja. Tedaj je začasno predsedstvo republike prevzel predsednik radikalne stranke.
Largo Caballero aretiran
Vichy, 26. nov. AS. Policija je v Limogesu aretirala Larga Caballera, enega voditeljev rdeče -ljudske fronte v Španiji.
Hud mraz v Ameriki
Newyork, 26, nov. AS. Ameriko, zlasti pa srednje države v Ameriki, je zajel hud mraz. V -državi Texas je temperatura padla na 25° pod ničlo. Po vsej Ameriki divjajo veliki snežni meteži.
Silovit potres blizu Portugalske
Lisbona, 26. nov. AS. Na Portugalskem so čutili silovit potres, najbolj pa so ga čutili v južnih pokrajinah. Središče potresa je bilo v Atlantiku.
Z vseh straiii v Evropi prihajajo jioročila, da so vse meteorološke postaje ugotovile ta jiotres in da je bil ta potres tak, da je ua nmogih postajah razbil potresometrske aparate.
Evropa se je zbudila
Mnnakovn, 26. nov. AS. List »Mtinchener Nach-riehten* objavl ja uvodnik o konferenci v Berlinu in pravi, da se je moglo ugotoviti, da se je Evropa zbudila, ko je Os začela hoj jiroti boljševizmu. V tem trenutku je zborovanje tolikih zunanjih ministrov in evropskih državnikov v Berlinu izredno pomembno. Novo evropsko bratstva, ki se je naslonilo na Skupno bilko na vzhodu, se je na včerajšnji berlinski konferenci še bolj utrdilo, kajti la konferenca potrjuje voljo narodov, ki streme za novim evropskim redom.
Sicer pa je zanimiv odmev, ki ga je ta konferenca imela v Angliji. Anglija se boji, da bi bila Evropa edina. Stalin vedno boli pritiska na angleško vlado, da naj Anglija napove vojno Finski, Madžarski in Romuniji. Anglija pa okleva in to oklevanje pač najbolj pojnsiiujc. kako se Anglija ne more znajti pred združeno Evrojio.
da
Angleška križarka potopljena
Berlin. 26.,nov. AS. Nemška podmornica .je na Atlantiku potopila angleško križarko »Dragon*. ki jp imela 4880 ton. Na križarki je posadka štela 463 mož in je vozila s hitrostjo 29 vozlov na uro.
Francoski parnik zaplenjen
Vlchv, 26. nov. AS. Iz Dakarja se je izvedelo, jp angleška vojna ladja zajela iu za|>lenila francoski tovorni parnik Ville ile Tamatava«.
V I,a Roclielle je francoska ribiška ladja >C'o-lign.v' zavozila na mino in je zletela v zrak. Samo dva člana posadke sta se rešila, šest pa jih jo mrtvili. V pristanišču liocliefoil je ribiška ladja Jacrpieline' hitela na pomoč nemškemu čolnu, ki se je potapljal. Rešila je osem mornarjev.
Vojvoda Vindsorski bo odstopil
Stockholm, 26. nov. AS. Švedski listi pišejo, -la je vojvodi Winds$rski kupi! grad v Mehiki ia
0 razdelitvi in dobavi mleka
Zaradi nepravilnega tolmačenja ?Predpi-sov za oskrbovanje z nilekoiir za prelirano«,, ki dobijo obvezno moč I. decembra t. 1. od-povedujejo nekateri dovažalci mleko svojim', strankam. Ta jKistopek ni v duhu ih smislu omenjenih predpisov in pridelovalci odnosno dovažcvalci mleka (mle.karice) ne sinejo do nadaljnjega nobeni stranki odpovedati ali prenehati dostavljati mleka. Če se dnevna količina mleka pri proizvajalcu zmanjša, mora do-stavljalec. znižati dobavo sorazmerno vsem dosedanjim strankam in ne sine eiijm odpove-; dati, drugim pa dobavljati neomejeno količino.	. •■•■>'••;.
Predpisane dovolilnice bodo pridelovalci prejeli pri pristojnem občinskem uradu.
Podrobne informacije o razdelitvi in dobavi mleka dobe stranke v pisarni »Prevodu«, Majstrova ulica H).
0 nakaznicah in nakupovanju
Kdor še ni dohil oblačilne nakaznice, . jo. s pravilno izpOhijeno pj-ošhjo, kakršno jc dobila vsaka stranka, lahko dobi vsak dan od 0—13 v odseku za oblačilne nakaznice v L ndstropju levo, na Ambroževem trgu št. 7.	. ..
Pri katerem trgovcu bomo dobivali živila prihodnje mesece, razmišlja marsikatera gospodinja, ker je za mesec december dobila živilske nakaznice kar na dom. Zalo pa mestni preskrbovalni urad opozarja vse ljubljansko prebivalstvo, da morajo tudi šp nadalje vsi kupovati raciouirana živila pri svoji' dosedanjih trgovcih. Tudi trgovci naj še nadalje dajejo blago samo tistim strankam, ki so ga že doslej dobivale pri njih, saj bodo trgovci tudi še nadalje dobivali le toliko blaga, kolikor so ga dosedaj oddali svojim odjemalcem. Drugačna ureditev bi bila nemogoča, saj bi nastal samo nered, kpr bi temu trgovcu blaga zmanjkalo. drugemu bi pa spet blago ostajalo ter bi zaradi tega imelp gospodinje samo vpliko potov ter nezadovoljnosti, trgovci mnogo nepotrebnega opravka, mestni preskrbovalni urad pa na tisoče
Izšla je
Družinska pratika
za leto 1942.
Dobili jo boste za ceno
L 2-
v Ljudski knjigarni, v trgovini Ničman In v vseh drugih knjigarnah in mnogih trgovinah v Ljubljani in na deželi. Ker naklada ni velika, sezite takoj po pra-tiki sv. Družine.
in tisoče - pritožb, ki bi jim ne mogel nikdar ustreči.
Živilski trg v Mostah
Na željb, ki so jo izrazile zastopnice gospodinj pri seji za določitev najvišjih cen. bo mestni tržni "Urad že v sredo, 3. decembra, odprl začasni živilski trg v Mostah na prostoru med lekarno Gartus m ljudsko šolo na Zaloški cesti. Tudi za ta trg bodo seveda veljali enaki predpisi kot na živilskem trgu na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, da bodo prodajalci prodajali svoje blago od jutra pa do 12, predvsem bodo pa veljali tudi vsi predpisi, da bodo morale biti vidno označene cene pri vsem blagu, enako bodo pa najvišje dopustne cene morali upoštevati tako prodajalci kot kupovale!. Že danes opozarjamo vse pridelovalce zelenjave, ■povrtnine in poljskih pridelkov ter drugih živil z. vzhodne strani Ljubljane in njene okolice, naj svoje pridelke postavijo naprodaj na novem živilskem trgu v Mostah, da bo trg vedno dobro založen 7. najraznovrstnejšim blagom. Mestna občina je pa z novim živilskim trgom v Mostah gotovo • ustregla posebno delavstvu in vsem drugim stanovalcem vzhodnega dela Ljubljane, ker bodo Mlneli v svoji bližini dosti veliko izbiro in gotovo tudi primerne cene, saj tudi ta stran Ljubljane 'pridela prav mnogo odlične zelenjave in druge pOvrtnine. Gospodinjam ne bo treba več hoditi na Vodnikov trg tor np bodo več gubile časa, kpr se bodo le malo zamudile pri nakujiovanju na živilskem trgu v Mostah.
Naznanite sobe!
Mestno poglavarstvo, še vedno fiofrebuje več čednih opremljenih sob za nastanitev oficirjev in uradništva ter tudi nekaj opremljenih stanovanj, zato pa prosimo prebivalstvo, naj lastniki takih sol) ali stanovanj te prostore naznanijo v mestnem glavnem vložišču v pritličju leve hiše mestnega magistrata. Za najemnino se podnajemnik smn pogodi 7. lastnikom stanovanja, najbolj potrebne so pa sobe v središču mest*.
Denarni zavodi v južni Italiji. V zvezi z nameravano industrializacijo južne Italije prinašajo italijanski listi zanimive podatke o denarnih zavodih. Od zavodov javnega značaja jc 453 podružnic v južni Italiji t. j. 50.8% vseh podružnic v vsej državi, bank nacionalnega interesa je s podružnicami vred 359, t. j. 27%, bank in bankirjev je 918 ali 13.9%, hranilnic 139 t. j. 8.9% in kmetijskih blagajn 958 t. j. 18%. Skupno ima južna Italija 1291 kreditnih zavodov ali 1S.9% vseh zavodov v kraljevini. Na vsako blagajno pride 4343 aktivnih oecb, dočim pride v vsej državi 2682.
Uvoz strnjenih kož iz inozemstva v Italijo. Uvedena je disciplina pri preskrbi iz inozemstva po ministrstvu za izmenjavo in valute tudi za uvoz strojenih kož, usnjene obutve, če gre za uvoz za vojaško polrebe. Na industrijskem sektorju bo za to disciplino skrbel nacionalni konzorcij stro-jilne industrije, za trgovinski sektor pa nacionalna družba uvoznikov kož. Ne veljajo pa ti predpisi za kože in usnje ter obutev za nevojaške potrebe.
Nakup svinjskega, ovčjega in kozjega mesa v Italiji. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je odredilo, da se lahko svinjsko, ovčje in kozje meso zaradi sedanje dobe zakola prodaja lahko tudi v jirvih treh dneh tedna, za kar so pooblaščeni pre-fekti. Še nadalje pa ostane prodaja govejega mesa omejena samo na soboto in nedeljo. Ministrstvo je izdalo navodila, da velja za predbeležke in nakupe nova živilska karta za razna živila. Še nadalje je prosta skozi vse dni prodaja notranjih delov, zajcev in divjačine, dočim je prodaja perutnine še nadalje omejena na nedeljo, ponedeljek in torek.
Novi seznami oseb, ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo. V smislu naredb o preselitvi oseb, ki se hočejo podati iz Ljubljanske pokrajine v Nemčijo, objavlja »Službeni list« 7. dne 22. novembra 6.-11. seznam teh oseb. Šesti seznam obsega 232 oseb iz občine Kočevska Reka, sedmi seznam 369 oseb iz iste občine, osmi 184 oseb iz občine Mozolj, deveti 224 oseh iz občine Kočevska Reka, deseti 83 oseb iz občin Kočevska Reka in Stari log, enajsti seznam pa 224 oseb iz občine Kočevje - okolica. — Opozarjamo vse upnike teh oseb, da v dveh tednih od objave v »Službenpm listu« prijavijo svoje terjatve iz katerega koli naslova pohotnemu uradu za dolgove in terjatve v Ljubljani, Rimski trg, justivna palača, soba št. 119.
Bata na Hrvatskem. Batine tvornice se nahajajo v Borovem, kjer je tudi sedež družbe. Sedaj je objavljen računski zaključek firme za preteklo leto, v katerem je poslovanje obsegalo še vso prejšnjo Jugoslavijo. Pri delniški glavnici 40 milijonov dinarjev in rezervah 127.25 (leta 1939. 63 mil. din) je znašala bilančna vsota 1910 320.06 (1939 279.7) milijonov dinarjev, čisti doiios pa 8.11 (7.6) milij. Za plače in mezde in stroške je bilo izplačanih lani 124.81 (103.5) milij. din. Računski zaključek za 1941 bo pokazal izpremenjeno sliko, ker se nahajajo dobavitelji za Bato sedaj v raznih ozemljih, ki so tvorila prej del bivše Jugoslavije.
II
ii m 0
^ <&ll 11
V SLOVENCU • SIGUREN USPEH
Prva hrvatska obrtna banka, Zagreh. Računski zaključek Prve hrvatske obrtne banke v Zagrebu, pri kateri je merodajno udeležena Češka indu-strijalna banka v Pragi, izkazuje za leto 1939 dobiček v znesku 0.29 milij kun, dočim je za lelo 1940 znašala izguba 1.72 milij. kun pri glavnici
111 milijonov. Na glavni skupščini delničarjev dpe 25. novembra bodo obravnavali tudi spremembo bančnih pravil.
Iz hrvatske lesne industrije. Znana tvrdka Ugar pri Travniku je spremenila svoj 'naziv Ugar, lesna industrija d. d., Turbet pri Travniku. Glavnica 30 milij kun se lahko zviša ua 50 milij. kun.
Vos uvoženi les v Italiji na razpolago državi. Ministrstvo za izmenjavo in valute je odredilo, da se mora ves uvoženi les dali na razpolago državi. Ta zapoved pa ne velja za uvoz lesa za celulozo rajon, jiapir in drva. Od vse količine bodo odvzete najprej potrebne količine za državne ustanove, samo morebitni presežek bo nakazan civilni jio-trošnji. Družba za uvoz lesa bo izvrševala vse nakupe iia račun države.
Pripravljalna devetdnevnica se je pričela
Smisel in pomen pokore
Na poziv našega nadpastirja hočemo zadostiti božjemu Srcu za tiste grehe, zaradi katerih je Evropo in nas zadela sedanja težka preizkušnja. Kadar koli so v preteklih časih kristjane zadevale velike nesreče in stiske, so se vselej ali sami iz sebe, ali navdušeni pn besedah in vzgledu svojih svetih pastirjev oklenili obojega najmočnejšega orožja v duhovnem življenju: molitve in pokore. Po nekem svetem nagonu so spoznali, da morajo svoje duše očistiti grehov in skušali so žaljeni božji pravičnosti dati zadoščenje še i drugimi spokornimi deli.
In to je potrebno. Poravnati jo treba Bogu storjene krivice in žalitve, popraviti našo nezvestobo! To moramo storiti z rado voljnim za-doščevanjem. Narod je grešil in narod mora to popraviti in zadostiti Bogu za vso nečast. Greh božji red ruši. pokora ga obnavlja. Kdor s spokornimi deli daje Bogu zadoščenje za grehe, izpoveduje svetost najvišjih božjih zakonov; priznava njihovo obveznost, priznava tudi pravico, da se kršilci teh zakonov kaznujejo. Spokorna dela pa ponižno prosijo nebesa za odpuščanje in milost. Zato pokora tolaži božjo jezo in odvrača šibe. ki jih izzivajo naši grehi.
Zal je pokora postala mnogim zoprna in nekam tuja, odveč; to jc znak oslabele vere. Kdor ne čuti zavesti krivde, seveda tudi ne, čuti potrebe po poravnavi, spravi, zadoščenju. To pa je žalostno znamenje zvodenele, opešane vere. A drugod rešitve ni, kakor v pokori. Zelo so pustošilo pri nas zbesnele sile temo in nas trgale stran od božje postave. Te sile teme je treba izgnati, a izgnati jih je mogoče le z molitvijo in pokoro (Mt 17. 20).
Pokora je tisto rešilno orožje, ki se ga poslužujejo vsi vrli vojaki Kristusovi za obnovo kršenega božjega reda; tisto orožje, ki sega s svojo ostrino do korenine zla, do nenasitnega pohlepa po uživanju, ga kroti in mori; tisto orožje, ki daje božji pravici, katera terja kazen za pregrehe, zadoščenje in s tem odvrača božje šibe (Okrožnica Pija XI. o molitvi in pokori.)
Oblastveni predpisi • policijski ari in utem-nitvi niso taka ovira, da bi se zaradi tega po nekaterih župnijah ne mogla opravljati pripravljalna devetdnevnira. Treba je le dobre volje in nekaj žrtev. Molimo ta uspeh pobožnosti deveterih prvih petkov, pridobivajmo naše inance in prijatelje, agitirajino!
Kjer še niso dobili škofovega pisma družinam. ga bodo dobili te dni. Pripravljalni odbori naj škofovo pisino takoj kuvertirajo in raidele. Vsekakor naj ga dobi vsaka družina do prvega petka! V pisarni Katoliške akcije Pred škofijo 1 je še v zalogi dovolj iivodov škofovega pisma in podobic in se lajiko obrnejo tja vsi, ki so škofovo pismo in podobice že dobili, pa jih je (manjkalo. kakor seveda tndi tisti, ki bi jih po pomoti morda ne prejeli.
Spored devetdnevnice v Ljubljani
Šc enkrat objavljamo spored devetdnemice v čast presv. Srcu Jezusovemu pred prvim petkom od srede. 26. novembra do četrtka. 4. dccembra v ljubljanskih cerkvah. Ob delavnikih bodo devetdnevnice zvečer ob spodaj navedeni uri, t nedeljo, 30. novembra pa bodo v župnih eerkvah ob navadni uri popoldanske službe božje.
1. stolna cerkev ob 7; 2. k rižanska cerkev za akademik« ob 6; 3. Sv. Jakob ob 6; 4. cerkev na gradn ob 6; 5. Rakovnik: za mladino ob pol 7, za odrasle ob pol 8; B. frančiškani ob četrt na 7; 7. uršul inska cerkev ob pol 5, v nedeljo ob pol 4; 8. uršu-linska kapela: ia akademičarke ob pol 7; 0. Sv. Peter ob pol 7; 10. bolnišnica ob 2; 11. Srce Jezusovo ob pol 7; 12. Sv. Jožel ob 6; 13. Zavetišče sv. Jožefa ob 7; 14. Kodeljevo ob pol 7; 15. Selo-Karmeličanke ob 6; 16. Kapela v Liehtentnrnu ob pol 6; 17. Marijin dom — za notranje — ob 5; 18. Trnovo ob pol 7; 19. Spodnja Šiška ob pol 7: 20. Sv. Ciril in Metod ob pol 7: 21. Moste ob pol 7; 22. Zelena jama ob 6; 23. Vič ob 6.
Kakšne bodo kopališke naprave v Koleziji
Gorka voda iz bazenov bo vsak dan po dvakrat prečiščena
V letošnjem letu je bilo uspešno zaključeno prvo gradbeno obdobje za veliko ljudsko kopališče v Koleziji. Za Ljubljano je bilo to kopališče že od nekdaj izrednega pomena, čeprav je prvotno kopališče imelo marsikatere nedostatke. Tako na primer v prvotno kopališče voda iz Gradaščice ni pritekala očiščena. Zajeta je bila voda nad Vojno-vičevim jezom in od tam je dotekala naravnost po ceveh v bazen. Bila je zaradi tega razmeroma mrzla in nečista. Pred leti so sicer poskušali čistiti vodo s posebno čistilno napravo, ki pa je razmeroma hitro odpovedala. Tudi bazen ni bil posrečeno zgrajen. Mesto samo, na katerem je stal, ni bilo ugodno. Svet je bil ilovnat in poln izvirkov podtalne vode. Zato so stari bazen zgradili na pilotih, čez katere so položili lesene pragove, ki naj bi varovali betonirani bazen pred pritiskom vode in ilovice. Seveda to ni pomagalo, zato je bazen v nekaj letih čudovito razpoka!.
Za novo kopališče, za katere je načrte v arhitektonskem oziru izdelal inž. arh. Tcpina, za konstrukcijo bazenov in vodotehnične naprave pa prevzel nadzorstvo inž. Maček, ki je strokovnjak za kopališke naprave, so bili vsi ti nedostatki temeljito odpravljeni. Oba že zgrajena bazena sta bila postavljena na svetu, ki je bil temeljito osu-šen. To so dosegli na ta način, da so pod temelje bazenov nasuli debelo plast gramoza in v to vložili še posebne drenažne cevi, ki bodo odvajale podtalno vodo. Cela konstrukcija bazena, tako dno, kakor tudi stene, so bile ojačena z železom. Tako bosta bazena zavarovana proli pritisku vode same in tudi proti pritisku podtalne vode in zemlje. Večje betonske zgradbe morajo imeti tudi tako imenovane dilatacijske rege, ki so potrebne zato, da zaradi sprememb toplote dolge betonske zgradbe ne razpokajo. Te špranje pri visokih stavbah ne motijo, medtem ko bi pri bazenu povzročile usodne posledice. Bazeni bi namreč puščali vodo. S posebno, duhovito konstrukcijo so bile dilatacijske rege v bazenih izdenale tako, da so nepropustne za vodo.
Pri vsakem kopališču sta brez dvoma najvažnejša dva činitelja. Kakovost in čistoča vode in zunanjost ter uporabnost kopalnih bazenov. Garderobe same za kopalce niso tako velikega pomena, saj služijo le prehodno. Za vsakega kopalca je najvažnejše, če je voda topla, čista in zdrava in da se v kopalnem bazenu lahko razživi, kakor hoče. Prav tem osnovnim pogojem bodo odgovarjale kopalne naprave v novem kopališču Koleziji. Posrečeno je bilo rešeno vprašanje, kako doseči, da bi bila voda v kolezijskem kopališču zadosti topla. Prav tako pa je bilo rešeno vprašanje, kako bo čiščena tako, da bo v estetskem in v zdravstvenem oziru neoporečna. Glede na nagajivo Gra-daščico, ki ne glede na to, da je razmeroma mrzla, postane tudi ob vsakem dežju takoj kalna, umazana in blatna, je inž. Maček izdelal v resnici po-
<Va$ne novosti
KAKO UPORABLJAMO OBLAČILNE NAKAZN CE?
V lični brošuri smo izdali vsa potrebna navodila kakopra vilno uporabljamo nove karte za obleko. Navodila so sestavljena zelo praktično in jasno. Knjiž co dobite pri nas in v
vseb knjigarnah. Stane L 1 50 *
NAROČNIKOM na zbirko „N"aša kn'iga sporočamo, da izide 3 zv. letošnjega programa: Waggerl,
£eto gospodovo
tez nekal dni
4.*v. (Fatur : labrane povesti) pa inde za Božič
LJUDSKA KNJIGARNA, PRED SKOFiJO 5
srečen načrt, ki vsem tem nedostatkom odlično od-pomore. Ob bazenih bodo zgrajene tridelne čistilne naprave, napolnjene z drobnim peskom, ki bo imel debelino do 1 mm. Voda bo zajeta nad Vojuovičevim jezom in bo tekla, gnana od črpalk, najprej skozi peščene čistilce. Tu bo odložila vse primesi, blato in drobne delce peska. Postala bo čista in prozorna. Nato bo v posebni napravi še razkužena s klorom. Prišla bo nato v bazen popolnoma prozorna in brez sleherne klice, kakor zdrava pitna voda. Bo pa seveda mrzla, kar kopalcem gotovo ne bo všeč. Zato bodo zajeli vodo iz Gradaščice samo prvič, ko bodo napolnili bazen. V bazenu se bo voda počasi segrela. Ko bo dovolj gorka, bo primerna za kopanje.
S tistim dnevom, ko bodo kopalci prvič prišli v bazen, bo seveda začela voda izgubljati na čistoči. Ce bi sedaj dovajali vodo naprej iz Gradaščice in tako polagoma izplakovali bazen, bi se voda zopet ohladila. Zato pri kopališču v Koleziji s čiščenjem vode ne bo šlo tako, ampak se bo čistila topla bazenska voda v peščenih čistilcih in s klorom sproti. Posebne črpalke jo bodo nameni strani bazenov sproti črpale v čistilce, očiščena in razkužena voda pa bo sproti dotekala v bazene na nasprotni strani. Crpalne naprave in čistilne naprave so proračunane tako, da bo vsa voda iz obeh bazenov v 24 urah šla dvakrat skozi čistilce. To se pravi, enkrat se bo prečistila čez dan, drugič pa ponoči, ko v bazenu ne bo kopalcev. Zjutraj bo torej vedno vsa voda v obeh bazenih popolnoma prečiščena in razkužena. Pri čiščenju gre nekaj vode v izgubo. Te ne bodo nadomestili z vodo iz Gradaščice, ampak s čisto vodovodno vodo. Pri čiščenju se izgubi približno dvajsetina vode, kar pomeni, da se bo v dvajsetih dnevih vsa voda izmenjala z vodovodno vodo. To je potrebno tudi zato, ker bi se v bazenu voda sicer preveč ogrela in bi v poletju bazenska voda bila podobna vroči luži. Vodovodna voda pa bo vodo obdržala na primerni stopnji toplote.
Pravilno kopališče mora računati tudi z odstranjevanjem nečistoče na gladini vode in na dnu bazenov. Tudi za to bo poskrbljeno pri kolezijskem kopališču. Vsa nesnaga na površini vode bo odtekala po obrobnih žlebovih krog in krog bazena
sproti v kanal. Težje snovi se bodo vlegale na dno. Tam jih bodo vsak dan sproti odstranjevali s posebnimi krtačami in odvajali na najglobljih točkah bazena prav tako V kanal. Zaradi tega bo voda v bazenih kristalno čista, primerno topla in zdrava. Več si gotovo ne bo želel tudi najlnilj razvajeni kopalec.
90 metrov dolgo garderobno poslopje bo urejeno tako, da bo moglo sprejeti čim več kopalcev. Kabin bo le malo, omaric pa sploh ne bo. Pač pa bodo slačilnice in nato garderobe, kjer bo večina kopalcev lahko oddala obleke pri garderoberkah. Na ta način bo kopališče lahko sprejelo še enkrat več kopalcev, na drugi strani pa so odpadle omarice, ki za obleko samo niso najugodnejše, saj se obleka niti najmanj ne zrači Poleg tega pa bi bilo v sedanjem času skoraj nemogoče dobiti primerne ključavnice za tako veliko število omaric.
Načrti za vse te podrobnosti, ki so bistvenega pomena za primerno ljudsko kopališče, so že pripravljeni. Spomladi se bo začelo drugo gradbeno obdobje in upajmo, da bodo najvažnejša gradbena dela do začetka kopalne sezone opravljena. To pričakuje vsa Ljubljana, zlasti pa ves južni del mesta, ki bi res potreboval v svoji sredi ceneno ljudsko kopališče, zgrajeno po najsodobnejših načelih.
Zadnja pot Andreja šarabona
V torek ob treh se jc vsa Ljubljana poslovila od pokojnega Andreja Šarabona. Pred pokojnikovo hišo. ne daleč od šempetrske cerkve, se je zbrala velika množica, ki je zasedla ves trg in še daleč po šmartinski cesti napravila špalir blagemu pokojniku na njegovi zadnji poti. Ko so ob treh prenesli krsto z zemskimi ostanki pokojnika v vežo, je najprej opravil pogrebne molitve šempetrski župnik Košinerlj ob asistenci duhovščine, potem pa je pred krsto spregovoril dr. Kran Windischer, predsednik trgovskega društva »Merkur« in se poslovil od zaslužnega pokojnika z izklesanimi besedami.
Govornik je najprej omenil, da je Andrej šara bon ostal kljub sivim letoni do zadnjega v sredi našega gospodarskega občestva, v katerem je že tako dolgo vrsto let uspešno delal. Danes se poslavlja od prijateljev, sosedov in spoštovalcev, ki 6o prihiteli po 6lovo pred hišo, v kateri je delal nad pol 6toletja. Z vzgledno pridnostjo 6kozi vse žvljenje je pokojnik dosegel, da ga z vso pravico štejemo med prvake v redu naših gospodarskih veljakov. Tih in skromen je bil pokojnik, vendar so vsi radi poslušali njegove nasvete, do katerih je bil upravičen zaradi velikanskega izkustva, 6aj je začel iz malega in se povzpel do odličnega slovesa in ogromnega podjetja, ravnajoč se po pravilu: zrno do zrna, od kamna do kamna. Njegova trgovska hiša je nosila ve6 čas značaj svojega lastnika in Bog mu je blagoslovil njegovo delo zlasti tedaj, ko si je izbral odlično in zvesto sotrudnico za celo življenje. Modro si je izbiral tudi sodelavce in 60-trudnike. Iz njih je izšla cela vrsta mladih trgovcev, vsi izvrstno pripravljeni za gospodarsko samostojnost. Kljub obilnemu lastnemu delu je pokojni vedno našel dosti časa, da 6e je posvetil upravam dobrodelnih in stanovskih organizacij. Povsod se je izkazal pravi mož na pravem mestu. Ko nocoj prvič leže k Sv. Križu na večno božjo njivo, na kateri ni razlike 6tanov, mu bo ostalo od vseh dobrin božje plačilo, ljubezen svojcev, hvaležni spomin za obilna blaga dela usmiljenja in dobrote, veliko priznanje za opravljeno gospodarsko delo v ponos in čast našega imena ter sloves odličnega slovenskega gospodarja. Blagoslovljen mir njegovi plemeniti duši!
Zatem so zapeli pevci »Slavca« pretresljivo žalostinko »Človek, glej«, nakar je krenil dolgi sprevod med ubranim zvonjenjem šein-petrskih zvonov proti Sv. Križu. Za križem je na čelu pogreba šla užaloščena mladina glu-honemnice z vsemi svojimi učitelji in vzgojitelji. Ko je nemo stopala po cesti, je vsakdo občutil, da jo preveva najgloblja žalost, saj je umrl njen največji prijatelj in dobrotnik. .Sledili so prekrasni venci in za duhovščino krsta. Za sorodstvom so stopali odlični predstavniki, med njimi ljubljanski podžupan dr. Ravnihar, dalje predstavništvo Trgovske in industrijske zbornice, občinskega sveta, Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo, delniške družbe pivovarne Union, borze in drugih številnih trgovskih ipodjetij in organizacij. Ob ogromnem številu so prihiteli zlasti uslužbenci podjetij, pri katerih je pokojnik sodeloval, in številni ljubljanski trgovci, ki so pospremili svojega tovariša na zadnji poti. Dolga veriga pogireba. ki je šla po vsej šmartinski cesti od šetnpetrske cerkve do viadukta, je najlepše dokazovala, koliko prijateljev, znanccv in koliko hvaležnih ljudi je spoštovalo pokojnika. Na pokopališču pri Sv. Križu so v kapeli po opravljenih molitvah pevci zapeli žalostinko, ob grobnici pa je zadonela v slovo še »Blagor mu, ki se spočije ...«
Pismo iz Niša
Niš, 12. novembra.
»Kako gre našim rojakom v Nišu in okolici?« sprašujejo mnogi v Ljubljani in Ljubljanski pokrajini, ko se raznašajo vsemogoče govorice o prilikah v Srbiji. Kar na kratko bom odgovoril, da v Nišu še kar gre in da nismo doživeli še nič presenečenj. Življenje teče normalno naprej; živila se še kar dobijo, seveda za visoko ceno. Slovenci pač pogrešamo reda in discipline povsod, posebno pa še pri aprovizaciji. Saj je občina preskrbela pekarnam moko in vpeljala karte, a kaj, ko so peki prodajali kruh brez kart, a še bolj pa moko po mnogo višji ceni kot so jo dobili od občine. Naenkrat smo bili brez kruha, kdor si ni preskrbel moke ali žita.
Šole so začele že kar z rednim poukom, samo da je ta zaradi pomanjkanja prostorov in drv precej omejen. Dela se pa vendarle. Tudi gledališče je že začelo z rednimi predstavami. Trgovine so redno odprte in tržni dan vsake sobote je pa vedno naravnost živahen.
Ob 7 zvečer mora biti vsak doma in ne sme iz hiše brez posebnega dovoljenja. Da bi si pa osi-gurali nočni mir in preprečili vsako nepričakovano presenečenje, so meščani sami vpeljali prostovoljno nočno siražo. Po dva in dva v vsaki ulici in na vseh važnih križiščih pazita po dve uri na vse sumljive pojave, dokler jih za naslednji dve uri druga dva ne zamenjata. Tako gre noč za nočjo.
Pa se je dogodilo, da sta stala na enem križišču dva Slovenca na straži z dežnikom v roki. Prikolovratil je do njih veselo razpoložen strojnik, ki je zaposlen tudi ponoči pri centralni kurjavi v večjem poslopju. Seveda se je ustrašil dveh stražnikov z dežnikoma in pokazal je dovoljenje, da sme ponoči domov. Pri tem se je izkazalo, da je tudi on Slovenec. Ko je pa iz nadaljnjega razgovora izvedel, da sta stražarja pred njim župnik in njegov kaplan, se je pa tako ustrašil ali
razveselil, da kar govoriti več ni mogel. Nikakor mu ni šlo v glavo. Poslovil se je s tem, da je župniku kar roko poljubil, česar ob drugi priliki gotovo ne bi napravil.
Slovenci se sestajajo ob nedeljah pri cerkvi; drugače je težko kje skupaj priti, ko je podnevi vsak pri svojem delu, a zvečer mora biti vsakdo doma. Na vse ljudi 6ino mislili najbolj na Vernih-duš dan, ko smo se zbrali na pokopališču. Močan moški zbor je zapel tri slovenske žalostinke. Četudi je dež hudo nagajal, ni nobeden ostal doma; vsi smo bili zbrani na pokopališču v Nišu, a misli naše so bile drugje.
V splošnem so pa v Srbiji razmere zelo neurejene. Narod je ostal brez pravega vodstva in je sam v sebi duhovno razbit. Kdor je od blizu gledal duhovni razvoj v zadnjih desetletjih, se temu ne čudi. V kolikor je vzgoja mladine sploh obstajala, je bila brez prave duhovne usmeritve in brez zdravih idealov. Današnja mladina, vzgojena popolnoma materialistično, je nekam apa-iična in brezbrižna. Naklonjenost srbskega naroda do prejšnjega ruskega naroda so izkoristili voditelji komunističnega gibanja, ki je med Srbi imelo že precej korenin, in začeli brez pravega vodstva in cilja napade po posameznih krajih.
Monsignor Zakrajšek.
Iz Gorenjske
O socialnem zavarovanju na Gorenjskem
piše v zadnji številki »Kiirnfner Grcn/.ruf-a< upravni ravnatelj Anton Troppcr, pooblaščenec za socialno zavarovanje pri šefu civilne uprave na Bledu. V članku razlaga, kaj se je po novem socialnem zavarovanju spremenilo ter med drugim pove, da je nova uprava razpustila stare bratovske skladnice ter jc vse socialno zavarovanje poenotila.
Za zimsko pomoč so pobirali v Prevaljah ter nabrali 50 pfenigov na glavo. Mladina je
Junaki in svetniki
V zgodovini verskega gibanja, v življenju svetnikov se dogaja svetovno zgodovinski proces, ki svet niti ne sluti o njem. Neki duhoviti zgodovinar je v svoji znameniti knjigi pokazal, kako nad zunanjimi dogodki politične in duhov«« zgodovine poteka neka tako rekoč skrivna zgodovino, ki ima povsem drugačno obličje kot pn posvetna zgodovino. Ta pozna Pascnla in Napol, ona, nc pozna J>». n« primer, vse čudovite osebnosti Frančiška Šaleškega.
Posvetna zgodovina pozna delovanje Sci-pionov in velikih rimskih državnikov, ni ji pn znana zgodovina tistih svetnikov, ki so vsebovali jedro starega, prekrasnega riinljanstvu iu gn dalje širili. Sv. Benedikt jc bil eden onih velikih Rimljanov, ki so v sebi z duhom starih družili1 tudi njih veselje za udrjstvo-vanje ;ii energijo, in ki je poslal svoje učence v dežele barbarov, da bi jim hkrati z bo/jim darilom krščanstva, noslal tudi spoštovanje do ročnega dela in tako miselno in materialno kulturo. Sv. Benedikt je uresničil v sebi osebnostni ideal, izvirajoč iz rimske podlage, in je z njim zv-zal trdna načela svojih samostanskih pravil. Odločilnega pomena za oblikovn-nje zahodno-evropske kulturno skupnosti je bilo to, da so benediktinska pravila vsebovnlu zvezo trdnega načela s čim večjo svobodo posameznika, s čim večjim razvojem osebnosti poedinen. Sv. Benedikt je ustvaril ideal pople-meniten-ga rimljunstva in gn je uresničil v svojih samostanskih pravilih, ki so bila poklicana za to, da so postala orodje krščunskega zavojevanju sveta.
Sleherni veliki ustanovitelj samostanov ima svoje posebne zasluge za Cerkev in kulturo. Sv. Dominik, Frančišek, Ignacij — vsak od njih je bil pionir. Toda zasluga očetovstva zahodno - evropskega meništvn in zahodnoevropske kulture pripada sv. Benediktu.
Zator-j je tako napačna trditev, da so bili svetniki zuinetuvnli in uničevali sleherno udej-slvovnnje in veselje do življenja! Kar so pomenili za preteklo in pomenijo za sedanje stoletje Livingslone in Stanlev, Hedin, Rasmus-sen in Aniunds^n, B.vrd, VVilkins in Marconi, to so pomenili svetniki v tistih časih, ko si je krščanstvo osvajalo sv?t. Res je, da ti niso mogli prodirati s sedanjimi tehniškimi napravami v notranjost Afrike ali Tibeta al j v arktične pokrajine. O njih ni poročal časopis. Toda oni so se v potu svojega obraza preskrbovali s kruhom, in takrat je bilo večje kulturno delo, da si je človek znal lešnike spremeniti v živilo, kot je pa /daj pisanje časopisov ali vožnja z ekspedicijsko ladjo v arktične pokrajine.
Da bi bili svetniki odrezani od svcla? Le tisti, ki ne po/.na resničnosti, more kuj takega očitati svetnikom. Pač pa so bili svetniki tudi v svoji dobi marsikdaj živa nasprotja spričo svoje okolice. Tako je bilo s sv. Benediktom, sv. Frančiškom Asiškiin in sv. Ignacijem in sv. Frančiškom Šaleškim. Vendar so si na razsodišču zgodovine izsilili priznanje in občudovanje najbolj znamenitih duhov. Razni ne-kntoliški jn protikatoli.ški veleumi so vprav o teli svetnikih napisali debele knjige priznanja in občudovanja.
ln vendar imamo mogoče še večje svetnike, še večje junake, kot so tisti, ki njih imena vsa s slavo obdana živijo v zgodovini junakov in svetnikov. To so tisti tihi' brezimni junaki in svetniki obeh spolov, ki dandanašnji nihče ničesar ne ve o njilli. n ki je njih skrito delovanje in junaštvo vendarle koristno zgodovini, Cerkvi in kulturi. Vprav ti časi so jih potrebni in jih tudi porajajo.
BBfllfflaH-1"
Rdeči križ sporoča
V	tajništvu naj se javijo: Školljanc Anton .j. Vel. Doline; po spričevala Kuhar Frančiška, Fur-lan Marija, Primar Alojz. Po dokumente naj pride: inž. Ahačič Marija, Gledališka 7.
V	Frankfurtu imajo karte za kadilce
Ker število kadilcev vedno narašča, so začeli v Nemčiji razne poskuse, kako bi uredili vprašanje porabe tobaka v zadovoljstvo kadilcev in oblasti, ki imajo na skrbi porazdelitev dobrin med prebivalstvo. V Berlinu so poskusili urediti vprašanje prodaje cigaret brez kart. V majhne prodajalnice so dali zelo mnogo cigaret in tobaka, čas prodaje so določili na čas od pol devetih zjutraj do sedmih zvečer s triurnim opoldanskim odmorom, ter se obrnili na kadilce, naj se po možnosti preskrbe s tobakom in naj bodo disciplinirani pri porazdelitvi in porabi cigaret. Trafike so dobile navodila, naj si razdele za vsak dan določeno količino cigaret na toliko kontingentov. kolikor ur traja prodaja, da jih ne bo zmanjkalo. Upali so. da tako ne bo dolgih vrst pred trafikami. Pa ni šlo. Učinkovito sredstvo /.a odstranitev dolgih kač izpred trafik ie samo kontrola nad kadilci, čeprav tudi ta ni popolnoma učinkovita, ker je težko izločiti nekadilce. — V Magdeburgu in Frankfurtu imajo že uspešno uvedeno nadzorstvo nad kadilci.
V Frankfurtu ob Maini imajo tudi kadilci svoje karte. Karto za kadilce lahko dobe moški nad 18 let in ženske, v kolikor so kadilke, nad 21 lot. Moške karto imajo črko M, ženske črko F, pripadniki nemške vojsko pa črko W. Karta ima odrezek za vsak dan, in sicer za pol leta. Tobak pa si lahko nabavi lastnik karte trikrat na teden, in sicer poljubno: tobak, cigarete ali cigare. Na karto mora prodajalec vsakikrat pritisniti poseben pečat z datumom in odstriči odgovarjajoče število odrezkov.
Ženskam jo prepovedano prodajati tobak in cigare. Prodajalci smejo vzoti več odrezkov vnaprej, zapadlo pa morajo uničili. Zaenkrat še niso določene količine za vsakega kadilca in nobeden tudi nima pravico, da bi na vsak način moral dobiti cigarete ali tobak. Navadno dajejo vsakemu približno toliko, kot je proj kupoval. Potniki, ki pridejo iz drugih krajiv, dobe tobak na karto za meso proti posebnemu pečatu. Pravijo, da s tem niso saino preprečili nakupovanje velikih zalog, ampak odpravili dolge vrste čakajočih prod trafikami. Poskus se je torej vsekakor ob-nesel.
kupovala knjige pravljic, ki so jih v ta namrn prodajali.
Sprejem v Koroško ljudsko zv^zo v Mežici. Pred 200 zbranimi je govoril okrožni orsuniza-cijskj vodja lsnk. kateremu je na novo sprejetih članov priseglo zvestobo Hitlerju.
70 celovških učiteljev se jo v solioto 22. novembra pripeljalo v Gozd pri Kranjski gori, kjer 6o imeli svoji* zborovanje.
novice
Koledar
Četrtek. 27. novembra: Marij. čudodelna svetinja; Virgilij, .škof.
Petek, 28. novembra: Gregor (11. papež; Sosten, spoznavalec; Hortulan, mučenec.
Novi grobovi
t Upokojeni učitelj Alojzij Recelj jr unirl v Ljubljani ter je bil pokopan v sredo ob pol treh popoldne z žal. Ne j počiva v miru! Svojcem izrekamo svoje sožalje.
-f- žužkov oče na Strmcu pri Velikih Laščah je umrl v 72. letu starosti. Pogreb bo v petek ob pol 10 dopoldne. Vsem njegovim dragim naše sožalje. njemu pa naj sveti večna luč.
•f* Ana Petkovšek. Na Vrhniki je umrla 23. novembra soproga zidarskega mojstra Ana Petkovšek. Pokopali jo bodo v četrtek ob 3 popoldne. Naj počiva v miru, vsem njenim dragim naše sožalje!
LeKIoral Nemške akademije v LjuUlienl
priredi zimske tečaje, ki bodo trajali do 15. junija in sicer:
nižji tečai za začetnike,
srednji tečaj za one, ki imnjo osnovno
znanje jezika,
višji trčaj za one, ki imajo že dobro znanje jezika,
gramntika>ni tečai in tečaj za poklicno specia iv.aci^o, za z^od vino, književnost in umeinost
Vpisovanje se podaljša do 29. novembra.
—	Za Miklavža! Prinese otroku ali prijatelju smeha! Kupi knjigi Pod drobnogledom« in-»Zbiralna leča'!
_ Diplomiran je bil v Zagrebu g. Jerman Janez za gozdarskega inženirja. Čestitamo!
—	Suho vreme se kaže. Kako čudovito se te dni borita za oblast mrzli sever in topli jug! Ob jutranjih urah lahko opazujemo, kako sever vdira v najnižjih plasteh, ko valovi v višjih legah jug, odnosno jugozahodnik. V sredo je bilo jutro hladnejše, brez megle in nekoliko oblačno. Pozneje se je začela kazati nebesna modrina. Splošno je nastopilo euho vreme. Termometer pada, barometer se dviga. V sredo je .jutranja temperatura padla
od -f 3.S" C prejšnjega dne na +2" C. V torek je bila dosežena najvišja dnevna toplota +5.9" C, ko je bila v ponedeljek še +7.9" C. Barometer se je v sredo zjutraj povzpel na najvišje stanje v tem mesecu, namreč na 772.6 m/nt. Zaradi suhega vremena so se ceste že popolnoma posušile. Vode padajo pod svojo nornralo.
—	Dozon klavne živine. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino: v torek dne 2. decembra t. I. v Vel. Laščah, v torek dne 2 decembra t. I. v Mokronogu, v sredo dne 3. decembra t. 1. na Vrhniki, v sredo dne 3. decembra t. I. v Ljubljani.
—	Razprave pred kazenskim senatom. Letos junija je bilo v splošni bolnišnici ukradene več ženske obleke, last treh uslužbenk. K sreči je bila tafica pri izhodu zasačena. Obleka je bila vredna do 360 lir. Pred sodniki'se je ženska, ki je prehodila že mnogo sveta od sončnega Merana tja do vinskih goric na Štajerskem, izgovarjala, da je vzela obleko, ker je bila brezposelna in se opravičevala: 'Mislila sem, da je bda obleka umrlih in da jo je dovoljeno vzeti.« V bolnišnici namreč po 3 mesecih razdele razno obleko med reveže, ko je ne reklamirajo sorodniki umrlih. Bila je obsojena na 4 mesece strogega zapora. Neki 45-lelni moški iz ljubljanske okolice je bil že na leta in leta kaznovan. Je tat iz navade. Ukradel je sredi oktobra nekje namizni prt, vreden 50 lir. Zaradi tatvine tega prta je bil obsojen na 6 mesecev 6(rogega zapora.
—	Vprašanje f>ovišanja najemnine. V smislu že 1. 1039 izdanih uredb je še vedno prepovedano vsako povišanje najemnine, ki ostane neizpreme-njena od 1. septembra I. 1939. naprej. So tudi tedke ovadbe na sodišče, v katerih bi bili hišni jiosest-niki ovadeni zaradi kršitve tistih uredb glede zaščite stanovanjskih najemnikov, da bi bili zahtevali jiovišanie najemnine. So nekateri primeri, ki so v pogledu civilnopravnega razmerja med lastniki in najemniki zanimivi. Neki hišni posestnik je bil sodišču ovaden zaradi kršitve uredbe o zaščiti stanovanjskih najemnikov, češ da je nedavno od neke stranke zahteval povišano najemnino. Na prvi razpravi pred kazenskim sodnikom na okrajnem sodišču je obtoženi hišni lastnik ugovarjal, da prave in bistvene najemnine ni povišal, pač pa je jiovišal prispevek za centralno kurjavo v razmerju 6 jjovi-šanjem cen premogu. V najemninski pogodbi je bilo točno dogovorjeno, da znaša najemnina stalni znesek, da pa je posebej določen znesek za centralno kurjavo. Sodnik jc razpravo preložil, da zasliši izvedenca o primernosti povišanja zneska za kurjavo.
1 Gospod Alojzij Kecelj je živ in zdrav. Po neljubi tiskovni napaki smo včeraj poročali, da je umrl g. Kecelj. Hvala Bogu, pa je g. Kecelj, bivši šolski upravitelj za Bežigradom, lepo živ in zdrav. Umrl je g. Alojzij Recelj, upokojeni učitelj. Tako r.aj se popravi naša napaka. O. Kedju pa želimo še mnogo zdravih let!
1 V naši dramski literaturi bi pač težko dobili primernejšo in vsebinsko bogatejše delo. kakor je jalnov »Dom«, ki ga beste videli, če pridete v nedeljo (30 t. m.) v Rokodelski dom. Pridite! Toplo in domače vam bo, saj diha delo toliko poezije, domačnosti, kmečkega dela in praznikov.
1 O sopranistki Mariji Fiorenzi Ciampelli, ki bo koncertirala jutri v petek, dne 23. t. 111., v veliki Filharmonični dvorani, si dovoljujemo priobčiti nekatere ocene, predvsem iz nemških listov, kjer je umetnica ponovno gostovala na najrazličnejših koncertih, pa tudi v operah: Umetnica M;ma Fiorenzi ima svetal glas s tipičnim italijanskim tim-brom, ki je nekako podoben oboi v orkestru. Njena glasovna izobrazba je prav tako mojstrska, kakor lepota glasu in muzikalno prednašanje. Zato jo je polna dvorana sprejela z izrednim odobravanjem in zahtevala od ljubeznive pevke nešteto ponovitev, ki je vsaka vzbudila novo navdušenje. Tako piše o umetnici list Dresdner Neuste Nachrichten« januarja leta 1939. Enake so tudi ocene iz gostovanj v operah, kjer pa prav pesebno opozarjajo na toplino njenega glaeu in na vižino, ki je č:«ta kakor zvonec. Posebno velja to za ariio iz Toske, ki jo bo med drugim pela tudi na jutrišnjem svojem koncertu v Ljubljani. Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani. Začetek točno ob 'A7. uri zvečer.
1 Klasik Bach je komponira! več sonat za solo-violino. Fuga v g-molu, katero bo igral na svojem koncertu violinist Kar,o Rupel, je vzela iz prve Bachove sonate za so!o-violino. Običajno izvaja violina melodijo, torej le en glas. fuga pa je tro-glasna skladba, v kateri nastopajo glasovi drug za drugim ter se ves čas med seboj prepletajo. Kakor je vid?ti, je naloga violine v tej skladbi kaj nenavadna. Linearnost je združena z vertikalnostjo. Lepota te skladbe je v prepletanju nastopajočih glasov 111 v njihovem sozvočju na muzikakiih viških. Bachova fuga v g-molu je izredno težka in je pravi preizkusni kamen za vsakega violinskega virtuoza. Poleg Bacha <0 na sporedi. Ruplovega koncerta še naslednji skladatelji- Tarlini, Debtissy, Dvorak, Adamič, Paganini in Bazzini. Na koncertu bo sodelovala kot spremljevalka pianistka Zora Zarnikova. Ruplov koncert bo v torek dne 2. decembra ob M7. uri v veliki Unionski dvorani. Za klavirsko spremljevanje je pripravljen klavir znamke Bliith-ner, ki ga je dala na razpolago Ljubljanska Filharmonija. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
1 Anton Leskovec, naš prezgodaj umrli dramatik, zopet vzbuja zanimanje vse kulturne javnosti. V nedeljo 30. novembra ob 3. popoldne bomo v Frančiškanski dvorani videli krstno predstavo njegove trodejanske drame Vera in nevera«, ki jo bo uprizoril ljubljanski Ljudski oder.
1 V počastitev spomina g. Andreja Šarabona sta darovala g. Tone Mladič, višji 6od, svetnik in njegova seslra ga. Marija Podpornemu društvu za gluhonemo mladino, kateremu je bil pokojnik predsednik, znesek Lir 1C0___Iskrena hvala!
1 Pododbor Rdečega Križa za mesto Ljubljana sporoča, da je bilo vlaganje prošenj za brezplačno podelitev kuriva zaključeno z dnem 18. II. 1941. Nakna-dno dospelih vlog ne bomo upoštevali.
1 Premogovni akciji Rdečega križa v Ljubljani je darova! industrijalec g. Josip Olup Lir 1P00.—, za kar 11111 pododbor RK v Ljubljani izreka iskreno zahvalo ter obenem vabi k posnemanju.
I Na živilskem trgu. Suho vreme je bilo ugodno za tržni dan. ki je tradicionalen vsako sredo. Bilo je vprav živahno. Branjevci so ponujali že prve mandarine, ki so po 8 lir kg ali 1 liro dve. Razne poznojesen«ke zelenjave je bilo na izbiro, zlasti mnogo endivije, vse po cenah, kakor jih je
določil tržni urad za ta teden. Pripeljano je bilo tudi nekaj voz zeljnatih gla-v. Na prostoru za gobe je bilo na prodaj nekaj kg sivk ali mraznic. Redke so male sivke, dobre za vlaga-nje. Tržno življenje se 6edaj razvija ze!o pozno. To zaradi zimskih mesecev in drugič tudi zaradi drugih, v vsakdanje življenje globoko posegajočih pojavov. Pravo tržno življenje se sedaj začne razvijati okoli 9. dopoldne in traja dobri 2 uri.
I V j>očastitev spomina pok. g. univ. prof. dr. Stanka Lapajnela sta poklonila socialni akciji na kr. univerzi v Ljubljani gospod rektor dr. M. Ko« znesek 300.— lir, profesorski zbor juridične fakultete znesek 3S4,— lir. Vsem darovalcem najiskre-nejša zahvala.
I V počastitev spomina g. Andreja šarabona, je darovala ga. Mladič Ana iz Ljubljane, Podpornemu društvu za gluhonemo mladino, kateremu je bil pokojnik predsednik, znesek lir 50. Iskrena hvala!
1 Ljudska predstava po znižanih c"nah. Izreden uspeh je doživela letošnja nova uprizoritev Shakespearjeve tragedije »Hamlete z Ja-110111 v naslovni vlogi, v prevodu pesnika C). Zupančiča, dr. Kreftovi reži ji, inž. Kranzovi inscenaciji in D. Žebretovo scensko glasbo. Nenehno ploskanje ob koncu dejanj, številni klici glavnega igralca pred zastor. ter priznanje kritike dokazujejo, da je predstava zelo ugajala in da obeta postati prav tako velik dogodek, kot lanska uprizoritev »Romea in Julije«.
1 Prva letošnja uprizoritev mladinske igre »Sneguljčiea« bo v nedeljo ob lfl.3(). Ta, pri mladini najbolj priljubljena pravljica v stihih Pavla Golie, vedno znova očara mladino s svojo pestrostjo. Poleg Sneguljčice (Vida Juvano-va), se Imili škratov iti kraljeviča (Tirati).,, sta,, se mladini posebno priljubila zabavna razbojnika I' rice in Fraee. Letos ju bosta igrala Raž-tresen in Košič. Slikovita inscenacija še podčrtava ljubkost pravljice. Opozarjamo na zelo znižane cene.
I Novo slovensko odrsko delo bo uprizorjeno v nedeljo 50. novembra ob 5 jiopoirlne v frančiškanski dvorani. Anton Leskovec. žal. že pokojni pisatelj najzanimivejših slovenskih rlram iz dobe po prvi svetovni vojni, se je v tem svojem delil lotil splošno družabnega vprašanja, ki mu je dal naslov »Vera in nevera«. Ljudski oder bo njegovi stvaritvi dal odrsko podobo.
I Seja ljubljanskega mestnega sveto. Za
četrtek 27. novembra je sklicana seja mestnega sveta ljubljanskega v sejni dvorani na magistratu. Na dnevnem redu je računski zaključek mestne občine ljubljanske za leto 1940-41. Dalje bo med poročili finančnega odbora obravnavana prodaja mestnega zemljišča italijanski radiofonski družbi E1AR, kakor tudi več drugih prodaj, zamenjav in vrnitev zemljišč. Zaključena bo najemna pogodba za prostore anagrafičnega urada v hiši na Mestnem trgu in določen kredit za adajitacijo prostorov urada. Svet bo razpravljal o kreditih socialnega skrbstva in o raznih ugovorih in pritožbah. Poročilo trošarinskega odliora bo obravnavalo ugovore /oper plačilne naloge, poročilo gradbenega odbora za parcelacijo, jioročilo odb. zn upravo mestne imovine pa odpoved stanovanj strankam iz mestnih hiš. katere imajo Svoje hiše. Upravni odbor mestne plinarne bo predložil pravilnik za oddajo plina iz mestne plinarne. Sledila bodo še poročila personalno-pravnega odbora iti tajna seja.
I Stebrišče in ribnice pokrite. V torek in sredo so začeli pokrivati že jiostavljeno strelno ogrodje nad stebriščem oh tr>:mostju iu ribnicah z valovitim salonikom. S tem je ta nova zgradba zavarovana pred močo in bodo zato takoj začeli graditi strope nad ribnica-mi, ki bodo iz opečnih obokov
Gledališče	i
Drama. Četrtek, 27., ob 17.50: »O. ta mia- I
dina!«. Red A. Petek 2S„ ob 15: -Hamlet«. Izven. Ljudska predsiuva. Zelo znižane cene. Sobota, 29., ob I .'.50: Nocoj bomo improvizirali«. Izven. Zmžatge cene.
Ojicra. Četrtek, 27., ob 17: »Rigolctto«. Red Četrtek. 'Petek, 28. ob 17.50: Zaključna predstava zn Dopolavoro. Sobota, 29., ob 17.50: >Ma-dame Butlerfly«. Iz^cn,	,
Radio Ljubljana
Četrtek, 27. novembra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Slovenska glasba, vmes ob 8 najioved časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Koncert tenorja Angela Parigija. — 12 40 Koncert klasičnega tria. — 13 Napoved časa. — Radijska poročila. 13.15 Vojno jioročilo Glavnega Stana Oboroženih si! v slovenščini. — 13.17 Orkester ElARja pod vodstvom D. M. Šijanca: Orkestralna glasba. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Koncert violinistke Francke Roječ, pri klavirju Marta Osterc-Valjalo. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert sopranistke Pavle Lovšetove in mezzosopranistke Mile Kogej-Radev, pri klavirju Marjan Lipovšek. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Operetna glasba. — 20 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.40 Slrapese: tlarmonikaški kvartet in plošče Chopi-novih skladb. — 21.10 Orkester Cetra jiod vodstvom Barzizze. — 21.50 Pogovor v slovenščini. — 22 Plošče operetne glasbe, — 22.45 Radijska jx>-ročila.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: Piccoli, Tvr-ševa cesta 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta 47.
Iz Hrvatske
Kako naročite naše liste na Hrvaškem
»Slovenca«, Slovenski dom«, »Domoljub«, »Bogoljub«, knjige »Slovenčeve knjižnice« in »Slovenčev koledar« naročite za vse kraje hrvatske države pri Press-Import d. d, Katnni-čeva 5, Zagreb. Plačujete pa naročnino na isti naslov: poštno čekovni račun 31.985, Zagr-b.
Imenovana tvrdka sprejema stalne naročnike tla naše liste, kakor tudi vsa naročila za razprodajo po trafikah in kioskih.
Cene naših listov so: »Slovenec« 60 kun mesečno; »Pond. Slov. tlom« 10 kun mesečno; Slovenski dom« 40 kun mesečno; »Domoljub« 80 kun letno; »Bogoljub« 32 kun letno. Zahtevajte po trafikah naše liste in knjige! Organizirajte razprodajo!.
V Zagrebu lahko kupite naše časopise po sledečih trafikah in kioskih: Balogh Aleksan-tlar. kiosk, kod Burze; Baloh Petar, trafika, Pejačevičev trg (kiosk); Bakovič Zdenka, trafika, Nikoličeva 9; Dračič Štefanija, trafika, Zrinjevac 17; Griinfeld David, trafika, Juriši-čeva 9; Holešck Olga, trafika, Preradovičeva ulica t; Stipanovič Blanka, trafika, llica 160; Kolodvorska prodavaona, Zdenka Markovič, trafika, Kiosk br. 1; Mešeg Milka, Jclačičev trg; Spitab Valerija, trafika, Dcžmanov pro-laz I; Sušič Anica, trafika, Masarykova t; Štefan Ljubica, trafika, llica 142; Katovič Amalija, trafika, Preradovičev trg 4; Kunec Marija, trafika, Praška ul. br. 10, Kiosk; Str-motič Jakob, trafika, Zrinjski trg, Gradski podrum; Jurjev Vasilije, trafika, Jelačičev trg; Hržcujak Terezija, Radičeva 20, Paviljon; Predojevič Milka, Starčevičev trg; Jovanovič Laura, Petrinjska 2. Provincija: šerbič Meh-metlaga, Banja Luka; Wolf Josip, jajce; Ša-
banovič Asim, Sarajevo.
*
Ceno divjačini na zagrebškem trgu. Zagrebški trg je bil zadnje čase z divjačino bolj slabo založen. Hrvatsko časopisje poroča, da so zadnjič pripeljali iz Virovitice na zagrebški trg 30 zajcev, 2 divji raci in 2 fazana. Zajce so ju-odajali po 130 do 140 kun, race po 40 in fazane jio 120 kun kom.
Proračun zagrebške občine. Zagrebška občina je izdelala osnutek novega proračuna, ki predvideva izdatke v višini pol milijarde kun.
Hrvatski zrakoplovni zastopnik v Rimu. Poglavnik je imenoval višjega letalskega oficirja Vje-koslava Šimurino za hrvatskega zrakoplovnega zastopnika pri hrvatskem poslaništvu v Rimu.
Izmišljene novice. Glavno tajništvo pri pred-sedništvu vlade odločno zanika vse novice, ki so se v zadnjem času razširile po Hrvatskem Zagorju, da bo hrvatska vlada preselila vse prebivalstvo iz krajev ob Sotli in Krapinčici v druge kraje.
Šef časnikarskega oddelka v zunanjem ministrstvu. S poglavnikovo odredilo je imenovan Š i -111 e M a z z u r a za šefa časnikarskega oddelka v zunanjem ministrstvu.
Novi tajnik slovaškega poslaništva v Zagrebu. Na mesto dr. Rudolfa Klecknerja, dosedanjega slovaškega poslanika v Zagrebu in sedanjega slovaškega' vicekonzula na Dunaju, je postavljen za tajnika na slovaškem poslaništvu v Zagrebu Gabrijel O a n i h e 1.
Hrvatska vlada dajo štipendije za slovaške akademike v Zagrebu. Hrvatska vlada je odobrila štiri štipendije za slovaške akademike, ki bodo študirali na zagrebškem vseučilišču. V zameno je pa slovaška vlada določila prav tako štiri štipendije za hrvatske akademike, ki bodo prišli študirat v Bratislavo.
Hrvatsko državno gledališče v Banji Luki. V
Banji Luki so pred kratkim odprli hrvatsko drž. gledališče. Ob tej priliki so uprizorili hrvatsko zgodovinsko dramo »Prva k runa«:.
Na planino Vlašif bodo izpeljali moderno cesto. Poglavnik je določil kredit 20 milijonov kun za zgraditev ceste na planino Vlašič. Z novo cesto bo v turističnem pogledu zelo pridobil Travnik s svojo okoliro.
Javna dela v prvih šestih mesecih na Hrvatskem. V prvih šestih mesecih obstoja neodvisne države Hrvatske su po posameznih hrvatskih krajih izvajali velika javna dela. ki so se v glavnem nanašala na zidanje delavskih stanovanjskih naselij, novih uradnih poslopij, šol in bolnišnic ter na nove ceste. Pri gradnji cest je bilo zaposlenih 7 in po! tisoč delavcev, ki so za svoje delo prejeli izplačanih 27.5 050 delavskih mezd.
Sprejem v hrvatsko državno službo. V hrvatsko državno službo je bil sprejet s poglavnikovo odredbo dr. Vladimir Pertot, državni svetnik v biv. Jugoslaviji. Dr. Pertot je bil sprejet v hrv. drž. službo kot finančni svetnik ter je bil imenovan zn šefa urada gospodarskega jioverjeništva v Zagrebu.
Iz Srbiie
Obvezna prijava in prepoved prodaje vodovodnega, kanalizacijskega in sanitarnega materiala. Centrala za železo in kovine je v sporazumu z. ministrom za narodno gospodarstvo izdala odredbo, jio kateri morajo vsi obrtniki, trpovri. stavbeniki. arhitekti, razna industrijska podjetja, privatniki, državna in samoupravna podjetja prijaviti
vse svoje zaloge in vse količine vodovodnega, kanalizacijskega in sanitarnega materiala. Prijava je obvezna ne oziraje se na količino. Ista naredba tudi najstrožje prepoveduje prodajo vseh omenjenih predmetov.
Akcija za zimsko pomoč v Belgradu. V Belgradu so dosedaj nabrali za zimsko pomoč nad 6 milijonov dinarjev.
Ravnateljstvu za prehrano v Belgradu so ukradli iz svinjakov pri klavnici 32 svinj. Naš list je že poročal, da je ravnateljstvo za prehrano v Belgradu kupilo 100 svinj, ki jih jo pitalo v svojih svinjakih v klavnici. Svinje so bile določene za prehrano belgrajskega meščanstva. V zadnjem času so pa neznani vlomilci vdrli v deževni noči v svinjake ter odgnali s seboj 32 svinj. Tatovi so zatein podkupili trošarinske organe, ki so jih s svinjami pustili v Višnjico pri Belgradu. Tam so svinje zaklali, meso in mast pa prodali za drag denar na »črni borzi«. Tatvino svinj je organiziralo nekaj belgrajskih mesarjev in mesarskih pomočnikov. ki jih je policija že prijela in zaprla.
Izvoščki so v Belgradu zamenjali tramvaj. Kakor smo že poročali, je bil z zadnjo gospodarsko odredbo glavnega pooblaščenca za gospodarstvo v Belgradu ustavljen tudi tramvajski promet. S tem so bila seveda z.elo prizadeta predmestja. Toda ljudje so se kmalu znašli tudi v tej nesreči in so se povsod |X>javili izvoščki, ki sedaj kar na svojih odprtih vozeh, ki jih navadno rabijo za prevoz drv in drugih stvari, prevažajo ljudi. Ljudje iz Čukarice in ostalih krajev ob železnici se pa sedaj vozijo v Belgrad z lokalnimi vlaki.
Svolozar Spanačevič vodi vse strokovne posle gospodarskega ministrstva. Na predlog gospodarskega ministra dr. Oljčana je srbska vlada sklenila, da bo vodil vse strokovne jiosle gosjiodar-skega ministrstva Svetozar Spanačevič, predsednik Balkanskega instituta.
Kilogram soli za kilogram pšenice. Na predlog jagodinske občine je tamošnje okrajno glavarstvo odredilo, da se smejo dajati monopolski proizvodi v Jagodini in jagodinskem okraju in sicer sol, petrolej in sladkor samo v zamenjavo za pšenico. Pšenico, ki jo bodo ljudje morali dajati za sol. bodo oddajali na občini, kjer bodo za to dobili tudi potrdilo. S tem jxitrdilom bodo nato na glavarstvu dobili odgovarjajočo količino soli. Za mesec november je določen za vsako osebo 1 kg soli. Za sladkor in petrolej oblast še ni določila količine, ki jo bo dajala za 1 kg pšenice. Izgleda, da bodo ljudje za ta dva monopolska proizvoda lahko oddaiali poleg pšenice tudi koruzo.
Jesenska setev pšenice v Pomoravju v velikem zaostanku. Zaradi stalnega deževja in nerednih razmer, ki so vladale v notranjosti Srbije, so kmetje v bogatem in rodovitnem Pomoravju to jesen zorali in posejali s pšenico samo neznatne zemeljske |iovršine. Tako tudi v tem kraju čaka ljudi spomladi oaromno delo, da bodo zasejali vsaj tiste površine, ki so bile dosedaj vedno obdelane.
XI.
Lov za žive in mrtve
Mišek je bil ves iz sebe. Saj ni mogel biti drugačen, ko mu je ta preklicani razbojnik že spet ušel. Za vsako ceno ga je hotel dobiti in kaznovati.
Strela je drevila naprei po sledovih be-žečega razbojnika.
Za hip se je Mišek u«tavil v diru in se zagleda) v nekaj črnega pod seboj. Joj, to je bila črna preobleka Netopirjeva!
»Ali!« je zavzdihnil Mišek in se nnmrgodil. »Zdaj pa že ve, da moram biti jaz v bližini, in je čutil potrebo, da se iznebi svoje preobleke!«
Hipoma je Strela obstala kot pribita in so je z vsemi štirimi komaj obdržala na robu prepada.
»Ali je kam padel?« je zavpil Mišek. -Kje pa vendar je ta razbojnika Menda ni odletel?«
Strela se je koma j držala na robu prepada in ni mogla odgovoriti Mišk it. medtem ko je na vzboklini skale odkril Miškov pogled Lisjaka, oziroma Netopirja, kako se je, sedeč na konju, skrival pod sknio. da ga ne bi nihče našel.
Ubežnik se je tiščal h skali in njegov konj je komaj stol na ozki vzboklini.
».Netopir je spodaj,« je zamrmral Mišek.
KULTURNI OBZORNIK
Anton Leskovec
Pred krstno predstavo »Vere in nevere« na Ljudskem odru
Letos 4. januarja bi praznovali šele petdesetletnico Leskovčevega rojstva, če bi ga nam prezgodnja smrt ne ugrabila iz srede dela in načrtov ter nam za letošnji 23. januar vsilila že deveto obletnico njegove smrti. Obe obletnici — rojstna in smrtna — sta šli nezaznavno mimo nas in celo po tako dolgem času vemo o njem skoraj samo tisto, kar nam je ob njegovi smrti zapisal dr. Fr. Koblar v Domu in svetu. Čas bi že bil, da bi o Leskovcu dobili kako podrobnejšo študijo, saj njegovo literarno delo to nedvomno zasluži.
Kdor prebira Leskovčeve drame, se ne more otresti občutka neke grozotnosti, ki je razlita v njegovih delih; človeka spreletava srh spričo usodne povezanosti in nujnosti, v kateri se bore njegovi junaki, se z nadčloveško močjo zaletavajo ob rešetke življenja, navsezadnje pa morajo kloniti, ko sprevidijo, da so drobceni in majhni kljub svojim neznanskim naporom. Tak je Jurij Plevnar v istonaslovni drami, tak Lavdon v Veri in neveri.
Vera in nevera je zadnje Leskovčevo, tako rekoč nedokončano dramsko delo. Bilo je dolgo vrsto let izgubljeno, dokler ga ni odkril najboljši poznavalec Leskovca dr. France Koblar ter ga leta 1939. objavil v Mladiki. Zatem je drama izšla tudi v knjižni izdaji, toda odrskega krsta še ni doživela.
Če bi se vprašali, zakaj ne, bi bili odgovori najbrž hudo zanimivi in značilni, saj bi odkrili prenekatero skelečo rano v naši oticielni in ljudski prosveti. Zato je dvakrat prav, da se je ljubljanski Ljudski oder odločil, da bo kot prvi uprizoril to zadnjo Leskovčevo dramo.
Značilni naslov — Vera in nevera — nam že tam razkrije problem, ki ga je nadarjeni dramatik zgrabil z zares mojstrsko bistrino prav pri njegovem jedru ter ga v vsej globini in širini razgrnil pred nami v nadvse živih podobah. Dogodek je kot v vseh Leskovčevih delih kaj skop; V hribu
Odkod sem, mati?
To vprašanje stavi otrok materi in mati je v zadregi, kako naj mu razloži skrivnost rojstva in živl jen ja. Če ga mu pa mati ne razloži, bo zvedel otrok od koga drugega, toda na način, ki lahko usodno vpliva na ves poznejši n jegov razvoj ter mu že v mladosti lahko uma-že smisel življenja. Zato se je odločila založba Nova stvar izdati lično majhno knjižico dečkom in deklicam od 8.— !2. leta v pouk, z naslovom: »Odkod sem, mati?« Na način, kakor obstajajo v drugih jezikih lopi krščanski »uvodi« v življenje, tako je tudi tu Marija Bre-gar napisala to knjižico, s katero hoče materam pri tem vprašanju njenega otroka samo pomagati. »Njeno vsebino naj mati ob primernem času razloži otroku ali pa naj da knjižico njemu samemu v roke. Saj je pisana z isto iskreno željo, kakršno ima sleherna prava mati za svojega otroka: da bi ga prav poučila o skrivnosti našega življenja in mu ohranila nedolžnost in čistost in s tem srečo in trdno oporo v življenju.« Tako v uvodu. Potem pa preide k vsebini in razlagi sami, ki jo razloži s prizori iz rastlinskega sveta, pa tudi živalskega ter preide k človeku. To zadnje pa razloži vse iz religioznega stališča, z zgledom spočetja in rojstva Gospodovega, ki dvigne človeško rojstvo v metafizično skrivnost ter največjo svetost, zaradi česar je žena blagoslovl jena in blagoslovljen njen sad. — Ta toplo pisani materinsko ljubki in iskreni pouk je odobrilo tudi škofijstvo ter je izdano v lični obliki, kakor jo je opremil arh. Gajšek ter z ilustracijami akad. slikarice Bare Remčeve. Knjižico, o kateri želimo, da bi se razširila v največji množini, toplo priporočamo. Z njo se je nova založba Nova stvar lopo predstavila.
se je utrgala skala ter se zakotalila v dolino.Na poti je pomendrala vse do kraja, dokler se ni ustavila ob majhni kapelici. Vaščani zaslutijo v tem čudež in hočejo Mariji na čast postaviti cerkev. Posebno krčmarica Dagarinka se trudi, da bi razvpila glas kot milostni kraj čudežev — ne morda v ponižni gorečnosti za božjo slavo, ampak v prepredeni pohlepnosti po dobičku, ki ji ga ča-rajo njene kramarske oči, ko v duhu gleda pred seboj trume romarjev — ne toliko pred božjim obličjem v cerkvi kot v svoji gostilni.
Vse bi šlo po sreči, toda vaški anarhist in nevernik Lavdon, na čigar svetu stoji čudodelno znamenje, ne dovoli zidave in ne odstopi zemlje. Ljudje si hočejo s silo pridobiti zaobljubijcno cerkev ter pod spretnim in skoraj nevidnim Daga-rinkinim vodstvom napadejo Lavdonov dom ter ga hočejo zasuti s kamenjem. Lavdona reši župnik, ki pa zapreti, da bo povedel do milostne kapelice procesijo, čemur se bo moral Lavdon ukloniti.
Toda Lavdnn ne kloni pred temi navideznimi verniki. Tedaj pa ga zmami igralska strast in ko zakvarta vse svoje imetje, ponudi navsezadnje še svet in kapelico na njem. Ko tudi to izgubi, izgine v noč ter v obupani nemoči požene znamenje v zrak, Marijin kip pa odnese na svoj dom.
Poleg tega osrednjega problema je v igri še napeta ljubezenska zgodba med Dagarinkinirn sinom Dizmo in Lavdonovo varovanko Marico, ki nam odkrije vso težo greha in neodnehljivo klju-vanje vesti, ki prisili starega Turna, da na zadnjo uro izpove skrivnost, ki razvozla vso zgodbo v umerjen konec.
Vsa drama je pisana v klenem jeziku. Opisi so skopi, stavki kratki in odsekani, misli pretehtane in izklesane, da jih človek spričo hitrega dogajanja komaj do dna dojame v vsej njihovi polnosti in globini. Zlasti pa je pretresljiv boj ne-vernika Lavdona s prenapeto kramarsko vero krčmarice Dagarinke. Bolje bi Leskovec ne mog^l zajeti vprašanja vere in nevere, težko bi z bolj žarko lučjo posvetil v problem, ki je no tej in na oni strani prenekaterim v spotiko.
Kaj nismo vse preradi površni kristjani, ki hočemo s svojo navidezno gorečnostjo za božjo stvar na tihem pripomoči le svoji skolebani karieri, ko gledamo svet skozi svoje pokvarjene naočnike, ki jih je zamazalo in zameglilo dobičkarstvo, samoljubnost in neznačajna podkupljivost?
Kaj nc bi bilo dostikrat bolje za nas in za našo dušo, če bi posnemali značajnega nevernika Lavdona, ki prav zaradi tega noče dati sveta za zidavo cerkve, ker vidi vse postranske in dobič-karske namene, ki jih imajo z njo pravoverni Dagarinkine vrste. Taji čudež in s tem odganja greh, ki bi se godil na ta račun. Končno pa omaga, toda njegov vztrajni boj je rodil izčiščenje pojmov med vaščani, obenem pa je tudi gledalcem temeljito izprašal vest. In to je že izza grških tragedij dalje poglavitno načelo in prvina vsake drame. J
Prepričan sem, da bo Leskovčeva drama v I nedeljo, dne 30. novembra, privabila v Frančiškansko dvorano vse, ki jim jc količkaj do resnega igrskega ustvarjanja. Ljubljanskemu L)udskemu odru pa gre nedvomna zasluga, da je ie pravi čas rešil pozabe znamenito odrsko delo, ki je prav gotovo eno izmed najmočnejših in najboljših slovenskih dram.	-om-
Italijanski otroci prinašajo volno za vojake.
Angleški poveljniki na Bližnjem vzhodu
Mož, ki je znan iz paraza pri Narviku
Novost za ljubitelje gledališča je »Gledališki koledarček«, ki je izšel v lični žepni izdaji s 66 slikami naših ljubljencev z gledališkega odra in s pestrimi članki naših gledaliških strokovnjakov. Posebej opozarjamo na razpis bogatih nagrad. V platno vezan stane 12 lir in ga dobite v naših gledališčih ter v večjih knjigarnah in trafikah.
Dopisnik lista »Frankfurter Zeitung« poroča svojemu listu dne 22. novembra takole o nekaterih angleških poveljnikih v Afriki: »Ko je bil julija 15M1 general Sir Claude Auchinleck imenovan za vrhovnega poveljnika na Bližnjem Vzhodu, je pisal neki ameriški list: Auchiulec.k je znan v glavnem po tem, da se mu ni posrečilo obdržati Narvika za Angleže. In res je ponesrečena ekspe-dlcija na Norveško edino vojaško dejanje, s katerim je Auchinleok v zvezi v tej vojni. Bilo je dovolj čudno, da je bila ekspedioija, ki je po oborožitvi čet že skoraj polarna ekspedicija, zaupana oficirju, ki je do tedaj ves čas služil v Indiji in na Bližnjem Vzhodu. Saj še vemo, kako je ekspe-dicija podlegla izkušenemu vodstvu nemškega generala Pietla in njegovim Avstrijcem. Toda Angleži očividno niso zgubili zaupanja v Auchin-lecka. Seveda imajo le redke izbire med izkušenimi generali. In tako je dobil Auchinleok poveljstvo nad južnoangleškim obrambnim območjem, kmalu nato pa se je vrnil zopet v Indijo. Tam je poslal vrhovni poveljnik. Nabiral naj bi novih vojakov za angleško armado in jih vežbal in tu bi mu morda ie utegnila priti prav kratka, čeprav ponesrečena izkušnja iz modernega vojskovanja na Norveškem. Julija letošnjega leta pa je prišel v Kairo.
Tisti ameriški časnikar, ki je pisal o njegovem klavrnem pohodu na Norveško, je bil seveda ob tej priložnosti kaj nezadovoljen. Namesto romantičnega VVavella, ki je vedno dal novinarjem snovi za pisanje, ti pride neprijazni Auchinleck, o katerem pri najboljši volji ne moreš pisati nič razburljivega. Na slikah zgleda mož precej potrt, skoraj tako, kakor da bi se čutil ta oficirski sin, ki je obiskoval najdražje Public Sc.hools, nekoliko zapostavljenega. To bi tudi odgovarjalo njegovemu položaju v Egiptu. Wavell je bil neomejen gospodar od libijske meje do Perzijskega zaliva, od Naiirobija pa do Mosula. Nihče mu ni ugovarjal, razen, če je prišel načelnik generalnega štaba iz Londona. Auc.hinleckov delokrog pa je zelo zožen. Irak je bil izvzet iz njegovega okrožja in dodeljen vrhovnemu poveljniku v Indiji; Wavell naj bi torej na tem novem mestu vodil boje v Iraku in Iranu. Tudi vzhodna Afrika je bila izločena izpod vrhovnega poveljstva v Kairu in podrejena ne-
Iz Spodnje štajerske
Kočevski prcseljenci — branilci Nemčije. Pori tem naslovom prinaša »Tagceposta« članek dr. Franza Perza, ki je tudi sam Kocevar, o Kočevarjih in njihovi zgodovini. V uvodu članka je rečeno: »V okviru posebnega dogovora med Nemčijo in Italijo zdaj preseljujejo v Ljubljanski pokrajini živeče Ncmce. Kakim 14.000 nemškim ljudem je zdaj dana možnost, da se po svoji odločbi v ugodnih razmerah vrnejo v Nemčijo, iz katere ne bodo več izločeni. Velika večina teh prescljencev je Kočevar-jev, ki zdaj s svojo spojitvijo končujejo svojo 600 letno posebno življenje. Prav tako ča6tma kakor njihova preteklost pa je zdaj tudi njihova nova naloga: Kočevarji naj postanejo kmečki brambovci Nemčije, čuvaji Germanije na njenih južinovzhcdnih mejah.«
Razstava »Nemške knjige« je bila odprta preteklo nedeljo v Mariboru. Razstavljene so bile tudi propagandne brošure. Na razstavi so prodajali tudi ilustrirane brošure, ki so posvečene Kočevarjem.
Tobak na štajerskem. V listih beremo, da so na vzhodnem štajerskem že nekaj časa sadili tobak ter so leta 1041 samo v okraju riinstenfeld posadili s tobakom 34 hektarjev zemlje, ki je bila last 314 kmetov. Letošnja letina je bila celo boljša kakor
Stane Kregar: Kompozicija, slika z razstave v Jakopičevem paviljonu
Akviziterjem »Slovenčeve knjižnice«
Vljudno prosimo vse nabiralce naročnikov »Slovenčeve knjižnice«, ki bivajo v Ljubljani, da se zaradi ureditve provizije takoj zglase v upravi »Slovenčeve knjižnice«, Kopitarjeva ulica 6. S seboj naj prineso nabiralne bloke. Uprava »Slov. knjižnice«.
lanska. Leta 1942 mislijo posaditi tobak na 50 hektarjih, vendar zdaj še ni gotovo, ali bodo to tudi res mogli, ker bo treba bolj negovati drugo, za življenje važno. Listi pravijo, da ni še znano, kako bi se tobak obnesel tudi na Spodnjem Štajerskem.
Dva dečka sta utonila. Preteklo 6oboto popoldne sta se na ledu Šerbavmovega ribnika v Razvanju blizu pokopališča igrala 10 let stari pekov sinček Marijan Vavpotič ter 10 let stari sinček strojnega ključavničarja Valdi Sterle. Pod njima se je vdrl led ler sta padla v vodo. Neki delavec ju je skušal rešiti ter je res enega srečno privlekel na dan, ko je tudi njega potegnilo noter. Drugega je potegnil na suho Rdeči križ. Toda oba dečka eta bi'la že mrtva.
Novi župani. Za novega župana v Središču je bil imenovan Johann Fandler, ki 6o ga z v6o slovesnostjo uvedli v njegovo dolžnost. Prav tako je bil slovesno ustoličen novi župan pri Št. Lenartu v Slovenskih goricah Aloi6 Hirschmann.
Smrt v Mariboru. Na svojem domu v Magda-Ieitski ulici št. 15 v Mariboru jc umrl 45 let stari hišni posestnik Ignacij Smontara. — Na svojem domu v ulici v Spodnjem Razvanju št. 15 je umrl železniški sprevodnik v pokoju Valentin Čolnar, 6tar 66 let. V ulici Han&a Saclrsa 45 je umrl 67 let stari fiostrešček Ivan Pavev.
Smrt in življenje v Celju. Zadnji teden jc bilo v Celju 16 rojstev, 13 smrti ter ena civilna poroka.
V Celju so umrli: Fanika Kugler, Marjeta Lakner, Ivan Velenjšek, fvana Terezija Bergoč, Anton Škor-janc, Ana Lednik in Jožef Kandušar. V bolnišnici so umrli: Jakob Zimšek s Planine, Marija Cretnik, Jožef Lamut iz Vitanj, Gregor Vrhovni k iz Šoštanja, Emilija Dobrina od Sv. Petra pod Svetimi gorami, Gregor Kolšek iz Teharjev.
19.000 obiskovalcev je imela v pet in pol dnevih državna razstava prehranjevalnega urada v Celju. Polog toga je obiskalo 13.000 oseb kinopredslave v 70 vaseh, kjer so predvajati |>o-učne in kulturne filmo. Razstava bo prenesena v Maribor, kjer bo ostala od 7. do 14. decembra.
posredno vojnemu ministrstvu v Londonu. Polog lega je bil skrčen tudi njegov stvarni delokrog. Sedaj ni več on najvišji zastopnik Anglije v Kairu, marveč minister Littieton, jiod katerega predsedstvom se posvetujejo razni poveljniki o vojaških ukrepih.
Za vojaško upravo, ki jo je Wavell s toliko vnemo gojil, je bil doffcin Auchinlecku intendani-ski general sir Robert Haining, ki je tesno povezan z londonsko centralo po raznih poznanstvih. Polog toga pa poveljuje v Siriji general Sir Mail-land Wilson, ki je veljal kot >drugi Wavellov mož in o katerem priča priimek »JumbcK, da je med vojaštvom priljubljen. Tak položaj ima torej vrhovni poveljnik na Bližnjem Vzhodu. Začola so je njegova velika preizkušnja. Ali jo bo v afriški pustinji prestal bolje kakor na Norveškem?
Admiral
Zalo pa stopa tem bolj v ospredje šef angleške sredozemske mornarice, torej najtradioional-nejšega angleškega orožja, admiral Sir Andrew Cunningham. edini angleški vodilni pomorski oficir, ki je zmožen voditi večje pomorske oddelke. Njegovo ime se pojavlja večkrat v vojnih poročilih in si je pridobil na morju približno tolikšen sloves, kakor Wave.ll na celini. Angleško sredozemsko brodovje se je doslej borilo pod Cunning-hamovim poveljstvom z menjajočo se srečo, je prizadelo nasprotnikom nekaj izgub, toda je samo dobilo večje udarce. O gospodstvu Angležev na razmeroma majhnem vodovju mod Evropo in Afriko seveda no more biti govora. Posebno takrat, ko je prišlo Cunninghamovo brodovje v hoje z italijanskim in nemškimi letalstvom v Sicilski ožini ali pri Kreti, je imelo zelo velike izgube. Mar-kanlno povelje admirala (profesorskega sina) »sestreliti z neba kugo nacizma« ni moglo teh porazov prav nič preprečiti.
Pravijo, da si admiral Cunningham ni preveč dober s svojim štiri leta mlajšim bratom; morda je to iznajdba časnikarskih poročevalcev. Vsekakor sta oba brata na vodilnih mestih: general Allon Cunningham je bil namreč imenovan za poveljnika osme angleške armado, ki stoji v »zahodni puščavi« nasproti italijansko-nemškim silam. Pod Auchinleekom ima torej približno tako mesto, kakor ga je imel Wilson svojčas pod \Va-vellom. Generalu Cunninghamu pravijo »zmagovalec nad Abesinijo«. On je namreč vodil angleške, večinoma južnoafriške čete na pohodu iz Kenije v Italijansko Somalijo in v Addis Abebo — seveda v večkratni premoči. Kakor njegov brat, je tudi on ljubitelj epigramov. Tako se je glasilo njegovo povelje pred neko bitko: Borite se, borite se, in borite se še enkrat. Njegove uspehe so svoj čas vsekakor precenjevali. Na angleški strani gotovo ni nihče računal s tem. da se bodo junaške italijanske čete še mnogo mesecev držale v Abesiuiji in v neprestanih bojih vezale angleške sile. Ker je šel skozi Vzhodno Alriko s tanki, velja general Cunningham kot strokovnjak za moderno vojskovanje s tanki. Že iz lega je bilo sklepati, da bo nekoč izbran za vodjo morebitnega napada na Libijo, ko je bila pred nekaj meseci razdeljena Auchinleckova armada na sirijsko in zahodno-egiptsko armado. Toda njegovo imenovanje je bilo šele sedaj potrjeno.
Slučajno nastopa pri teh bojih še tretji oficir enakega imena. Vodstvo angleških zračnih sil na libijskem bojišču ima namreč letalski vice-maršal Arthur Cunningham. Rojen je v Avstraliji, vzgojen pa v Novi Zelandiji. Udeležil se je žc tudi prve svetovne vojne v avstralskem ekspedicijskem korpusu. Angleška fantazija se je oklonila teh treh imen. Izid nove ofenzive v Libiji bo pokazal, če je bilo to upanje upravičeno.«
Delovni čas v Bolgariji
Sofija, 26. nov. AS. Vlada je objavila poseben ukaz, s katerim se osemurni delavnik podaljšuje na deset ur in sicer v vseh podjetjih, ki delajo za oboroženo silo ali pa za obrambo države.
Vlada je tudi objavila ukaz, ki prejKiveduje Židom zavzemati vodilne |x>ložaje v industrijskih podjetjih.
Omejitev porabe električnega toka v Parizu
Pariz, 26. nov. AS. Za porabo električne^ toka bodo v Parizu uvedli še nove omejitve. Hiše, ki nimajo več kot 4 nadstropja, ne bodo smele imeti dvigal. V velikih trgovinah bodo tudi ukinili avtomatska električna stopnišča. Trgovine bodo smele biti razsvetljeno samo od 10. zjutraj do 5 popoldne.
Potres na Portugalskem
Lishona, 26. nov. AS: Včeraj popoldne so v raznih delih Portugalske čutili močan potres.
„ UUBIJANSKI ^ KINEMATOGRAFI
Težaki v vrstah »lahkih« atletov
Naša desetorica igralcev z železno kroglo
__ V lahki atletiki je marsikaj nelogičnega in slučajnega. Tekalne proge so odredili po zaokroženem številu metrov in dodali na koncu maratonski tek kot spomin na legendo o maratonskem vojaku, ki je sporočil grško zmago nad Perzijci. Metalcem so dali v roke kopje in disk — najbrž zalo, ker so metali ta dva predmeta tudi v antičnih časih, dodali pa so še 7'/« kg težko železno kroglo in enako težko kladivo. Zakaj so se odločili prav za te predmete, zakaj niso izbrali za metanje tudi drohnejše krogle, kijev, kamnov in podobnega, ni nikjer utemeljeno. Tudi naziv tega šporla '.»lahka atletika , ki mu pravimo radi tudi »kraljica športa*, ni utemeljen. Nič nimamo proti temu, če ji dajejo prvenstvo in ji polaskajo z lepim naslovom, ugotoviti pa moramo, da la atletika dejansko ni »lahka*. V gotovih disriplinah je gotovo težka.
Suvanje krogle spada brez dvoma med težko-atletske panoge. Lahki atlet, ki bi se lolil železne krogle, bi kaj kmalu uvidel, da mu ne gre od rok. Kdor je prisostvoval finalnim tekinam v suvanju krogle na olimpijskih igrah, je opazil okrog železnega predmeta same orjake. To so bili visoki, težki, plečati in močni atleti. Samo takšni so sposobni za boljše rezultate v suvanju krogle. Ameriški profesor fiziologije, Steinhaus, je ugotovil sledeče pogoje metalcev krogle: biti morajo čez 1.80 m visoki, primerno težki, roki morata biti dolgi in močni, mišice močno razvite in sposobne za hitre opravke. Vse to pa še ni dovolj za uspeh. K omenjenim lastnostim je treba prišteti še temperament in še vrsto nevidnih in neznanih činiteljev.
Samo tisti, ki je obdarjen z vsemi vidnimi in nevidnimi sposobnostmi za suvanje težke krogle, jo lahko požene 15, tO ali pa celo 17 m daleč. Najnadarjenejši metalec je bil gotovo Amerikanec Jack Torrance, ki je 1. 1934. postavil svetovni rekord, ko je pognal 7'/< kg težko kroglo 17.40 m daleč. Njegov rekord drži že sedem let. Tisoči
atletov so ga skušali rušiti, toda brez uspeha Torrance je pravi orjak: je visok in nenavadno težek, v pokretih pa bliskovito hiter. V ostalem je največ dobrih metalcev na svetu med zastopniki nordijske in dinarske rase. Doslej so se uveljavili zlasti Nordijci (Finci, Švedi, Nemci in v Ameriko izseljeni Nordijci), vendar imajo Dinarri iste, če ne boljše pogoje za uspehe v metih. Da jih doslej niso dosegli, je razumljivo, zakaj med Dinarci ta šport še nima ono tradicije in popularnosti kakor med Nordijci.
Slovencem se še ni rodil velik metalec krogle. Gotovo je med nami veliko sposobnih, je pa slučaj, da teh ni na igrišča. Kadar se bodo zbirali okrog železne igrače poleg nadarjenih juniorjev (udi odrasli možje, najmočnejši med visokimi in najhitrejši med orjaki, bo odletela tudi na našiti tekmovanjih krogla čez 15 m daleč. Najdaljši mol med Slovenci je izvršil doslej Ilirijan Miha Hlade, ko je 1. 1939. postavil slovenski rekord s 13.40 m. Njegova znamka je razmeroma dobra. Razume se, da zaostaja precej za Torrance,jevim svetovnim rekordom, evropskemu rekordu (Nemec VVollke, 16.00 m) pa je že bližja.
Letos so dosegli metalci železne igrače sledeče izide: 1. inž. Stepišnik (Ilirija) 12.50 m ali 608 točk; 2. Zupančič (Ilirija) 12.34; 3. Hlaije (Ilirija) 12.08; 4. Malič (Hermes) 12.05; 5. Morala (Planina) 11.98; 0. Kosec (Hermes) 11.75; 7. Lužnik (Planina) 11.70; 8. Švigelj (Hermes) 11.61; 9. Pribovšek (Ilirija) 11.54; 10. Mauser (Planina) 11.49.
V zimskem treningu bodo morali naši metalci stremeti za tem, da bodo postali močnejši. Telovadba na orodju, plezanje po vrveh, dviganje uteži in rokoborba, vse to jim bo v izdatni meri koristilo. Ker je večina metalcev še mlada in ker so metalci navadno najuspešnejši šele v zrelih letih, je upravičeno upanje, da bodo deselorire prihodnjih let že precej boljše.	—ga.
Modena ]
Triestina na čelu na repku
V italijanskem državnem prvenstvu so odigrali v nedeljo peto kolo. Največ uspeha je imela doslej tržaška Triestina, ki si je priborila 8 točk, najmanj pa Modena, ki je z dvema točkama na »za-čelju« liste ble«tečih nogometnih inten. Da bodo imeli naši čitatelji točen pregled o stanju v A diviziji, objavljamo danes razpredelnico dosedanjih uspehov. Pomen številk je |x> vrstnem redu tale: odigrana tekma, zmaga, izenačeni izidi, izgube, koliko golov so zabili, koliko so jih dobili, dosežene točke.
Triestina	5	3	2	0	8	3 8
Roma	5	3	1	1	11	5 7
Venezia	5	2	3	0	6	3 7
Milano	5	3	0	2	15	6 6
Fiorenlina	5	1	4	0	7	5 6
Ambrosiana	5	1	4	0	6	5 6
Juventus	5	2	2	1	8	8 6
Torino	5	2	2	1	8	8 6
Lazio	5	1	3	1	8	8 5
Genova	5	2	1	2	6	8 5
Atalanta	5	2	0	3	11	10 4
Liguria	4	1	1	2	8	7 3
N a pol i	5	1	1	3	5	13 3
Livorno	4	0	2	2	3	11 2
Bologna	5	1	0	4	7	8 2
Modena	5	1	0	4	4	13 2
Kakor	vidimo,	so štirje		klubi	tudi	po petem
srečanju še vedno neporaženi. To so Triestina Venezia, Fiorentina in Ambrosiana.
Dva poraza gorenjskih nogometašev
LSV — Jesenice 8:1, KAC — Kranj 6:1
Doslej sta 6e oba gorenjska kluba v Koroškem nogometnem okrožju — Kranj in Jesenice — prav dobro držala. Marsikatero nedeljo sta presenetila z dobro lormo in uspešnimi napadalci. V nedeljo pa je šlo za gorenjske nogometaše v Celovcu kar 8 žog v mrežo (igrali so proti SV Luftvvafle), celovški KAC pa je gostoval v Kranju in izsilil na tujem terenu izid 6:1 (3:0) v svojo korist. Častni gol za Jeseničane je zabil Miceli, za Kranjčane pa Božič.
šport v kratkem
Smučanje v Ljubljanski pokrajini. Iz krogov Slovenske zimeko-šjx>rtne zveze smo zvedeli, da nameravajo letos prirediti smuški tečaj v okolici Sodražice na Dolenjskem,
Norveški smučarji se bodo udeležili stmiških tekem nemške policije, katere bodo od 4. do 8. marca v AUgau. Norvežani bodo sestavili svojo reprezentanco iz članov Hirdove organizacije.
V štajerskem prvenstvu je podlegel v nedeljo mariborski Rapid enajstorici Rosenthala z 1:3, Celjani pa so premagali LSV Zeltvveg s 6:3. V
razpredelnici vodi Kapfenberg, Rapid je na četrtem mestu, Celje pa na osmem.
Olimpijski zmagovalec Slrauss je padel na vzhodnem bojišču. Kakor je znano, je zmagal pokojni Slrauss na olimpijskih igrah v Berlinu skupno z Eichhornom v dvojki brez krmarja.
Prof. dr. Avgust Bi.er, znameniti kirurg in desetletni rektor nemške visoke šole za telesno vzgojo, je slavil 24. t. m. svojo 80 letnico.
Hrvatski plavalni šport 1. 1941
Primorski plavalni š|>orti so bili vsa leta po svetovni vojni reden gost ljubljanskih klubov, s katerimi so se borili za Petriuovičev pokal, državno prvenstvo, ligaško prvenstvo in za druge privlačne naslove. Od formo Victorie, Jadrana in Juga je bila cesto odvisna usoda nekdanjega Pri-morja, pozneje pa Ilirije. Povezanost v tekmovanjih je tudi med Slovenci močno dvignila zanimanje za hrvatski plavalni šjx>rt.
Po novi državni razmejitvi se je moč hrvatskega j>lavalnega športa močno spremenila. Od impozantnih obmorskih klubov je ostal v Hrvatski plavalni zvezi samo še dubrovniški Jug — Jadran in Victoria sta odpadla, v Zagrebu pa sc je okrepil Hrvatski šjiorlni klub.
Nedavno je objavil Božidar Šarkanj. urednik zagrebškega Športa«, razpredelnice peterih letošnjih najhitrejših plavalcev. S te razpredelnice je razvidno, da ima hrvatski plavalni šport le nekaj svetlih imen. Najboljši je Miloslavič, ki je dosegel v prostem slogu sledeče čase: 50 m 27.8, 100 m 1:02.4, 200 m 2:20.8, 400 m 5:30.8, 1500 m 21:52.0. Le na dveh progah prostega sloga je hil Defilipis hitrejši od dobrega Miloslaviča: na 200 metrov 2:26 in na 400 m 5:15.2. Tako sta si Miloslavič in Defilipis podelila vsa prva mesta v kravlu.
Od ostalih rezultatov so omembe vredni sledeči: 100 m prsno Grkinič 1:1(3.4, Laškarin 1:19; 200 m prsno Barbieri 2:55.2, Grkinič 2:58; 100 m hrbtno Marčič 1:15.2, Vidmar 1:16. Med ženskami je opazili, da manjkajo plavalke, ki so doslej postavljale najboljše čase. Vidnejši uspeh je dosegla letos samo Bartulovičeva na 100 m hrbtno, in sicer 1:31.4. V kravlu na 100 m je zadostoval Brkičevi čas 1:25, da so jo vpisali na čelo tabele, na 400 m prosto pa 7:28.8. V prsnem plavanju je bila na 100 ni prva Fišerjeva s 1:37.4; na 200 m pa Petkovičeva s 3:26.8.
Na koncu razpredelnice letošnjih rezultatov je napisal zagrebški plavalni strokovnjak Božidar Šarkanj sledeče: »Posmalrajoč letošnje tablice najboljših naših plavalcev, moramo biti ž njimi zadovoljni, čeprav zaostajamo za uspehi prejšnjih let. Izjemne razmere, v katerih se je znašel naš šport, so krive tega. Če ujx)štovamo, da smo imeli prve pfavalnc tekme šele sredi poletja, da je bilo vseh tekem le okrog deset, od mednarodnih pa le ona v Breslavi^ tedaj je
jasno, da nismo mogli niti pričakovati, ka) bo
sobnega.
Vendar plavalcem ni treba priznati, da so ki jul) okolnostim storili največ, kar so mogli. Lestvica moških je dostojna, ženske pa so letos povsem odpovedale. Vzrok je v tem, da lelos ne razpolagamo več z mnogimi, ki so nam bile še lansko leto najboljše. Bilo kakor bilo, tudi ta, prva lestvica Nezavisne države Hrvatske je boljša od večine evropskih držav.«
Pelo suino setole
arquistiamo lire venti e ollre a seconda qualita pagando alla spedizione. Acquistiamo pure erine. Offrite
Conegliano
Svinjske ščetine
kupujemo po dvaisetlir in \eč, druge kakovosti, plačljivo ob pošiljatvi. Kupujemo tudi žimo.
Ponudbe na casella 40
Oglase za Italijanske Časopise sprejema uprava »Slovenca"
£ oglasi
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskib oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasili pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pii naročilu.
j SUltM j
Dobe:
Mizarskega pomočnika
In vajenca sprejme MIlan Štigl. Trata 27, Ljubljana Vil.	b
Pohištvo
vseh vrst. omare, posteljo žtmnlce, kredence ln drujje predmete za razno uporabo stalno kupuje Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3.	k
Gumijasto cev
s platnom, 10 m dolgo, premer luknje 20 mm — kupim. Event. zamenjam za otroški voziček. Rešek Leop., Kamnagortška 3!). Ljubljana.	1
Stare zaboje
in leseno slamo kupuje tvrdka Klein - Frančiškanska ul. S, tel. 33-79.
Bobne za karbid
stare, kupujemo. A. Goreč, poleg nebotičnika.
Rabljene zaboje
ln prazne škatle prodam. Naslov v vseh posloval. »Slov.« St. 12993.	1
fredstave od 16 m 1b.15, od nedeijsi tn pra-m'*in oo n" 10.31.	"
Velelilin vinoklh planin Monočnn nevest c plo-hoki linbP7.nl drrnerra dpklpln
Dekle z jastrebom
Heidetnarle Hatheier — Sepo nist KINO fct &TICA - TKI.. 22-4»
Velezabapnn in Komična filmska burka
Jurli, pogum)
Genrgo Forniliv - Od slndoledar.ln do zmnuovnlca na koniskih' dirkah ie kaj težavua pot . . .
K.INU MC.OUA - fEt. 27-30_
Zabaven film iz brezskrbnih dijaških let
Slabo v vedenju
Roberto Vitla, Vera Bergman, Vitorio de Sica
KINU UNION - fEL. 22-21
Zahtevajte povsod naš list!
II Sapone della vitlorla autarchlcn« Noncorrode.Richiedere campioni sratuitl
Otroški voziček
globok, krem, avtomodel, naprodaj. - Marenčičeva ul. 3, Moste.	1
3SHJ
r nm umu.
VBoss/J.MMO
Dotrpela je in odšla po plačilo k svojemu Stvarniku naša predraga, nepozabna soproga iu srčno ljubljena mama, gospa
Ana
soproga zidarskega mojstra.
K zadnjemu počitku jo spremimo v četrtek, dne 27. nov. ob 15. uri na farno pokopališče na Vrhniki.
Vrhnika, dne 25. novembra 1941.
Žalujoči ostali.
Oddajo:
Nemeblovano sobo
s kopalnico oddam eni ali dvema gospema ali gospodičnama. - Ponudbe na upr. »Slov.» pod »Mir in snaga« St. 12920.
Eno- ali dvostanov. hišo
kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe upravi »Slov.« pod: »Takoj« št. 140/12997.	P
Enodružinska hiša
pritlična, s 4 sobami ln kopalnico, hrastovi .podi, z vrtno parcelo, okraj sv. Jožefa, naprodaj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Lastili dom« 12995.
Kap jih je zadela...
»Ker bi rajši vedel, odkod 6e sjx>zna Lyngby tako dobro na orožje ...« »Ah.. .c
»...no, in sedaj ko je pri kraju oficielni jx>-zdrav,« pravi smehljaje sc gospa Chappell svojemu možu, »ti moram še nekaj jx>vedati«
Reg m Helena Chappell 6ta bila prvič sama, odkar se je bila odjjeljala gospa Helena iz Amerike. Nista vedela, da bo to jjotovanje postalo tako senzacionalno in dogodkov polno.
Sedela sta skupaj v svetli sobi v 6tol|>u.
Opazovala 6ta pokrajino, ki se je razprostirala pred njima. Rjavozeleno, vlažno zemljo so že pokrivala nežna stebelca cvetk.
Zdaj pa zdaj se je uprl veter v štirioglati stolp.
Potem so zastokali pod njegovim udarom ckenski okvirji.
Gospa Chappell je peljala svojega moža ob vreti oken, ki so se odpirala na barje.
»Oglej si malo levi vogal stolpa!«
»O, vidim! Neki vod.«
»Najbrž antena.«
»In kaj je na tem važnega?«
»Oficielno nima grad nobenega radijskega aparata!«
»Zanimivo!«
i1
»Kaj boš sedaj napravil?« »Montgomery bo moral kot postrešček opraviti nekaj več dela kakor doslej...« »On bo ...«
»...moral prinesli radijski sprejemnik!«
»Kaj se boš lotil antene?«
»Ne!«
»Ampak?«
»Hočem vedeti, kaj se na gradu oddaja. To je namreč oddajna antena.«
»Kako pa veš?«
»Ker so današnji aparan že zelo močni, mi ne gre v glavo zakaj je napeljana ona tajna antena Saj zadostuje po|>olnouia normalna žica, ki je napeta v sobi okrog sten ali pa skrita pod preprogo.«
»Trka .. .1«
Chappell odpre vrata.
Vstopi Higgins.
»Prosim, oprostite, ker motim! Toda ker 6e zanima kolega Chappell za j>rimer Marmadukea Washingtoua, bi rad |>ovedal tia kratko, kar 6em dognal pri zasliševanju služinčadi. Morda bo kaj prispelo k razjasnitvi.«
•Sedite, prosim, gosjxxl nadzornik.«
Z elegantno kretnjo potegne Higgins iz žepa svoj notes.
Kot je videti, štedijo na heathenstonskem gradu precej 6 6lužinčadjo. Prečitam Vam jih jx) vrsti.
Najprej Phileas Gavin. Doma iz Stradane...
»Anglija?«
»Tam na Irskem, precej na severu.«
•Torej niti ne daleč od nas, ne?«
Začudeno ga pogleda Higgins.
Dovolite! Saj leži vendar vmes Severni kanal! Najmanj sto mili!«
»Dk, da!« reče Chappell pomirjevalno.
Sfioznal je, da bo moral tu o|>ustiti celo vrsto navad m predstav, ki jih je bil prinesel s 6abo iz Združenih držav.
Končno, če je meril Anglijo |x> amerikanskih predstavah, je bila zanj Velika Britanija samo mala država na otočju.
Seveda, iz Cikaga v San Francisko je bilo vsekakor dva tisoč milj — računamo v zračni črti —, toda iz Londona v Bellast kvečjemu tristo...
»Philea6 je hodil v dobro šolo za družabnike v Glasgovvu ...«
»Kje leži Glasgovv?«
»Ne daleč od nas, na južnem Škotskem, zahodni del ..«
»Hvala.«
»Phileas ima odlična izj>ričevala. On je tako rekoč vzoren služabnik. Povsod je služil dolgo let.
0	oni noči je navedel naslednje:
»Do dvaindvajsete ure smo igrali karte s šoferjem Scarboroughoin in švedskim vrtnarjem Eker-vikom v sobi za služinčad.
Potem sem nesel gospodu, to )e gospodu Cas-sertonu vroče mleko...«
1	Vroče mleko? Zakaj?«
»Gospod Casserton je izptf vsak večer pred spanjem pol litra vročega mleka, ker bi postal drugače hripav zaradi neugodnega piodnebja ...«
»Na vsak način razumno!« pripomni Chappell.
»Potem je odšel Gavin'v svojo sobo, ki leži v poslojjju za služinčad. Za priči je navedel že omenjenega Scarborongha in Fkervika.
Nekako isto sta povedali kuharica in sobarica.«
Chappell zmaje z glavo.
»Hvala lepa za vaš naporni trud. Od te strani in tega raziskavanja, ki je prav za prav 6amo ob sebi umevno, nisem pričakoval sploh nobenega uspeha.
Izpričevala lahko ponaredite, izjave si izmislite, alibi potvorite...«
»Prav imate, gospod kolega! Toda kaj drugega naj bi ukrenil, ko pa je že preteklo par dni od Cassertonove smrti.«
»Iskati bolj stvarnih dokazov1 Samo ti nam lahko pomagajo! Doktor Glourie je vzel s sabo Cas-' sertonovo truplo in ga bo dal preiskati v sodno-medicinskem institutu v Edinburghu. Ona stvar z nenavadno razširjenim srcem ga je napotila, da
je razveljavil mrtvaški list podeželskega zdravnika.«
»O, ali misli uradni zdravnik, da se ,e zgodil zločin?«
»Najbrž!«
»In kaj n3j sedaj počnemo?«
»Poiščemo služabnika.«
7.
Ambrose je stal na pomolu, ki je vezal med sabo gostinske sobe starega dela gradu.
Ves v mislih je opazoval morje, ki se je zaganjalo v enakomernem ritmu v obrežne peči.
Leliak vihar je spremenil gladino, ki je bila še malo prej čisto mirna
alo, si postal sanjač?« ga vpraša Chappell
veselo.
Potem je stopil k njemu na pomol.
»Nesmisel!« reče prepričevalno Ambrose.
»Polem pa gotovo misliš na nadaljevanje .Razbojnika med rekami', ne!«
»Lepo te prosim!« zastoka Ambrose. »Ne začenjaj zopet s člankom! Ce bom sedaj prišel v va6 Heatherstone-Beere, me bo že kmalu vsak' kravar spraševal o tem članku!«
»Najbrž! Vsaj doslej se ti je tako godilo...«
Ambrose je pograbil z obema rokama Chappe-lla za reverje, 6 kretnjo, ki je pri časnikarjih že »kronična«, kajti s tem prisilijo svojo »žrtev«, da jim ne uide.
»Kaj pa je z našim primerom?« vpraša Cliap-pella. »Kaj je s slugo? Si v skrbeh zanj?«	,
»Niti najmanj I«
»Kako to?«
»Prepričan sem, da še živi! Dokaz: nobenega sledu j>o krvi v avtomobilu in tu, poglej, prazni naboji njegove pištole Wembley in Scott...«
»Sedaj mi je jasno! Toda 's tem še ni rečeno, da ga ni medtem že morilec spravil na drugi 6vet.. .t
Za Ljudsko tiskarno v Uublian!: Jo?s Kramar!?
Izdajate!!: !n?, inže Sodi?