Mostnina plačana v gotovini fnurutorskl Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 145 Maribor, pondeljek 30. junija 1930 »JUTRA« ahaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 V*lja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dottavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglati po tarlfu Oglate iprejem« tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulic* It 4 V našem zadružništvu smo te dni zaznamovali razveseljivo činjenico? združitev dveh velikih zadružnih central, kar pomeni nadaljno konsolidacijo v slovenskih zadružnih Prilikah. Stvar se je pripravljala že leta in leta, skoro ves čas od prevrata sem. Celjska zadružna zveza je kot najstarejša slovenska zadružna centrala. osnovana od očeta slov. zadružništva Mihe Vošnjaka, vršila v vseh letih svojega obstanka ogromno orga-nizatorno delo na polju zlasti slovenskega kmetskega denarnega in gospodarskega zadružništva. Radi poloma Slavenske banke, pri kateri je imela Roženih krog 6 milijonov dinarjev, katerih je dobila po dolgi borbi šele Pred kratkim komaj blizu poldrugi milijon dinarjev, je prišla Celjska zadruž £a zveza pred leti v velike težave, rozrtvovalnost članic, ki so samo s svojimi vlogami, danimi brezobrestno na razpolago, omogočile sanacijo Zve-*e, ]e postavila ta skozi desetletja so-ndno vodeni zavod zopet na zdravo Podlago. Naravno pa je, da so mnoge -lanice tudi odpadle in prestopile deloma k drugim zvezam, deloma pa pstale — divjaki. Na drugi strani pa ie razmeroma veliko mlajša Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, osnovana na enakem zadružnem in gospodarskem programu, imela pod svojim okriljem skoro enako število članic kot celjska Zveza, je imela dober or-Jfanizatorni in revizijski aparat in tudi znatno premoženje. Delokrog obeh ^vez je obsegal celo dravsko banovino in nastajala je mnogokrat kolizija nteresov, ki je vodila do neprijetnih •n mučnih situacij ter kvarno uplivala °a organizatorno delo obeh Zvez. Vsi iskreni prijatelji in pobornlki zdravega zadružništva so stalno tudi Povdarjali, da je čim močnejša enotna £veza veliko sposobnejša za uspešno *adružno delo. Tudi se pri enotnem vodstvu prihranijo lepi tisočaki na “Pravnih stroških, ki se lahko plodo-npsnejše nalože v organizatomo delo. končno je nastop močne Zveze, ki “B* ne samo 150, ampak čez 300 včlanjenih zadrug, napram oblastim vse-£0r veliko avtoritativnejši in more računati na čim večji uspeh in čim več Je upoštevanje svojih zahtev imenom Sva V nJei orffaniziranega zadruž- * Podajanjih med odločilnimi čini- dila ^vez< ki so se oflcijelno vo. končni «.nske ieseni’je lefos ®Prila ma Z ,do nače,ne?a sporazu- boino In i1 obch Zvez 80 medse- slovante £bo]estjransko pregledali po-SrMin stanfc °beh Zvez ter ugo-tih l,PJUnih bilanc. Na podla- mnc^o nrisi iv *e začetkom tega f u nadaljnega sporazu- o združitvi obeh Zvez. Za fuzijo ni pravnih in zakonskih možnosti. Ker pa le Ljubljana danes središče banovine v upravnem in s tem tudi gospodarskem pogledu, je bilo treba misliti na rešitev na drugi podlagi. Zato je bil tklenjen sporazum, da se Celjska zadružna zveza razdruži, prenese vse zadruge, vsa aktiva in pasiva ter vse uradništvo na Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljano, s čimer postane ta skupna centrala vseh teh zadrug. Obč ni zbor celjske Zveze 24. junija je ta sporazum odobril, sklenil, da se celjska Zveza razdruži in stopi v likvidacijo, ter izvolili likvidacijski odbor. Pri Zvezi slovenskih zadrug pa je sporazum odobrilo enostavno načelstvo in nadzorstvo, ki sta kompetentni za sprejemanje članic ter njihovih vlog ter za podeljevanje kreditov. Celjska Zveza, ki je sedaj v stanju likvidacije, se je že 27, t. m. preselila k ljubljanski Zvezi slov. zadrug. Celjska Zveza je prinesla v novo centralo skupno 158 zadrug (82 kreditnih in 76 gospodarskih) s 36.000 člani, dočim je imela Zveza slovenskih zadrug 169 zadrug (69 kreditnih in 100 gospodarskih), tako da nova centrala šteje 327 članlc-zadrug z 69.000 člani. Celjska Zveza je imela 240,000.000 Din hranilnih vlog. 1.450,000.000 Din denarnega prometa, 205,000.000 Din članicam danih kreditov, 21,000.000 Din lastnega premoženja (deležev in rezerve), ljubljanska Zveza slovenskih zadrug pa 1.950,000.000 Din prometa, 350,000.000 Din hranilnih vlog, 290 milijonov članicam danih kreditov ter 12.500.000 lastnega premoženja, tako da bo nova centrala Imela 590,000.000 Din hranilnih vlog ter 34,500.000 Din lastnega premoženja. To se bo še pa dvignilo, ker bodo sedaj v novo centralo zopet stopile mnoge zadruge, ki so doslej bile — divjaki, ko bodo videle. da je prenehala anarhija v zadružnem življenju. Združitev je za slovensko zadružništvo nedvomno velikega pomena in pomeni zanje novo dobo razmaha na polju zadružno organizatornega dela. Zato jo je pa tudi vsa gospodarska in tudi vsa ostala javnost iskreno pozdravila. Potrebno je sedaj še, da pridejo v načelstvo in nadzorstvo nove skupne centrale tudi v pravičnem razmerju zastopniki celjske Zveze, da bo-do tako dozdajne članice te Zveze imele upravičeno občutek, da so vstopile v novo Zvezo kot popolnoma enakopraven in enakovreden faktor. Kon čno je pa tudi potrebno, da vlada pri likvidaciji celjske Zveze sodeluje s tem. da da — v kakršnikoli primerni obliki — podporo, ki bo omogočila, likvidacijo izvršiti tudi v tej smeri, da se bodo mogla vrniti članicam za sanacijo Zveze brezobrestno izročene vloge. Če je to storila svoj čas pri splitski Zvezi, je tem bolj upravičeno, da stori isto pri celjski odnosno pri Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani, ki Je dejanski morala prevzeti vsa aktiva In pasiva bivše celjske Zveze. Ta ko bo mogoča nova, zdrava era v razvoju slovenskega zadružništva. Končno pa moramo tudi naglašatl še nujno konkretno potrebo, da si nova zadružna centrala ustanovi v Mariboru kot drugem velikem centru dravske banovine in zlasti centru velikega mariborskega okrožja svojo poslovalnico, ekspozituro,’podružnico ali kakorkoli Jo hoče Imenovati. Mislimo, da nam nujnost te zahteve ni treba »e posebej utemeljevati, ker je na dlani. Pregled uvoženih zaklanih živali in mesa na trgu se je ukini! v petek. Pregled se vrši odslej izključno v mestni klavnici In sicer razen drugih dni ob uradnih urah še ob sobotah od 1. V. do 15. IX. od 6. ure, v ostalem pa od 7. ure naprej. — Višek sokolskih slavnosti v Beogradu Kralj pokloni Sokolu nov prapor— Silne manifestacije kraljevski dvojici BEOGRAD, 30. junija. Včeraj in pa na Vidovdan so dosegle sokolske slavnosti svoj višek. Iz vseh strani države so na Vidovdan navse zgodaj prispeli zadnji tisoči gostov z neštetimi posebnimi vlaki, Beograd in zlasti sokolski stadion sta bila kakor ogromno mravljišče. Na Vidovdan dopoldne sta kralj in kraljica s svojim spremstvom skozi špalir četrtmilijonske množice naroda odšla k slovesni vidovdanski zadušnici v saborno cerkev in zopet nazaj v dvor. Triumfalni pohod kraljevske dvojice skozi nepregledne množice, ki je neprestano prirejala burne ovacije, ostane nepozaben v zgodovini naroda. Popoldne se je zbralo na zletišču nad 70.000 ljudi, vse tribune so bile zasedene do zadnjega kotička. Kralj in kraljica ter prestolonaslednik Peter, slednji kot starešina Sokola kraljevine Jugoslavije v sokolskem kroju, so bili v kraljevski loži. Vse sokolstvo je nastopilo na zletišču s svojimi zastavami in diven je bil pogled na pisano sokolsko armado. Kralj je sporočil v daljšem nagovoru Sokolstvu svojo poslanico, želeč, da ostane Sokol kraljevine Jugoslavije zdrav vzgojitelj mladine, pobornik bratstva in ljubezni, zaščitnik velike jugoslovanske misli in no-siteij viteškega in nacijonalnega duha. poklonil Je Sokolu nov savezni sokolski prapor, ki ga je prevzel podstarešina Gangel s solzami v očeh in z zahvalo udanosti In zvestobe. Nato se je vršila mogočna javna telovadba, na kateri je nastopalo poleg našega tudi ostalo slovansko Sokolstvo. Včeraj dopoldne pa se je razvil veličasten manlfestacljskl sprevod vsega Sokolstva iz ulice Osvobojenia čez Sumadijski, kralja Milana in Frankopanovo ulico proti Aleksandrovi ulici, kjer je bil slavnostni oder za kralja, vlado in tuje goste. V spre vodu je šlo nad 20.000 Sokolov In Soko-lic. Sprevod, ki je bil dolg 8 km, je trajal nad dve uri. Nepopisne so bile ovacije, ki jih je Sokolstvo prirejalo kralju. Popoldne je bila zaključna Javna telovadba, pri kateri so bili zlasti seljaški Sokoli h Bosne ter nastop 2000 vojakov deležni burnega odobravanja. Nastopali so tudi Čehoslovaki, jugoslovenski Sokoli fz Amerike, češkoslovaški vojaki, zastopniki rumunske vojske. Zvečer je bil na stadionu ogromen koncert 400 godbenikov. * Danes se je pričel razhod Sokolstva in drugih gostov. Reufja angleških vojnih letal LONDON, 30. junija. Včeraj se je vršila v Hendonu revija angleških bojnih letal, ki je pokazala ogromen napredek angleškega bojnega letalstva v zadnjih letih. Reviji je prisostvovalo nad 50.000 ljudi, 54 bojnih letal je izvajalo naravost vratolomne akrobacije. Posebno zanimanje so vzbujala letala, namenjena za boj proti letalskim napadom na London. Ta letala prelete 200 milj na uro in se dvignejo v 5 minutah 10.000 čevljev visoko, v 8 minutah 15-000, v 12 minutah 20.000 čevljev. Italijanski Inšpektor albanske armade umorjen RIM, 30. junija. V četrtek se je peljal italijanski inšpektor albanske armade, Chesti z motorjem proti Ska-dru. Naenkrat je Iz zasede počilo več strelov in Chesti se je zgrudil takoj mrtev na tla. Čim je bila albanska vlada obveščena o dogodku, je imela takoj sejo, s katere je poslala italijanski vladi sožalno brzojavko, kralj Zb-gu pa je poslal osebno ministrskemu predsedniku Mussoliniju brzojavko, v kateri ostro obsoja zločlnsiki umor in izraža nado, da se vsled tega prijateljski odnošajl med obema državama ne bodo skalili. O morilcu ni nobenega sledu. Segrauou motarnl čoln ; ognjen na suho LONDON, 30. junija. Včeraj so potegnili iz jezera NVindermere motorni čoln »England II«, s katerim se Je smrtno ponesrečil znani rekorder major Segrave. Čoln je bil od 13. junija pod Vodo. Propeler je nepoškodovan in v ladji so našli uro, katero Je Segrave Izgubil, ko ga Je sunek vrgel iz čolna. Ladjo bodo sedal preiskali strokovnaki, da doženejo vzrok katastrofe. t Profesor bogoslovja Josip Zidanšek. •Včeraj dopoldne je umrl v svojem stanovanju v Badlovi ulici 15, splošno znani m priljubljeni upokojeni profesor marW borskega bogoslovja g. Josip Zidanšek, tipični reprezentant starejše generacija lavantinske duhovščine, poln ljubeznivo« sti in strpnosti. Rojen je bil 1. 1858 v Špfe-tališču pri Konjicah, v mašnlka posvečen 1. 1883, kaplanoval je do 1. 1884 v Slov. Bistrici, bil nato dvorni kaplan do t. 1889, ko je postal profesor sv. pisma nove zaveze na mariborskem bogoslovju In M to 40 let do 1. 1929, ko je stopil v pokoj. Vmes je bil tudi od 1. 1889 pa do L 1921 vodja dijaškega semenišča. Udejstvoval se je mnogo tudi kot pisatelj potopisov in pa o svetopisemskih problemih. Kot vzgtf jitelj mladine, kot plertienit človek in flc družabnik nam bo ostal vsem v najlepšem spominu 1 Pogreb bo jutri ob 15. it hiše žalosti na mestno pokopališče v Pobrežju. — Izvestje drž. ženskega učiteljišča v Ma« riboru. Iz pregledno in lepo urejenega »Izvest-ja «drž. ženskega učiteljišča v Mariboru je razvidno, da je bilo v pravkar končanem šolskem letu na učiteljišSu 281 gojenk, na ženski vadnici pa 176. Na učiteljišču je bilo po uspehu: odličnjaikinj 6, prav dobrih 129, dobrih 91, slabih s ponavljalnim izpitom v septembru 49, nezadostna 1, radi bolezni pa je bilo neocenjenih 5 gojenk. Na vadnici je bilo od 176 učenk odličnih 65, prav dobrih 57, dobriH 42, nezadostnih 11, neocenjena !. Vpisovanje v I. letnik učiteljišča bo 2. sept. od 8 12. ure, sprejemni izpiti pa od 3. do 7 septembra. Ponavljalni izpiti slabih «* čenk se začno 11. septembra ob 8, dop. Vpisovanje v letnike učiteljišča in v vadnico bo 13. seftteffltea od, 8.—12. ma, ^ Krst „Maribora“ .OTVORITEV REČNE PLOVBE PO DRAVI. - PRVA ETAPA ŠIROKOPOTEZNEGA NAČRTA. V petek je prestal prvi zastopnik naše rečne plovbe svojo preizkušnjo pred strogimi sodniki z odličnim uspehom. Komisijo so tvorili za bansko upravo g. dr. Pfeifer, za obe srezki načelništvi gg. srezka načelnika Makar in dr. Hacin, za mestno občino g. inž. Baran in za tehnično komisijo gg. inž. Juran in Wolf. Na krovu je bil tudi duševni oče naše dravske plovitbe, g. inž. Keršič, brodogradi-telj g. Mati, ki je čoln vodil, zgraditelj pristanišč, inž. Vlad. Šlajmer za tvrdko Jelenc & Šlajmer ter nekateri povabljeni gostje. Poizkusna vožnja je uspela nad yse pričakovanje in je komisija brez na-daljnega izdala dovoljenje, da se na Vidov dan prične s prevažanjem kopalcev od Pristana na Mariborski otok in nazaj. Gladko je plul elegantni brod po dravski gladini skoro brez najmanjšega gu-ganja in je ta stabilnost vzbujala pri pa-sažirjih čut popolne varnosti. In kako je lepa vožnja po Dravi tja na otok! Pravljično krasne, a nekakom tuje se zde gosto poraščene visoke obale na desni in levi, saj jih je doslej malokateri Mariborčan občudoval od sredine Drave. Zanimiva so pristanišča. Na krepkih pilotih je pritrjen obširen ograjen četve-rokoten podij, od katerega vodi soliden most na drug podij, ki leži na dveh čolnih. Ta čolna sta krepko privezana s pleteno žico na obalo in ker plavata na vodi, se<*prilagodujeta vedno vodni gladini, naj si bo Drava visoka ali nizka. K temu drugemu podiju se naslanja motorni čoln. Vsa tri pristanišča, na Pristanu, v Melju in pri otoku so tudi glede velikosti skoro popolnoma enak«. Čoln vozi sedaj povprečno 20 minut po strugi navzgor in 8 minut navzdol, tako da bo, ako prištejemo nekaj minut za vkr cavanje in izkrcavanje, vsake pol ure na Pristanu in na otoku. Strah pred sipinami, ki baje menjujejo v strugi svoj položaj, je popolnoma nepotreben, ker bo našel čoln vedno tistih bore 40 cm visoko vodo, ki jo potrebuje za svojo vožnjo. Če bi pa enkrat vendar nasedel na sipino? Našim naročnikom! Današnji številki smo priložili poštne položnice. Ker bomo zaključili prvo polletje, prosimo vse zamudnike, posebno one, k| se niso poslužili Izpolnjenih položnic, da naročnino takoj poravnajo, ker bomo sicer primorani nadaljno pošiljanje lista ustaviti. — Uprava »Večemlka«. Župan dr. Juvan zopet prevzel posle. Mariborski župan dr. J u v a n se je včeraj vrnil z dopusta in je z današnjim dnem zopet prevzel županske posle. Promocija. 2)ne 28. junija je promovirala v Gradcu Ifigenija Žunkovič, hčerka ravnatelja »Študijske knjižnice« v Mariboru, Davorina Žunkoviča, kot doktorica vsega zdravilstva. — Diplomiral je ta juridični fakulteti ljubljanske trn' rze ne 27. junija g. Tonček Cvetko, letos že drugi iz znane narodne mari' :r,ke rodbine. Čestitamo! — Šoiersk] izpit je napravila pred komisijo za izpite motornih vozačev s prav dobrim uspehom znana naša sportašinja in društvena delavka, gospa Zora Ravnik, soprogi odvetnika g. dr. Rudolfa Ravnika v Mariboru. Naše' čestitke! Desetletnica mature. Tovariše maturante II. drž. gimnazije v Ljubljani I. 1920. prosim, da mi pošljejo predloge za proslavo (mesto, čas, obseg i, p.): Milan Grošelj, profesor, Maribor-Krčevlna, Sernčeva 111. — Slovensko lovsko društvo — podružnica Maribor ima svoj redni letni občni zbor dne 10. julija ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel« z običajnim'redom. Članstvo vabljeno! Odbor. Ej, motor z vso silo nazaj in rešena je domovina! Sipine namreč niso čeri, ter ne izpreminjajo svojega položaja in so krmilarju dobro znane! Danes vozi čoln, kakor rečeno, res 20 minut na otok, pa ne bo dolgo trajalo, ko se bo ta vozni čas izdatno skrajšal. Novih motorjev namreč ne kaže, kar ve že vsak automobilist, v začetku do skrajnih sil izrabljati in sicer tako dolgo ne, dokler se ne utečejo. Ko se pa to zgodi in bo vozil krmilar malo bližje obrežju, kjer je tok vode mnogo šibkejši kakor na sredi, se bo dal vozni čas skrajšati na 15 minut ali še na manj. Na Vidov dan so se okoli 11. ure zgrnile množice na Pristan, da prisostvujejo krstu motornega čolna in otvoritvi voznega prometa. Po obrednih molitvah, ki jih je opravil ob asistenci g. stolni kanonik dr. Moravec, je dražestna kumica, gospa inž. Keršičeva, razbila s šampanjcem napolnjeno čašo ob ladijskem nosu, na kar je g. dr. Šnuderl v kratkih besedah proslavil ta za Maribor vsekakor no- vi dogodek. Gospod »admiral« inž. Keršič, je tedaj povabil došle predstavnike oblasti, g. dr. Feldmana s soprogo, ki je podjetje finansiral ter mnogobrojne goste na krov in odplula je ladja med burnim vzklikanjem gledalcev v elegantnem loku po reki navzdol pod državni most, ki je bil poln mahajočega in pozdravljajočega občinstva ter zavil zopet po reki navzgor proti Mariborskemu otoku. Tudi brv, ki veže Maribor s Studenci, je bila polna vzhičenega ljudstva, ki je v prijetno iznenadenje pasažirjev, obsula čoln z dišečim cvetjem. Z 48 osebami težko naloženi »Maribor« je v običajnem času dospel do okinčanega pristanišča pri otoku, kjer se je družba izkrcala ter se podala na kopališko teraso, kjer je bil serviran sijajen banket. Do poznih popoldanskih ur je trajalo rajanje ob penečem se šampanjcu in ob šaljivih napitnicah duhovitega »krotitelja copernikov in copernic vseh vekov«. Vrlemu podjetju želimo veliko uspeha,. lepemu »Mariboru« pa vedno — srečen pot! Gostovanje članov mariborskega narodnega gledališča. Člani mariborskega gledališča in sicer: Štefka Fratnikova, Stjepan Ivelja, Pavel Rasberger in Franjo Tovornik prirede v mesecu juliju .gostovanja v naslednjih krajih: 2. julija v Rušah, 3. julija v Dravogradu, 4. julija v Prevaljah, 5. julija v Žalcu, 6. julija v Šoštanju, 8. julija v Konjicah, 9. julija v Šmarju pri Jelšah, 10. julija v Laškem, 11. julija v Vojniku in 12. julija v Slovenjgradcu. Na vsporedu so koncertne, operne in operetne arije ter komedije. — m Motorni čoln ni splav! Kljub otvoritvi mestnega kopališča na otoku se koplje še precejšnje število Mariborčanov v Dravi skoro povsod na desni in levi obali in opažalo se je pri poizkusnih vožnjah, da nameravajo plavati ti kopalci v neposredno bližino motornega čolna, kar navadno delajo tedaj, ko privozi mimo njih po Dravi okorni splav. Približevanje splavu ni združena s sko-roda nikako nevarnostjo, a zelo nevarno je približati se kopalcem vozečemu se motornemu čolnu. Za čolnom povzroča silno naglo vrteči se vijak »Vakuum« ki z neodoljivo silo vleče plavača pod vija-kove lopate, ki človeka naravnost zdro-be. Opozarjamo zato kopalce na to nevarnost ter jim v njihovem lastnem interesu svetujemo, naj se čolnu ne približujejo, pač pa. naj se ga previdno izogibljejo. — Deška ferijaina kolonija Podmladka društva Rdečega križa odpotuje v Kaštel Lukšič v pondeljek, dne 7. julija s prvim jutranjim osebnim vlakom. Stariši udeležencev naj se zanesljivo javijo pri vodji kolonije v sredo, dne 2. julija od 10. ure dopoldne na drž. moškem učiteljišču, kjer prejmejo vsa potrebna navodila. Oni, ki niso bili pismeno obveščeni, niso sprejeti v kolonijo. — t Irma Jurovič. V petek popoldne je preminula v mariborski bolnišnici gospa Irma Jurovič iz j Studencev. Pred tremi tedni je iskala v bolnišnici pomoči svojemu zdravju. Podvrgla se je operaciji, po kateri so nastale komplikacije in tako je morala leči v prezgodnji grob kljub svojim 39. letom. Pogreb pokojne se je izvršil v nedeljo popoldne na-studenškem pokopališču ob pri sotnosti studenške sokolske družine in njenih številnih prijateljev in znancev. Znani izborni sekstet iz kurilnice drž. železnici ji je zapel v slovo dve pretresljivi žalostinki. V imenu Sokola pa se je od nje poslovil starosta. Pokojnica je bila sicer skromna šivilja, a splošno priljubljena zaradi svojega blagega značaja v vseh krogih. Bila je izredno narodno zavedna. Sodelovala je že pred vojno v slovenskem društvu »Domovina« v Gradcu. Po vojni se je pa kot vdova naselila v Studencih, kjer je bila izredno marljiva sokolska delavka pri vseh društvenih prireditvah. Že od prvega početka društvenega delovanja pa do svoje smrti je bila tudi v odboru Sokola. Naj bo tej narodno tako zavedni in delavni ženi ohranjen med nami prijeten spomin! — Intervencija gostilničarskih zvez pri banski upravi. Načelstvi gostilničarskih zvez v Ljubljani in Mariboru ste te dni ponovno intervenirali pri kr. banski upravi v Ljubljani v zadevah gostil-ničarstva. Ta ponovna intervencija jasno dokazuje, da se tej naši za razvoj tujskega prometa velevažni obrti posveča od strani oblasti premalo pozornosti. Želeti je, da bi se že enkrat uredila vsa gostilničarska vprašanja, ki zanimajo seveda v največji meri tudi vso našo javnost. Razstave mariborskih osnovnih šol, pomožne šole in otroškega vrtca III sta si na Vidov dan popoldne v spremstvu šol. nadzornika Tomažiča ogledala srezki načelnik dr. 1 p a v i c in podžupan dr. L i p o 1 d ter se zelo pohvalno izrazila o razstavljenih delih. Gospod podžupan je obljubil, da izposluje pri občini večje podpore za pouk v ročnih delih. Obisk razstav po učiteljstvu in starših je bil zelo velik. Na deški meščanski šoli v Mariboru so bili koncem letošnjega šolskega leta v 11 razredih 354 učenci. Od teh je dovršilo razred 248 učencev (70%). 67 jih ima razredni (ponavljalni) izpit, popolnoma padlo pa jih ie 39 (11%). V treh četrtih razredih je bilo 95 učen-C?Y- 9dteh se J‘e Priglasilo za završ-m izpit (malo maturo) 70 učencev, od katerih je položilo izpit 59. Ostali imajo meseca avgusta ponavljalni izpit. Letni uspeh je zadovoljiv. Na zavodu je služilo z ravnateljem vred 20 učiteljev. Z odklonitvijo zunanjih učencev se bo predvidno za nekaj let zmanjšalo število razredov. vTpMitkavarni KONCERT s spremljanjem harfe Dolgo pričakovani- blagoslov nebš sta nam vendar izprosila apostola-prvaka Peter in Pavel. Nujno potreben je bil in niti izletov željni meščani se niso jezili, ko je začelo na Vi-dovdan na lahno rositi, kar se je- včeraj nadaljevalo. Davi pa se je vsul prav izdaten dež, pravi blagoslov ne-pa za krompir. Vse se je balo, da nagrade, razvijajoče se sadje posebno pa za krumpir. Vse se je balo, da nastopi katastrofalna vročina, vmes pa nevihta s točo. Tudi temperatura je davi vidno padla, a se je zopet dvignila, saj smo že teden dni v »oficijel-nem« koledarskem poletju! Zopet komunistični letaki — najdeni! Tako na Vidov dan, kakor včeraj so policijski organi našli na dveh krajih več komunističnih letakov hujskajoče in javnemu redu nevarne vsebine. Odkod prihajajo in kdo jih razširja, o tem se varuje v interesu uspešne preiskave najstrožja tajnost. Neverjetno je, kako se morejo najti ljudje, katerim je nered, anarhija in hujskanje najvišji užitek. Znižanje obrestne mere. K znižanju obrestne mere n^vloge (glej današnji inserat) je pristopila tudi Posojilnica v ifarodnem domu. ki je v inseratu naše sobotne številke pomotoma izostala. Lovci pozor! Z ozirom na bližajočo se lovsko sezo-! no opozarjamo lovce, ki se poslužujeja jugoslovanskega smodnika tvornice »Ob* ličevo«, naj ne polnijo stročnic s specijal-nimi užigalniki v oni izmeri smodnika ki je naznačena na originalnih pločevinastih škatljah. Škatlje so namreč stare, smodnik pa novejše vrste, mnogo močnejši in zadostuje n. pr. za stročnico kal 16 največ 1.8 g (en gram in 8 desetin) smodnika in je za strelca in za puška skrajno nevarno vporabljati 2.3 g (dva grama in 3 desetine) smodnika, kakor veli razpredelba na pločevinasti škatlji. Sicer pa prinese julijska številka »Lovca« v tej zadevi daljše in natančno poročilo. Riziko dela. Ko je v delavnicah drž. železnice zaposleni 211etni železničar Štefan M a h a r iz Spodnjega Radvanja okoli vijakov koles manipuliral z železnim drogom, je naenkrat padel z glavo na železniško tračnico ter se na čelu zeljo nevarno ranil. Prepeljali so ga z reševalnim avtom v bolnico. — 541etna Marija M i k e n a v e r si je pri padcu z voza zlomila levo nogo. Nezgoda se je pripetila na Pobrežju. Tudi njo so odpremili v bolnico. — V Tomšičevem drevoredu je prišel 241etni Alojzij K o-k o I j pod kolo natovorjenega samo-težnega vozička ter si levo peto tako opasno ranil, da so ga morali odpeljati v bolnico. Goljufije s kosami. 31-letni Otmar Zadravec je že star znanec policije. Te dni so ga morali zopet aretirati. Bil je zaposlen od 14. apr. do 14. junija kot skladiščnik pri trgovcu Josipu Videmšku. Poneveril mu je vt em času 10 kos v .rednosti 700 Din in tudi, kr je bil že odpuščen, je še manipuliral s prevzemanjem in prodajo kos na nedopusten način. Oddan bo sodišču. Knjigovodski tečaj na Vranskem Ifl Gomilskem. Knjigovodski tečaj za obrtnike !n trgovce na Vranskem in Gomilskem, ki ga priredi Zavod PO Zbornice TOI, se otvori v pondeljek, dne 7. junija in sicer na Vranskem ob 8. zjutraj, na Gomilskem pa ob 16. popoldne. Vsak tečaj bo trajal 6—7 zaporednih dni, pouk pa vsakokrat po 3 ure. Vsi, ki so se prijavili za tečaj, se pozivajo, da se zanesljivo zglase ob navedeni uri v šolskem poslopju. Pripominjamo, da se bo vršilo že prvi dan v okviru tečaja tudi kratko predavanje o davkih. — Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani. Rdeči križ na Pobrežju. Tukajšni krajevni odbor Rdečega križa priredi v nedeljo, dne 6. julija dopoldne cvetlični in nabiralni »Dan Rdečega križa«, popoldne pa vrtno veselico pri go-spej Balonovi. Namen društva je občinstvu znan in naj zato nikdo ne odklanja prodajalk, ki bodo prodajale znake na vseh javnih prostorih občine Pobrežje. Začetek popoldanske veselice ob 16. (4.) uri, vstopnina 5 Din. K obilni udeležbi vabi odbor.— Pevsko društvo »Jadran«. Vsi pevci naj se v torek, dne 1. julija oh 20. uri zanesljivo udeleže pevske vaje v realki radi izleta dne 6. julija v Št. Ilj. — Udeležba za vse točna! — Tabor mariborskih gozdovnikov bo stal letos od 8. julija do 7. avgusta v dolini Kamniške Bistrice, blizu vasi Stahovice. Tabomlna znaša za trso dobo 300 Din. — Gozdovniki in gozdovnice! V torek, dne 1. julija ob 5. popoldne I® v 1. razredu deške meščanske šole sesta* nek. Treba je, da se natančno dogovori' mo o letošnjem taboru, zato je sestanek za vse člane obeh rodov nujen in obvezen! — Vsi, ki s enam hočejo pridružil pa ne vedo kako In kaj, naj tudi pridejo na sestanek, kjer bodo dobivali točne ifl* formacije. — Kdor bo enkrat slišal tisi® tajno šelestenje zelenih gozdov, žuborenje gorskega potoka, pesem večerne*« vetra, kdor bo čutil toploto stražnega o* gnja in bo videl lepoto svobodnega neb«’ vzhajajočega solnca In taborne romano' ke, se bo vsako leto vračal med naSi-«. stal bo zvest nam in naravi. Mi Pa ž j, mo, da postane taborništvo ljudski P° Zato vas vabim: Pridite! Mir z va -Samotni. — ■—■—.hib Mar iberski in dnevni drobiš italijanska raznarodovalna politika na Dodekanezu PREGANJANJE GRŠČINE. - ODMEVI V GRČIJI. - NOVA ORIJENTACIJA. Ko so Italijani zasedli Tripolis, katerega so po dolgotrajnih in ostrih bojih z Arabci in Turki osvojili in spremenili .v svojo kolonijo, so v sporu s takratno Turčijo zasedli tudi nekatere otoke na Dodekanezu, to je v kompleksu otočja na Egejskem morju in jih tudi po sklenjenem miru niso zapustili več- Tako so ostali v italijanski lasti skoraj vsi Južni Sporadi, 14 večjih in več manjših otokov. Največji med njimi je Rodos, drugi izmed pomembnejših pa so: Karpatos, Kos, Tilos, Astropalia, Seros in Kasos. Grčija je proti tej okupaciji in aneksiji sicer že takrat in tudi pozneje, posebno na zadnji mirovni konferenci v Parizu odločno protestirala in jih zahtevala zase, vse to pa seveda ni nič pomagalo. Prebivalstvo teh otokov je izključno grške narodnosti; Italijani so samo oni priseljenci, ki so tja prišli po okupaciji in aneksiji, večinoma uradniki, nameščenci, varnostni organi, mornarji in vo-iaki. Kakor na našem Primorju, tako so Italijani tudi na teh otokih sprva pustili grščino v šolah in jo upoštevali vsaj deloma tudi pri uradovanju, po nastopu fašistov pa je tet Grke zadela ista usoda kakor primorske Slovence in Hrvate ter tirolske Nemce. Že pred približno petimi leti je bila v vse osnovne in srednje Šole uvedena izključno italijanščina. Grščina ni bila dopuščena niti kot predmet in prav tako je bila dokončno pregnana tudi iz vseh uradov in uradovanja. Skratka, na grških Južnih Sporadih je bil uveden najhujši raznarodovalni režim, ki ne dopušča autohtoni narodnosti niti svobodnega udejstvovanja niti razvoja. Poleg tega se je pa pričelo tudi sistematično preganjanje vseh grških rodoljubov in vseh onih, ki se brezpogojno niso vdali fašizmu in niso postali njegovi priganjači. V ječah v mestu Ro-°su na istoimenskem otoku gine še 'danes cvet grške inteligence s tega otočja, zunaj pa patrulirajo čete karabinjerjev, fašistov in vojakov. Tekom poslednjih let so povsod zrastle nove utrdbe in vašnice, pa tudi bojna pristanišča, ki naj bi služila italijanski mornarici za bazo na Egejskem morju. Kljub vsemu temu silnemu raznarodovalnemu pritisku pa se Italijanom ni posrečilo doseči tistih uspehov, katere so pričakovali, in sicer zaradi tega ne, ker je autohtono prebivalstvo grške pravoslavne vere. Kakor se zdi, pa so v zadnjem času sklenili v Rimu oropati do-dekaneške Grke tudi njihove vere, edinega, kar jim je bilo še ostalo, in so v ta namen upregli tudi rimsko cerkev, ki je poslala na Sporade celo armado italijanskih misijonarjev in ustanovila povsod svoje samostane ter zavetišča in vzgojevališča za deco. Tako se sedaj vrši koncentriran pritisk za prestop v katoličanstvo, prav po starem, drugod že davno zavrženem načelu: cuius re-gio, eius religio. Pri vsem tem je popolnoma razumljivo, da tudi grška javnost v republiki ne more mirno opazovati tega zatiranja svojih rojakov pod italijanskim fašističnim jarmom, in še nedavno se je vršilo v Atenah veliko zborovanje mladine, posebno akademske, ki je energično protestirala proti fašističnim metodam na dodekaneških otokih. Prav tako pričenja temu problemu posvečati vedno več pažnje tudi grško dnevno in revijalno časopisje. Vse to upliva pa naposled tudi na odnošaje med Grčijo in Italijo, ki zadnje čase niso nič več tako tesni, kakor so bili nekoč, posebno še, ker se čuti Grčija sama ogrožena tudi zaradi italijanske politike v Albaniji. Vse tedaj kaže, da nastaja na jugu bal-kana nov konflikt, ki bo imel za posledico tesnejšo naslonitev grške republike na Jugoslavijo, Malo 'antanto in Francijo. 1000 fcrokočilou te dobil nedavno nanovo berlinski »Zoo«, ki spada med prve zavode te vrste na svetu. Ko so Berlinčani bili po lepakih, ki so jih metali aeroplani, opozorjeni, da je pošiljatev krokodilov dospela in da je nameščena v Zoo, so pohiteli v velikih masah gledat to novo čudo. A hudo so bili razočarani. Menili so, da bodo videli divje zveri, ki se pode po vodi, da bi u-grabile kak plen. In kaj so videli? Pri tfhodu prekrasen eksemplar, ki ima v raz Prtem žrelu reklamo za Odol in Kalo- dont. V vodi pa leže ti ogomni kuščarji leno in nepremično drug preko drugega, ponekod cele gomile. Hranilec stopa po »jezeru« med krokodili in čez nje, da jim deli hrano. Živali so tako lene, da mora vsaki posebej odpreti žrelo in jim poriniti hrano vanje. Pri tem mora dobro paziti, ne morda, da se mu kaj ne zgodi, ampak da — kateri krokodil ne ostane brez hrane. Saj krokodili s hladnokrvnostjo in prezirom prevzamejo hrano. Nekoliko okretnejši so mlajši eksem-plarji, ki se premetujejo v svojih bazenih. Šport Reprezentanca maribora poražena Celje:Maribor 2:1 (ltl). Včeraj se je odigrala v Celju medmestna tekma Maribor :Celje, ki je končala s pičlo zmago Celjanov. Maribor je nastopil v najmočnejši postavi in bi po postavi sodeč, moral odne, sti zmago. Do tega pa ni prišlo! Igralci so igrali brez volje in ambicije. Največ krivde na porazu nosi napadalna vrsta, ki dobljenih žog ni znala držati. Sploh je napad predvedel igro, ki ni bila in ne more biti nikdar koristna. Netočno dodajanje žoge, usmerjeno bolj v hiperkombi-nacije, kot na smiselno igro, ne more roditi uspeha. Drugega pa pri tej napadalni vrsti ni bilo videti. Krilska vrsta je bila edina formacija, ki je odgovarjala in je rešila svojo nalogo prav dobro. Obramba je igrala jako nervozno in ni bila na običajni višini. Celjani so predvedli enostavno igro z močnimi potezami na gol, brez kombinacije in finese. Igralci so jako požrtvovalni in z močno voljo do zmage. Posebno se je odlikovala desna stran, ki je s svojimi napadi cesto ogrožala vrata Maribora. Neznosna pa je publika. To kar se dogaja sedaj na celjskih igriščih, zahteva odločnega koraka merodajnih faktorjev. Sodil je prilično dobro g. Ochs. SK Železničar mlad. : SK Rapid mlad. 1:0 (0:0). Včeraj sta odigrala SK Železničar in SK Rapid prijateljsko tekmo, ki je končala z zasluženo zmago belo-plavih. Sodil je g. Jančič. Mariborski zimskošportni podsavez. Seja upravnega odbora bo v četrtek, dne 3. julija, ob 20. uri v sejni sobi restavracije »Orel«. — Tajnik MZSP. Ostale nogometne tekme. Ljubljana: Slovan (Dunaj) : SK Ilirija 5:1 (1:0); drugi dan 2:2 (2:0). Zagreb: Bcoskay (Budimpešta): Grad-janski 3:2 (2:1); drugi dan Bocskay:Hašk 0:0. Osijek: Bastya (Budimpešta): Slavija 5:0 (3:0). Varaždin: Grazer Sportklub:Veška 4:1 (2:0). Ženeva: turnir 10 narodov :Vienna (Dunaj) :FC Servette 7:0 (5:0). Baden: Zapadna Madžarska:Nižja Avstrija 4:2 (0:0). Plavanje- Dunaj: Plavanje »Ouer durch Wien« proga 7.5 km: 1. Riedl (WAC) 46:16; 2. Thorn (Hakoah) 46:25. Dame: 1. Lowy (Hakoah) 49:32. Lahka atletika. Beograd: Pri štafetnih tekili 4^100 za slovensko prvenstvo so bili doseženi ti-le rezultati: 1. češkoslovaška sokolska štafeta 45-3«; 2. poljska sokolska štafeta 46.1”; 3. jugoslovenska sokolska štafeta 46.4”. Konjske dirke v Ljubljani. Kolo jahačev in vozačev v Ljubljanice priredilo v soboto in nedeljo konjske dirke, ki so prinesle Mariborčanu Francu Filipiču nove zmage. V veliki dirki nesta Ljubljane je zmagal na 1600 m z žrebcem Gonom v času 1:32.5. Tudi v spominski dirki pl. Rossmanita je zasedel I. mesto Grse Marija (Mranc Filipič) v času 1:36.5. V dirki Rudolfa Warren Lippita je zasedel Franc Filipič (Salome-Elsa) prvo mesto v času 2:04. mednarodne rokoborbe u Unionu Tudi včerajšnji program mednarodnih rokoborbnih nastopov v Unionu je privabil v verando veliko število gledalcev. Na sporedu so bile zelo zanimive odločilne borbe, ki so od početka do konca vzbujale napeto poraznost vsakega gledalca. Rezultati VII. runde: Belič:Kawan po 25. min. neodločeno; Jandera: Marcho de Petri, po 5 min. je zmagal Čeh Jandera; Bognar:Weisz po 25. min. neodločeno. Rezultati VIII. runde: Belič premaga v 8. min. Italijana de Petri, Kowan (Avstrija) položi Jandero (ČSR) v 16. min., Janeš proti Weiszu po 25. min. neodločeno. Včeraj sta nastopila kot prvi par Avstrijec Kawan in Italijan Marcho de Petri. Borba je trajala le 3 minute in je končala z zmago Kawana. Druga borba Janeš: Jandera je bila po 25. min. proglašena za neodločno in se bo morala ponoviti. Kot tretja se je vršila odločilna borba med Bognerjem in Weiszom. Čeprav velja Bogner kot mojster v tehniki, je bil Weizs stalno v premoči, ki se pa je včeraj nesrečno boril. Weisz pa tudi v tem boju ni opustil svojega ostrega načina, mestoma celo nedovoljenih prijemov. Po dolgem prizadevanju se je končno uveljavila Bognerjeva tehnika, ki je v skupnem času 35. minut s podprijemom ukrotil žilavega in debelega nasprotnika. Stanje je sedaj naslednje: 1. BeliS (Bolgarija) 4 zmage, 3 neodl. 2. Bogner (Madžarska) 4 (3); 3. Kawan (Austrija). 2 (3); Janeš (Jugoslavija) 1 (1) 2; Jandera (Čehoslovaška) 2 (1) 3; Weisz (Madžarska) (3) 1; Marcho de Petri (ItalijaV 1 (0) 4; Današnje borbe. I. Weisz: Marcho de Petri; Kowant Janeš (odločilno); Belič:Weisz (odločilna). Mlchel Zdvaco £ukcecija 3$acqia Zgod*vinakl romM 29 Ženska Je stala tam in gledala skozi skrivno odprtino v zidu... gledala nedvomno prizor, ki je Priklepal vso njeno pozornost... kajti slišala ni Angela... slišala ni rohnečega požara... Ta Ženska le bila Lukrecija. 'a ie za.hip Pomeril s temnim pogle- dom ... Vztrepetal je ob misli na neizmerni zaklad, ki Je bil nakopičen v votlini... Prilika je bila do-ora; sunil bi jo z bodalom v hrbet... Segel je po sa je vedno nos11 seb°i Pod duhovniško krS' terxstopil za korak naprei- Takrat Pa ie Luše veHnPasixiela s,t0,pa.ti nazaJ- polne groze in zdelo h« Uprte na 1Pknjo v zidu’ od katere. se je io ie slišal v IVor? obrniti P0^eda... Abat Angelo jo jt siisai; kako je mrmrala z brezumnim glasom: ? 1 e bila moja mati!... Materi