mm Si:**® ^•Urina plalma t gtloiM ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cmm 2 Jh DRUŽINSKITEDNIK Politična morala je isto kakor privatna. Ni male in velike morale. T< g. Masaryk, državnik in filozof (f 1937) T. marca ]« minilo H let, odkar se ]c rodil »allkl Ceh la relikl Brropejec Tomaž Masaryk Leto XII. Ljubljana, 21. marca 1940. r štev. 12 (544) \ Danes: »DRUŽINSKI TEDNIK« Uhaja ob Četrtkih. Uredništvo I« uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št 346. Telefon Št 33 St. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani St. 10*393 — Rokopisov ne vračamo, nefrfttikiranlh dopisov ni sprejemamo Za odgovor Je treba prtloSltl zu 3 din mamk. NAROČNINA *U Ms H dla. */• 40 dla, m let« 80 dla. V 1 talij' aa leto 40 Ur, v Frane*J' 70 frankov, v Ameriki t1/s dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino Je plačati vnaprej. CINI 0GLA80V T tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ah njen prostor (vtšii a S mm in šlrtoa 66 mm) 7 din: v oglasnem del« 4*60 dla. V dvobarvnem tisku cene po dogovor«. Notice; bt seda t din. M a «1 oglasi: beseda 1 din. Oglasu! davek povsod I« posebej. Pri večkratnem naročilu popust. 2.0 STRANI KJE JB KAJ7 (GL str. 4) oto Pof v pomlad PRAZNIK VSTAJENJA IN PREBUJENJA: VELIKA NOČ! ‘ogačnik Velika noč 1940 Letošnjo veliko noč bomo praznovali bolj zgodaj kakor po navadi. Skoraj isti čas s koledarskim prihodom pomladi. V težkih časih, ki jih preživlja človeštvo, pričakujemo ta dva dneva, vsi brez izjeme, z eno samo željo: da bi oba praznika, simbol prerojenja, postala za nas res mejnik med dosedanjim in bodočim življenjem. Velika noč je praznik vstajenja, pomlad pa tisti letni čas, ko se narava prebuja iz zimskega sna v novo življenje. »Nobena noč ni tako dolga, da bi ne bilo dneva za njo,« pravi narodni pregovor. Tudi kalvarija, ki jo danes preživlja človeštvo, ne more trajati vet-no. Za tem trpljenjem morata priti očiščenje in prerojenje. Vsak napredek, vsaka velika stvar mora skozi očiščujoči ogenj trpljenja. Mati trpi, da da življenje otroku. Le iz velikega trpljenja se rodi velika ljubezen. Malone polovica človeštva danes trpi in trepeta za vse, kar so nešteti rodovi ustvarili velikega in trajnega. Naša tolažba, ki jo posebno simbolno občutimo v teh dneh vstajenja in prerojenja, naj bo: tudi to trpljenje bo človeštvu prineslo nov čas, boljši in lepši. Upajmo, da la čas ni več daleč. V velikonočnih praznikih se spomnite teh besed. In nai vam bodo v tolažbo in v spodbudol Uredništvo. Prešernov sonetni renče, ki ga je uglasbil prof. Škerjanc, bo Glasbena Matica ponovila 29. t. m. Vstopnice, ki so j-ih ljudje kupili za koncert dne 8 marca, bodo zdaj veljale za ta koncert. Nedeljska povratna karta velia za vlak, ki vozi na Gorenjsko ob sobotah ob 11-45 iz Ljubljane. Do novega voznega reda bo pa vozil kot izletniški vlak, na Velikonočni ponedeljek. Vnebohod in Binkoštni ponedeljek vlak, ki odhaja iz Ljubljane zjutraj ob 5'40. Za povratek velja vlak, ki pride v Ljubljano ob 22.10. I. točaj strokovne šole Delavgke uborni«« so ta teden zaključili v Ljub-liani. Sola se je pričela 15. jan. t. 1. Njen namen je vzgajati in izobraževati mlade dt-lavske strokovna voditelje. Strokovna šola Delavske zbornice v Ljubljani je prva Sola te vrste v državi Mlade delavske voditelje 60 pouSevali v 18 vzgojnih, kulturno-social-nili in swcialno-gospodarskih predmetih. Prvi tečaj je obiskovalo 27 učencev, ki so pri končnih izpitih pokazali prav lepe uspehe. Velikonočne počitnice na vseh naših šolah bodo letos trajale od sred* 20. t. m. do vštete prihodnje srede 27. marca. Sprva je bilo določeno, da bodo počitnice šele od 21. t. m. Ta napoved je pa silno razočarala vee dijake pa tudi profesorje in učitelje. Zdaj je ban dr. Natlačen dobil dovoljenje od prosvetnega ministra Makai- Umor ali samomor ? • « Morda je nikoli več ne bom vrnil... Jean Poel, uradnik kabelskega urada v Iglu je pred tremi tedni skrivnostno izginil if Hercegnovi, marca. Jean Poel, uradnik kabelskega urada v Igalu pri Hercegnovcm, je pred tremi tedni odpotoval na svoj redni dopust v domovino, v Montpellier na Francoskem. Kljub temu, da se je j 20. februarja odpeljal iz Beograda, ni | prekoračil državne meje pri Rakeku j in ni prispel domov; 10. marca bi mo- j ral spet nastopiti svojo službo, toda i do danes se Se ni vrnil v Igal. Skrivnostno izginotje zanesljivega uradnika je zbudilo veliko senzacijo. Nekateri domnevajo, da je Jean naredil samomor, drugi pa trdijo, da to ni mogoče, in da je najbrže postal žrtev kakšnih tujih agentov. Franco~ke in naše oblasti zdaj preiskujejo to zadevo, upajoč, da bodo kmalu dognale, kaj je resnica na prvi ali drugi trditvi. Verjetni sta obe možnosti. Morda so kakšni tuji agentje mislili, da potuje Jean na Francosko s kakšno posebno misijo. Zvabili so ga v past, potem ko so pa videli, da ne morejo od njega ničesar izvedeti, so ga odpeljali v kakšno tujo državo, ali pa ga pri nas skrili. Nemogoče bi tudi ne bilo, da so ga ubili, posebno če ,1c Jean katerega Izmed njih spoznal. Ta poslednja domneva je pa najbolj neverjetna, ker bi sioer že gotovo kje našli njegovo truplo. Jeana Poela so v domovini čakali sin, ki je bil kot francoski vojak že ranjen na zahodni fronti, njegova žena, mati in brat. Vsi so v hudih skrbeh, ker Jeana ni domov. Poelova gospa se je obrnila s prošnjo na francosko ministrstvo notranjih del. Na Francoskem so takoj uvedli preiskavo, ki jo nadaljuje beograjska policija. V smrt zaradi politike ali ljubezni? Nekateri Jeanovi prijatelji pa kar ne morejo verjeti, da bi postal simpatični Francoz žrtev političnih intrig. Prepričani so, da je šel Jean v smrt sam in sicer zaradi nesrečne ljubezni do neke ml" de Beograjčanke. Jean je čez vse ljubil razgibano življenje, polno dogodivščin in ljubezni. Do lani je v Hercegnovem živela tudi n;'egova žena. Zadnji čas se pa z njo ni posebno dobro razumel. Kar venomer sta se prepirala in nekateri pravijo, da ga je gospa celo skušala ustreliti, pa ga ni posodila. Bodi že tako ali drugače, Jeanova žena je naposled odpotovala v Montpellier in se od ondod ni več vrnila.. Med časom, ko se je žena vrnila domov, se je pa Jean do ušes zaljubil v neko mlado, lepo Beograjčanko. Iz pisem, ki jih je bil pisal temu dekletu, spoznamo, da je imel namen, ločiti se od žene in se poročiti z njo. Jean je bil pa sicer resen in ponosen človek. Ljubezen do mladega dekleta ga je sicer čisto izpolnjevala, toda hkrati je čutil dolžnost do svoje prve žene in sina. Ta razdvojenost ga }e hudo morila. Ko je odhajal na dopust, je bil nekako otožen in slabe volje. Poslovil se je od vseh svojih prijateljev, kakor da bi odhajal na kakšno daljno pot, od koder se ne bo nikoli več vmil. In nekemu svojih prijateljev je med drugim zamišljeno dejal: »Bog ve, če se bom še kdaj vrnil sem...« Za zdaj še nihče ne ve, kakšna Je usoda simpatičnega francoskega uradnika. Morda se bo pa le še vrnil, morda je kje v samoti prebolel hudo duševno krizo in se bo naposled vrnil k svoji ženi in k svojemu delu. Eno Je pa zanesljivo: nihče ne ve o njem, ali je živ ali mrtev. movida, da sam določi počitnice za Sole v Sloveniji. Spomenik radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem bodo postavili dne 2. junija t 1. v Gornji Radgoni. Narodno zavedna Gornja Radgona ima za svojo dolžnost, da postavi junaškim borcem za našo mejo dostojen spomenik v kraju, kjer so pokopane njih kosti. Spomenik bo etal na enem najlepših trgov v Radgoni. Visok bo šest in pol metra in bo predstavljal svetilnik. simbol miru. Spomenik je izdelala ljubljanska Vodnikova kamnoseška družba iz brušenega pohorskega granita in dalmatinskega marmorja, načrt za apometHk je pa napravil arhi-| tekt Simon Kregar iz Ljubljane. Rad-I goneka občina in okolica sta zbrali I precejšnji vsoti za ta spomenik, vendar je plačan komaj do polovice. Zato prosi pripravljalni odbor za postavitev spomenika za prostovoljne prispevke. Proračun mestne občine ljubljanske je pred kratkim odobril finančni minister Proračun ljubljanske obfine za proračunsko leto 1940.'41. znaša 131*3 milijona dinarjev izdatkov in prav toliko dohodkov. Finančni minister je odobril tudi pravilnik o izvrševanju tega proračuna s proračunskimi določbami. Pravilnik je objavljen v »Službenem listuc drav&ke banovine z dne 16. t. m. Na Dolenjskem je zima naredila veliko škode na krompirju, sadnem drevju in na trsju. Sadno drevje je posebno trpelo, ker so ga oglodali zajci. Zdaj se kmetje boje, da bo zaradi snega, ki letos tako dolgo leži, pričela gniti še ozimina. Kratkovalovna beograjska radijska postaja bo začela dne 1. aprila oddajati v slovenščini, in sicer na valovni dolžini 49,18 metrov, odnosno 6100 kilociklonov za antensko energik) 10 kilovatov. Beogra 'ska kratkovalovna oddajna postaja je oddajo namenila pred vsem slovenskim izseljencem v tujini. Velika povodenj je nastala pretekli teden v Dolnji Lendavi in okolici. V noči od četrtka na petek so začeli med silnim grmenjem in nalivi potoki pre- ..DRUŽINSKI lEDHtr v vsako SLOVENSKO HIŠO! stopati bregove. Velikanski val vode je vdrl v nekatere hiše v Lendavi, tako da so ljudje komaj rešili sebe in živino. Ko se je zdanilo, je bilo v okolici Lendave v razdalji petih kilometrov eno samo velikansko jezero. Najbolj so bile prizadete poleg Dolnje Lendave vasi Trimlini. Lakoš, Ren-kovci, Radmožanci in Benica. Voda je ponekod resno ogrožala mostove, na nekaterih mestih ie pa banovinsko cesto ne samo preplavila, temveč tudi razdrla. Prebivalstvo je hudo prizade- to; posebno veliko Škode trpi na semenu in hrani, pa tudd na pohištvu, saj je voda vdrla v marsikakšno hišo. Plaz zemlje je porušil kmečko h:šo ob cesti Banjaluka—Kotorvaroš. Plaz je hišo popolnoma zasul in se je kmet, ki je v njej stanoval, zadušil, še preden bo mogli hišo odkopati. Takšnih plazov je bilo v okolici Banjaluke zadnji čas več. in sicer zaradi nenadnega južnega vremena. Haeeta zaslišujejo v Ljubljani in je do zdaj priznal že več grehov. Preiskavo vodi višji nadzornik g. Matija Močnik, ki je s svojimi indicijami izvedel od Haceta že marsikakšen zločin, pa tudi nekaj njegovih pajdašev je že Jkril. Tako je Hace priznal umor orožnika Ivana Medena; zločinec je sploh zelo prostodušen pri svojih priznanjih. 15 mladih srn so pobili divji lovci na posestvu baronice Gemingenove ” vasi Jalžabetu na Hrvatskem. V teh krajih delajo divji lovci zadnji čas silno škodo, ker pobijajo vse, kar jim pride pod roko Celo pticam pevkam ne prizanašajo. V gozdovih okoli Kri ževcev so srne zelo redke, in se lovska društva trudijo, da bi jih nanovo vzgojila. Pri tem delu jih pa ovirajo divji lovci, ki streljajo celo s samokresi. Zaščita teh lovišč je nujno potrebna. S cigareto si jo zažgala obleko 70-letna Mara Djukičeva iz Mostarja. Mara se je preživljala s prerokovanjem in je živela v veliki bedi. Med prerokovanjem si je kakor po navadi prižgala cigareto in je tako neprevidno delala z njo, da se ji je vnela obleka. SrECNE l/V ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM SVOJIM BRALCEM, INSERENTOM IN PRODAJALCEM UREDNIŠTVO IN UPRAVA »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« Za vnovčene: Hranilnih knjižic 3% obvezn e vrednostnih papirjev kuponov, menic in sploh vseh denarnih poslov se priporoča RUDOLF ZORE Ljubljana GledaliiLa u'iea 12 Priložite znamke Takoišna gotovina Mara je dobila hude opekline in je že umrla. Nevarnost povodnji je na Hrvatskem zaradi nalivov in skopnelega snega zelo velika. Kolpa je 572 cm nad normalo in je že preplavila cesto Zagreb—Petrinje. Tudi Sava je 460 cm nad normalo in se boje povodnji. Dravo eo pa v Osijeku namerili že 222 cm nad normalo. liartin Kojc, avtor »Učbenika življenja« in drugih življenjskih knjig sprejema dnevno od 3—6 popoldne v hotelu »Metropol«, Ljubljana. Praktični življenjski pouk, tehnika življenja, vsestranski preporod in podvig na podlagi življenjske filozofije in praktične psihologije, posveti v vseh kočljivih življenjskih položajih. Slinavka in parkljevka sta se pojavili v Celju; vas Gaberje 60 proglasili za okuženo, ostale kraje celjske občine pa za ogroženo ozemlje. V Celju so ukinili vse živinske in kramarske sejme in na mestnem območju prepovedali sleherni svobodni in trgovinski promet s parkljarji. Kdor hoče parkljarje odpeljati iz okuženega kraja v drug kraj, mora imeti zalo ssmo dovoljenje banske uprave. Vsako sumljivo obolenje parkiiarjev mora vsak kar najhitreje javiti mestnemu veterinarskemu referentu. Tovorni avto je povozil komaj Izletnega posestnikovega sina Milana Pačnika iz Velenja. S 6estro se je vračal opoldne domov, ko je izza ovinka privozil tovorni avto in je nesrečneža podrl na tla, da je omedlel in se bori 3 smrtjo. Cigani so ubili svojega tovariša, ko 60 se iz gostilne v Rovišču blizu Križevcev vračali piiani domov. Ciganov je bilo okrog 20 in so se stepli pred gostilno. Šele ko so se pomirili, so opazili, da leži na cesti mrtev Milan Todorovič z razbito lobanjo. Vlak je povozil 571etnega vratarja državnih železnic Filipa Barlota, ki je bil v službi na postaji Maribor-Stu-denci. Stal je na progi in ni opazil bližajočega se vlaka. Tovorni vlai^ ga je zgrabil in ga potegnil pod kolesje. Berlot si je zlomil levico in obe nogi, dobil je pa tudi hude notranje poškodbe, tako da je takoj po prevozu v bolnišnico izdihnil. Mladi hrvatski učitelji se bodo morali učiti orglanja. da bodo tako lažje skrbeli, da se ohranijo hrvatske narodne starine. Zdaj skušajo v Zagrebu marsikaj reformirati. Mladi učitelii na primer se bodo učili klavir, orgle in petje, da bodo lahko dobri pevovodje, poleg tega se bodo v teku svojih študij seznanili z narodnimi pesmimi, da bodo pri namestitvi v kateri koli vasi (Nadaljevanje na str. i.) Listek „Priižln8kega tednika** % 'j.. Spomini na Varšavo Prvič lem bil v Varšavi, ko Je umrla poljska marka in ko se je ro-dila nova denarna enota republike: zloty. Bilo je hladnega novembrskega dne; na ulicah so ležali visoki kupi »nega, ob vhodu v park, ki ga je zasadil saški kralj Avgust, so z živim plamenom gorele debele plamenice. Pri ognju so Varšavčani greli svoje premrle roke. Preživljal sem inflacijo od jutra do večera. V hotelu »Evropi# je stal zajtrk 20.000 mark, za kotilo so zahtevali več ko milijon mark, da ne govorim o večerji, ki )e stala bajne, milijardne vsote. V Izložbah trgovin so vsake četrt ure menjali cene. Na s patino prevlečenih zidovih renesančnih in baročuih palač so režale velike razpoke, na pročeljih so komaj še viseli podrti balkoni, podobni sestreljenim pticam, z zveriže-nimi ograjicami: izza oken z zoglje-nelimi okviri se (e odražala črna sled bombe, tema zapuščene hiše. Nihče mi ni vedel povedati, ali so te razpoke pustili Nemci ali Rusi, »debela Berta« ali avstrijski šrapneli, Varšava je tudi takrat preživljala povojne dneve. Pred devetnajstimi leti sem prvič taval po Varšavi. Imel sem tam nekega prijatelja, Julijana Toločko. Bil je nekaj česa poštni minister in novembra leta 1921. edini lastnik avtomobila ▼ Varšavi. To je bil neki zanemarjen, razmajan Ford, z razbito karoserijo, in ropotal je kakor stara sardinska škatla. Kadar je zasopljen drvel čez Marszalkowsko, eno slavnih varšavskih ulic, so se skupine ljudi ustavljale in buljile vanj. Pri gorečih plamenicah so stale trojke: konji sef drgetali, da so kiaguljčki na njihovih vratovih neprestano zvončkljali, kočijaži so se pa v svojih debelih umazanih zimskih plaščih greli pri ognju... Na Pilsudskega trgu je še stala ruska katedrala s pozlačenimi stolpi, v hotelu »Bristolu« in »Evropi« je gorela komaj vsaka deseta žarnica. Takoj pri hotelu, v elegantni slaščičarni so se sleherno popoldne zbirale najbolj elegantne Varšavčanke. V krznenih plaščih, ki so predstavljala cela imetja, so hodile skozi vrata in izginjale v posameznih ložah. Neverjeten optimizem, vedrina in prisrčen nasmešek so vladali v tem mestu, ki se je komaj znašlo po žalostni dobi štiriletne vojne in ruskega obleganja. • O prostranosti Varšave sl bo vsaj približen pojem ustvaril samo tisti, ki bo prebral tele moje vrstice: Od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj je bil v Varšavi alkohol pre- povedan. Ljudje so iz ročke za črno kavo pili svojo višnjevko In votko, iz čajnih skodelic razredčen in oslajen alkohol, Imenovan »tokajec«. Bogatejši so delali izlete v okolico Varšave. Neke sobote so tudi mene povabili na takšen »izlet«. Pred prej omenjeno slaščičarno je stalo kakšne štiri, pet sani z vrečami za noge in v odeje zavitimi toplimi opekami na sedežih. Bilo je okrog štirih popoldne, ko je majhen sprevod krenil na pot Sani so drvele ie štiri ure, mi smo bili pa še zmerom — v Varšavi. Drveli smo skozi neskončno dolge ulice, po katerih so nas spremljale kakor prikazni razsvetljena okna majhnih hišic. Zvečer okrog osmih je naša skupina sani še zmerom drvela po Varšavi. Hiše so postajale redkejše; n« belih snežnih poljanah, ki so se na njih odbijali lunini žarki, smo videli ruševine podrtih tovarn. Krokarji so čepeli na golem drevju in samo brzojavni drogovi so nam kazali smer poti. Okrog devetih — morebiti je bilo OKVIRJI ■A SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. KLEIN LJUBLJANA. Wo/fova 4 Sc pozneje — smo se ustavili pred velikansko ruševina Od topovskih krogel aničeni dimnik Je štrlel v zimsko noč kakor zverlžen klicaj. Od nekdanjih vrat so bili samo še temelji. Neprestano je snežilo. Vsi smo odšli iz sani. Smehljali smo se, nihče pa ni ničesar vprašal. Eden izmed gospodov iz družbe Je vzel iz žepa majhno svetilko, in je po majavih stopnicah krenil v klet. Ml pa za njim. Potrkal je na neka široka vrata, ki so se čez nekaj trenutkov odprla. Neka stara babura se je zarežala nasproti, hoteč se prijazno nasmehniti s svojimi brezzobimi čeljustmi. Medtem ko se je suženjsko zahvaljevala za drobiž, ki so ji ga stisnili v pest, nas je vodila dalje. Sli smo skozi široko klet — morebiti je bila nekoč skladišče bombaža — potlej smo pa spet krenili v ozek hodnik. Tu smo že zaslišali oddaljene zvoke godbe. Spet je sledila prostorna dvorana brez oken, za njo pa majhno predsobje, kjer so že gorele električne luči, Tu smo oddali plašče in pred nami so odprli široka vratai znašli smo se v velikanski, vilinsko razsvetljeni dvorani. Stene so bile pokrite z rezljanimi hrastovimi ploščami, ob stenah so se vrstile lože, v enem kotu je Igrala godba, natakarji v frakih so pa na srebrnih pladnjih nosili dobro znane steklenice. V ložah so se hihitala krasna dekleta in žene v večernih toaletah. Nad našimi glavami so se vrtili nekaj metrov dolgi propelerji ventilatorja, v sredi dvorane so pa plesali pari. Člane naše družbe so pozdravljali znanci od vseh strani, prinašali so nam polne pladnje najrazličnejših jedi, pri vsaki mizi so nas sprejeli s konfetiji in serpentinami. V nekaj trenutkih smo se lahko prepričali, da tukaj alkohol ni prepovedan. ...In bili smo še zmerom v Varšavi... Z imenom Fugger so v Varšavi krstili velikansko pivnico; njeni podzemeljski prostori so večji od Markovega trga v Benetkah ali Trga Bloge v Parizu. Ustanovili so jo tisti Fuggerji, prvi kapitalistični velikaši v Srednji Evropi, ki so že pred nekaj stoletji izkoriščali srednjeevropske rudnike, kovali denar in trgovali po vsem svetu. Njihovi pozni potomci žive še danes in dele usodo zadnjega avstrijskega kanclerja. V tej pivnici je bilo več tokajca, kakor na Madžarskem in nihče se ni upal podvomiti, da je originalen. ...Ena steklenica francoskega »Mum-me« je stala »samo« 35 zlotov, steklenica tokajca iz preteklega stoletja je stala pa pri Fuggerju 700 zlotov. Tu sem nekoč pil steklenico tokajca z letnico trgatve: 1753. Odlični tujci za mizami so pa v jutrnjih urah, ne da bi trenili z očmi, plačevali težke tisočake. Poljska Je obstajala prav za prav iz treh dežel in sinove teh treh dežel so poučeni spoznali že v prvih petih SKODELICA jsSsg* R/PATSCfi/zsi fS 'PETSAblO i j> MURMANSK m 'v
    :n' kakor danes, ko se je ' R> nad Poljsko pridružila šo zraa-^'nc'- Torej — p0 a-' Sumner Welles je bil svoje Prest ,v?nJe 1’° Evropi začel v Rimu, največje evropske nevtral-pra rzave'. in ga bo tam tudi končal. pe):. za prav bi se bil že moral od-italu-,1, a .^c otlbod odložil,- ker je tudi s l^J, veleparnik Conic di Suvoia, Pnsue'-' st' bo vozil Rooseveltov od-rneci heCl odložil svoj odhod, je zveza lesom l,°!1.n<'rs^11'1 sestankom in Wel- iom očit na. Torej MA VAMŠAVO v«c‘aljevanje gl. str. 4. pod Crlo Ad 3: Mesec marec igra v Hitlerjevem življenju usodno vlogo. 7. marca 1936. je fuhrer zasedel. Porenje. 13. marca 1938. je zavzel Avstrijo. 15. marca 1939. je okupiral Češko. Letošnji marec, nismo slišali še o ničemer, konkretnem. To pa ne pomeni, da ne bi bilo nič na sporedu. A kar koli že je, biti mora nekaj velikega, mogočnega, nekaj, kar se bo dalo primerjati z marci 1936., ] 938. in 1939. Velika ofenziva? Velik mir? Nemčija je že nekajkrat jasno pokazala, da si želi mir; nemški mir 1 a vendar mir, t. j. na- sprotje od vojne. Ker je pa vojno začela Nemčija (z napadom na Polj-skol, bi z veliko verjetnostjo lahko sklepali, da je bil — na Ribben- tropovo zatrjevanje — trdno prepričan, da zahodni velesili ne pojdeta v vojno in da se bo stvar končala s >ko2cii;;ko ekspedicijo.! na Poljsko, potem bo pa spet »mir«; drugače po vsej verjetnosti Nemci tudi Poljske ne bi bili napadli. Ce to modrovanje drži, ho tudi držalo — kar vsa znamenja pričajo — da si Nemčija zelo prizadeva, da bi prišlo spet do miru. Vsili se nam vprašanje; Zakaj? Nemčija bi rada zdrobila Anglijo in Francijo in prevzela njuno imperijsko dediščino. Ali misli, da bo to laže dosegla v miru kakor z vojno? Ali se pa še ne čuti dovolj močne za takšno gigaiitsko nalogo? Mnogo tehtnih okoliščin govori za to, da se je sedanja vojna za Nemčijo prezgodaj začela. Ne sicer da Nemčija ne bi bila materialno dovolj pripravljena za konflikt; le sovražnik še ni bil moralno dovolj na tleh, da bi bil riziko za Nemčijo tveganja vreden, Marčni in septembrski uspehi zadnjih let so sovražnika tako demoralizirali, da se še do danes ni opomogel. Če bi se bila še poljska zadeva likvidirala, kakor je Ribbentrop ftihrerju zatrjeval, da se bo, namreč brez angleške (in seveda tudi francoske) vojne napovedi, bi bili Angleži in Francozi brez enega samega strela izgubili novo evropsko vojno in z njo svoj imperij. Račun je bil genialen, vendar, kakor kaže, se ni izšel; Ribbentropova prerokba se ni izpolnila. Angleži in Francozi so si bili namreč svojo moralo vendarle nekoliko popravili; čeprav še zdaleč ne na nivo leta 1914. Za to že skrbe Bon-neti in Deati na Francoskem, pa razni siri jn lordi na Angleškem. A če se je zadnje mesece položaj kaj izboljšal, ga je pravkaršnja finska katastrofa temeljito spet zavozila, nikakor ne brez Chamberlainove krivde. V obeh zahodnih demokracijah je zavladala depresija. Prav to je “: pričakoval po končani finsko-ruski vojni. In ker je nemški fuhrer zelo intuitiven, je pri priči vedel, da je treba priložnost korenito, izrabiti. Zdaj ali nikoli! Tako bo Welles dobil od nemškega zagotovilo za Roosevelta, da je pripravljen skleniti mir, če se ne bo svet vtikal v njegov lcbensraum. Tudi ako bodo zavezniki njegovo ponudbo odklonili, si misli ljudje na Angleškem in Francoskem bodo le govorili o njej; tu pa tam bo pognal defetizem, drugo bo pa opravila »peta kolona«, t. j. tisti Angleži in Francozi, ki na tihem še zmerom simpatizirajo z Nemci — in namen bo dosežen. Ofenziva na zahodni fronti? Cemu neki! Dokler niso izčrpane vse možnosti živčne vojne, ni niti misliti nanjo. Takšen se nam zdi, je bil Hitlerjev glavni cilj, ko se je sestal z Mussolinijem; postranskih je kajpak utegnilo biti več. Duce si nedvomno želi miru, zato ie tudi rad ustregel Hitlerjevi želji (da je Hitler prosil za sestanek, ne Mussolini, dokazuje že okoliščina, da se je vršil na i t a 1 i -j a n s k i h tleh). Kot realen nolitik se je sestanka tem rajši udeležil, ker so bili zavezniki pravkar doživeli občuten poraz (Finska!); cena Italije je namreč s tem pri Angležih in Francozih le še poskočila. Kakšen je bil učinek brennerskega sestanka na London in Pariz? Angleški in francoski tisk zatrjujeta, da ne more biti o miru niti govora, dokler Nemčija ne popravi krivic, ki jih je storila malim narodom Celo Times tako piše. Toda pisanje časopisov so prazne besede; važno je, kaj mislita londonska in pariška vlada. Ta trenutek ne poznamo še nobenih avtentičnih izjav. Vemo samo to, da je Daladierjcvo (!) stališče zaradi Finske omajano; D a 1 a d i e r j e v o , da, ne Chamberlainovo. Da ga pod-pro, mu mislijo dodeliti Lavala,- tako vsaj beremo, vendar zapišemo to le s pridržki. Zakaj po sodbi francoskih patriotov je Laval polog Bonneta, Caillauxa in Marcela Deata poslednji, ki bi ga Francija danes brez nesreče prenesla na odločujočem mestu. Kako težko stališče imata z Mo-nakovčani še danes Churchill in Daladier, menda najbolje sluti Roosevelt; drugače ne bi bil že to soboto tako odločno izpregovoril, ampak bi bil rajši počakal, da se vrne Suniner VVelles na osebni referat. Observer liiBllifti p \ V '1 !"•< t M uicanfsrUnIe»renh,i?lr!< < " <>•' »vetu (85.000 ton), je te dni kljub nemškim minam in podmor- ." ? srečno Preplul ocean in se zasidral v newyorškl luki. Angleški časapis Unmasked News ie zaoisal da niti za ta edini angleški uspeh zadnjega č asa ni zasiužen g. Chamberlain, češ da stvaTpai ne spadavnS res«! Macha pri Hitlerju Za obletnico okupacije Češke je ptedsednik dr. Hacha poslal Hitlerju brzojavne čestitke. Med drugim je brzojavil: »Pred letom dni sem videl, da je vaša ekscelenca pokazala kar naj popolnejše razumevanje za težke preizkušnje češkega naroda s tem, da ga je vzela pod varstvo rajha. To je češkemu narodu prineslo velike ugodnosti. Predvsem ga je obvarovalo grozot vojne, čeprav se seveda v okviru velikega nemškega rajha udeležuje sedanje vojne.« Ati ste fcati... ...da je neki ugleden ameriški politik takole označil stališče Združenih držav do evropske vojne: »Mi Američani radi rečemo: Vrag vzemi Evropo! — potlej se pa na tihem vprašamo: Kaj bo pa z nami, če se je ta Antikrist res polasti?« ...da govore v londonskih političnih krogih, da bo Chamberlain v kratkem odstopil in da bo lord Halifax sestavil vlado vseh strank; vodstvo nad vsemi vojnimi zadevami bi prevzel Churchill, zunanjega ministra bi pa dali laburisti? izgovarja se pa, da so mu bili Japonci obljubili boljše pogoje? ...da je general Franco ukazal in odredil, da se ima na Španskem razviti mogočna avtomobilska industrija? Po zagrebški Novi Riječi ...da so Madžari na ostro angleško reakcijo proti Czakyjevemu govoru (gl. prejšnjo številko D. /.) krotko odgovorili, da Czaky ni mislil na historično Češko (t. j. brez Slovaške in Podkarpatske Rusije), ampak samo na versajsko Češkoslovaško; in da je vrhu tega gospod grof (po peštan-skem zatrjevanju) govoril brez prave priprave, in da je zato razumljivo, čo se je slabo izrazil? ...da je liberalni Manchester Guardian te dni napisal, da zavezniki tudi brez Chamberlaina lahko zmagajo, in da je takšno pisanje spričo politične obzirnosti angleškega tiska velezna-čilno za veter, ki začenja pihati na Angleškem po finski tragediji? ...da se je češkoslovaški poslanik v Moskvi dr. Fierlinger spet vrnil na svoje mesto in da iz tega sklepajo, da Rusija ne misli iti čez drn in strn z Nemčijo? ...da se zdaj začenja celo sir John Simon, od nekdaj velik piijatelj nemške orientacije, približevati Churchillu, da pa Chamberlainov svetovalec in glavni zagovornik monakov-ske politike sir Horace Wilson še zmerom vztraja pri starem; da zato ni pričakovati konca britanskega cincanja vse dotlej, dokler se ne umakne sir Wilson ali Chamberlain ali pa oba? Finske izgube Finska je z moskovskim mirom izgubila okoli 35.000 km2 ozemlja, t, j. ca. 9% svojega celotnega ozemlja (338.000 km2). Prebivalstva ni izgubila tako rekoč nič, ker se je ali se še bo razen l“/o vse ljudstvo v Rusiji prepuščenih krajih (okoli 600.000 duš) preselilo na Finsko. Paris-soir je izračunal, da je Finska izgubila: 1. več ko petino svojega naravnega bogastva; 2. več ko šestino obljudenega ozemlja; 3. šestino svojega prebivalstva (?); 4. vse svoje strateške postojanke; 5. svobodno razpolaganje z lastnimi pristanišči. Kljub iernu mislimo, da smo dolžni napisati resnici na čast: med vsemi državami, ki so v zadnjih letih okusile gorje premagancev — Mandžurija, Abesinija, Avstrija, Češkoslovaška, Albanija in Poljska — je Finska deležna zdaleč najboljše usode: rešila si je vsaj samostojnost. Rooseveltovi mirovni pogoji V soboto je predsednik USA Roosevelt govoril po radiu. Rekel je med drugim: Svet potrebuje pravi mir, takšnega, da bodo vsi mali narodi varni in njihove meje nedotakljive, in da bo zajamčena njihova duhovna in verska svoboda. Trajen rhir ni mogoč na, podlagi zatiranja, nasilstva in lakote J Miru ne more ifttvarili vojaška sila še manj ga pa more ohraniti. Prav mir hi možen, če morajo mali narod neprestano živeti v strahu pred svojimi mogočnimi sosedi. Amerika bo zmerom branila in se borila za osnovna načela bratstva, pravičnosti, dobrote in vere, dokler ne bodo ta načela triumfirala po vsem svetu, ...da so na berlinskem vseučilišču ustanovili stolico za proučevanje sovjetske Rusije? ...da senegalski črnec Galanda Džuif, član francoskega parlamenta, takole dela pri svojih rojakih propagando za vpis v kolonijsko vojsko: »Nemčija je leopard, mi črnci smo opice, a Francija je visoko drevo baobab, kamor opice splezajo, kadar jih leopard zalezuje; zato moramo braniti to drevo, ker nas bo drugače leopard požrl?« ...da je vsa ameriška država New-york 7. marca proslavila 90ietnico Masarykovega rojstva in da je ta dan oxfordsko vseučilišče na Angleškem, eno izmed najstarejših in najsiovi-tejših na svetu, izvolilo prezidenta dr. Beneša za častnega doktorja? ...da je ob prihodu Rooseveltovega odposlanca Sumnerja Wellesa v Pariz zapisal francoski list Victoire, da v Veliki Britaniji in na Francoskem ni človeka, ki ne bi rajši videl, da mu odsekajo obe roki, kakor da bi podpisal mir z današnjo Nemčijo? ...da sta se dva člana Vangčingveje-ve lutkovne vlade izneverila svojemu šefu in zbežala k Čangkajšku ter prinesla s seboj fotografije lajne pogodbe, s katero je Vangčingvej izročil Kitajsko na milost in nemilost Japoncem; in da je Vangčingvej priznal, da je sklenil takšno pogodbo, Oežela štork&lj Napisal H. Peslalozzi Popotnik je zašel v dal/no dolino, kjer ni slišal drugega glasu kakor žabje regljanje; dalje ni mogel, ker je bilo samo močvirje. Toda preden se je obrnil, je še vprašal neko žabo, zakaj pri njih vse reglja. Zaba je odgovorila: •»Na&a srečna dežela je do najznd-njega kotička organizirana za našo kraljico.< »A kdo je vaša kraljica?« je vprašal popotnik. Žaba je odgovorila: »Štorklja.« Heinrich PESTALOZZI (1746 1827) Je bil znamenit švicarski kolnik In pcddgotf StAVIJA« jugoslovanska zavarovalna banka V LJUBLJANI, Gajeva 2 t«i. 21-75, 2i-76,21-77 ZAVAROVANJA : Požar, vlom, nezgode, zakonita odgovornost, razna avtomobilska zavarovanja, razne kombinacije življenjskih zavarovanj itd. prevzema po ugodnih pogojih. Kie ie kai: »Vse dotlej, dokler bo Pravica teptana...« (s slikami) str. 13 Mož, ki mu vsa Francija zaupa: Oamelin str. 10 Spomini na Varšavo str. 2, 4 Politični pregled str. 3 Preisscva, Nesmrten. Slova- ška povest str. 11,12 Za naše pridne gospodinje (s slikami) str. 16, 17 Novi načrti za staro pohištvo (s slikami) str. 11 Ilustrirani humor str. 5 Humor in anekdote str. 18 Zgodbe in sličice z vsega sveta i vlak ustavil, je bilo že prepozno. Lokomotiva je kar poskočila na kup skalovja, ki ga je za kakšnih ‘200 kubičnih metrov. Prva osebna vagona sta treščila po bregu v Kolpo. Prometni uradnik Ciril Adam iz Novega mesta, ki se je vozil v vlaku, j<> skočil skozi okno in še o pravem času opozoril strojevodjo, kurjača in vlakovodjo, naj skočijo z lokomotive. Lokomotiva se je namreč sumljivo nagibala in takoj nato tudi treščila na oba železniška voza v Kolpi. Tako je bila nesreča še večja. Na progi sta ostala dva osebna vagona in sedem Renomirana zavarovalnica išče agilne zastopnike za Ljubljano in ostale kraje dravske banovine Ponudbe pod „Sigurna eksistenca na upravo lisfa Na zahodni fronti »Hvala Bogu, naposled sem le našel neko luknjo, kjer imam mir.« (Guerin Mescinno, Milano) Izkopali bodo telesne ostanke zaslužnih mož na starem mariborskem mestnem pokopališču in jih pokopali v skupni grobnici na Pobrežju. Izkopavanje se bo začelo na koncu aprila ali v začetku maja. Izkopali bodo tudi telesne ostanke prvega slovenskega novinarja A. Tomšiča. Varietejski in cirkuški umetniki so zborovali prejšnji teden v Beogradu. Organizacija je lani dosegla, da so nastavili kar največ domačih igralcev in je tako dobilo delo okrog 400 umetnikov. Na skupščini so izvolili za svojega častnega predsednika Boža Nikoliča, predsednika centralne uprave Združenja gledaliških igralcev. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Radio Liublgana od 21.111. Jo 27. lil. 1940. ČETRTEK 21. MARCA 7.(10: Jutranji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročita, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 11.00: Poročila 18.00: Plošče 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Koncert religiozne glasbe 21.30: Plo- šče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Koncert na lutnji. Konec ob 23. uri. PETEK 22. MARCA: 12.00: Plošče 12.30: Poročila 13.00: Napovedi 13.02: Rad. orkester 14.00: Poročila 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Faure: Balada, za klavir in orkester 20.00: Postne pesmi 20.30: Ljubljanski godalni kvartet 21.15: Plošče 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.15. SOBOTA 23. MARCA: 12.00: Plošče 12.30: Poročila 13.00: Napovedi 13.02: Rad. orkester 14.00: Poročila 17.00: Prenos vstajenja iz cerkve sv. Petra v Ljubljani 18.15: Plošče 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Orgelski koncert 20.00: Zunanje-poli tični pregled (g. Fr. Terseglav) 20.30: Velikonočne pesmi poje Šentpeterski cerkveni zbor 21.15: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. NEDELJA 24. MARCA: 8.00: Plošče 8.45: Verski govor 9.00: Napovedi 9.03: Plošče 9.20: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve 10.20: Plošče 11.00: Tamburaški orkester 11.45: Koncert opernega baritonista Borisa Popova 12.30: Plošče 13.00: Napovedi 13.02: Velikonočni koncert 17.00: Plošče 17.30: Koncert pevskega zbora "Gosposvetski zvon 18.15: Radijski orkester 19.00: Napovedi 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Plošče 20.30: Koncert vojaške godbe 40. p. p. Triglavskega 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Oddaja za izseljence. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 25. MARCA: 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Pre nos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve 9.45: Verski govor 10.00: Radijski orkester 11.20: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Koncert narodne pesmi 14.00: Otroška ura 17.00: Zakaj nazaduje preskrba mest z domačo klavno živino 17.30: Kmečki trio in Jožek in Ježek 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Pomladni večer 22.110: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. TOREK 2.20:j Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Gospo-, darska poročila in nasveti 20.00: Večer lahke glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Pesmi, šlagerji in kupleti. Konec ob 23. uri. SREDA 27. MARCA: 7.00: Jutranji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošči 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Šramel -Štirje fantje« 14.00: Poročila 18.00: Mladinska ura 18.40 Nove taksne določbe 19.00: Napovedi J poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objavi 19.50: Kaj se pretaka v rastlini 20.00:j Koncert pevskega zbora »Sava« 20.45: Plošče 21.15: Pevski koncert g. Jožeta Gostiča 22.00: Napovedi, poročila 22.!5:' Citraški trio ~ Vesnar. Konec ob 23. uri.1 Osebne vesti Poročili so se: V Ljubljani: g. Franc Fajdiga, sin tovarnarja iz Sodražice, in gdč. Ražca Kastelčeva, učiteljica v Sodražici; g. Mladen Kozina in gdč. Silva Bergantova. V Beogradu: g. Milan Grobovšek, želez, urad., in gdč. Zora Mezetova; g. Emil Cof, geodetski kapetan, in gdč. Džurdženka Kolarjeva. V R a j -henburgu: g. Miro T. Mihelič, por. bojnega broda iz Šibenika, in gdč. Vlasta Hamrlova. Vsem novoporočen-cem želimo veliko sreče in zadovoljstva! Umrli so: V Ljubljani: Rihard Debelak, višji davčni upravitelj v pok.; OOletna Marija Kilarjeva; Frančiška Kurentova; C41etna Marija Teršanova; 291etni Karl Kieslich, prof. V Trbovljah: Franc Grebenc star., gost. Na Jesenicah: 781etna Milica Ta ličarjeva. V Mariboru: 851etna Helena Kubištova, vdova po kapelniku in skladatelju; Gabrijel Majcen, prof. v pok.; 601etni Franc Jereš, knjigovodja; 721etni Simon Gajšek, vlakovodja v pok.; Neža Jezernikova; Ana Serajni-Itova. V M e k i n j a h : 381etni Jakob Iskra. Pri Sv. Jed er ti pri Laškem: SOletna Marija Kurnikova, pos. V Vel e n j u : 781etna Marjja Demšičeva, vdova Tischlerjeva; 811et-na Terezija Ježoviiikova. Na Ptujski gori: Janko Peče. V S p. H u -dinji: 701etni Franc Polajnar, preddelavec v VVestnovi tovarni. V Celju: SHletni Martin Novak; 671etni Jožef Filipčič, gost. in pos.; 451etna Marija Plahutova; 42letna Marija Bolnikova; Angela Pantnerjeva; Franc Baloh; TOletna Julijana Grešnikova, zas. V Domžalah: SOlelni Andrej Povšič. V Laškem: /Kletna Ivana Zorkova. Na Trati: (jOletni Anton Štrukelj, pos. in gost. Na Lukovici: Kati Hrastova. V Tomače- vem: Marija Dovčeva. V Solčavi: Matevž Podbrežnik, pos. V R e t j a h : Jožef Frajle, pos. Pri Sv. Pet ril p r i M a ribo r u : 881etna Marija Cviklova, pos. V R a d e č a h p r i Zida n e m mostu: Anton Poljane, pos. valjčnega mlina. V Oplotnici: 841etni Franc Pozne, velepos. in pek. V Marti n j u v Pre k m u r -ju : GSletni Jurij Kozar..Naše iskreno sožalje! Nadaljevanje z 2. strani sekundah. Moj prijatelj Henryk Droz-dowski iz trgovinskega ministrstva nii je nekoč dejal: »Uradnik, ki že zjutraj ob osmih sedi za svojo pisalno mizo in zahteva strogo disciplino med svojimi podrejenimi, je prav zanesljivo doma iz Poznanja. Tisti, ki piide v urad ob devetih, ki redno opravlja svoje delo, piše na papir z natanko določenimi rubrikami, se je prav zanesljivo rodil v avstrijski Galiciji. Naposled pa uradnik, ki pride šele opoldne v urad z vsemi sledovi prečute vesele noči na obrazu, ki po vrsti pozdravi vse svoje tovariše v sosednjih sobah, da jim naznani svoj prihod: ta je prav zanesljivo zagledal luč sveta v Ruski Poljski... Natanko ob dvanajstih so v vseh varšavskih javnih uradih uradnikom serviiali čaj. Kipeč, topel čaj, toda brez sladkorja. Večina ga je pila tako, da so med zobe stisnili košček sladke rja in skozenj srkali vročo pijačo. Po dvanajsti uri so se uradi izpraznili. Vsak je odšel v kakšen bližnji lokal na kozarček vodke in zalogaj prigrizka, znamenite poljske medjedi. V tem pogledu so varšavski hoteli razpolagali i. bogatejšo izbiro kakor hotel »Negresco« v Nici. V nepregledni raznovrstnosti so se vrstile delikatese na ver metrov dolgih mizah v varšavskih restavracijah. Medtem ko francoska medjed (hors d' oeuvre) v glavnem obstaja iz solate —- francoska kuhinja vsako delikateso spremeni v solato — se utegne tujec v varšavskih restavracijah čudili kraljestvu varšavskih prigrizkov: naj razno vrstnej Šim čudesom iz kavijarja, na poseben način konzerviranim baltiškim ribam, vsem mogočim jedem iz zelja, v masleno testo zavitim kuharskim simfonijam, pravim miniaturnim umetninam iz mesa. Varšavi je pred vsem manjkalo dveh stvari: Ni imela sadja. Češnje so prispele z juga zavite v vato. Dinje so bile poslastica, ki so si jo mogli privoščiti le kar največji bogataši. Breskev je stala več kakor kosilo s šestimi jedmi. Grozdje so pa gledali v izložbah delikatesnih trgovin na Mazowjeczki kakor v velemestih deželani gledajo kakor lešnike debele briljante v iz ložbah draguljarjev. Razen tega: Varšava ni imela niti ene vrtne restavracije. Samo na te rasi neke šestnadstropne hiše so uredili restavracijo, kjer so v pičlih tednih varšavskega poletja servirali pod milim nebom. ...Če je prišla trojica v restavracijo, natakar ni nikoli sestavljal posameznih računov. Tega je bil navajen še iz starih časov: če trije pijejo za isto mizo, ima eden od njih zanesljivo vzrok, da plača tudi za ostala dva... * Verska pripadnost je v Varšavi in na Poljskem hkrati pomenila narodno pripadnost. Bili katoličan, je pomeni- lo biti Poljak, protestanti so bili brez razlike Nemci, pravoslavni pa Rusi. Legendarno poljsko nasprotje do Semitov je bila zmerom njih posebnost. Vendar ni bilo, razen v Galiciji, preveč očitno, Poljaki in Židje so živeli mirno drug poleg drugega in so se dopolnjevali v trgovskem življenju. Poljskega poljedelstva si niti misliti niste mogli brez Zidov, družabno pa Poljak ni imel nikakršnega stika z Zidi, prav tako ne kakor z Nemci ali Rusi. Nezaslišano je bilo na primer v Varšavi, da bi Poljak svojega židovskega poslovnega prijatelja, ki je z njim od jutra do večera sedel v istem uradu, povabil v svoje stanovanje ali sedel z njim za isto mizo v kavarni... Vsaka stroka poljedelskega, kulturnega, znanstvenega in umetniškega življenja se je delila v poljske in židovske organizacije in zveze. Posebne organizacije so imeli poljski in židovski kolporterji, čevljarji, zdravniki, glasbeniki. V preteklih dvajsetih letih se je zgodilo samo enkrat, da so — ob prihodu francoskih zdravnikov v Varšavo — poljski in židovski zdravniki priredili kongresne svečanosti skupaj. To mejo, močnejšo od kitajskega zidu, so v zadnjem času nekateri ho I teli prebiti. Ponekod so tudi uspeli. Nekateri Židje so dosegli visoke položaje, celo državno tajništvo. Vendar so Poljaki, ki se trdovratno drže svojih tradicij, in rabini, ki ljubosumno varujejo nedotakljivost svojih pidovskih okrajev, zmerom preprečili sle- herni večji poskus tesnejšega sodelovanja. Če so kje v Varšavi ali Lodžu odprli novo kavarno, in če je lastnik povabil k otvoritvi Poljake in Zide, so prvi dan Poljaki sedli za svoje mize, Židje pa za svoje-, znanci so se med seboj prijazno pozdravili. Ze drugi dan so pa prišli v kavarno ali samo Poljaki ali pa samo Židje. V zadnjih dvajsetih letih je Varšava doživela neverjeten razmah. Najprej so podrli najponosnejšo zgradbo poljskega glavnega mesta, rusko katedralo. Tako je nastat med Krakovvszko in osem kilometrov dolgo Marszalkowsko prekrasen trg. Na eni strani trga je stal moderen hotel »Europe«. Na Mazowiczki so se vrstile trgovine, kakršne vidite samo še v Parizu. V varšavskem gledališču je nastopal najznamenitejši balet na svetu. V velikanskih časopisnih palačah so tiskali najmodernejše časopise. Poljsko javno mnenje v tujini je zmerom zastopal krakovski »Ilustro-vany Kurjer Codzienny«, vendar so imeli tudi varšavski listi v vsaki metropoli svoja uredništva. Varšava je bila najhvaležnejši trg za francoski parfum, angleške tkanine, južnoafriške diamante in nizozemske tulipane. Morebiti v nobenem drugem velemestu ni živelo toliko bogatašev kakor v Varšavi. Čez varšavske kvartaške mizice so romale neznanske vsote denarja. Največje avtomobilske tovarne na svetu so izdelovale samo za Poljsko posebno razkošne avtomobile. Medtem ko bi utegnili v drugih mestih na prste prešteti ženske s plaščem dragocenega činčiljega krzna, bi jih utegnili v omenjeni slaščičarni v Varšavi videti deset hkrati. Na ušesih in prstih varšavskih lepotic so se pa lesketali dragulji, ki bi z njimi lahko poplačali državne dolgove manjših držav. ...In komaj poznam kakšno -poljsko diužino, katere predniki ne bi bili potomci kakšnega poljskega kralja... Tudi Poljaki kakor Rusi imenujejo cigarete papirose, samo da je poljska cigareta posebno tanka, tako da pride na prazen ovojček šestih, sedmih centimetrov, cigareta z dvema centimetroma tobaka... Trikrat jo potegnete in že je ni... V eni škatli je sto »papirosov« in sleherni odličen Poljak je vsako jutro odprl novo škatlo. Papir poljskih cigaret ni bil nikoli bel, temveč zelen, sinji, rumen a'* slonovinastorumen. Pisan, kakor je bilo pisano življenje Varšave... Poljska gostoljubnost je nepopisna. Nikjer v življenju nisem doživel takšnih banketov kakor v Varšavi. Otožne in žalostne so bile njihove pesmi, čeprav jim manjka ruska romantika, ki smo jo spoznali od kape' balalajk nekdanjih carskih častnikov. To so pesmi, ki jih v tuiini nikoli ne izvajajo, čeprav so Poljaki na gtasu pogostnih popotnikov in dobrih gostov. To je bila Vaišava pred septembrom leta 1939... Job Paal (7 dana, Zagreb) Učbenik življenia Nekaj odlomkov iz knjige ,,Učbenik življenja" gospoda Martina Kojca Svetovna vojna brez bojevanja G. Martin Kojc, ki se te dni mudi v hotelti ,Metropol' v Ljubljani, je bil tako prijazen in nam je dovolil, da v našem listu natisnemo nekaj odlomkov iz njegove knjige »Učbenik življenja«. Človeška misel je sila, lako realna kakor motor s sto in sto konjskimi silami. Misel, dvom iilozofa, klic filantropa, rezomna, ki rije v glavi agitatorja, ta nevidna stvar, ki se pri ujem izraža in kaže kvečjemu v jeznem grbančenju čela, ta misel je podrla bastilje, prevrnila prestole, zapodila armade v beg, peljala kralje na morišče. To misel, ki jo je proglasil gro-borobati materializem pred leti za iz-gnojek možganov, kakor izločajo ledvice urin, danes višje vrednotimo, ker vemo, da suvereno obvladuje materijo, določa vso našo usodo in more našo telo, ta kompleks milijonov celic, graditi in podirati. Saj vidimo, da žalostne misli: čemernost, melanholija, obup, depresija, gnus pred svetom, misontropija itd. človeka tudi telesno mučijo, mu šibijo kolena pri hoji, mu režejo brazde v čelo. slabijo prebavo, jemljejo telesno energijo in hromijo njegovo delavnost Saj vidimo, da je bolnik, ki toži nad svojim trpljenjem, in leže plašno v posteljo, vsak dan bolj bolan. Sila misli lahko zdravi ali ubija. Zacelila je že rane. ki jih ni mogel ozdraviti noben balzam. Misel je bila zdravilo. Tudi dovzetnost za okuženje sloni le na duševnem stanju; z vso varnostjo lahko živimo med bolniki, ki imajo nalezljive bolezni, če so teli bolezni ne bojimo in jih preziramo. Napoleon je obiskoval za kugo bolne, tudi če so se zdravniki bali iti k njim, in je brez strahu položil roko na marsikaterega bolnika. »Kdor se »Oče, alt ne bi bilo najbolje, da bi kar urednikom časopisov prepustili vodstvo vojne?« (Puncb, London) Dvojčka izdalo zanimiv pregled dosedanjih re- V Sarajevu je Gradjanski pokazal zultatov na veliki letalnici. Ta pregled pravi vzorni nogomet, ki mu Sašk ni nam pokaže, da je veličastna naprava bil kos. Izid 5 :0 dovolj jasno kaže ki na svetu nima para, v resnici moj- veliko premoč Zagrebčanov, ki so do-strovina. Od leta 1934. pa do letos slej iz 15 t kem nabrali kar 29 točk nam je prinesla 231 poletov z več ko in razmerje golov 77 :5. 80 m, padcev je bilo pa samo 15. Da- V Zagrebu sta bili dve tekmi. Obe ljava med 90 in 95 m je bila dose- sta domačim prinesli uspeh, Hašk jc žena 38krat, med 95 in 100 m je bilo premagal varaždinsko Slavijo za-doslcj 28 poletov, nad 100 m pa 9, služeno s 3 ' 1 Concordia in Hajduk le-ti vsi brez padca. Najdaljši skok — sta pokazali prav dober šport, ki je obenem svetovni rekord — je dosegel navdušil gledalce. Zmaga je pripadla 1. 1938. Josip Bradi s 107 m, od Jugo- srečnejši Concnrdiji z 2 : 1, vendar iz-slovanov pa ima rekord Albin Novšak id ni krivičen. V Splitu je domači z 89'5 m. Letos so merili tudi skaka- Split po točkah dohitel osješko Siličevo hitrost v zraku med poletom in vijo. Zmagal jc z 2:0, vendar si ni so ugotovili 96'8 km na uro. mogel popraviti svojega položaja na lestvici. V srbski ligi se Jc BSK otresel najresnejšega tekmeca. Pa ne po lastni zaslugi, ampak mu je pomagal nekdo drugi. BSK je bil samo »tretji, ki ma dobiček«. V Beogradu so te srečah vsi štirje domači ligaši. Najprej je BSK premagal žilavega Baska s Prejšnjo nedeljo so se po vsej državi 4:1, Zmaga je bila težka, kajti do nadaljevale ligaške tekme. V za- odmora sta si bila nasprotnika enako-grebški skupini kaže vse na prepriče- vredna. V drugi tekmi se je zgodila valno končno zmago Gradjanskega. »usluga«. Jedinstvo je zasluženo pre-Ljubljana je padla na poslednjo magalo Jugoslavijo 2:1 in men-mesto. Izgubila je po vrsti že četrto da s tem zagotovilo BSKu — naslov tekmo. Tokrat je igrala v Subotici prvaka, nasproti Bački. Poročila pravijo, da je V Borovu je sarajevska Slavija do-ljubljansko moštvo igralo prav dobro, sti nepričakovano premagala B a t o z a je zaradi slabe taktike moralo do- razliko dveh golov. Ostali tekmi sta mačim prepustiti obe točki. Bačka je se končali po pričakovanju z zmaga-zmagala 3:1 — dovolj, da je na ma domačih. Zemun je zmagal nad lestvici zamenjala s svojim nasprotni- skopljanskim Gradjanskim 3:0, kom mesto. Vojvodina pa nad 2 a k o m 2:0. »Poglej, kako sta tale dva starca podobna drug drugemu!« »Morebiti sta pa dvojčka?...« »Beži, beži, v teh letih!...« (Marlanne, Pariz) Brez spremembe Po trudapolnem delu — za bava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«! T »Imel sem srečo, da so mojega slugo obsodili z menoj vred.« (Marianov, Pariz) Continental Novinci »Zakaj nam pa nikoli ne zaigraš kakšnega tanga?« Na ugodne mesečne obroke! IVAN LEGAT Litibliana Maribor Prešernova 44 Vetrinjske 30 Tel. Int.. 26*36 '«»• 24*34 Srečke državne razredne loterije žrebanje t. razreda 12. aprila t- I. ima v. raznovrstnimi številkami na razpolago JUGOSIAVENSKA BANKA D. O., podružnica LJUBLJANA, Ga:eva ul.3pole£ Nebotičnika 21. III. 1940. ozdravljeni veti jesen Pariz, marca. Nižinskij je plesni umetnik, ki je pred svetovno vojno zbujal s svojo umetnostjo pozornost vse Evrope. Bil je edini plesalec ki je znal izvesti znameniti plesni »skok«, ne da bi upognil kolena. Kakor ptica je splaval z iztegnjenimi rokami in nogami v zrak in tako vztrajal nekaj trenutkov. Doslej se ta »skok« ni posrečil še nobenemu drugemu plesalcu na svetu. Zdaj poročajo iz Švice, da namerava Nižinskij, .plesalec, ki je premagal zakon težnosti1, odpotovati v Ameriko. Kakšna je usoda moža, ki so ga oboževali kakor boga, ki se mu je pa na višku njegove slave omračil um? Nižinskij je sin nekega ruskega akrobata. Ze v rani mladosti se je pokazalo, da je rojen za ples. S tremi leti je mali Vaclav že prvič plesal na gledaliških deskah. Kazal je čedalje večje veselje in nadarjenost za ples, zato so ga njegovi starši poslali v petrograj-sko baletno šolo. Tam ga je odkril Dijagilev, organizator svetovne turneje ruskega baleta. Presenetil ga je genij mladega plesalca, ki se je izražal v vseh njegovih gibih. Predlagal mu je, naj potuje z njim v Pariz. Mladi mož je pristal. Njegov uspeh V francoski prestolnici je bil nezaslišan. Lep kakor bog, lahek kakor ptič si je moral osvojiti srca Parižanov. To je bilo spomladi leta 1909. Gornja slika nam kaže znamenito katedralo v Rcimsu. ki so jo Nemci v svetovni vojni zelo poškodovali, lr.incozi so jo komaj pozidali, že so se zapletli v novo vojno. Zdaj so slovito katedralo temeljito zavarovali z vrečami peska pred morebitnimi letalskimi napadi. Leta 1913., prav pred odhodom v Ameriko, se je Nižinskij poročil z Ro-molo Markiesovo, hčerjo neke slavne madžarske igralke. Leto dni pozneje sta mlada zakonca dobila hčerko Kiro. Bila sta nad vse srečna. mirili; to je bilo tedaj, ko se je v St. Moritzu sprehajal z velikim bakrenim križem na prsih. Ko ga je njegova žena vprašala, zakaj nosi križ, ji je odgovoril, da je to simbol njegove usode. Kriza je prešla, a Nižinskij se je čedalje bolj pogrezal v svoje čudaštvo. Vojna in ruska revolucija sta že tako in tako slabotnega Nižinskega zelo prizadeli. Leta 1918. je v Ameriki med neko predstavo, ki je vse gledalce strahotno pretresla, na lepem izgubil oblast nad samim seboj. Dvignil se je na odru, sedel, padel in se globoko zamislil. Gledalci in orkester so ostrmeli. Potlej je slavni Rus na lepem planil pokonci in zakričal: »Zaplesal vam bom .Vojno1!« In Nižinskij je plesal. Improviziral je ples kakor v halucinaciji, presunljiv ples norca, da je vsa dvorana kar otrpnila od strahu. Nižinskij je splaval v zrak, kakor da ne bi bil bitje iz mesa in krvi. Iznenada je pa treščil na tla. Bog plesa v njem je umrl. V švicarskem zdravilišču Keuriingnu je Nižinskij ob strani svoje žene, sestre in hčere životaril več let. Pred dobrim letom dni je pa spet zasijal žarek upanja v življenje gosj* Nižinske: zgodil se je čudež. Nekega julijskega dne je namreč mojstra obiskal znameniti rusko-pariški plesalec Sergij Lifar. Odločil se je, da bo skušal v svojem velikem rojaku oživiti ugasli spomin, tako da bo zaplesal pred njim. Izbral je prav enega izmed plesov, ki je z njimi Nižinskij posebno zaslovel. Nižinskij je nekaj časa Lifarja gledal, potlej so pa začele njegove roke na lepem trepetati, njegove oči so se orosile. Hotel je izpregovoriti. »Pleši! Saj znaš plesati!« mu je zaklical Lifar. »Skočiti znam,« mu je odgovoril Nižinskij. »Nihče drug ne zna skočiti, poglej!« In na lepem je Nižinskij skočil, ne, splaval v zrak. Spet je znal ponoviti čarobni skok, tisti čudoviti skok, ne da bi skrčil kolena; skok, ki se ni jjosre-čil še nobenemu drugemu plesalcu na svetu razen njemu. Zdelo se je, da se je Začel Nižinskij od tistega dne počasi duševno prebujati. Vse pogosteje so opažali, da se mu vrača razum. Zdravniki so izjavili, da ne bo mogel več plesati, lahko bo pa zapustil zdravilišče in normalno živel. so njegovi prijatelji izposlovali Združenih držav, da sme plesalec v Ameriki preži-svojega življenja. Na neskončnih poljanah Finske, kjer so bili Finci in Rusi krvavo bitko, po kopavajo zdaj zmrzle vojake in konje. jev zavod v Parizu, naj pomaga, da bodo naposled uničili to golazen. Pasteurjev zavod bo poskusil uničiti podgane z mikrobom »tiphimurium«, ki ga je odkril danski profesor Panys. Medtem so pa ugotovili, da ta bacil kmalu preneha biti strupen, kar zelo ovira uspeh. Pasteurjev zavod v Parizu namerava zdaj uporabljati strup neke severno- Armada podgan je napadla Maginoiove utrdbe Pariz, marca. Skladišča Maginctove črte ogroža armada podgan, ki so prišle iz izpraznjenega Strasbourga in iz drugih pet in osemdeset vasi iz okolice Rena. Pet mesecev so tc podgane zadovoljili ostanki hrane, ki so jo pustili prebivalci ob begu iz glavnega mesta Alzacije. Podgane so tako velike kakor mačke in se prav nič ne bojijo ljudi, Vojaki v Maginotovi črti ne morejo mirno spati, kajti zgodilo se je že, da so 2e tedaj so pa njegovi prijatelji opažali pri slavnem plesalcu trenutke ne- 1 podgane nekaterim pogrizle med spa razumljive raztresenosti in duševne njem vso obutev in obleko. Konj prijel nekega malopridneža Rim, marca. Te dni se je v neki ulici v Rimu zbrala velika množica ljudi. Neki malopridnež je to priložnost izrabil in je, medtem ko je množica zaverovano opazovala vojaško parado, ukradel kolo, naslonjeno na zid bližnje hiše. Na nesrečo se je pa gospodar kolesa vrnil prav takrat, ko je tat sedal nanj. Zavpil je in stekel za tatom; dolgo-prstnežu se je pa zdelo bolj pametno, Lahko krvavenje iz prenežnih dlesui (sluznice) prepreči zdravilna PABA-DENT1N krema za čiščenje zob in masiranje zobnega dlesna. Glavno skladišče Drogerija .Gregorič, Ljubljana. Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko je dobil profesor kalifornijskega vseučilišča Ernest O. Lawrcncc. Na sliki ga vidimo z njegovim slovitim aparatom .e.vklotronom1, ki ga uporablja pri svojih poizkusih razbijanja atomov. afriške rastline. Ta strup, pomešan z lojem je izborno sredstvo za zastrupljanje podgan. Vse čete so poučili, kako morajo zastrupljati podgane, a poveljnike so poslali v Pasteurjev zavod v Pariz, kjer jih bodo v kratkih tečajih poučili, kako naj izvojujejo to nenavadno bitko. Za zdaj so si vojaki priskrbeli mačke in pse, da imajo vsaj nekoliko miru pred tem nezažele- amedenosti. Nekoč so se resno vzne- | Vojaške oblasti so zaprosile Pasteur-, nim .sovražnikom1. Mrd Finci in Rusi je mir. Po mestih in vaseh so pa ostale kot priče stru hotnega pokolja razvaline delavskih naselij in tuiam, ki so jih bombardirali ruski letalci. Begunci se bodo zdaj sicer vračali domov, toda marsikdu izmed njih ne bo vedel, kje je stol njegov dom. pustiti plen in steči, kar so ga noge nesle. Prekoračil je cesto prav pred nekim vozom, ki je bil vanj vprežen konj. Kdo more popisati grozo tatu in veselje množice, ko je konj na lepem glasno rezgetajoč pokazal zobe in zgrabil begunca za ovratnik. Vrli konj je držal malopridneža tako dolgo, dokler ni pritekel stražnik in ga .osvobodil1. Kočijaž je razložil strmečim ljudem zanimivo uganko takole: konja je bi! kupil na dražbi nekega cirkusa. Konj je dolgo nastopal z nekim pritlikavcem, na koncu svoje točke, ga je moral, prav ko je pritlikavec hotel pobegniti, z zobmi zgrabiti za ovratnik in ga odnesti iz arene. Ko je vrla .Rozinanta1, tako je bilo konju namreč ime, na lepem zagledala pred seboj bežečega tatu, se je prav gotovo spomnila na svoje dobre čase in ponovila svojo cirkuško točko. Gobavci — zločinci Iz Tokia poročajo, da je policija te dni prijela družbo gobavcev, ki so v Tokiu izvršili že nešteto zločinov. S to družbo — bilo jih je 43 — se je družilo še kakšnih osem drugih nepridipravov, ki jih pa policija doslej še ni prijela. Teh 43 gobavcev je policija prijela v zgodnjih jutranjih urah v tokijski »Ulici gobavcev«. Pri- tej priložnosti so imeli vsi stražniki in uradniki na rokah gumijaste rokavice, oblečeni so pa bili v uniforme, ki so jih prej namočili v razkužilno raztopino. Tako so bili oblečeni pri zasliševanju tudi obtoženci sami, da so bili stražniki in sodnik popolnoma vami pred okuže-njem. Obtožence so obsodili, ne da bi javnost o tem kaj izvedela. Policija namreč ni hotela ljudi, ki sc že tako zelo boje gobavcev, še bolj vznemirjati. Obsojence so po obsodbi kratko in malo zaprli v posebne ječe, kjer jih zdaj zdravijo s posebnimi injekcijami. Gobavci so na račun svoje bolezni izvrševali najrazličnejše zločine. Na samotnih cestah so ustavljali nič hudega ne sluteče ljudi in zahtevali denar. Cc denarja niso takoj dobili, so pretili svojim žrtvam, da se jih bodo dotaknili in s tem okužili. Seveda so potem dobili vse, kar so hoteli. Zdaj je njihove strahovlade konec. Pri 8000 porodih je pomagala Rim, marca. Te dni so vpokojili babico Bonetti-Meregatti Arpallce )z Italije. Pri tej priložnosti so ugotovili, da je babica .delala1 dolgih 48 let in pomagala pri 8000 porodih. Gospa Bonettijeva je sama rodila 12 otrok. Babica ima zdaj 67 let. Italijanske oblasti Jo zelo cenijo, saj je pomagala na svet 8000 italijanskim državljanom... Navodilo za dolgo življenje Bazel, marca. Gcspa Marie Louise Pitiotova, doma iz občine La Chaux dc Fonds v Švi- ci je te dni praznovala svojo stoletnico. Njej na čast so priredili veliko slavnost in zastopnik vlade prefekt Romang ji je prinesel v dar tradicionalni naslanjač z grbom neuenburške republike. Da je bilo razpoloženje na slavnosti še boljše, je igrala vojaška godba, vmes so pa zvonili zvonovi. Ob tej priložnosti so Marie Louise Pitiotovo V nekem stoletnem zlatokopu v Dalo-negi v Georgiji v Združenih državah so slučajno odkrili novo zlato žilo. Na sliki vidimo srečne lastnike novega zlatokopa, kako preizkujejo izdatnost nove žile. vprašali, kako je živela, da je učakala tako častitljivo starost. Gospa je povedala radovednežem tole: »Vse svoje življenje sem pridno delala, redno sem živela in nisem bila nikomur nevoščljiva.« To navodilo je sicer kratko, pa vendar jedrnato in se mirno lahko vsakdo po njem ravna. Steznik ki Vas bo zadovoljil v vsakem pogledu Vam napravi točno po meri SALON STEZNIKOV Irena Sala) LJUBLJANA, GA JEVA 8 pritličje (Duklčev blok) TELEFON 40-44 Tragedija slavnega ruskega plesalca Nižinskega Na višku njegove slave se mu je omračil um, zdaj po 22 letih — je pa spet ozdravel Usoda človeka - ptiča ZA DRUŽNA TOVARNA o* ŽIME 'STRAŽIŠČE PRI KRANJU žalostna je usoda nevtralnih ladij. Na gornji sliki vidimo neko nevtralno ladjo, prav v trenutku ko se potaplja, ker je pred ustjem Temze trčila daljše lase toda le pod pogojem, da jih stalno negujejo. 6. Prijateljstvo med »Wats« in moškimi člani britanske armade je dovoljeno in ga še celo podpirajo. Častniki ženske pomožne vojske in častniki armade smejo skupaj na sprehode, a ž1 j. mm*,m ' M vfll wfk Američani so fihnali roman deda brcnil, temveč neki videl, kaj se rano z so mu žavnega činstvo var j ati obtoženca. Samo ded sam ob mino. Posadka se rešuje s domom. Nekaj j o angleškem zastopniku Macquistnu London, marca. V Londonu je umrl sedemdesetletni prodni zastopnik. Macquisten, znan *°t zelo originalen in Svojevrsten člo-vek. Naučil je angleškega ministrskega J)redsednika Lloyd-Georgea plavati, ko je bilo že šestdeset let. ^ani ameriški filmski igralec Douglas »airbanks mlajši bo v svojem najno-^Kem filmu igral vlogo slavnega le-ki preleti Af/iko. Da bft to vlogo odiSral. ea zdaj uči letenja slo-angleška prekooceanska lelalka Beryl Markhamova. Nekega dne se je pojavil v Spodnji ‘bornici v kolonialni obleki z značil-**!l»i klobukom, ki ga nosijo angleški *°lonisti, kar je bilo pa za zelo .spodobne* Angleže preveč. , »Politik sem postal že z desetimi .e-!*»* je dejal Mncquisten. »Ker sem •Jtoral že takrat svojemu očetu brati casopke, da se je potem lahko z me-h°j pomenkoval.« O Američanih je dejal, da so postali P^ttorski narod samo zato, ker so Uhotapiti alkohol. To Jih je napotilo, r1 so obrnili kipu Svobode hrbet in so !* Podali na morje, kjer so lahko de-**' kar so hoteli. Nekoč ga je vprašala neka dama, kaj V>isli o enakopravnosti moških in ?nsk. »Zmerom sem si želel, da bi fi^al mati,« je odgovoril veseli ša-^ivec. Najbolj zanimivo je bilo njegovo “J^onje o železnici: železnice ne bi *ttk(Jar pripadaie državi in država ne ^ nikakor dovolila, da gradijo želez-”‘Ce, če bi bili vozovi s konjsko vpre-80 last države. Čeprav je bil Macquisten politični ^Protnik svojega učenca v plavanju, ],a bila oba svojevrstneža vse žlv-'e°je prav dobra prijatelja. Gorske ptice — žrtve potopljenih podmornic London, marca, , podmornice še ko so potopljene, fcer-na stotine žrtev. Sicer ne več ljudmi, zato pa med morskimi r**«ami. Ko si ptice iščejo hrano na kniSki gladini, se namreč njihova Prepojd z gostim oljem, ki ga puščajo za seboj potopljene podmornice, in potem le s težavo spet vzletč. Tri Angležinje, mati in dve hčeri, doma iz pokrajine Comwalla, so se pa usmilile teh nedolžnih žrtev sedanje vojne. Nekega dne Je namreč ena izmed hčera prinesla domov tako poškodovanega galeba. Od takrat jim prinašajo ribiči iz okolice vse ptice, ki jih najdejo na morju. Ptice zdravijo tako, da jih skrbno okopljejo' v posebni kopeli. Tako do dobrega odstranijo težko olje, ki se je vpilo v peruti. Nekaj časa obdrže ptice v veliki kletki, da si opomorejo, potlej jih pa izpuste. Pogosto se ptice iz hvaležnosti še pozneje vračajo na vrt, kjer so užile toliko nege in gostoljubnosti. V tej nenavadni »bolnišnici« so od lanskega septembra ozdravili že na tisoče ptic, predvsem galebov in pingvinov. Navodila za nego teh ptic so pa dobile tudi angleške obrežne straže in pomorske patrulje; ena sama izmed njih je rešilo že 710 ptic, nedolžnih žrtev pedmorniške vojne. Zenske pokupijo največ avtomobilov Nt wyork, marca. Pred kratkim so lia raznih ameriških razstavah avtomobilov in drugih tehničnih predmetov prišli do prav zanimivih zaključkov. Ugotovili so namreč, da je med obiskovalci takšnih tehničnih razstav prav veliko žensk. Se pred kakšnimi 15 leti je obiskovalo razstave avtomobilov samo kakšnih o^em do deset odstotkov žensk. Zdaj je pa zanimanje žensk za avtomobile tako nenavadno narastlo, da je skoraj polovica vseh obiskovalcev ženskega spola. Poleg tega so trgovci avtomobilov povedali, da se ženske ne zanimajo samo na videz za razstave, temveč avtomobile tudi kupujejo. Približno 2500 trgovcev z avtomobili je bilo mnenja, da v Združenih državah 70 do 90 odstotkov vseh avtomobilov pokupijo ženske. To je vsekako omembe in pozornosti vredno. Na podlagi teh važnih zaključkov bodo v tovarnah avtomobilov namestili nekaj žensk, ki bedo dragocene svetovalke pri izbiri barv in raznih drugih važnih malenkosti, ki nanje ženske polagajo važnost v modernih avtomobilih. Sedem vrst nemških škodljivcev Berlin, marca. »Das schvvarze Korps«, uradno glasilo SS, je pred kratkim postavilo na sramotni oder tiste Nemce, ki s svojo slabo in šibko voljo izpodkopavajo nemško zmago. Ti Nemci so: 1. Sebičneži, ki modrujejo: kdor v vojnem času razumno živi, je bedak. 2. železniški uslužbenci, ki ne čakajo železniških zvez, češ da so se dolžni držati samo voznega reda. 3. Ljudje, ki dan za dnem za prazen nič godrnjajo po železniških postajah. 4. Mlekarji, ki nočejo več raznašati mleka svojim strankam, ker dobro vedo, da bo c’o same rade prišle ponj. 5. Natakarji po restavracijah, ki se neprestano kislo drže in se čedalje bolj norču;ejo iz gostov. 6. Trgovci, ki po zelo zvišanih cenah prodajajo ptičjo pičo. ki ni nič drugega kakor mešanica vseh mogočih odpadkov, prahu, ščurkov ter živih ir. mrtvih črvov. 7. Svojat dobičkarjev, premetenih svojeglavcev, večnih nezadovoljnežev in zakrknjenih sovražnikov človeštva. Pijača in vojna London, marca. V prejšnji svetovni vojni, pred pet in dvajsetimi leti, je tedanji predsednik angleške vlade Lloyd George izjavil 28 februarja 1915., da alkoholne pijače mnogo bolj škodijo državi, kakor vse nemške podmornice skupaj. Takoj so določili, koliko smejo porabiti alkohola. Le tej odi-edbi se morajo v Angliji zahvaliti, da se je pijančevanje v nekaj letih zelo zmanjšalo. ", - Medtem se je pa pokazalo, da se je pijančevanje spet povečalo. Nedavno Zahtevajte za Vaše žimnice in tapecirano pohištvo ZIMO zaščitno plombo samo S lERILlZ!RA!MO Naša žima je higiensko očiščena in sterilizirana na pari 115“ C. ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskiiv obratov, ker je slabo in nehigiensko izdelana, ni desinficirana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njsj se zaredijo molji in mrčes. Prepričajte se pred nakupom! Naše cene so najsolidnejše! Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo STfeRltlZlKA.NO Gornja slika nam kaže poveljnika neke angleške čete na Francoskem, prav ko vadi svoje vojake. Svoja po velja daje delno s piščalko, delno pa z mahanjem roke. so angleške kriminalne statistike zabeležile, da je od leta 1932. do 1939 vse več in več obsodb zaradi pijančevanja in zločinov, ki so jih ljudje zagrešili v pijanosti. Ta okoliščina je po pravici zaskrbela angleške vladne kroge. Povečanje pijančevanja pomeni povečanje nepomembnega razsipanja materialnega bogastva in uničevanje delovnih moči. To je bil torej vzrok, da so na Angleškem omejili točenje alkoholnih pijač. Izrečno so omejili prodajo whyskija, te najbolj priljubljene in zelo močne pijače. Nekatere dni pa sploh ne smejo prodajati alkohola, v kakršni koli obliki že. V istem času so tudi na Francoskem uvedli slične ukrepe. »brezmesnih dni« uvedli alkoholne dneve«. V teh Francoskem sploh ne alkoholne pijače. Na Kitajskem spoštujejo starost Te dni so imeli zanimivo sodbo; pri pokazale še vse stare ki so še zdaj v' Pred sodnikom reki mladenič, ker brcnil. Tožil ga pa ni mimoidoči, ki se je zgodilo. so pripeljali v sodno dvo-z zvezanimi rokami, okrog vratu obesili vrv, kot znamenje ponižanja. Med govori dr-tožilca in zagovornika, je ob-lahko glasno kričalo svoje o tako strašnem zločinu, ka-je zaničevanje starosti. Sam zaje na koncu prenehal zago- ded sam je poskušal braniti vnuka. Vzel je vso krivdo na sebe, češ da ga je prehudo pokaral. Sodišče je obsodilo mladeniča na šest mesecev zapora, toda polovica ljudi ni bila zadovoljna s to obsodbo, češ da je premila. Devet zapovedi za angleškei zenske vojake na francoski fronti »Wats« je skrajšano ime za članice angleške pomožne kopenske vojske. Ta enota bo kmalu prispela na Francosko. Ker so te ženske prvi vojaki v zgodovini angleške vojske, je generalni štab menil, da mora določiti posebna pravila za njihov način življenja. Moderne Amaconke ne smejo imeti štirideset let, novi pravilnik, po katerem se morajo ravnati, ima pa devet zapovedi. 1. Za vse britanske žene v vojaški službi na Francoskem velja isti vojni zakon kakor za vojake. 2. Vse »Wats« dobe štiri petine obroka in petino plače njihovih vojnih tovarišev. 3. Dovoljeno jim je nositi svilene nogavice, drugače morajo pa nositi predpisano uniformo brez slehernega okraska. 4. »Wats« lahko Uporabljajo rdečilo in puder, toda nabavljati si ga morajo same. 5. Nositi morajo kratke ostrižene lase. Stroške za striženje in kodranje ■-*-*— Lahko si pa puste tudi le pod pogojem, da in mo- tri siike ki nam nazorno kažejo vsakdanje prizore v borbi z minami. Na prvi sliki vidimo, kako angleški mornarji’ v nuSo, napeto med dvema ladjama, spuščajo posebno pripravo, ki z njo kakor j. pomnim vodnim glavnikom prestrežejo mine v morju. Na srednji sliki vidimo, kako posadka zapušča ladjo, ki jo je zadel tor p*do. Na zadnji sliki vidimo pa nemške mornarje, kako dvigajo iz morja mino. ki so .10 pravkar ujeli. slovite ameriške pisateljice Margarete Mit-chcllove ,V vrtincu*. Vlogo glavne junakinje Scarlett 0’Hare igra lepa angleška igralka Vivian Leightova. Za svojo izvrstno igro je pravkar dobila odlikovanje hollywoodskc filmske akademije. z vojaki, ki vrše kakšno drugo vojaško službo. 8. Vojaške kantine so odprte tudi za ženske-vojake. Na povabilo svojih tovarišev se smejo udeležiti službe božje za vojake, a prav tako se smejo vojaki udeležiti njihove službe božje, če jih one povabijo. 9. V primeru, da se ena izmed »Wats« poroči z vojakom, mora takoj v zaledje, ker je po zakonu prepovedano, da bi peljali vojaki svoje žene v francosko vojno območje. Hitnaš \xavUt, da... ... s posmehom govoriš o idealih, ki so si jih ljudje zadali, čeprav jih ti nimaš. _ ... vzameš ljudem upanje na boljšo bodočnost samo zato, ker si sam prevelik pesimist. ...rušiš harmonijo in veselje drugim, s tem da narediš kaj zlobnega. ■... spraviš človeka ob dober glas, š tem da mu podtika* grde spletke. _ ... zmerom slabo govoriš o delu drugih. ... s pomočjo pretirane ljubeznivosti slabo govoiiž o svojih znancih in prijateljicah. ... se iz radovednosti zanimaš za stviri, ki ti jih drugi ne žele zaupati. '■ daješ : vsem svojim znankam pametne nasvete, čeprav niso potrebni in tildi nihče ne vprašuje po.Jijih. - i.. storiš kaj hudega onim, ki ti niso ničesar hudega storili. ... nisi iskren nasproti onim, ki »o s teboj dobri in ki ti zanpajo svoj« skrivnosti. Novc a ..Družinskega tednika1' MODEL Napisala Krista Novakova Tistn spomladansko popoldne je Marija odprla na stežaj okno svoje samske sohe, da je zaplul vanjo topli pomladili zrak kakor mehko božanje. Bil je eden tistih dni med zimo in pomladjo, ki se zdo kakor pomlad sama. Ponekod je še v krpali ležal sneg, pokrit s tenko plastjo prahu. Tani pa, kjer se je že rjavila ruša, je iz zemlje žohtela sopara. Brstiči na divjem kostanju pred Marijinim oknom so obli in napeti kipeli v sinje, umito nebo; samo nad Kamniškimi planinami so se podili beli, kosmiča-sti oblaki. Zrak je bil zunaj toplejši kakor v nezakurjeni sobi in sonce je grelo toplo kakor poleti. Marija se je sklonila globoko ven, hoteč ujeti nekaj te pomladne topline. Kadar jo ob takšnih prebujajočih sc dneh sama sedela doma, je občutila vselej domotožje po veselju in prešer-nosti. Skušala je te občutke uspavati, omamiti, čeprav je kar hlepela po toploti in življenju. Nejevoljna nad svojo razdvojenostjo je stopila od okna k omari in jo odprla. »Uredila bom zimsko obleko, vložila vanjo sivko proti moljem,« si jo dejala, in ko ji je pogled ušel skozi okno, je vzela iz omare spomladanski plašč in si ga oblekla. Stopila je pred zrcalo in se pozorno ogledovala. Marsikatera bi bila zadovoljna s sliko v zrcalu; morda Marija ni bila takšna, kakor da bi bila pravkar stopila iz modnega časopisa, toda nihče ne bi mogel tajiti mika njene drobne, dobro oblikovano postave in krotke lepoto bledega obraza s temnimi očmi. Toda vse je kazalo, da Marija ni zadovoljna sama s seboj. Slekla je plašč, stopila k omari in pogledala po črni obleki iz mehkega kropa. Božajoče jo je snela z obešalnika in položila na posteljo tako spretno, da se ni videla velika, grda luknja, ki jo je izžgal iz nje prevroč likalnik. Zdaj je ležala skoraj tako kakor listi dan, ko jo je Marija prvič videla. Bilo jo še pozimi, v predpustu, tedaj ko jo je Peter lepega dno vprašal; Marija, ali greste zvečer z nami?« Peter jo bil v službi pri istom podjetju kakor ona. Morda se ji je zdel samo zato nekoliko prepovršen, ker mu je sama posvečala več pozornosti, kakor on ujej. Kujpuk toga ni smel opaziti, in colo Marija se je tega zavedela šele po vročici, ki jo Je oblila, ko je odgovorila: »Rada. Kum pa? »Malo za predpust. Na večerjo v kakšno restavracijo, potlej pa v kavarno ali bar. Kaj znate plesati? Marija je raztreseno prikimala in samo še z enim ušesom poslušala, kdo vso še pojde z njimi. Ko zdaj ui razumela, zakaj je tedaj šefa prosila, da ji je dal popoldne prosto, zakaj jo odšla v trgovino, ki jo v uje izložbi videla preprosto črno obleko iz mehkega kropa z enim samim okrasjem: všitim svilenim tulipanom na životku. 01) obleki je ležal listič z napisom: Preprosta večerna obleka. Model.« Bila je obleka, ki se je zdela že od nekdaj kakor nalašč za Marijo. Ko jo je prodajalka vzela iz izložbe in podrž.ala v rokah, se je Marija še obotavljala. Bila je obleka kakor drugo. iz mehkega črnega krepn, rafinirano preprosto ukrojena, obleka z nazivom .model', s primerno visoko ceno, toda obleka kakor druge. Ko je pa Marija smuknila vanjo, je zaživela. Prodajalka je občudujočo vzkliknila in Marija se je začudena zazrla v ogledalo. Zdelo se ji je, da je obleka kakor vlita zanjo; mehko blago se je zapeljivo ovilo okrog njenega mladega života in se šele v krilu zvončasto razširilo. Iz preprostega koničastega izreza jo kipel njen nežni vrat in na lepih, čvrstih nedrijih se je bohotil svileni tulipan. Ali sem to res jaz? se je nehote na tihem vprašala V tej obleki so jo zdela kljub šest in dvajsetim letom kakor šele doraslo dekle; če se je pa zavrtela in se ogledala od vseh strani, si po mehkih gibih njenega telesa spoznal, da jo kdaj že odrasla prvi mladostni okorelosti. KAPLJA ZA KAPLJO... Slobodan Jovanovič, prolesor beograjskega vseučilišča, je tc dni napisal v Politiki članek, v katerem se je zavzemal za svobodo tiska kol osnovo zdravega državnega življenja. L nafifi. dni Za v*aK prispevek v tej rubriki plačamo ‘20 din Ali je prav tako? Tv dni se je spet dogodilo nekaj, kar nazorno priča, kako malo se za-g sedajo nekateri sloji težkega in na' Z parnega kmečkega dela. Neka hnC' Z lica je težko, d ve uri daleč prine-T.slu razno semenje, ki ga je s težavo i! pridelala na kmečki zemlji. Zahtevala je za svoj pridelek ceno, ki n današnjih razmerah ustreza manjkajočim proizvodom. A glejte čudo! Oblast je zaplenila ubogi kmetici vse, kar jc imela na prodaj, in sicer samo zato, ker je V° .oderuški1 ceni prodajala svoj malenkostni pridelek. Vprašam vas, gospod urednik, kdo se bo zavzel s« ubogega kmeta, zaničevanega in brez zaščite? ; -1 »Zastran tiskovne svobode smo tudi od vas, gospod podpredsednik, dobili samo obljube.« »Toda vaš članek, gospod profesor, je dokaz, da lahko svobodno zahtevate tiskovno svo- bodo.« lu tisti trenutek se je Marija odločila, da mora to obleko imeti, pa če bi dala zanjo vse svoje prihranke. Odnesla jo je domov sama, v veliki, rjavi škatli. Čeprav je bila ura šele šest in so bili domenjeni šele ob osmih, jo je doma takoj oblekla. Potlej je vzela iz majhne, baržunaste skrinjice edini spomin, ki ga je imela po svoji materi, niz ponarejenih, medlih biserov. In ko ga je zapela okrog vratu, se je zdelo, kakor da podeljujejo te drobne, srebrno se svetlikajoče kroglice miku njene osebnosti in čaru obleke še poslednji poudarek. Potlej se je vse zgodilo tako, kakor je Marija podzavedno slutila, ko je prvič oblekla novo obleko. Ko ji je v restavraciji Peter pomagal odložiti plašč, je čutila na tilniku njegov ob; čudu joči pogled. Rahlo je zadrhtela in zardela. Ni bila vajena zbujati pozornost in nikoli še ni bila s Petrom drugje kakor v pisarni. Veselila se je, videč, da Petru niso mar druge ženske in da govori samo z njo. In smejala se je in govorila več, kakor je bila njena navada K ) so šli v bar. se je bala, da no zna plesati vseh modernih plesov, toda ko se je videla v zrcalu nasmejana in mlada, se je njen strah razpršil in dovolila je. da jo je Peter prijel pod roko. Najprej sta plesala valček, potem tango. Ni bila izvrstna plesalka, toda vdano se je dala voditi, in to je bilo Petru všeč. Čudno, dotlej nikoli ni opazil, da ima Marija tako mehke krotke oči; še pri nobeni ženski ni videl, da bi se temni lasje tako zapeljivo vili po motni belini vratu Sklonil se je k njej in ji zašepetal: Nisem vedel, da tako dobro pleše-te...' Tisti trenutek bi ji pa hotel reči še kaj bolj ljubkujočega, če se ne bi bal, da mu ne bo verjela. Do tistega dne Marija še ni doživela takšnega večera. Navadno je bila v družbi tiha in sama zase; to pot se je pa smejala in šalila, da malone sama sebe ni več spoznala. In ko jo jo Peter spremil domov in jo ob hišnih vratih nenadno in burno poljubil na usta, so ni upirala, kakor da bi že od nekdaj tako bilo in moralo biti. »Še jutri jo pust, ali boš spet šla z menoj?: jo je vprašal. Prikimala je. * Drugi dan je komaj čakala večera. V pisarni je iskalu Petrove oči, toda Za velikonočne praznike! Renski rizling v buteljkah po din 12' ter druga domača in dalmatinska vina liter 10’-— do 14'— din • Naravne brezalkoholne pijače • Ob vsakem času ražnjiči in čevapčiči • Turška in express kava, ter mnogovrstna druga jedila in delikatese • Poskusite nai golaž! GOSTILNA pri »LOVCU« Rimska c. 2 4 vogal Blciveisove 2 zmedla so je, videč, da jo tudi on opazuje, »Zaljubljena sem,« je pomislila in se ustrašila te ugotovitve, še nikoli ni imela fanta. Preden ji je pred dobrim lotom umrla zmerom bolehna mati, je živela samo zanjo in za svoje delo. Pozneje pa ni bilo priložnosti; bila je pa tudi preresna za priložnostno ljubezen. Dokler ni S|>u znala Petra. Zdaj p«, ko ima Petrovo ljubezen, ne bo nič več zapravljala svoje mladosti! Hitela so je oblačiti. Na mizi se je grel električni likalnik, zlikala bo obleko, da bo prav tako lepa kakor včeraj. In še zdaj se ne moro Marija točno spomniti, kako so je zgodilo. Komaj jo z likalnikom potegnila po ujej, je zasmrdelo po zažganem blagu. Morda je bil likalnik prevroč za tako nežno^ blago. Hitro je dvignila obleko, toda še preden jo je pogledala proti luči, ali je ni morebiti zažgala, se je s hrbta vsulo na mizo preperelo blago. Ni ro utegnila jeziti. Pogledala jo na uro; bila je pol osmih, še pol ure. Raztresena je vrgla obleko na posteljo in stopila k omari. Kaj naj obleče? Imela jo samo še eno spodobno obleko, sinjo s temnomodrim vložkom, toda bila je iz poceni blaga in je hitro dobila gube, čo je sedela v njej. Razen tega se sinja barva ni prav nič podala k njenim lasem in očem. Za trenutek je pomislitu na možnost, da bi ostala doma, toda stresla je z glavo. Ni-, preveč se je veselila tega večera! šla sta v isto restavracijo kakor prejšnji večer, in spet je Marija dovolila. da jo je Peter prijel pod roko. Ali ko ji je pomagal sleči plašč, jo po njegovih očeh, ki so jo nehote zajele vso, uganila, da mu je bila v črni obleki bolj všeč. To jo je užalo-stilo. Mar se je zaljubil v obleko? Skušala je biti vesela, prav tako raz igrana kakor prejšnji večer, pa ni šlo Kakor nekoč, ji besede spet niso hotele z jezika, in kakor prejšnje dni. se ji je zdelo, da je bolje, če molči Peter je to opazil in utihnil tudi sam. Oziral se je po mizah, kjer so si že naspol pijani ljudje metali pisane kroglice, se šalili, smejali in obsipali s konfeti. V večji sobi so plesali. Ali bi plesala? Marija je odkimala. Spomnila se je. kakšne gube ima obleka, če le nekoliko posedi v njej. In vendar bi tako rada plesala! Tisti trenutek ji je postalo žal. da ni rajši ostala doma. Podzavedno je čutila, da bi bila bolje storila, še preden je utegnila do konca premisliti, je videla, kako Peter pozdravlja neko lepo damo. Prav za prav so je bila dama prva nasmehnila, in to jo Marijo zbodlo. Ozrla se je \ Petra. Ujela je njegov pozdrav in razumevajoči nasmeh. Oči lepo sosede so poromale do Marije in se z začudeno radovednostjo ustavile na njej. Čutila je, kako jo la lop«, negovana ženska otipava z očmi, kako presoja njen obraz, njeno pričesko in njeno obleko. In srce ji je postalo na lepem ko kamen težko, ko je naposled tujka odmaknila oči od nje, se pogledala v zrcalo na steni in se z zadoščenjem nasmehnila. Marija bi bila rada dala leto dni svojega življenja, samo da bi tisti trenutek imela včerajšnjo obleko, da bi smela vstati in plesali s Pe troin, pokazati tej ženski, da je prav tako lepa in mikavna kakor ona. In mlajša, mnogo m lajšal Toda podzavedno hoteč, da bi postala rezka bolečina v srcu še ostrejša, je nebrižno dejala: (Politika, Beograd) Kako lepa ženska U Komaj so ji smuknile te besede z jezika, se je zavedela, da jih jo iz rekla Samo iz radovednosti, kaj bo odgovoril Peter. Kaj ne? Včasih sem na plesnih vajah plesal samo z njo.. Marijo so te besede brez pravega vzroka zbodle v srce. »Domov grem,; jo na lepem dejala, čuteč, kako ji je nekaj tujega in mrzlega prikipelo do roba. Peter jo je začudeno pogledal. Od včeraj se je tako izpremenila. Potlej jo vstal in ji pomagal v plašč. Toda ko jo je zunaj hotel prijeti pod roko, mu jo je Odmaknila in trmasto molčala. In doma pred vrati so je komaj ustavila in sunkovito dejala: »Lahko noč.« Potlej je skoraj stekla po stopnicah, se v temi slekla in dolgo, krčevito jo-; kala v blaziuo. Marijine oči so še zmerom počivale na temni obleki, razgrnjeni po postelji. Zdaj je bilo to že daleč, daleč za njo. Toda mar ni bila ta obleka kriva, da je za en sam večer zaslutila opojnost življenja in ljubezni in da jo je tuko hitro, tako bežno izgubila? Vsaj zdelo se ji je tako. Ali je bila mar sama luiva? Ali pa Peter? Stopila je k postelji in dvignila obleko. Počasi jo je zgrnila in |>olo-žila v škatlo, ki jo je v njej prinesla domov. To je že tako daleč, nič več ne bom mislila na to. Morda si jo tioni dala drugo leto predelati . krilo Spodnji del je še dober. Toda za temi pametnimi mislimi so se motale druge, burne in nespamet ne, tako varljive, kakor tisti jasni dan med pomladjo in zimo. Še pred pol ure je grelo sonce, zdaj je pa že vlekel sever in gnal na nebo težke, sive oblake. Marija je stopila U oknu in ga zaprla Oo se je Peter tisti večer zaljubil samo v obleko in ne vame, je pač bolje, da je tako, si jo prigovarjala Toda po drobni, skeleči bolečini, ki jo je ob tej misli zapekla v srcu. je začutila, (in ni čisto tako. Ing. I. Mastnak K&istni nasveti za naš vri! Delavski družini je vrt neprecenljiv vir vsakdanje hrane, posebno v mestih, Posvetiti mu moramo ravno radi tega mnogo več pozornosti. V prvi vrsti mora zemlja za zelenjadni vrt biti rahla črnica. Takšno bo težko pripraviti delavcu, ki nima živine in radi tega tudi ne hlevskega gnoja. Kompost je edina pomoč delavcu-vrtnarju, V ta namen je najbolje uporabiti kakšen kotiček v vrtu, in ga ograditi z deskami. Vse odpadke iz. kuhinje, pepel, slamo, listje, cestno blato, kokošji gnoj, plevel in druge odpadke mečemo na la kup. Ko se nagomili odpadkov nekaj več, jih potrosimo z neoljenim apnenim dušikom, zalivamo z vodo in mešamo. Na I m” odpadkov se potrosi 5 kg apnenega dušika. Tako ravnamo dalje in sloj za Slojem komposta trosimo z neoljenim apnenim dušikom ter vedno zalivamo z vodo in kup teptamo. Ko doseže kup višino 1 do 2 m, ga z zemljo pokrijemo. V 0 mesecih je kompost zrel. ; Ne čudite se zato, če kmečka mla-\dina beži v mesta, v tovarne, rud-\nxke in še celo čez meje naše do-;movine, da se vdinja kot sužnja tuj-‘,cu, ki pije našo slovensko kri! če stopite med inteligenco, povsod z za-\ničevanjem in omalovaževanjem gl6' Idajo na kmečki stan, pri tem se' pd .ne zavedajo, da jedo kruh, ki ga je pridelala kmečka roka. Pomnite: kmet ne bo nikoli prodajal svojih pridelkov po pretirani ceni, ker ne bo njegovo tržaško delo menda nikoli dovolj plačano! 1{. S. Ubogi otrok Neko jutro sem šla v trgovino, kar priteče za menoj desetleten fantiček z aktovko pod roko. Brez. pozdrava me vpraša, koliko je ura. Povem mu, da je četrt na devet in ga vprašam, zakaj ni šel pravi čas v šolo. Sladko se mi posmeje in pravi: »Včeraj sem imel srečo; na ulici sem našel ovitek s štiri sto dinarji-Hitro sem stekel domov in dul denar mami. Dala mi je kovača in kupila vina. Dosti sem pil in zato zaspal šolo. če ne bi bilo snega, bi šel v gozd in bi tam ostal do konca pouka. Zdaj me bo pa učitelj natepel,« je pristavil žalostno. Ko ga vprašam, ali ve, da je denar, ki ga je bil našel, tuja lastnina in da ga je treba prijaviti policiji, je stekel, kar so ga nesle noge iu vpil za menoj: »Saj nisem neumen!« Zelo mi je žal tega fantička, ker ima gotovo bistro pamet, pa zelo slabe vzgojitelje in bo morda zato postal slab in nesrečen človek. K. Beračenje Pred nekaj dnevi — bila sem sama doma — nekdo pozvoni. Odprem pogledam ven, kar zagledam slabotnega starčka. S šibkim in drhtečim glasom me pr-osi miloščine. Dam mu dinar in kos kruha. Starček se zahvali in odide. Že sem zaprla vrata, kar se sponi' nim, da stai'ček gotovo sam ne bo mogel po stopnicah, saj komaj stoji-Odprem vrata in stopim za njim-A kaj' zagledam v svoje veliko začudenje? Prej slabotni starček so jc zdaj vzravnal, odložil kos kruha n» tla in naglo odšel po Stopnicah. Dejal je Se: »Kruh pa kar sama jej!* A. Š. Vit je najbolje razdeliti na tri dele. V prvi del sadimo zelenjavo, k' mora biti gnojena s hlevskim gnojem ali kompostom, t. j. zelje, cvetače, ohrovt, kolerabo, kumare, špinačo. Drugi del zasadimo z. zelenjavo, ki ne potrebuje hlevskega gnoja ali kom' posta, t. j. krompir, korenje, peteršilj-paradižniki, čebula itd. Ta del vrti gnojimo z Nitrofoskalom-I, na ene giedo (10 m-) približno 1 kg. Gnojil0 tiosimo v jarke, ko kopljemo (Štihi' mo) ali pa trosimo na grede in z grabljami dobro pomešamo z zeinlj0. Tretji del vrta posejemo s stročnicami, t. j. grahom in fižolom. Te lahke gnojimo z Nitrofoskalom-II. Drugo leto pride v prvi del vrt*' zelenjava, ki je bila letos v drugem delu, tor se pognoji samo z umetnim gnojem. Tretje leto pridejo v PfVl del vrla stročnice, pognojene sam0 z Nitrofoskalom-U. Četrto leto pri°e v prvi del vrta zopet zelenjava, ki ®° mora pognojiti s hlevskim gnojem-Vsako leto gnojimo na ta način hlevskim gnojem samo en del vrtej ostala dva pa z umetnim gnojeni ta način gnojeni vrtovi, bodo dali 8° spodinji skozi celo teto dovolj ok'i ne zelenjave. t a dame: PLASCE — OBLEKE — PERILO Za gospode : KRASNO IZBIRO SRAJC IN KRAVAT NUDIMO PO ZELO NIZKIH CENAH! Tvrdka Ig n. ŽARGI LJUBLJANA — Sv. Petra c. 11 Kdo je fo? Zgodovinska igrica Za uvod: Križank so nekateri že *iti, posetnic se jim ne ljubi več ugibati, zastavnice koj uganejo, računskih potegavščin se pa boje ko peklenšček križa. No, in zato ni in ne bo napak, če se tudi malce drugače pozabavamo. Za vzor smo si vzeli Američana Fianka P. Foslerja, ki je rad pripovedoval dogodivščine in življenjepise, pa nikoli povedal, o kom govori. To so morali šele njegovi poslušalci uganiti. In bilo je zmerom mnogo smeha, če ga je kdo polomil, in mnogo jeze, če kdo ni uganil osebe, o kateri so že vrabci čivkali po strehah. _ Skratka: »Kdo je to?« je igra — in sicer takšna igra, da moraš denimo Po kratkem zgoščenem življenjepisu opisu uganiti osebo, o kateri ti kdo pripoveduje, ali pa o kateri bo-um v našem listu natisnili kratek živ-jenjepis ali pa opis kakšne znamenite dogodivščine, ki je bila vanjo zapletena splošno znana osebnost. Nočemo, da bi po teh ugankah motali učeni postati; če bo pa komu ostal kakšen življenjepis ali kakšna značilna zgodbica v spominu, mu prav gotovo ne bo škodilo. Za igro veljajo tale pravila: 1. Tri zgodbice so en venec. 2. Vsaka zgodbica ima tri odstavke. 3. Kdor po prvem odstavku ugane osebo, -za katero gre, dobi sto točk, kdor ugane šele po drugem odstavku, ima 75 točk na dobrem, komur se pa sele na koncu posveti »lučka«, dobi za uteho 25 točk. (Kdor sploh ne “gane, pa seveda tudi točk ne dobi.) 4- Po številu točk dobe igralci »lede«. 5. Vodja igre mora prav počasi in razumljivo brati vsako zgodbico; po vsakem odstavku mora pobrati listke, ki so nanje igralci zapisali osebo, ki ° ujej sodijo, da jo ima zgodbica v [Uislih. Kdor bi glasno ugibal, moti |gro in ga je treba izključiti. Ko so gralci oddali listke, zapiše vodja na os papirja točke tistim, ki so uganili, drugim pa vrne listek brez besede. Nagrade ali kazni si določi vsaka ružba sama. Nekateri bodo igrali za bzole, drugi za »kronce«, cvičkarji pa nemara za »dva deci«. Nam ni to Prav nič mar. Kakor si kdo jjostelje, tako leži... Za danes in za poskušajo priobčimo prvi venec zgodbic. I. zgodba Sina nekega revnega tkalca je usoda Povzdignila do visoke časti Postal je Podkralj in je smel sedeti na kraljevi mvici. in vendar je bila njegova 'pot s trnjem posuta; zavistni sovražniki 0 ga bili vkovali v verige in ravnali z Zaslužnim možem ko z ujetnikom, ueprav ni bil v vojni premagan, temne ga je le zlobno ščuvanje spravilo h Prostost. Tega ponižanja in zasramovanja ni mogel nikoli pozabiti, in še Pred smrtjo je ukazal, da mu morajo Položiti verige v krsto. Kdo je to? 100 ,. T.a^e drzni in odločni odkritelj se je 1 v Italiji, unnl je pa na Span-‘ eni- Za svoj fantastični načrt je za-«n iskal v Italiji in na Angleškem Pomoči in podpore. Neka druga dr-ava je verovala vanj in mu zaupala. , svoje zaupanje je dobila bogato Plačilo. Kdo je tc? 75 Domačini daljne dežele so mu na udJu njegove prve vožnje povedali, da Pravijo svojemu otoku Guanahani. up, z Daljnega Vzhoda došli razisko-alec je imenoval ta otok v spomin j* Prestane nevarnosti: San Salvador Odrešenik). Raziskovalec se je vrnil otoka leta 1493. Umrl je trinajst let. Pozneje v Valladolidu. Pred smrtjo je •o večkrat prejadral svetovno morje Kdo je to? 25 11. zgodba Zelo star je bil ta gospod. Pred tre-leti je umrl. Ves svet je poznal Jcgovo sliko. Ni menda časnika na csoljnem svetu, ki ne bi bil natisnil legove slike, in menda tudi noben Usnik ni leta 1937. zamolčal njegove nirti Kaj še! Saj je bil med naj-®čjimi bogatini sveta. Dve leti manj 0 celo stoletje je tlačil zemljo. Kdo le to? ni porabil skoraj nič manj ko sto milijonov dolarjev. Kdo je to? 25 III. zgodba Značajna, materinsko dobra in vendar gospodovalna ženska, ki je štirideset let preudarno in energično vladala veliko državo; mati šestnajstih otrok... Kaj mislite, kdo je to? 100 Ko je šla že v leta, je postala debela, njen obraz je bil pa vrhu tega iznakažen od koz in sledov neke nesreče, ki jo je doletela v starosti pet- , desetih let. V svoji državi je odpra- j vila mučilnice in omilila tlačanstvo, j Kdo je to? 75 j Nekoč je pisala pismo markizi Pom- i padourjevi. Ko je pozneje zaradi tega uslužnega pisma navezala prijateljske stike z versajskim dvorom, ji to prijateljstvo ni prineslo sreče, zakaj povzročilo je, da je šel zoper njo v vojno njen najbolj žilavi in najnevarnejši nasprotnik. Ta vojna je trajala sedem let. Kdo je to? 25 ODGOVORI NA »KDO JE TO?« (08£I—lili) ehzai -31 efum eouesaa :VHdODZ 'HI l«:6I—6C8lt -miinj -a>poa uosiAua uijof :vaaooz ti '<90£I »P 9**1) quinjo)i jojsiim :V»QODZ T Izpolnjevanka Ženskam bi morali pa pljuvanje po cesti sploh policijsko prepovedati, tako jih kazi ta razvada. Pa brez zamere! K. N. To in ono o Japonski ♦ Ce se Japoncu v družbi kolcne,! velja to kot poklon. Na Japonskem* nosijo čokati, poklicni rokoborci dol-j ge lase. Prejšnje generacije žensk niso smele stopiti na goro Fujyjama, in manikerke morajo pri svojem delu stati. Če se kakšen japonski politik opije, lahko to drugi dan bereš na naslovni strani tega ali onega japonskega časopisa, kajti na Japonskem se ne zgražajo nad pijanostjo. Severozahodni vogal japonskega vrta zasadi Japonec z grmičevjem,* meneč, da se utegnejo od ondod pri-J plaziti v hišo zli duhovi. Na Japon-2 skem noče nihče imeti hišne števil-* ke 4 ali 49, kajti ti dve številki ve-ljata, kakor pri nas številka 13, za si sam! Rami si lahko napravite doma praktično mapo /.a časopise m revije, kakršno vidite na sliki. Vanjo spravljajte časopise po vrsti, tu ko kakor jih dobite. Mapa je ».urejena iz tr- . - ~~wi)ega kosa lepenke in ima dot olj širok hrbet, nesrečni. (Simbolno znamenje za 4j‘Ia vanjo lahko spravite več časopisov. Okrog pišejo Japonci podobno kakor 7at»'rhta uavUte tauko. a niofi,o vrvto, čm »lo cmri *. -i, _ n . . \ Z l>a prilepite kos močnega platna. Časopise , številka 9 pomeni pa žalost.)XOdprite in jih čez polovico vtaknite vsakega Na Japonskem ustrele na smrt ob-Xi,0d- I ] j, 'j odrekel neposredni udeležbi v ^ c letju. Ustvaril je mnogo ustanov na SOc'alne, umetniške in znanstvene 5ai 6n6- Za te ustanove, ki se pona-J °raj vse z njegovim imenom, posojila dajejo proti zadostnemu kritju vrednostne papirje kupujejo, prodajajo, lombardirajo in posojajo HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE LJUBLJANA - MARIBOR - CELJE - KOČEVJE Teharska stojala lahko 4 pridom uporabite, e sklejite dc-kc ali pa če popravljate vrata, ki so se preveč izsušila. Na spodnji strani stojala (A) so poševne zareze. Na gornji konce koze položite Hirioglat debel kos lesa d zareze do zareze. Na drug konec pribijte pa prav tako velik, štirioglat _ __________^ ^ kos lesa, zraven pa nekoliko daljšo, a ožjo ka; le-ta je takisto hotel čovoriti Vi(x,iki v *" Mrl1 ko* 11 in •»>* n urednikom. 6 •“*«« 'Uskl'* hi >............. zk" »Kar gor stopite,« mu je hitro od-t govoril urednik. »V stavnici sedi in* časopis bere.« J In jadrno jo je mahnil na cesto * medtem so se pa od zgoraj že zašli-* šali udarci in prvi predmeti so že* prileteli skozi okno na cesto. j Aii imate kakšno ..fobijo"?] Neki pensilvanski zdravniški časopis je priobčil te dni zanimivo razpravo o .fobijah* — dozdevnih strahovih. Od akrofobije do zoofobije muči ljudi dolga vrsta vseh mogočih fobij. Poznamo razne strahove, od njih je menda najbolj nenavaden fobo-febija — strah pred strahom. Večji del fobij se prične s črko A. Tako je akrofobija strah pred velikimi višinami; algofobija je strah pred bolečinami drugih in amazofobija je strah pred vožnjo z avtomobilom, kar je pogosto vzrok raznim nesrečam. Androfobija je strah, ki ga občutijo ženske pred tako imenovanim močnejšim spolom, ki mu pa pri moškem ne ustreza noben strah. Aelurofobija je strah pred mačkami, medtem ko je zoofobija strah pred vsemi živalmi. Dve fobiji se pa kljub svoji abnormalnosti opirata na čut reda in normalnosti; to sta atakso-fobija, strah pred neredom in rijx>-fobija, strah pred umazanostjo. Ljudje, ki trpe za katoptrofobijo se boje zrcala, tisti pa, ki trpe za heliofobijo se boje sonca. Nekateri se boje sesti, kar imenujemo kathizofobijo, ker so: prepričani, da bodo za zmerom obse-; deli. Skopofobiste muči strah, ali jih: kdo ne oi>azuje, tafofobiste pa strah,; da jih ne bi žira (»kopali; kseno-: fobisti se pa tujih ljudi boje, ; »Bulletin« piše, da moramo s takšni-! mi ljudmi, ki bolujejo za eno izmed! fobij, lepo ravnati, čeprav se zdra-! vemu človeku zdi njihov strah nenor-! malen in bedast. Rami si lahko napravite iloma ščetko za čiščenje in loščenje parketa. Ploščato ščetko, ki jo kupite v trgovini, pribijte na poševno odžagan dolg lesen ročaj. Tako se vam pri loščenju ne ho treba plaziti i o tleli, delo bo prej opravljeno in manj vas L-o utrudilo. Praktično stojalo ih sušenje si tudi hnliko doma napravit«- Posebno prav vam pride pozimi, ko je'treba pogosto prnti nogavice in podobne stvari, ne morete lih pa sufiiti na prostem Ce imate kopalnico, postavite »a rob kadi, .m okrogle palice pa obesite pe- rilo. Smernim RO\'ANičM) TOR N! O norveška HEL$m OSLO TALLIN [FšToažšTc^I STOCKHOLM SVfOSKA UTTonska] K A (MAS O NEMCI JA trgovce preoblečeni Mož, ki mu vsa Francija zaupa |Me|"čiia v gospoda« * »at Glasovi beograjskega in nizozemskega tiska General Gamelin, vrhovni poveljnik zavezniških armad Po članku v newyorškem mesečniku »REDBOOK-MAGAZINE" bliskovito vojno preko nizkih Neomajno zaupanje francoskega na- Napisal PIERRE van PAASSEN, roda v zmago je v glavnem zasidrano v osebnost enega samega moža: gene- evl'opskt voJ,u PoroSevalec amerlSkll. listov Aip ► Nemška izvozna industrija v stiski »Industrijski mesečnik«, glasilo fceo- se zavedajo, da je Gamelin leta in leta temeljito študiral prav ti dve Gamelinu, naj pripravi potrebna ope- možnosti. Njegov je tudi obrambni rala Marija Gustava Gamelina, vrhov nega poveljnika zavezniških armad. Gamelin je širokim množicam malo racijska povelja. In prihodnji dan je sistem Belgije, sistem, o katerem mi-znan; o njegovih velikih dejanjih ni nemško desno krilo doživelo straho- slijo nekateri vojaški kritiki, da je pisala še nobena knjiga in le pešči- vit napad: naskočili so ga oddelki celo trši oreh kakor »nepremagljivi« ca njegovih tovarišev pozna njegove rezervistov, ki so se bili v vsej nagli- Maginotov obrambni pas strateške nazore; in vendar vsi do po- ci pripeljali z avtomobilskimi taksiji slednjega brezpogojno verujejo vanj, in avtobusi iz Pariza, od predsednika republike pa do naj- Prva bitka na Marni se je začela! zadnjega kmeta v gorah. Ni dolgo trajalo, ko se je von Generalu Gamelinu manjkajo prav Kluck moral umakniti, Francozom se skoraj neopazno popotoval po obmej-vse lastnosti, ki jih preprost človek je vrnila samozavest. Francoska voj- nih krajih, včasih na kolesu, drugič, pripisuje vojaškemu voditelju. Na ska, še nekaj dni prej v nevarnosti, kadar je bil v gorah, pa na smučeh, njem ni prav nič, kar bi zbujalo po- da se razkroji v atome, je udarila za Njegov obrambni sistem proti Italiji severne Švice? V prvi vrsti zato, ker?®ra^s>*ce industrijske zbornice, piše v •svoji februarski številki na 33. strani pod naslovom »Neizvršene dobave nemških tvrdk«: »Zastran neizvršitve naročil naših Ni je bilo podrobnosti v obrambi Francije, ki bi bila v tistih letih Gamelinu ušla, t. j. v letih, ko je kot generalni inšpektor za vojsko tiho, zornost. Če bi ga posadili zraven umikajočim se sovražnikom. Luden-nemškega ideala vojaškega junaka, dorff je v svojih spominih sam pri- je tako popoln, da se ni Francija v začetku vojne prav nič bala morebit- feldmaršala Hindenburga, bi franco- znal: Nemčija je prav takrat in prav nega napada s te strani. skega generalisima nihče niti na zna- tam izgubila vojno, nje ne vzel. Telesno nekazen, ne bo ta vrhovni poveljnik najpopolnejše armade na svetu nikoli povzdignil glasu iznad tona vljudnega pogovora. Presunljiva kovinasta povelja potsdamskih generalov bi v njem ustvarila pravcato telesno neugodje. Mož, ki je Sirijo pomiril.. General, ki ne mara reklame Ta mogočni branik okoli Francije, š petimi milijoni izurjenih vojakov na straži, je Gamelin zgradil v ko so mnogi mislili, da se dosti bolj zanima za filozofijo, pesništvo in Drugič je Gamelin leta 1925. prav umetnost. Javna tajnost je, da niso tako nekazno in skromno rešil ugled stari generali nič kaj zaupali taktiku Francije; to pot v Siriji. Takrat so Gamelinu; njihove zle slutnje so vse-se krvoločni Druži uprli Francozom, lej zrasle, kadar so na vojaških kon-preti;gali prometne zveze med mesti ferencah slišali, kako n. pr. Gamelin ! podjetij pri nemških dobaviteljih opo-I zarjamo vsa podjetja, ki jih to zani-Ima, da morajo biti podatki, tičcči se ' neizvršitve naročil, kar se da popolni, z vsemi potrebnimi podrobnostmi. Da bodo podjetja v bodoče točno vedela, kateri podatki so potrebni, je poslal naš trgovinski delegat v Berlinu preko ministrstva za trgovino in industrijo tole navodilo: Za našo intervencijo pri nemških oblastvih v zvezi z neizvršitvijo dobav nemških tovarn nam je treba poslati za vsak posamezen primer tele podatke in natančne informacije: Enotna obleka Berlinski dopisnik nizozemskega lista »Nieuwe Rotterdamsche Courant« piše, da pripravljajo v Nemčiji enotne obleke za žene in dekleta. Kroj teh oblek bo po dopisnikovih besedah odlikovala »hitlerjevska enostavnost«. Obleke bodo izdelovali v treh barvah: v črni, rdeči in rjavi. Glavni vzrok te poenostavitve obleke, pravi dopisnik, je želja, da bi prihranili blago in sukanec. Drugi vzrok je pa okoliščina, da je konfekcijska industrija zašla v hudo krizo, ker ji manjka tekstilij. Enotne ženske obleke bodo na prodaj brez nakaznic ali pa na malenkostno število kuponov. Pomanjkanje tekstilne robe je zadelo tudi moške in otroke, da, celo dojenčke. Tako je n. pr. v Nemčiji prepovedano nositi obleke z gumbi na dve vrsti, ker se za takšen suknjič porabi več blaga. in pobili šibke francoske garnizije, V nasprotju s tamtamom, ki je ustvaril cele legende * -živč j-:- :• - = • • •• •• . je bil Gamelin ob začetku te vojne javnosti tako rekoč neznan. Bleščečih vojaških prireditev nikdar ni maral, a kadar se jim že ni mogel ogniti, se je vselej kako umaknil v ozadje. Nekajkrat se je zgodilo, da ga je foto-giafski poročevalec hotel slikati, ko je stat na uradni tribuni, pa se mu je v poslednjem trenutku skril za široki hrbet kakšnega politika. Zato pa druži Gamelina s francoskim narodom neka mistična vez, tiho vzajemno razumevanje, tem večje in tem globlje, čim bolj skuša drobni vrhovni poveljnik ubežati pred jarko lučjo javnosti. Razmerje med Gameli-nom in njegovimi vojaki bi pa še najbolj lahko primerjali s sinovskim spoštovanjem, ki ga uživa mahatma Gandhi pri milijonih in milijonih Indijcev. Ljudje čutijo v njegovih la-konskih uradnih poročilih tisto mirno zaupanje, ki izvira iz popolnega obvladanja položaja. »On nam bo prinesel zmago in mir,« pravijo na Francoskem, »a ne z besedičenjem.« Če bo Gamelin popeljal Francijo k zmagi, si bo v drugo zaslužil nesmrtnost. Zakaj Gamelin,je bil tisti, govori o tem, kakšen učinek ima elan vital slavnega filozofa Henrija Berg-sona na vojaško disciplino Nagnjenje k veri, umetnosti in mistiki je Gamelin podedoval po materi, zelo kultivirani gospe in odlični slikarki. Njegovi učitelji so mu prerokovali blestečo književniško kariero, Toda smisel za vojaščino, star nič manj ko pet rodov, je odločil bodočnost mladega Gamelina. Stara družinska tradicija, skupaj z njegovimi blestečimi tehniškimi sposobnostmi, mu je utrdila položaj v vojaških krogih; drugače bi ga bili najbrže imeli za diletanta. Moderen general v so se vtihotapljali v mesta in hujskali doki je leto 1914. kot major-kartograf mac"ine na sveto vojno proti neje-v Joffrovem generalnem štabu izdelal vernikom. strateški načrt, ki je ustavil nemško piodiranje proti Parizu in rešil zaveznike. Oile čudeža na Marni ■ Bilo je v septembru 1914., mesec Upor je najprej počil v Damasku. Videč, da je prešibek za odkrit boj z uporniki, je general Sarrail 24 ur za kazen mesto obstreljeval; na kar so Druži odgovorili s tem. da so začeli na debelo pobijati Francoze v drugih mestih. S svojo tiho in mirno vztrajnostjo je Gamelin zrevolucioniral duševnost francoske armade. Njegovo geslo je: »Ne zapovedovati ljudem — prepričati jih je treba!« Vsakomur v armadi, od najzadnjega prostaka navzgor dado čutiti, da uniforma ne ubija individualnosti, in da je vsakdo tam po lastni volji, če se le zaveda svojega deleža pri kolektivni odgovornosti. Na Francoskem je v vojnem času vrhovni poveljnik zmerom pomenil možno nevarnost za republikansko obliko vladavine. Toda Gamelin je popoln in nesebičen vojaški voditelj,-voditelj, ki se bo po izpolnitvi svoje naloge brez užaljenosti vrnil v svoj skromni dom in k svojim filozofskim knjigam. Francoska vlada to ve; fran-, coski narod to čuti. Ni dvoma: nagnjenje k verski mistiki je vzrok, da se Gamelin tako ! rad ukloni francoskim nacionalnim < dni po nasilstvu nad Belgijo. Pod Vzhodu se je nevarno zamajal. Pari-udarci Viljemovih topov so se bile ška vlada je Sarraila odpoklicala utrdbe Liegea izpremenile v prah in pepel. Bruselj je bit v nemških rokah. Pri Monsu in Charleroiju sta bili britanska in francoska obramba doživeli katastrofo. Ni je bilo sile na svetu, ki bi mogla ustaviti sivega moloha na njegovem nevzdržnem pohodu na Pariz. Tako je vsaj kazalo: mar niso Kluckovi konjeniški ogledniki že uzrli Eiffelov stolp? Takrat se je zgodil čudež. 4. septembra zjutraj je major Gamelin pregledoval najnovejša poroči r;r?.?.C0Ski: VSf"\ :B!1Žt'jem koristim - tistim koristim, ki se mu zde v širšem pomenu besede tudi koristi vsega človeškega rodu. Pravili so mi, da se je na neki konferenci generalnega štaba Gamelin Kako pride švedsko železo v Nemčijo Gornji zemljevid kuže obe poti, po katerih pride švedska železna ruda v Nemčijo. Zimsko pot ogroža britanska mornarica, poletna pot je pa pri vhodu v Bolniški zaliv (med Finsko in Švedsko) posejana s tinskimi minami. Na njegovo mesto je prišel Gamelin. Dobil \e vsa potrebna pooblastila — in preden je minilo mesec dni, je v Siriji vladal mir. naslonil na stolu in sanjavo dejal:*naročila blago v Nemčiji; a) Ime jugoslovanske tvrdke, ki je ...in Belgijo zavaroval , , . . . , črlov. Zakaj Nemci danes tako od- la s fronte m ugotovil, da von Kluck lasajo in nočejo obiti obeh kril Magi- no maroira st Is rt 11 H , v 1A -» U! »J »Naj bo vse to še tako važno; zma-I gal bo samo tisti, kdor je prepričan,! da se bori za pravično stvar.« Neki! mlad stotnik mu je na videz naivnoJ segel v besedo: »Ali ne mislite. mon< In vendar takšni senzacionalni uspe- general, da tudi premoč oborožbe inf hi niso Gamelinova glavna odlika, številčna premoč nekaj pomenita?«' Gamelin je velik predvsem kot taktik Gamelin je prezrl stotnikov sarka-; in kot ustvarjalec operacijskih na- zem in je krotko odgovoril: j»Nekaj? Seveda, mon jeune umi . .. D . j k- j- ........................ j»----«... A vendar imam rajši, da je pravica' notovega utrdbenega pasu, bodisi že na moji strani — ker je nepremag-' uklenil s treh strani, ampak da hiti v ravni črti naravnost proti prestolnici. To je pa pomenilo, da je von Kluck, prepričan, da je francoski odpor zdrobljen, razgalil svoje desno krilo. Gamelin je brez odloga odhitel v Joffrov operacijski odsek. Tam je dobil štabne častnike pri pogovoru o obupnem položaju. Vsi strategi so bili istih misli: druge možnosti ni, kakor umakniti se proti Parizu in medtem pripraviti obrambno črto 250 km južno od mesta, da se po padcu prestolnice umaknejo nanjo. »Messieurs,« je mirno rekel major Gamelin, »prišel je trenutek za napad.« Njegove besede so udarile ko bomba. Vsi so so ozrli. Nekateri so se zasmejali in se pomenljivo spogledali, češ, ta ni pri pravi pameti. Toda mladi častnik je začel razvijati operacijski načrt in Joffre je pod silnim vtisom tega načrta prebil ves dan v glavnem stanu pri temeljitem prere-šetavanju senzacionalnega Gamelino-vega predloga. Tisti večer je general Gallleni, vojaški guverner Pariza, telefonsko predlagal vrhovnemu poveljniku podoben načrt. »Prav zdajle je trenutek primeren za napad,« ga je prepričeval. »Kaj moremo danes še iz-pubiti? Zgodovina nam ne bo nikdai odpustilo, če bomo nadaljevali umik.« To je še poslednjim Joffrovim pomislekom izpodbilo tla. Naročil je z napadom na Nizozemsko ali pa z ljiva! b) Točni naslov nemškega dobavitelja ; c) Kakšno blago je tvrdka naročila in koliko; d) Dan naročila; e> Kdaj bi bilo blago moralo priti. To zahtevajo nemška oblastva zato, da bodo mogla hitreje ustreči našim intervencijam.« Težave nemške izvozne industrije so posledica uspešne zavezniške blokade. FRANCOZI IN NEMCI Iz knjige Andreja Siegfrieda La Geographie Economigue cozom, da so dodelani in oblikovani, Francozi Nemcem, da niso dodelani in da so zato t Oboji imajo in nimajo prav: dva življenjska nazora sta to, dve filozofski pojmovanji. a Značilnost Nemca kot posameznika je nesposobnost izražanja, nesposobnost, da bi svojemu bližnjemu sporočil svoje vtise in se z njim živahno pomenil. Zato se zdi, kakor da je Nemec brez osebnosti; čeprav ima krepko notranje življenje, je zaprt značaj; njegova osebnost se izživlja le v verski in pesniški obliki: v poeziji, pesmi in glasbi. Nemec ne zna natanko povedati, kaj misli; zaradi pomanjkanja osebnosti je negib-čen. Zato tudi vlada ali pa odločen in spreten voditelj tako lahko nanj vpliva, ga preobraža in gnete ko testo. Dr. Andr4 SIEGFRIED, Kljub nemškemu imenu pravi Franco/, rojen v Havru leta 1876., član Akailomije moralnih in političnih ved, profesor m Politični visoki šoli in profesor na Francoskem kolegiju v Parizu. Najuglednejši francoski gospodarski teoretik in oisec tehtnih razprav o Angliji, Sevorni in Južni Ameriki. Kanadi in evropski krizi. Najznačilnejše v nemškem značaju, v nemški osebnosti, je njena nedoločnost. Nemški značaj ni kakor francoski, dodelan in dograjen, nekako dokončen, ampak se neprestano išče in dograjuje, večno je v oblikovanju: to je njegovo naravno in trajno stanje. Zato bomo razumeli, zakaj Francozi in Nemci drug drugega ne razumejo. Nemci očitajo Francozom, da so statični, da se ne iz-preminjajo. Toda Francozu posameznik šele takrat kaj pomeni, če ima dodelano individualnost; delo (oeuvre) je zanj šele takrat delo in kaj vredno, ko je dodelano. Nemci so dinamični in se s lem ponašajo; strast ustvarjanja jih bolj mika kakor ustvaritev sama. Oba temperamenta sta torej različna, zato imata drug drugemu kaj očitati: Nemci Fran- Tudi nakup moških sukenj in plaščev je zelo omejen. Vsakdo, kdor si hoče kupiti nov plašč, mora dati starega v pregled posebni komisiji, in le-ta odredi, ali je plašč še za rabo ali ne, Sele na podlagi sklepa te komisije dobiš nakaznico za nakup plašča. še pred kratkim je bila prodaja otroških oblek neomejena. Zdaj se tudi tu začenjajo omejitve. Poslej bodo starši smeli kupovati otrokom samo ohlapne obleke, da jih ne bodo otroci prehitro prerasli. Nemški življenjski standard Nizozemski list »Algemeen Handels-blad« je pred kratkim priobčil članek o zavezniški blokadi in nemški protl-blokadl in o obojem vplivu na nemško gospodarstvo. List pravi med drugim: »Življenjski nivo nemškega narodi, je danes mnogo nižji, kakor je bil 1. 1914. Večina rezerv in dohodkov nemškega naroda je šla in gre od 1. 1933. dalje v strahovito oboroževanje. še preden se je vojna začela, je ta narod spoznal racionalizacijo, v skladu s Hitlerjevo teorijo, da mora biti narod moralno pripravljen na vojno.« Nemci o gospodarski nevtralnosti DNB poroča: Državni tajnik nemškega gospodarskega ministrstva g. Landfried je izjavil, da bodo v nemških očeh samo tiste države veljale za gospodarsko nevtralne, katere bodo nadaljevale trgovanje z Nemčijo. Države, ki ne bodo trgovale z Nemčijo, bodisi zaradi blokade ali zaradi drugih groženj, ali pa iz lastnega nagiba, ne bodo veljale za gospodarsko nevtralne. Te države ne bodo smele pričakovati od Nemčije dobav v predvojnem obsegu. jo je bil po nasvetu svoje matere on sam pred poroko kupil, in so mu povedali, da je bila stari dekli že zdavnaj naročila, naj jo obleče, kadar umre, v poročno obleko, ki jo je skrbno hranila — so se mu solze utrnile iz oči. Ko so nesli sosedje krsto iz hiše in skozi vrata, je spoznal, da ga je zapustila skrbna, zvesta roka, in tedaj se je čutil v duši tako osamel kakor zdaj... Zato je dal gospodarstvo, ki ga je dotlej sam vodil, pod ugodnimi pogoji prepisati na mlada dva, ki sta pod njegovim vodstvom umno gospodarila in lepo ravnala s njim, sicer bi gospodarstva morda do danes ne bil dal iz rok. in vselej se mu je potem dobro zdelo, kadarkoli so mu ljudje prigovarjali, naj se spet oženi, ko ima vendar komaj dobrih petdeset let in se drži še vedno lepo ravno ko sveča. Tudi proti domačim se je rad s tem pohvalil — v resnici mu pa niti v sanjah ni prišlo na misel, da bi se drugič ženil. Za svojo zakonsko družico ni dolgo žaloval, saj se je razodevala nje skrbna roka povsod spet v snahi, ki jo je vzel sin, dasi ni prinesla nič k hiši, iz gole ljubezni, ne da bi bil oče kaj ugovarjal Mladi Jurman ni nič posejal in nič požel, ne da bi se bil poprej pogovoril z očetom: bilo je sploh še vedno tako videti, kakor bi bil stari v hiši poglavar. Zato so tudi ljudje starega Jurmana že od daleč pozdravljali, v krčmi pa so se mu sosedje umikali in mu prepuščali najlepši prostor sredi glavne stene pod veliko sliko. Za občinskega moža bi ga bili tudi še vselej radi postavili, ako bi bil le hotel sprejeti to čast. Bil pa je tako malo čudaka in je vselej rekel: »Za tuje zadeve se nisem nikoli kaj prida zmenil.« Tako so mu tekla vdovska, užitkar-ska leta v miru in pokoju, brez ne-prilik in tožba. Let ni štel, na smrt ni mislil; tako nerad je o njej slišal, da ni šel nikdar n ikoni ur za pogrebom in da ni nikdar etopil na pokopališče. Sam je bil, kar je živ, zdrav ko riba in je rad povedal, da ga ni še nikoli nobena bolezen pritisnila na posteljo, kar je na svetu. Šele zdaj, od zadnjega Martinovega sejma, bi se ta pošast od naduhe rada skopala nadenj — ampak on se ne da. Sin ga je pošiljal zaradi hudega kašlja in močnega potenja k zdravniku — on pa ni maral iti; dobro je vedel, da je tudi njegova žena hodila k zdravniku, pa kaj je imela od tega — na oni svet ji je pomagal... Sosedje v krčmi so ga i •rnševali, kaj mu je, in mu svetovali to in ono, češ da naj se starejši človek nikar preveč ne zanaša na svojo moč. Jurmanu se je to za malo zdelo in ni ga bilo več tja. R"jši je pomagal zvečer svojim vnukinjam p'srje skuhsti za njih balo in j n pripovedoval o Pragi, kamor je šel že dvakrat pogledat, pa da pojde tja še tretjič in da vzame tudi katero svojih vnukinj s seboj V sinovo izbo pa ni šel po nič drugega, kakor da so ga spravili v slabo voljo! Tisti vnuk mu je bil M;oj zoprn — to je slabo znamenje, nič dobrega si ne obeta od njega, kadar doraste vrha... Vse se mu tako zdi... Tn spet ga je nagnal kašelj, vse se je treslo v njem, v križu in prsih ga je zabolelo... Zviškoina se mu je zazdelo, kakor bi ga neknj zalezovalo — potne srage so mu stopile na čelo. Okrenil se je proti vratom, odskočil in ves prepaden zakričal. Zazdelo se mu je, kakor bi bil zagledal svojo pokojno ženo... Nadaljevanje na IS. strani Gabriela Preissova — Ivan Podgornik Starec se je zamaknil v tisto drobno stvarco z rdečim, skremženim obrazkom, ki jo je držala mati v naročju kakor dragotino — ta naj bi dajal za maše za njegovo dušo, kadar bo trohnel v zemlji? Ali je mar zato prišel na svet? Starec je zadrgetal, mraz mu je iz-preletel mozeg in kosti. »Sedite, oče!< je rekel sin in mu primaknil stol od mize. »Ne — ne bom! Rajši pojdem spet nazaj...« je odvrnil starec tako otožno, kakor bi mu bil pravkar kdo umrl. »Z bogom I« Razen Veroniki, se ni zdelo starčevo vedenje nikomur nič čudno. Gospodar in njegova žena, ki sta bila vsa zamaknjena v novorojenčkova lička, sta pač opazila, da so starca tiste babičine besede vznemirile, pa tudi nju so malo ganile, kakor je bilo videti Babica pa si je spet mislila, da starec kot razumen človek ne mara motiti otročnice. In tako je samo Veronika stopila za starcem iz izbe. Starec niti zapazil ni, da je šla deklica za njim v njegovo izbo. Ondi je omahnil, ne da bi slekel kožuh, na posteljo Luč na mizi je še zmeraj gorela, vse je bilo kakor sicer, in vendar se je zdelo imovitemu starcu danes prvič žalostno, prazno, pusto kakor človeku, ki se ne zmeni nihče več na svetu zanj. Stari Jurman je bil vedno zadovoljen človek. Tako potrt je bil samo enkrat v svojem pametnem življenju, kakor je imenoval svoja zakonska leta, in to je bilo takrat, ko se je pred petnajstimi leti zaveroval v krsto svoje mrtve žene. V svojih mladih letih ni napravil nobenega koraka iz ljubezni do nje — pot ga ni vodila nikoli nikamor drugam kakor za skednjem ob lipah h kočarski hčeri Anki Dolesovi... Ta pa njegovim domačim ni bila po volji. Moral je iti snubit drugo, iz druge vasi, ki je lahko poplačala ves dolg, kar ga je bilo na posestvu. Tako se je zgodilo, da ni Jurman svoji ženi nikoli toliko pogledal v oči, da bi v njih uzrl svojo dušo. Jurmanica je že takoj prva leta svojega zakona jela tožiti o bolečinah v jetrih, o čemer so pričale tudi rjave pege, ki so močno kazile njen že tako ne posebno lepi obraz — in tako se je uboga žena možu čisto odtujila, dasi je bil tako blagega srca. da ji tega ni dal opaziti. Več let ni bilo videti, da bi Jurmanico bolezen izpodjedala, šele tisto leto pred svojo smrtjo je začela očitno hirati. Neko jutro, ko je dol^o ni bilo na izpre-gled, jo je šla dekla budit, a zastonj. Jurman je stopil k njeni postelji, in ko je dekla gospodinjino glavo, ki je gledala proti zidu. obrnila, je od groze kar okrepenel. Ženine oči so bile steklene, vdrto obličje z na pol odnrtimi usti je imelo strašen, grozovit izraz, da je Jurman kar kriknil. Potem je ni mogel več pogledati v obraz, morali so ji ga zakriti — in ako bi ne bil moral iz krščanske zakonske dolžnosti ostati doma, bi se bil najrajši kar kam izmihil. dokler bi ne bila v hiši vsaka sled za smrtjo zabrisana. Sele ko je videl ženo položeno v hrastovo, s srebrom okrašeno krsto, s sklenjenimi rokami in z obličjem, zastrtim z belo tančico, ki Prav gotovo imate doma kakšen star, še zelo udoben ln širok divan z oblazinjenim naslonjačem, ki sicer prav nič ne spada med vaše pohištvo, pa se le ne morete ločiti od njega, ker je tako širok, mehak in udoben. Takšen divan lahko z majhnimi stroški in nekaj dobre volje tako preuredite, da ne bo slabši kakor pravi couch (kauč). S takšnim preurejenim divanom, recimo mu kar oouch, si lahko uredite čedno samsko sobico; če že imate večje stanovanje, pa sobo za goste ali za doraščajočo deco. Posebna prednost teh modemih couchev je, da jih lahko z nekaj gibi spremenimo v posteljo. Na naših slikah vam skušamo ponazoriti dva takšna primera. Na prvi sliki vidite prijazen kotiček v damski sobi. Couch obroblja nekoliko višja lesena knjižna omara, dovolj široka, da lahko na njeno polico postavite vazo s cvetlicami, kakšno fotografijo v okviru, telefon ali radio ln svetilko. Na obeh koncih te police sta omarici z vdelanima ploščama. Plošča pri znožju ti služi podnevi za mizo, plošča pri zglavju pa ponoči za polico nočne omarice. V predal preurejenega divana lahko čez dan spraviš posteljno perilo in odejo. Zvečer kar hitro pripraviš posteljo; v njej lahko poslušaš tik pred spanjem najnovejšo opero, ne da bi tl bilo treba potem zlesti iz tople postelje in utrniti radio. Tretja in četrta slika nam kažeta, kako lahko praktično uporabimo nov, širok couch. Znano je, da na zelo širokem couchu nekam neudobno sedimo, zato smo ga porinili skoraj za polovico pod leseno polico. Tako smo dobili prav udoben divan. Zvečer potegnemo couch izpod lesene omarice, vzamemo iz širokega predala — ki Je tokrat nad njim — posteljnino in si pripravimo posteljo. Takšno posteljo — lahko je tudi zakonska, če Je couch dovolj širok — vidimo na četrti sliki. Prepričani smo, da bodo naši načrti marsikomu dobrodošli, posebno pa tistim, ki si ne morejo najeti velikega stanovanja in se morajo zadovoljiti samo z eno sobo. Posebno praktična je pa takšna soba tudi za samce, za ženske, ki so v službi, in za mlada dekleta in mladeniče. Podnevi Ponoči KupuitesreikeDi^vnejjazredneL fVRELEC loterije v domači glavni kolekturif C^gCE1 kjer imate na razpolago srečke v številnih serijah. Kolektura „VRELEC SREČE" Vam zadete dobitke izplačuje takoj. Strogo solidna postrežba v kolekturi „ „ »VRELEC SREČE“. Priporoča se Vam vsem fllOJZIJ PlaiHIlSelC Ljubljana Beethovnova 14 (Nadaljevanje z 11. strani) »Zakaj sto se tako prestrašili, dedek?« se Je zaslišal znan glas. »Prišla sem za vami, da vam zakurim, če morda ostanete pokonci.« »Ti si, Veronika?« je dihnil Jurman, ko se je zavedel, »ves sem se razčuval nocoj in čisto tako mi je bilo, kakor bi se bil prebudil iz prav hudih sanj. Le zakuri, le zakuri, Veronika... Pokaži, daj mi košček lesa, ti jaz nakoljein nekaj tresak...« »Ni potreba, dedek, saj imam nekaj rozg, te hitro zagore!« »Le daj sem, le, boš videla, kako lepe treske ti nakoljem!« je silil ded in segel v temi na polico po svoj nožek. »Meni je to igrača, jaz imam v rokah več moči ko ti! Ali vidiš, kako to lepo gre?« je rekel, ko mu je dala Veronika, ki je bila medtem že z rozgami podkurila, molče dve jelovi polenci, »le poglej!« Naklal je res še precej tjitro iz obeh polenc toliko tresak, da jih je bilo na mizi že precejšnji kupček. Med tem je začel ogenj prasketati, pečica se je hitro segrela in po sobi se je jela širiti prijetna toplota. Veronika je še vedno klečala pri peči, pogledala zdaj pa zdaj v ogenj in ni bila nič kaj dobre volje. »Pridi les, Veronika!« jo je poklical ded k sebi. »Ti si moja, tebi kupim, kar boš hotela, tebe vzamem s seboj v Prago!« Starega Jurmana še nekaj časa potem ni minila slaba volja. Ves tisti dan, potem ko se mu je bil rodil vnuk, se ni pokazal iz hiše, jed mu je morala nositi Veronika. Saj je pa onim tam naročil, naj razen njo nihče no hodi k njemu. Tisti dan nato se je odpravil navsezgodaj v cerkev. Sin je čakal na vratih, ko se je oče vrnil domov. Lepo ga je pozdravil in ponižno vprašal: »Kako vam je, oče?« Čudno prepaden se mu je oče zdel. »Dobro — prav dobro,« je odgovoril starec čisto na kratko, iztegnil suho brado, zavihtel svojo kločkovo palic# do ramen in švignil kar hitro mimo njega Sinu še oči ni dal. Šele na pragu se je na pol obrnil in rekel: »Kar na miru me pustite!« Mladi Jurman je osupnil. To ga je spravilo v nevoljo. Šel je povedat ženi, kako ga je oče odpravil, a žena ga je lepo pomirila: »I, kaj hočeš, bolehen človek ima svoje muhe, saj veš. Pustimo ga, da ga slaba volja mine. Zdaj ne mara drugega pri sebi ko Veroniko.« »In prav zdaj, ko je tako veselo pri nas!« je rekel gospodar, ko se je spemnil sinka, po katerem je tako . Fothergill (1903) Sl. nadaljevanje Prisluhnil sem. Spet nekaj novega! •Angleške križarke so srečale admirala [Speeja 8. decembra 1914. Lord Her-; schell je trdil, da so prestregli in jdešifrirali tudi brzojavke, namenjene [njemu, čeprav je šifra nemškemu mor-[nariškemu atašeju izginila šele mnogo [pozneje. Očitno protislovje, ali pa [spretno nastavljena past! Hotel sem [odkriti resnico in zato sem nenadno [dejal: ! »Toda vi ste vendar to šifro prepihali mnogo pozneje, po decembru :1914!« Pomen besed: 5 Hall je poskočil: Vodoravno: 1. pokrajina v Jugo-? »Kdaj, pravite, smo prepisali šifro?« slavijj — 2. travnik; žensko ime •—t Zaslutil sem, da v tem vprašanju 3. kvartaški izraz; njiva; soha —-»tiči past. Hotel je vsekako izvedeti, ali 4. žensko ime; samostanski predstoj-♦ vem, kdaj so nam ukradli šifro in nik; kemijska formula za ogljikov J kako. Vročično sem razmišljal, kaj naj monoksid — 5. kraj v Švici, poznan ♦rečem. Kot vojni ujetnik na Angle-po predzgodovinskih najdbah železne j škem bom utegnil prej ali slej sporo-dobe; evropsko gorstvo •— 6. deljeiti kakšno važno novico v domovino, voza; italijanski predlog — 7. povab~|zato moram izvedeti od njiju kar ljenec; glavno mesto sovjetske repu- T največ. blike Armenije — 8. predlog; prebi-J zavedal sem se, da ne bom napak storil, rekoč admiralu, da vem, kako so Angleži dobili to šifro v roko. »Oh,« sem nebrižno dejal, »o new-yorški aferi govorite, ko ste podtaknili tajniku pri nemškem poslaništvu tisto damico. Saj so o tem čivkali vrabci na strehi!« Nekoliko začudeno sta me pogledala, potlej je pa admiral Hall počasi dejal: »Hm, pravite, da so čivkali o tem vrabci na strehi?« Nastala je mučna tišina; nekaj zoprnega sem se bil tedaj domislil. Zakaj, zakaj sta prav zdaj utihnila? Ali sta s tem hotela reči, da niso na poslaništvu o tem ničesar vedeli? To je bil zame hud udarec. Zmerom sem se bal, kaj bi se utegnilo zgoditi z našimi brzojavkami, čeprav sem po Boy-Edu sporočil v Berlin, da so nam ukradli najtajnejšo in najnovejšo šifro. Moje slutnje so bile žal upravičene. V Berlinu jim ni bilo mar našega opozorila. Bilo mi je, da bi zarjul od jeze in ogorčenja nad tolikšno malomarnostjo. Lord Herschel je prekinil mučno tišino in nadaljeval: »Dosti skrbi ste nam prizadejali, kapitan. 2e prvo šifro smo zelo težko dobili. Potegnili smo jo iz morja, kmalu p»o potopitvi vaše križarke .Magdeburga* blizu Kronštata; vaš kapitan Jo je bil namreč v steklenici vrgel v morje. Tako smo nekaj časa lepo lovili brzojavke iz Berlina in jih deši-frirali. Potlej ste pa vi odpotovali v Newyork in odnesli novo šifro. Kajpak smo vedeli, da potujete, vedeli smo celo, da nosite s seboj novo šifro, toda nismo vas mogli prestreči. Ko ste prispeli v Ameriko, se Je začelo za nas ;i ivo delo. Nismo več mogli dešifri-[rati brzojavk iz Berlina, dokler se [ nam ni posrečilo, da smo dobili v [roke tudi to najnovejšo šifro...« ’ Nalil sem si še kozarec vina [ Ne morem povedati, kako me je pre [tresla ta novica. Samo pomislite, kaj je pomenilo za Nemčijo, da j* Anglija prestregla in dešifrtrala vse brzojavke, ki so jih pošiljali iz Berlina v «vet! To je pomenilo, da so naši sovraž-niki natanko vedeli o vseh naših namerah. Ze misel na to mi je bila neznosna. Skušal sem se oprijeti edine rešilne bilke: upanja, da bom lahko, čeprav vojni ujetnik, našel pripomočke, in poti, da bom sporočil v Berlin, kako valci Estonske; veznik — 9. čvrst: svojina; vzklik — 10. francoski fizik (1786—1853); napev — 11. pokrajina v Španiji. Navpično: 1. zveza treh iger — 2. dan v tednu; 3. francoski spolnik; grška sveta gora; veznik — 4. moško ime; italijanska vojvodska rodovina;;; njega — 5. železniški voz; stil — 6. spevoigra — 7. Zolajev roman;; mestece v Kotorskem zalivu — 8. kemijski znak za iridij; veznik; števnik — 9. odmev; zdraviliško mesto ob Gardskem jezeru; vzklik — 10. žen-«ko ime; drevored •— 11. žensko ime. STOPNICE a a a a a a a c d d d d g g g g g g r r r Pomen besed: 1. kratica, 2. osebni zaimek, 3. kača, 4. zgradba, 5. žensko Ime. 6. vas v Beli Krajini. — Vsaka naslednja beseda 6estoji prejšnje in še ene nove. POSETNICA iz črk VIKO JECE KRAŠNJA Kaj je ta gospod? ČAROBNI LIK »Ljudje božji, kaj pa mislite? Ali. hočete res narediti samomor? Ali stel stepi in gluhi? Mar vas nisem že opo-1 zoril? Za božjo voljo, sežgite že ven-! dar staro šifro!« Po malem sem se zbral in pomiril. Zavedal sem se, da ne morem za zdaj; storiti ničesar in da moram pustiti! dogodkom nekaj časa prosto pot. Daj bi se nekoliko zamotil, sem dejal lordu! Herschllu: »Kaj ste malo prej dejali o brzo-. javkah grofu Speeju?« Herschell je dvignil glavo in od-; govoril: »Hvaležen sem vam, kapitan, da ste J me spomnili na to. Takoj vam bom! povedal vso zgodbo.« In pričel je pripovedovati: Skrivnost potopitve admirala Speeja »Admiral Spee je križaril s svojim brodovjem po enem izmed sedmih oceanov, toda London ga ni mogel izslediti. Britanska admiraliteta se je* pa natanko zavedala nevarnosti, ki jo; je pomenila ta eskadra za zavezniško vojno trgovino, in odločila se je, da jo mora po vsaki ceni uničiti. Pogoj za dosego tega cilja je bil: dve oklopni križarki najnovejšega tipa.: Nobena druga ladja ne bi bila kos izvrstnemu topniškemu ognju s ,Scharn-horsta* in ,Gneisenaua*. Razen tega bi morali natanko določiti, kje je plu! admiral grof Spee tisti dan, ko bi ga hoteli angleški križarki napasti, nas imajo Angleži v šahu. Toda mrzli- to bi pa morali storiti samo čisto ca me je spreletela ob misli ha je j na skrivaj, kajti če bi nemška admi- bilo moje prvo opozorilo bob ob steno. • izvedel da ploveta dve Oklop- Kdo mi more biti porok, da tudi to ne bo romalo v košaro za papir? Nekaj je bilo neizpodbitno. Iz Berlina so brzojavljali na vse strani z isto šifro, čeprav sem Jih bil takoj opozoril, da so nam jo ukradli. Mar res po vsej sili hočejo drviti v samomor. Opazil sem, da sta oba britanska častnika delila z menoj moje začudenje. Kakor jaz, sta najbrže vedela, da sem takoj opozoril Berlin, da je šifra T sovražnikovih rokah, in kakor jaz, sta se čudila, zakaj je Berlin še dalje brzojavljal s staro šifro. Bil sem pri koncu svojih moči! Sedel sem kot vojni ujetnik v nekem angleškem klubu, med svojima sovražnikoma, in nisem imel možnosti, da bi prijel za ušesa gospode v Berlinu in jim zaklical: Mat v 3 potezah (B 11) Problem št. 22 Sestavil Samuel Loyd (1867) »DRUŽINSKI TEDNIK" v vsako SLOVENSKO HIŠO! IletikoMCHa kdžcoaka Pomen besed navpično in vodoravno : 1. zelenjava, 2. obrtnik, 3. ski pesnik, 4. zemeljska oblika, 5. v Nemčiji. * ENAČBA (a—b) + (c—d) + (e—f) + g - x a = znanost b = veznik •c = drevo d “ veznik e =■ veznik I — del cerkve g = ima svojo moč X •= praznik Rešitve ugank iz nreišn:e številke REŠITEV KRIŽANKE Vodor»tno po Truti: I. hi, napaka, 1. rto, liroor, 3. otok, lot, 4. tlarnvar, t, 4, a«, lit, 1’, t r, strupar, 7. emu, »oča, 5. omero, ten, i). aaharu, na. REŠITEV ČAROBNEGA KVADRATA 1. pailar, t. »pura, S. golob, 4. Arosa, S. rabat. REŠITEV OPEK: Kdor ne uboga, ga ttpe nadloga. REŠITEV ETOPNICi 1. P S. (la, S. dar, 4. Rado. 6. Haiiom, 6. modras. REŠITEV ENACBEr a =£ rudar, b = dar, • s= sito, d = to, c — Jalove«, t = lovec, i = Kosija. RniHn* I»»»Rolka: *> gotica, b) »tesan, •) Regina 4) Istran. (1) carica, a) araras — Carica, ananas. Pomen besed : Vodoravno: 1. prebivalec Balkana; mesto na Slovaškem. 2. svetopisemska oseba; borišče v starorimskem cirkusu; kmet; ogljikovodikov«:. 3. rusko ime za Sibirijo; ozemlje med Savo in Jadranom; pritok Morave; jarem. 4. trojanski junak; reka in nižina v Italiji; enaka soglasnika; gozdna rastlina; sad. 5. nepripraven; če je polna, je človek sit; slovanska boginja. 6. začimba; pevski glas; števnik. 7. časovni prislov; vrsta blaga; slovanski narod. 8. poveslo; blazen; del tujega izraza za veliko tveganje; panj; vrsta ameriških papig. 9. lep; ga razlikujemo pri ljudeh (jo nižji, srednji in višji); banč-ni račun; spis. 10. žito; reka na [Francoskem; žensko ime; moško ime. j 11. zdravnik; gora pri Kočevju, i Navpično: 1. veder; klic, ki je znak pažnje; mesto v Italiji; košnja. 3. drevo; je spomladi gaj. 4. enota električnega odpora; moško ime; oblika pomožnega glagola biti. 5. oče-vina. 6. nota; zdravilna rastlina; povratni zaimek. 7. vihar; gre le enkrat na led. 8. vas pri Vrhniki; mesto v Nemčiji. 9. žensko ime; v njem se med nabira; osebni zaimek. 10. osebni zaimek; grad iz Jurčičevih povesti; danes ruševina. 11. podnebje. 12. se pridobivajo iz premoga; ni mrtev. 13. jadranski otok; reka v Rusiji; vrbe. 14. kozaški načelnik; do njega južni veter piri. 15. vrsta teže; opira se. 16. globina v tekoči vodi; bogastvo Savinjske doline; stara oblika veznika. 17. osebni zaimek. 18. veznik; neponarejena; barjanska vas. 19, Hunov veliki voj; francoski fizik (1786—1853). 20. železniški voz; veznik. 21. elektroda; znan polotok. ni križarki proti Atlantiku, bi takoj; vedela, da sta si izbrali za cilj eskadro grofa Speeja, in bi Jo takoj opozorila, da bi se umaknila nevarnosti. Nemška mornarica je dobro vedela, da plovejo malone vse angleške križarke po Severnem morju, razen dveh, ki sta se vsidrali v bližini Dardanel in prežali na nemško ladjo »Goeben«, da ne bi pobegnila iz pristanišča in se zatekla v Pulj, kjer bi okrepila avstrijsko mornarico. Tedaj je pa genialna fantazija admirala Halla na kar se da preprost in poceni način odvozlala ta zavozlani problem. Dve oklopni križarki, zgrajeni v treh tednih Admiral Hall se je nečesa izvrstnega domislil: dal je v angleških ladjedelnicah zgraditi dve novi oklopni križarki. Delati so pričeli čisto na skrivaj in v treh tednih sta bili križarki gotovi. Bili sta sivo obarvani, z veli kimi dimniki in težkimi topovi. Ti dve križarki pa nista bili pravi križarki, temveč samo dve veliki leseni ponaredbi. Neko temno noč so pripluli močni j j vlačilci in potegnili leseni ladji na morje. Na mostiščih vlačilcev so pa dan in noč stali častniki in z daljnogledi opazovali obzorje, iskajoč sovražne ladje. Kakor hitro so zagledali kaj sumljivega, so zastrli ladje z umet- j nim dimom. Nad vse važno je namreč bilo, da nihče ne bi izvedel za to j .lažno mornarico*. .Križarki* sta pluli mimo Biskajske-: ga zaliva skozi Gibraltar in skozi Sre-: dozemsko v Egejsko morje, kjer sta: bili že nekaj tednov zasidrani pravi angleški oklopni križarki ,Invincible‘ in ,Inflexible*. Otočani so Ju lahko opazovali z obale, kar je bilo posebno prijetno za razne tuje agente, ki so imeli nalog, takoj sporočiti svojim vladam, če bi križarki dvignili sidra. Neko temno noč so vlačilci privlekli lesena nestvora, od daleč za čudo podobna pravima križarkama, do pravih križark. Z obale nepoklicano oko nikakor ni moglo ločiti pravih križark;; od lesenih. In med tem ko so tuji agentje živeli v prepričanju, da sta .Invincible* in ,Inflexible* še zmerom na svojem mestu, sta pravi križarki te s polno paro pluli skozi Gibraltar proti severozahodu.« Prekinil sem lorda Herschlla: »Zakaj proti severozahodu? Saj sta vendar vedeli, kje križari grof Spee?« »Dobro smo vedeli,« Je odgovoril lord in pogledal admirala Halla. Admiral Je pa nepremično strmel predse in mimo dejal: »Brzojavil sem mu, kje ga bosta dohiteli angleški križarki. Spodoben, kakor Je bil, Je točno prihitel na sestanek.« Odrinil sem svoj stol in planil v smeh: »Oprostite, sir Reginald. ni posebno: velikodušno, če vlečete za nos ubogega vojnega ujetnika. Menda vendar ne mislite, da vam bom verjel?« Mat v 4 potezah Elegantnost prve in duhovitost druge poteze sta nov dokaz ostroumnosti ameriškega mojstra. (B 94) Klasična kratka partija Evansov gambit (Diisseldorf 1862) Beli: Crni: Schnitzler Le v y 1. e4 e5 2. Sf3 Sc6 3. Lc4 Lc5 4. b4 LXb4 5. c3 Lc5 6. d4 eXd 7. 0—0 d6 8. cXd Lb6 9. Sc3 Sf6? 10. e5 dxe 11. La3 Lg4 12. SXe5 LXdl? 13. LXf7 mat. šahovska kombinacija Pozicija iz partije Przcpiorka—L. Steiner (Debrecin 1925) (Dalje prihodnjič) Beli matira v 3 potezah 83— 0UXl3H 1,8x 8831 Trnu 8.1Xfija 'IS ..........OS :ud n V •jBiufi2—sja 'IS ifBS i9T—S3T 'OS BBS it3XL0i '60 Rešitev problema št. 19 1. Sd4—c6 Ke4—f4 2. Ddl—e2 3. De2—e5mat. 1....... 2. Ddl—g4 šali 3. Dg4—g6mat. 1. • • • . 2. Kh3—g3 3. Ddl—f3 mat. Kf4—g5 Ke4—f5 Kf5—f6 Ke4—e3 kar koli Rešitev problema št. 20 a2—a3 h4—h3 1. 2. Kh2—hi 3. Dh5—e2 4. De2—g2 5. Dg2—c6 mat. 2....... 3. Dhfi—g5 4. Dg8—g2 6. Dg2—c6 mat. Kc4—c3 b3—h2 Kc3—04 hS—h2 hc4—c3 Kc3—o4 U, C. Atode&set%: DIVJI LABODI MALČKE VELIKONOČNA Nihče ni vedel, da mu Je ime »Kakšna sramota!« toži ubogi ubogi Koko. To se pravi: sam se Koko osramočen. »Nitd užiten ni!« Je tako krstil, najbrže pač zato, ker Ubogi Koko se kotali, kotali po se ni počutil preveč srečnega. Bil mahu in posušenih listih, kotali je majhno jajčece iz pobarvanega, se prav do ribnika. Na srečo so zelo dobro ponarejenega lesa. Na tam trstike, ki so ga ustavile, sl-enem koncu je bil malo debelejši, cer bi se pošteno okopal, in potlej na drugem pa bolj koničast; bil bogve, kaj bi se zgodilo z njim. je ljubke rumenkaste barve, na las Hotel Je zaspati, kajti bil je nepodobne barvi prave Jajčne lupine, izrekljivo utrujen; saj si lahko mi-Dobro se §e spominja dolgih dni, slite, ko je imel pa takšne dogo-ki jih je preživel v nekem temnem, divščine za seboj. — Takrat pa Prašnem prostoru. Najbrže je bilo priskače... plik-plok... plik-plok... v kakšni veliki trgovini, kjer se ...debela, sluzasta zelena žaba... nihče niti zmenil ni zanj. Kako ža- »Ajl« vzklikne žaba, »krogla za lostno je bilo takrat njegovo živ- rugby! Hej! Kvak, kvak, kvak! ljenje! Pridite sem, vsi pridite! Bomo za- Naposled je pa le nekdo prišel igrali partijo rugbyja!« — ne ve prav dobro kdo — in ga Kmalu Jih je petnajst okrog je z več drugimi predmeti položil ubogega Kokoja. In mečejo ga, streho sosednje kmetije, pade na tla, še se kotali, naposled se pa ustavi. Na kmetiji so imeli pa majhno siroto, ki so jo vzeli iz usmiljenja. Toda delati je morala desetkrat več kakor ostali, malo so ji dajali jesti in hudo so jo pretepali. Bila je služkinja za vse; vsem je morala krpati obleko in nogavice. Nikoli ni dovolj dobro zakrpala; prste je imela že vse prebodene od igle, povsod so se poznale njene kapljice krvi. In še so jo zmerom grajali, ubogo malo siroto. »Ta Nikoleta,« je kričala nanjo kmetica, »kako je umazana in nerodna!« In prav Nikoleta je našla ubogega Kokoja. Lepo ga je obrisala, si ga od vseh strani ogledala in potlej, ker ni bila neumna, ga je spustila v nogavico, ki jo je krpala. Nič več ni imela prebodenih prstov, nič več ji ni tekla kri, nič več ni bila tepena in nogavice je tako lepo zakrpala! Zdaj je ubogi Koko zadovoljen! Zdaj ima svoj poklic: nihče ni razumel, da je majhno Jajce za krpanje nogavic. Nikoli več ni zapustil Nikoletinega žepa: dan za dnem je pridno opravljal svoje delo. In hočete vedeti, kakšen je konec te zgodbe? Ubogi Koko je bil votel! Nikoleta je to odkrila. Nekega dne, čisto slučajno, je obračala jajce nekoliko na desno in spet na levo. In na lepem se je odprlo in bilo Je polno — sladkorčkov! Prav res »Samo tvojo srečo želim. Nekoč mi boš za to hvaležna.« Potlej je pognal konja skozi gozd, držeč Elizo v naročju pred seboj, in vsi lovci so jahali za njima. Ko Je sonce zahajalo, je ležalo pred njimi prestolniško mesto, s cerkvami in zvoniki. Kralj jo je odpeljal v grad, kjer so v marmornatih palačah žuboreli prelepi vodometi, kjer so na stenah visele preproge in prekrasne slike. Toda Eliza jih še pogledala ni, tako žalostna Je bila. Ne da bi se upirala, je pustila, da so jo ženske oblekle v kra-l Ijevsko obleko, ji vpletle bisere v lase in ji oblekle rokavice na-ožgane roke. In ko je bila gotova, je Dila tako čudovito lepa, da so se ji dvor' Janke in dvorjani še bolj globoko priklanjali. In kralj si jo je izvolil za nevesto, čeprav je nadškof majal z glavo in dejal, da je lepo dekle gotovo čarovnica, kajti vse preveč slepi oči in srce kralja s svojo lepoto. da, tistih dobrih sladkorčkov, ki jih je imela najrajši! Tako siromašen, tako skromen tako ničvreden ubogi Koko je ime: vendar nekaj, kar je lahko podaril svoji dobri prijateljici. Napisala Marie Colmontova Toda kralj ga ni poslušal; velel je godbi, naj zaigra, zapovedali je, naj prinesž Elizi najokusnejših jedi, in naročil najlepšim deklicam, naj ji kaj zaplešejo. Skrivnost kalifornijskih ostrig Los Angeles, marca. Kalifornijska obala je polna ostrig ima jih več kakor katera koli druga obala na svetu. Toda na nesrečo so ostrige, ki jih tam vlove, od časa do časa strupene. 7 ano je, da postane vsaka ostriga, če je dolgo na suhem strupena, te ostrige so pa včasih strupene že tedaj, ko jih potegnejo iz vode Toda te ostrige niso vselej strupene. Od časa do časa se pri njih pojavi ta bolezen, in prebivalci Kalifornije sploh ne jedo ostrig, ker ne vedo kdaj so strupene in kdaj ne. Zdaj so strokovnjaki naposled ugotovili, kaj je vzrok tej bolezni. Pokazalo se je, da ostrige zbole za neko nalezljivo boleznijo, ki se ponovi o< časa do časa. Našli so celo mikrob, k povzroča to bolezen, niso pa Se ugotovili načina, kako ozdraviti .bolne ostrige. Tako bodo morali prebivale Kalifornije še počakati, da bodo lahko brez skrbi jedli ostrigo. In skozi dehteče vrtove so Jo odpeljali ▼ prekrasne dvorane. NaJ njenih ustnicah pa ni zaigral niti enkrat smehljaj in nikoli ji niso< v občudovanju zablestele žalostne oči. Tedaj je kralj odprl vrata v neko sobico, tik spalnice. Bila j« okrašena s prekrasnimi zelenimi preprogami in za čudo podobna votlini, kjer je prej Eliza živela. SjSftBSftJCSK Eleganten črn spomladanski plašč, izvezen * luknji« postavo izredno vitko, ker nima prav nobene gub ca ta plašč je pa pastelnosinja oblekca z ljubkim lepimi bisernimi gumbi in drobno nagubanim kri :ja pokrom- in ostanki slanine in kože, do-ekoliko materine dušice in ko-ivorjevega lističa. Potlej položijo kose mesa, z lepimi stranmi kostim iz rjavo Pravljično lepa sabska kraljica se Je kopala v mleku mladih oslic. Tako naj bi si ohranila kožo gladko in mehko, njeni udje naj bi pa ohranili tisto čudovito belino in oblino, zaradi katere so jo slavili kot lepotico vseh lepotic. Torej že takrat, v antičnih časih, so se naše prednice zavedale, kakšno vlogo igra mleko v kozmetiki. Mlečne kopeli se nam zde v današnjih časih pravljično razkošje in naj-brže niso o tem drugače sodile niti sodobnice te slavne kraljice. Vsekako so si pa pomagale drugače, če si že niso mogle privoščiti kar kopeli. Najbrže *o se prav tako zavedale, kakor se danes me, kaj pomeni takšna mlečna kopel vsemu telesu. Vsebuje namreč toliko učinkovitih snovi za nego lepote kakor nobeno, še tako dobro umetno sredstvo, ki so se ga kdaj ženske posluževale. Torej, ker ne moremo misliti na takšno razkošje, kakor so si ga privoščile naše antične kronane prednice — sabska kraljica namreč ni bila edina — se moramo pa sprijazniti z majhnimi ostanki mleka in * veliko ieljo, da postanemo in ostanemo tudi me tako lepe, kakor so bile naše prednice. 2e četrt litra mleka na dan nam omogoči vsakovrstno uporabo v kozmetiki in lepotičenju. S to množino mleka si, če se že ne moremo kopati v njem, lahko omehčamo vodo, ki se v njej kopljemo ali umivamo. Le majhna množina mleka, ki ste ga vlili v kopel, bo vsaj tako dobro, če ne bolje, učinkovala kakor katera koli kopalna sol. Prav tako polovica skodelice mleka, ki ste jo vlili v vodo za jutrnje umivanje, nadomesti sleherno drugo Druga plat zvona omehčevalno sredstvo. Vaši občutljivi koži bo to izredno dobro delo. Med presnim in kuhanim mlekom je pa kajpak v kozmetiki razlika prav takšna, kakor jo občutimo na jeziku ali pa v želodcu. Za umivanje, za dodatke vodi itd. smemo uporabljati samo presno, mrzlo mleko. Za ohladitev po sončni kopeli ali pa za omilje-nje kožnih vnetij je pa dovoljeno samo kuhano mleko. Mleko je uporabno tudi za lepotne maske. Mleko je tako milo sredstvo, da ga prenese sleherna polt, mastna ali suha, temna ali svetla. Enake dele mleka, boraksa in moke zmešajte v gosto kašo in jo s čistim čopičem namažite na popolnoma čist obraz. Cez kakšnih deset minut se oplaknite z mlačno vodo in že boste čutili nje blagodejen mil učinek. Poraba majhne skodelice sveže smetane, ki jo porabimo za našo kozmetiko, se nam zdi razkošje le dotlej, dokler ne poznamo njene Izredne koristi. Deciliter smetane si sleherni dan pošteno razdelimo na dva dela: sleherni izmed teh dveh delov nam bo po svoje koristil. Nekaj kapljic sveže smetane si kanimo v svoj zajtrk, naj bo že to kava ali čaj. To bo izboljšalo okus, razen tega pa koristilo vaši liniji. Isto množino sveže smetane pa si vtrimo v svojo polt na obrazu. Postala bo tako voljna in mehka, da se boste čudili. Mleko kot lepotilno sredstvo v prehrani |e bolj znano kakor pa kot kozmetično sredstvo. Ker smo se pa ie pogosto navduševali za lepoto, doseženo s prehrano, moramo mleko •prejeti kot prvo lepotilo. Tudi v tem primeru morate pa vedeti to In ono, kar ni od muh. Za zelo vitke dame, ki imajo tudi Poznam premožno meščansko družino, kjer se je is hiše že za nekaj mesecev preselil mir, ker se hoče edina hči po vsej sili na vrat na nos poročiti. Imela tem priložnost govoriti z dekličino materjo, modro in preudarno gospo. Dejala mi je: »Naša Mira je vzrasla v dobrih razmerah. Čeprav nikoli nismo imeli česa odveč, ji tudi nikoli ni česa manjkalo. Kakor veste, imamo že več let svojo hišo, Mira ima celo svojo sobo. Nočem trditi, da je moja hči razvajena, toda vajena je nekakšnega udobja, ki ga človek težko pogreša. Prav zato sva z možem za zdaj še proti tej prenagljeni poroki. Njen izvoljenec je uradnik, pošten in prijeten fant. Nič nimam proti njemu, toda nobenega vzroka ne vidim, da bi se Mira z njim tako na hitro poročila. Naj še počaka nekaj let, saj je komaj devetnajsto izpolnila. Poslali jo bomo v gospodinjsko šolo, med tem se bo pa socialni položaj njenega izvoljenca toliko izboljšal, da jo bomo lahko brez skrbi pustili od doma.* iMorda bi pa mlada dva lahko sta-no.vala pri vas?* sem se skušala potegniti za zaljubljenega dekliča. tLahko, toda ne vem, če bi bila srečna. Prav tega se bojim, vidite. Prav skromni in duševno trdni ljudje se že lahko privadijo na takšno utesnitev osebne svobode, toda naša Mira ni med njimi. Že zdaj se ne zna odpovedati svojim željam. Rada bi ji dopovedala, da hočeva z očetom samo njeno srečo. Prav tega pa ne verjame. Prepričana je, da sva sebična in da je samo zato ne pustiva, od doma, ker nama bi bilo preveč dolgčas po njej. Trdno sem se pa odločila, da ne bom odnehala in da je ne bom pustila od hiše, dokler ne bo polnoletna, kajti predobro jo poznam, da bi bila srečna v takšnem zakonu. Če bi jo slišali, kako mi prigovarja: ,Mamica, tako lepo si bom ure- precej suho kožo, je zelo priporočljivo, da pijejo presno mleko, pomešano z nekaj kapljicami sveže smetane. Posebno priporočljivo je piti to mleko ob obedih in južinah s svežim sadjem. Mleko je pa rešilna bilka tudi za tiste dame, ki niso prav vitke, pa vseeno nočejo ostati nemoderne. Nekatere so uvedle že tako imenovane »mlečne dneve«. Nekatere dneve v mesecu namreč pijejo samo mleko. V tem primeru je pa treba te dame posvariti pred pretiravanjem. Nič ni namreč bolj škodljivo kakor dva do tri dni skupaj uživati samo mleko, brez mrvice druge hrane. To utegne imeti slabe posledice za zdravje. Mlečne dneve smete uvesti štiri do šestkrat na mesec. Če ne boste zaužili en dan nič drugega ko mleko, vam bo to kvečjemu koristilo, dalj časa se pa ni zdravo postiti. Ne priporočamo vam pa, da bi popili več ko dva do dva in pol litra mleka. Seveda se pa tisti dan ne smete lotiti težkih del, ker bi vam tudi to utegnilo škoditi. Najbolje je, če mlečne dneve uvedete tiste dni, ko nimate v načrtu nobenega težjega dela. Niti ne slutite pa najbrže vrednosti kislega mleka za kozmetiko. Poleg tega, da je s sadjem zelo priporočljiva večerja, ki pospeši prebavo in kroženje krvi, ima še neko izredno lastnost. Debela smetana, ki se nabere na kislem mleku, zmešana s kakršnim koli sadjem, je idealno sredstvo za čiščenje krem in rdečila z obraza. Vodeno mleko pa, ki ostane na dnu skodelice s kislim mlekom je pa idealno sredstvo za beljakovo masko, ki polt na obrazu napne. Nekaj vodenega mleka zmešajte z raztepenim beljakom in imeli boste sijajno lepotno masko. Izredno osvežilne so vroče in mrzle kopeli z mlekom, razredčenim z vodo, namesto kopeli s čisto vodo. V lonček vročega mleka vlijte polovico vroče vode, v drug lonček pa v mrzlo mleko prav tako polovico mrzle vode. Dobro premešajte in pomakajte frotir-no krpo v vroče mleko In držite na obrazu tako dolgo, dokler se krpa ne ohladi, potlej dajte pa na obraz mrzlo krpo ln tako dalje, izmenično. Menjalne kopeli z razredčenim mlekom ali pa s čisto vodo pa niso priporočljtve za tiste dame, ki imajo tako občut-llivo kožo, da jim popokajo krvne žilice v obrazu zaradi prevelike razlike v temperaturi. Dežela, ki je tako bogata na tem najboljšem, čistem in naravnem lepo-tilu kakor je mleko, mora imeti tudi lepe ženske. Tega se moramo zavedati. Ko bi se tega zmerom zavedale, bi vse manj uporabljale draga tuja lepotila, ki so pa na koncu koncev še zmerom samo umetna. dila... Najela si bova srčkano stanovanjce, sobo in kuhinjo. Za zdaj ie ne potrebujeva več. Uredila ri bom vse tako lepo in praktično, da se boš kar čudila. Kuhinja bo čisto moderna. Nobene nepotrebne navlake1 Praktična omara, štedilnik na plin, miza, prav za prav samo deska, pritrjena ob zid, da jo lahko odstranim, kadar hočem in kad za pomivanje posode. Saj veš, kakšne so zdaj modeme kuhinje, čisto drugačne kakor naša. Takšna praktična kuhinja ti tako olajša gospodinjsko delo, da ga komaj čutiš. In sobical Prav za prav bi rajši imela, da bi bili dve, toda tudi eno si bom znala čedno urediti. Pomisli, kako hecno bo, če bomo imeli samo eno sobo za vse. Ponoči bom iz nje naredila spalnico, podnevi bom pa itetvarila iz nje prijetno dnevno sobo. Razen postelj, bo v njej še-pisalna miza, psiha, miza z dvema stoloma, omara in divan. Oh, kako krasno bo, če bom zmerom, sleherno uro, sleherni trenutek skupaj z njim!' Vidite, takole mi žvrgoli. Ona, ki je doma tako natančna! Že od otroških nog je vajena svobodnega gibanja, saj imamo večsobno stanovanje. In celo tako razvajena je, da ne more delati, če ni sama v sobi. Takole sem ji povedala: Veš, Mira, poslušaj še drugo plat zvona. Dekle iz družine, kjer je deset ali dvanajst otrok, bi se morda res z veseljem privadilo na takšno skromno življenje, kakor si ga zdaj ti zamišljaš. Vajena je namreč imeti kar venomer kopico ljudi okrog sebe, vajena je biti skromna in nezahtevna. Ti, ljuba moja, si pa čisto drugačna. O, res, nekaj mesecev bi bilo tako hecno živeti ,sleherno uro, sleherni trenutek' s svojim ljubljenim možem. Tako prijetno bi bilo, zmerom ga čutiti poleg sebe, dihati z njim isti zrak, deliti z njim vse sladkosti in bridkosti, kakor tako poetično zatrjuješ. Zapomni si pa, da je ta poezija neuporabna, ker je teoretična. Res, sprva bi bilo prijetno živeti tako, kakor bereš v poceni romanih. Prav kmalu bi se pa naveličala takšne idile. Težko bi ti postalo, da ne moreš biti niti za trenutek sama. Navade in razvadice tvojega moža, ki bi se ti zdele sprva tako ljubke in smešne, bi ti s časom postale zoprne in neznosne. Drug drugega bi motila. In spalnico vsak dan spreminjati v dnevno sobo, tudi ni samo za kratek čas. Počasi bi ti postala zoprna ta utesnjenost, zaželela bi st ; ven iz te ,sladke kletke'. In kaj šele ; tedaj, če pridejo otroci! Ali misliš, da bo možu prijetno, če bo otrok jokal prav tedaj, ko bo hotel skon-čati kakšno važno delo? Tebi se bo pa zdelo, da ima mož premalo razu-; mevanja zate in za tvojega otroka. : Kako radi nastanejo prepirčki iz takšnih malenkosti! Počakaj še leto ali dve. V tem času bo ,on‘ napredoval, vsaj toliko, da si bosta lahko najela spodobno dvosobno stanovanje s kopalnico. Že vem, da hočeš ugovarjati, češ da ljubezen ni odvisna od udobja in denarja. Točno. Za nekatere ljudi ne. Zate, pač. Premisli, kako si Uvela doslej. Kako nejevoljna si, če se ne moreš vsaj vsak teden okopati. Zakaj pa tako ceniš svojo sobo? Predstavljaj si takšno ozko, utesnjeno življenje skozi povečevalno lečo svojega dosedanjega življenja, in ugotovila boš, da je bolje, če ie nekoliko počakaš...* >Ali vam je pritrdilaf* *Kaj iel Če bi mi pritrdila, bi bil to pač res dokaz, da ga ne ljubi dovolj.* >Ubogati bo pa morala, ali ne?* Gospa je vzdihnila in dejala tako omahujoče, da menda ie sama sebi ni čisto verjela: >Pri8ilili jo bomo.,.* Saška. Naša kuhinia in zobčki, ki napravi i. Kar najlepša podlaga metuljčkom pod vratom, Za eleganten plašč ne morete misliti lepše podlage. KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik u skromnejše razmere Četrtek: Goveja Juha e krpicami, krompirjeva omaka, govedina. Zvečer: Jetra v omaki. Petek: Pašta fižol. Zvečer: Krompir v oblicah, presno maslo. Sobota: Segedinski golaž, krompir v kosih. Zvečer: Mlečna pečena kaša. Nedelja: Zelenjavna juha, svinjska pečenka, dužen riž, eolata, kompot. Zvečer: Gnjat, potica, kava. Izrabite priliko! Več strojev: DOrkopp, Adler, Pfaff, Singer, Westa In drugih popolnoma novih ženskih, krolaških, Čevljarskih, kakor tudi koles in otroških vozičkov in raznih drugih predmetov, prav poceni naprodaj pri PROMET nasproti Kriianske cerkve Stare vzamemo v ralun! Ponedeljek: Goveja juha z rezanci, prepečena govedina, pražen krompir, pesa. Zvečer: Gnjat, potica, čaj. Torek: Vampi e krompirjem. Zvečer : Mlečen zdrob. Sreda: Fižolova juha, široki rezanci s sesekljano gnjatjo. Zvečer: Fižolova solata. Jedilnik za premožnejše Četrtek: Cvetačna juha, čebulna omaka, krompirjev pire, polpeti, solata. Zvečer: Palačinke, kompot. Petek: Krompirjeva juha. ocvrti žabji kraki, krompirjevi kifeljčki, solata. Zvečer: Mlečen močnik. Sobota: Ješprenj na juhi iz gnjati, telečje zarebrnice, pražen riž. cvetačna solata. Zvečer: Potica, gnjat, čaj. Nedelja: Zelenjavna juha, čenka,1 masleni rogljički, praže.. pir, mešana solata, velikonočna torta* mlečen punč.3 Zvečer: Zajčja obara,4 pražen riž, solata, rumenjački, čaj. Ponedeljek: Kisla juha, koštrunove zarebrnice, potica, smetanova omaka, mešana solata. Zvečer: Gnjat s hrenovo solato, potica, čai. Torek: Zelje s prekajenim svinjskim mesom, krompirjeva solata, sirovi štruklji. Zvečer : Rižota, solata. Sreda: Kruhova juha, ocvrt priželjc a praženim ližem, kuhana ohrovtova solata. Zvečer: Telečji golaž. Pojasnila: * Zajčja pečenka: Zajčji hrbet in zadnji stegni dobro očistite kožic in pretaknite s prekajeno slanino, odrgnite s soljo in poprom in specite. Dno primerne kozice notresite i. narezano čebulo dajte nekoliko Sček lovorjevega lističa mo vanjo kose mesa, z obrnjene navzdol. Polijte z nekaj žlicami masti in vode in nekaj časa pecite. Vmes od časa do časa meso obrnite in ga polivajte s sokom. Ko je meso pečeno, posujte v sok tri žlice moke, hitro prepražite in prilijte nekaj žlic juhe in skodelico kisle smetane, pustite vreti in neprestano mešajte. Naposled dodajte še žličko gorčice, nekaj sesekljanih kaper. V tej omaki naj se duši meso. Preden daste pečenko na mizo, omako precedite in jo zlijte na meso Lahko pa tudi kose mesa vzamete iz soka, preden daste vanj smetano in omako servirate k pečenki posebej. * Velikonočne torte: Stepajte 14 dek presnega masla tako dolgo, dokler •e ne začne peniti, dodajajte počasi osem trdokuhanih pretlačenih rumenjakov, 14 dek sladkorja, 14 dek olupljenih in zmletih mandljev, drobno sesekljane beljake, štiri žlice moke in nastrgan olupek polovice limone. Specite v namazani pekači. Ohlajeno torto prerežite na tri dele. Med dele namažite kakšen tortni nadev ali pa kar marmelado, povrh pa polijte s kakršnim koli ledom, najbolje limonovim. •Mlečen punč: Zrežite na drobno olupek ene limone in jo polijte s četrt litra ruma. Pustite pokrito kakšni dve uri. Potlej polijte pol kile sladkorja z vrelo vodo in primešajte sok dveh limon, pol nastrganega muškatovega oreška m liter popolnoma posnetega mleka. Naposled prilijte še rum, precedite, postavite na toplo in dajte na mizo v skodelicah. * Zajčja obara: Ostale dele zajca, srce, pljuča, rebrca, vrat in prednje n ge dušite na masti, ki ste na njej ocvrli narezano čebulo. Dodajte nekoliko majarona, materine dušice in drugih dišav. Po okusu tudi nekaj ko- Monogrumi - entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro izvrši Matek & Mikeš UUBUANA. Frančiškanska ulita nasproti Uniona Vezenie perilu predtisk ženskih ročnih del krompirja. Čez nekaj časa dodajte bledorumeno prežganje iz masti, moke in nekoliko kruhovih drobtinic. Zalijte z juho. Nekaj časa naj obara naposled ji pa po okusu dodajte nekoliko kisle smetane in okisajte z vinom ali pa limonovim sokom. Elegan in rjastordeče kockastega blaga, in čevlji iz istega kockastcga tvoriva. Pariška modna hiša, ki ga je izdelala, ga je krstila za »presenečenje«, ki obstaja v tem, da je kostim zadaj i® kockastcga blaga, spredi j pa iz enobarvnega tvoriva. Krilo je zvončasto ukrojeno in se sijajno poda k dvobarvni jopici. Čevlji so modni, pestri- Imejte usmiljenje z nogavicami! tožimo ▼ košaro. Frotirk In flanelastega perila pa ce vlažimo. če bo vsaka gospckUnja tako skrbno navlažila perilo, ga bo lahko tudi lepo zlikala brez posebnih težav, čipke moramo pred navlaženjem lepo raztegniti, šele potem navlažiti in likati. Da se bo vsaka gospodinja še bolj zavedala kolike važnosti je lepo zlikano perilo, ji zaupamo, da je bilo že mnogo prepirov v zakonu prav zaradi ,tega nesrečnega perila1. Poslednja in prav za prav najvažnejša stvar, ki si jo mora gospodinja posebno dobro zapomniti, je pa: Preden perilo oddaste v likanje, skrbno napišite, koliko kosov perila ste oddale. Tako ga boste pozneje, ko ga dobite zlikanega, prav lahko preštele, če ste res vsega dobile. Tako boste preprečile morebitne prepire, ki bi jih sicer imele z likarico, in morebitno krivico, ki jo bi ji storile. Praktični Msvthi Danes že skoraj vse Ženske nosijo svilen« nogavice.,' po večini celo nogavice iz čiste svite, toda vsaka, ki se Ji ko ikor toliko smili lastni žep, se je prej ali slej razočarala nad njimi Dvakrat jih obuješ, pa imaš luknjo pri luknji. Kaj storiti? Nobena ženska pa najbrže ne ve, kako Je s svilenimi nogavicami treba ravnati. Zato srno zbrali nekaj nasvetov v besedi in sliki, kako je treba ravnati z nogavicami. da Čim de.j časa ostanejo cele. Kajti to Je pred vsem važno, kako z njimi ravnate. Od tega je odvisna njihova trpež* n ost. H Madeže na polirani mizi odstranimo Letošnjo pomlad je v pariških mod-tako, da jih zdrgnemo z mešanico nih hišah več kakor kdaj koli govora o*ja in cigaretnega pepela. V to meša- o kostimih. Toliko modelov kakor jih nico pomočimo plutovinast zamašek in vidimo letošnje leto, nismo še nikoli * njim drgnemo po madežu, dokler ga videli v modi kostimov. Njega dni smo ne odstranimo. Potlej zloščimo še * nosile kostime spomladi in jeseni, zdaj ! mehko volneno krpo. j Jih pa nosimo tudi pozimi in poleti. ♦ V prvi vrsti Je važna Izbira nogavic Za ♦ večer ai: za sprehode si zapomnite tole: no- ♦ gavica, ki ni kakor ulita na va&i nogi, Je {izgubljena. Ne sme biti ne premajhna ne ♦ prevelika V športnih čevljih ne nosite zdaj ♦ čisto svilene nogavice zdaj pa spet čisto ♦ volnene Čevlji se razširijo ‘n pnfej se svl-f lene nogavice v njih prej strgajo. Pariški modni hiši Mnggy Roufove se je s tole počez črtasto bluzo iz svilenega tafta posrečilo napraviti izredno ljul k in praktičen model, zato je pravično, da se njeno ime blesti na gumbih. Posebno ljubko učinkujejo na bluzi štiri pentlje namesto žepkov. na vogalu Miklošičeve in Tavčarjeva Ko nogavice kupujete, pazite posebno na njihovo kakovost, tipežnoat in na razteglji* vost gornjega robu ter ojačenih delov. Ko vtaknete roko v nogavico, posebno pazite na svoje nohte. Samo en zaiikljaj, pa Je po petlji. Našemu tretjemu nasvetu te boste morebiti čudili. Svetujemo vam namreč, da pri obuvanju nogav*c ne mislite na druge reči kakor na obuvanje nogavic. Kajti pogosto se zgodi, da sredi pogovora na lepem rečete: »Zdaj pa imam! Petlja je šla!« In samo zaradi majhne nepozornosti. Američanke obuvajo nogavice z gumijastimi rokavicami Zdaj pa, kaj Je prav in kaj Je narobe! Obujete nogavico in jo pripnete niti na mi sel vam pa ne pride kako boste napravili s gornjim, ojačenim robom, ki vam je predolg. Kratko in malo ga zvijete in pustite kakor sam pade. 8 tem je Življenje vaših nogavic za polovico skrajšano. 2rtvujte deset sekund in lepo ».ožite — ne zviti 1 — gornji rob nogavic In pripnite samo na debeti del Če hočete nogavico, preden si jo obujete, nabrati na roko, snemite vse prstane in za-pestiče in roko stisnite v pest Če se vara spusti petlja Je ne lep*te z loščilom za nohte, ker svilo razjeda, temveč r navadnim klejem ali raztopljenim sladkorjem. Nogavicam najbolj škoduje »noj, bolj ko drgnenje ali kal drugega. Zato nogavice vsak večer namočite v mrzlo vodo Če le morete, nikoli ne nosite enega para nogavir en dan za drugim tenu e* zvečer enega namočite in drugo Jutro obujte drugega. Toplota nogavicam škoduje. Zato se ogibajte tople vode. Nogavice perite v vori, topli komaj 20 stopinj. Vodi lahko dodaste nekaj kapljic kisa. Nogavic ne ožemajte, temveč samo rahlo stiskajte. Topla peč je smrt za nogavice. Na nogavicah se napravijo dolge lise. V splošnem svilene nogavice »ovlažijo naglico in ljubijo mrzlo vodo. Te nasvce Je znrai eder najboljših tehnikov sedanje francoske industrije svilenih nogavic tore} doher poznavale^ svojih izdel* kov. Ker je varčevanje posebno v današnjih ča*»h POVBOO na mestu, «mo Koristne nasvete priobči.i za našf bralki Gotovo nam bodo zanje hvaležne, če se bodo po nlih ravnalo • in spoznale, da so nasveti tub koristni. POZOR!' PRIHODNJIČ: pleieha moderna SPOMLADANSKA JOPICA S5. nadaljevani• Sicer pa, ali je sploh bil tako viteški? če bi bil pravi vitez, bi se bil mirno dal ubiti in bi hkrati svoji ženi ljubeznivo dejal: »Ma-dame, presti ste!« On pa? Bil je celo tako domišljav, da je ob koncu vojne pričakoval, da se bo ona prva zanimala zanj, da se bo vznemirjala zaradi njegove usode, da ga bo poiskala in mu dejala, kako težko ga že pričakuje! Le kakšen zlomek jo je tisti dan napotil, da je odšla na konzulat? Kako mirno je dotlej živela doma! In zdkj jo ta zoprni Moreno spet pošilja domov. Kako porogljivo ji je dejal, da jo bodo starši kljub presenečenju veselo sprejeli! Uh, zelo predrzen je ta možak! Denimo, da bi se za zmerom vrnila domov. Ali bi spet prišel ponjo? Ali je pa po teh nekaj mesecih skupnega življenja naposled le spoznal, da med njima nikoli ne bo pravega sožitja? Da, tako bo storila! Odpotovala bo k svojim staršem! Skušala bo živeti tako, kakor Je živela kot dekle. In nikoli, nikoli več se ne bo vrnila k temu grdavšu! Ce jo bo želel videti, bo že prišel ponjo. Ker jo je pa sam poslal domov, upa, da se bo to pot pošteno premislil, preden bo potrkal na vrata njenega očeta... Ob tej misli je pričela Se bolj krčevito ihteti, se nikoli se ni počutila tako osamljeno, še nikoli tako zapuščeno kakor to sončno popoldne. Koketno stanovanjce se ji je zazdelo zoprno in dolgočasno ob zavesti, da se njen mož še ne bo tako kmalu vrnil vanj. »Oh, kako bedasto je, da se tako žalostim zaradi človeka, ki me ne ljubi in ki ga tudi sama ne ljubim!« In vendar je tako malo terjala od njega! V pismu, ki ga je pisala Španskega častnika vek, ki je svojo ženo kupil, pustil, da uživa njeno ljubezen še kdo drugi razen njega? Orana se je tako po malem prepričala, da je njen mož ne ljubi. In ker je ne ljubi, tudi ni ljubosumen; če je pa vseeno ljubosumen, so zbudila v njem to strast druga čustva in ne ljubezen. Ali jo je sploh Miguel kdaj skušal prepričati, da je narobe? Kaj še! Zabrusil ji je odkrito, da je ne mara... Hkrati se je zavedela, da se ni bila pravkar toliko razburila zaradi nevljudnosti svojega moža, kakor zaradi razočaranja dobre vere, da bo naposled prišel trenutek, ko ji bo Miguel odkril svoja čustva. Odpustila bi mu nevljudnost, če b’. ji namignil, da je prebral pismo iz strahu, da Je namenjeno komu drugemu... Strah pred izdajo bi bik) sladko opravičilo za mlado ženo. Prav za prav je zdaj imela, kar je hotela. S svojo jezo Je pripravila moža tako daleč, da ji je naposled odkrito priznal, da je ne ljubi. Ona, nespametnlca, pa je pričakovala čisto drugačne izpovedi! Mladi Spanec je bil pa najbrže tako domišljav in samoljuben, da še opazil ni, kaj pričakuje njegova mlada žena. In tako je Orano spet razočaral... IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. trmaste španske mule, saj jih ne zlepa ne izgrda ne spraviš naprej, če si vtepejo v glavo, da hočejo počivati.« Noč, ki jo je preživela Orana po Miguelovem odhodu, je bila ena izmed najhujših v njenem življenju. Mlada žena ni vedela, ali bi se jezila aU jokala. Zdelo se ji je, da sovraži Miguela, toda ob misli, da bi se utegnil ,tam v Švici* zaljubiti v kakšno drugo, ji je hitreje pognalo kri po žilah. Proti Jutru se je odločila, da bo najbolje, če se ravna po moževem nasvetu in za nekaj tednov odpotuje domov, k staršem. XLIH Orana je tisto jutro poslala svoje posle na .začasne počitnice*, sama je pa odpotovala v Jachčres. V vlaku, hitečem proti domu, se je nehote spomnila na svoje potovanje po isti progi, pred nekaj meseci. Tedaj se je s svojim možem peljala v Pariz, pričakujoč razjasnitve tisoč skrivnosti. In kaj je dočakala? Upajoč, da bo s svojim pismom odprla vrata nežnim, spravljivim - - - - besedam, se je spotaknila ob brez- materi, niso bile samo laži, bila srčnost, svojega moža... tega tujca! je tudi trohica resnice. Mala že- . samo enkrat, pogosto je že nica je bila kar srečna, če je njen opazila, da je njegovo srce zdaj do mož pohvalil kakšno jed, češ da jo je dobro pripravila. In tako rada je ob njegovi strani hodila na večerne sprehode po Parizu... In v gledališču je bil Miguel zmerom tako vljuden, tako pozoren. Kadar je opoldne ali zvečer prišel domov in sedel za mizo, se je že kar veselila na pomenek z njim. Ali ni dokaz, da mu je tudi ona dobra tovarišica, če ji je dejal: »To pot je zrezek izvrsten! Prepričan sem, da ste ga vi spekli, mala ženica!« Tedaj je vselej do ušes zardela od veselja, drugi dan se je pa še z večjo vnemo sukala okrog štedilnika ali pa listala po kuhinjski knjigi, odkrivajoč nove recepte in preizkušajoč svoje kuharske zmožnosti. Da, bila je vzorna žena in gospodinja! Nikoli ji ni mogel očitati, da ne zna gospodinjiti! Ona torej ni kriva, da se ne razumeta. Čudak, kakršen Je on, se pač ne more razumeti z ljubeznivo in srčkano ženico, kakršna je ona. In zadovoljna s to svojo ugotovitvijo je naposled prenehala ihteti. Zakaj bi si tako belila glavo zaradi takšnega neotesanega medveda? Odpotoval Je tako nenadno, ne da bi se bil utegnil pošteno posloviti, z nekakšno suho lahkotnostjo, da pač ni mogla dvomiti o njegovih pravih čustvih. Ali ji ne bi bil mogel reči: »Hotel sem vas vprašati, ali bi želeli iti z menoj?« In kaj ji je dejal ta divjak? »Hotel sem vas vzeti s seboj...« Razen tega je hotel vso krivdo zaradi mučnega prizora s pismom zvaliti nanjo. Toda čeprav se ne bi bila sporekla, prav zanesljivo je ne bi bil povabil s seboj, o tem je bila trdno prepričana. In potlej tisti prizor s pismom! Meni nič tebi nič bere njeno pismo! Zakaj? To, kar je storil danes, je bilo nesramno, ne samo netaktno. Ta tiran zahteva, da celo svobodno misliti ne sme! Dobro vzgojen mož ne bi bil nikoli tako ravnal. Ce bi že bil ljubosumen, če bi se bal, da je pisala kakšnemu tekmecu, bi ga skušala razumeti. Saj je vendar ne ljubi, kakor Ji je bil tako zaničljivo dejal... Moški, ki ne ljubi, vendar ni ljubosumen. Ob tem problemu so se ustavile njene misli. Skušala ga je popolnoma razčleniti: Hm, ljubosumnost... Ali je moški lahko ljubosumen, čeprav ne ljubi? Domlšljavec, kakršen Je njen mož, utegne biti ljubosumen zaradi užaljenega samoljubja ali pa iz strahu, da se ne bi zdel smešen! Koliko Je zakonskih mož, ki so na svoje žene ljubosumni, Čeprav ljubijo druge! Zavest, da bi jih žena utegnila varati, rani njihovo moško samoljubje. Nekateri pa mislijo, da je žena njihova lastnina, kakor denar ali kos pohištva. In kakor za stvar, ki jo kupijo, se boje za ženo, samo iz nekakšne lastninske grabežljivosti... Ali pusti trgovec, da mu vlomijo v trgovino? Ne. Zakaj bi torej člo- nje hladno in brezčutno. Kako naj si sicer razloži vse njegove muhe in muhice? Kolikokrat je prišel domov veder in dobre volje, kakor hitro je pa zagledal njo, se je zresnil. Pogosto je obedoval ^ je j nasproti, ne da bi ji bil pri-foščil dobro besedo. In če ga sama ni prijela pod roko, kadar sta se vračala iz gledališča ali kina, ni tega sam nikoli poskusil; res, prav nič si ni želel njene bližine. Zvečer je pa menda komaj čakal, da bo sam. Pogosto se Je pričel, takoj ko sta prišla domov, leno pretegovati in zehati: »2e spim od utrujenosti. Menda mi ne boste zamerili, če vas pustim samo? Lahko noč!« In odšel je, ne da bi se bil zmenil zanjo. Ali ni to kar žaljivo za dvajsetletno ženico v medenih tednih? « »Zdaj razumem,« je naposled sama pri sebi vzdihnila Orana, »zakaj izkušeni ljudje tako odsvetujejo sklenitev zakona, kjer nista oba zakonca iste narodnosti. Jaz, Francozinja, sem nežna, ljubezniva in mima. On pa? Pravi, vročekrvni Spanec, je preživahen in pre-trmast. Trmast, kakor so včasih V 24 URAH barva, plislra in kemično čisti obleke, klobuke itd Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Zatopljena v svoje misli, se ni niti enkrat ozrla skozi okno. Ko je opazila, da se vozijo po polju, je bila skoraj že na cilju. Kaj bodp dejali njeni starši, ko jo bodo tako na lepem zagledali doma? Kaj bo rekel njen oče, ki se je tako upiral njenemu načrtu? Bog ve, ali bo očital .vsiljivemu tujcu*, da ni storil drugega, kakor izvabil njegovo ljubljeno hčer izpod domače strehe, potlej jo pa zapustil samo in nesrečno? Za trenutek je Orana pomislila na možnost, da sploh ne bi izstopila na domači postaji, temveč da bi se peljala dalje, daleč, daleč od tod. »Rada bi bila nekje, kjer me ne bi sleherna stvar spominjala na dogodke, ki sem Jih preživela,« je pomislila sama pri sebi in žalostno vzdihnila. Hkrati se Je pa zavedela, da ne more uresničiti tega načrta, in sicer iz čisto preprostega vzroka ne: ker nima dovolj denarja. In četudi bi si denar izposodila, bi bilo grdo, če bi s takšno nenadno odločitvijo še bolj razburila svoje starše. Odločila se je, da bo staršem, če le mogoče, prikrila resnico o svojem življenju. Molčala bo, tajila bo resnico, predvsem materi, ljubi, mili mamici, ki je nje prestrašeni obraz videla v duhu vselej, kadar se je spomnila svojega nenadnega odhoda z Miguelom. »Uboga mama!« je zašepetala sama pri sebi. In njeno srce se Je ob misli na mater stisnilo v nemi žalosti. Kako rada bi njej zaupala svojo skrivnost, toda če Ji hoče prihraniti razočaranje in žalost, bo morala molčati. Samo v mislih je lahko klicala na pomoč njo, ki jo kličejo tudi srca moških, kadar trpe v resnični žalosti... Težko Je popisati veselje Cadre-ronovih, ko sta zagledala na pragu jedilnice vitko postavo svoje hčere. Njen nepričakovani prihod ju je sicer nekoliko presenetil, toda njuno veselje je bilo tolikšno, da nista utegnila vpraševati, zakaj se je tako nenadno vrnila domov. Sedli so za mizo, in sluga je prinesel še krožnik in pribor za .mlado gospo*. Med obedom je naposled gospa Cadreronova vprašala: »Kako to, da si se tako na lepem odločila? In kje je tvoj mož?« »Saj sem vama že povedala,« je nekoliko živčno odgovorila Orana. »V tujini, v Švici. Moral Je nenadno odpotovati k svojemu šefu.« »K šefu?« »Da. Nič točnega ne vem o tem. Na poslaništvo, menda, ali pa na konzulat.« »Orana, ali ni tvoj mož v službi na konzulatu?« je nekoliko začudeno vprašala gospa Le Cadreronova. »Kaj vem. Nikoli ga ne izprašujem o njegovi službi.« »Toda to bi ti vendar moral sam povedati!« »Hm, vem samo, da ima dela čez glavo... Mislim si, da je njegova naloga skrbeti za španske interese na Francoskem,« je nekam negotovo odgovorila mlada žena. »španske interese na Francoskem, dobro. A v Švici?« »Zakaj je odpotoval v Ženevo, tega vam pa res ne morem povedati, ker sama ne vem,« je nestrpno vzkliknila Orana. »Ali ti ni nič povedal?« »Zelo se mu je mudilo. Imela sem toliko opravkov zaradi njegovega nenadnega odhoda, da sem čisto pozabila vprašati, zakaj tako hitro odhaja in po kakšnih opravkih.« Cadreronova sta opazila, da je Orana spričo toliko vprašanj nekoliko na trnjlh, zato je nista več vpraševala. | HUMOR ANEKDOTE I V podeželskem hotelo Neki trgovski potnik pride v podeželski hotel m se v njem nastani. Prvi dan pusti čevlje pred vratmi, toda ko drugo jutro vidi, da Jih niso očistili, reče hotelirju: »Kako pa to, da se Jih niso niti dotaknili?« »O, gospod,« mu ljubeznivo odgovori hotelir, »lahko jih sleherno noč pustite pred vratmi, mi smo pošteni ljudje I« Bojailjive žene »Moja žena Je strahovito bojazljiva. Vsako noč, preden leže, pogleda, če kdo ne preži nanjo pod posteljo.« »To še ni nič! Moja žena Je pa tako bojazljiva, da je celo, ko Je potovala z vlakom, pogledala pod spalni voz, če ni kdo pod njim.« V hotela »Gospod!« vzklikne hotelski ravnatelju, »pomislite, nocoj sem našel stenico v postelji.« »Hvala Bogul« odgovori ravnatelj prisebno, »to je prav tista stenica, ki jo že pol leta iščemo.« Previdni vratar »Gospod ravnatelj, neka dama želi z vami govoriti.« »AU je mlada in lepa?« vpraša rav natelj šaljivo. »Da, gospod!« »Potlej naj vstopi.« Ko je dama odšla, pokliče ravnatelj vratarja k sebi. »Zakaj ste rekU, da j« bUa gospa lepa in mlada?« »Oprostite,« odgovori vratar v zadregi, »nikoli človek ne vel... Mislil sem sl, da bi to utegnila biti vaša žena. Ce bi prej vedel, da ni, bi vamilec. Ko je že okreval, so se bolni-povedal po pravici, da je stara in | žarke zabavale z njim in ga spraše grda.« »Dobro, dobro, saj je bila moja žena!« Dvojčka »Gospod Milan, ali je res, da sta z vašo sestro dvojčka?« »Da, ko sva se rodila sva bila dvojčka, zdaj je pa sestra osem let mlajša od mene.« Nesporazum »V kateri razred pa že hodiš?« vpraša neka gospa malega Janezka. »Prej sem bil v tretjem, zdaj hodim pa v prvi razred.« »Za božjo voljo, kako Je pa to mogoče?« »Moj oče je postal postajenačelnik.« Prijatelji umetnosti Na neki slikarski razstavi vpraša neka gospa: »Kaj sodijo ljudje o teh slikah?« »Mnenja so deljena. Nekateri pra vijo, da je škoda barv, drugi pa, da je škoda platna.« Dober odgovor Nekoč so nekega župnika vprašali: »Zakaj se je Jezus najprej pokazal ženskam, ko Je od mrtvih vstal?« »Zato ker je želel, da bi se novica o vstajenju čim hitreje razširila!« Koliko so vredne Pri nekaterih senegalskih plemenih Je v navadi, da žene kupujejo. Cene so kajpak različne, pač glede na ženino zunanjost. V neki francoski bolnišnici na Mami je nekoč ležal neki senegalski stre- vale, koliko se mu zdi, da so vredne. »Koliko M plačal zame?« ga je vprašala najmlajša, zelo lepa, drobna in vitka bolničarka. »Hm, 4000 frankov...« je odgovoril Senegalec. »In zame?« ga je vprašala druga. »Vi niste tako lepi, ste pa bolj debeli... 5000.« Nekoč je pa v bolnišnico prišla tudi francoska igralka Cecile Sorčlova, ki je bila ravno na svoji turneji po deželi. Tudi ona je vprašala Senegalca, koliko bi plačal zanjo, poprej mu je pa na dolgo in široko pripovedovala o svojih igralskih uspehih. »Ti si stara in suha hi lahko kmalu umrješ... 10 frankov,« ji je odgovoril Senegalec kar moči prostodušno. Prebrisani Rubinstein Slavnega ruskega skladatelja Rubin-steina (1829—1894) so nekoč povabili na neko gostijo. Vabilo je sicer dobil že nekaj dni poprej, vendar je nanj pozabil in se ga je spomnil šele poslednji trenutek, ko bi moral že oditi. Tako se ni utegnil več obriti. Na gostiji je sedel za mizo poleg neke da me, ki je imela na bradi nekaj kocin, vendar ni bila zato nič manj prikupna. Dama je bila silno v zadregi, ker je bil Rubinstein poleg nje neobrit, zato ga je vprašala: »Kaj menite, mojster, koUkokrat se je potrebno briti na teden?« Rubinstein je razumel zbadljivko, vendar je dami, kakor da ne bi razumel, odgovoril: »O, za vašo redko brado menim da bi bilo dovolj enkrat na teden.« »No, ljuba moja, pri nas boš imela prijetne počitnice. Le pomiri se, nič se ne razburjaj, če Je Miguel v tujini. Imeti je moral že tehten vzrok, da je tako na lepem odpotoval sam, brez tebe. Zakaj ga pa nisi vprašala, kaj bo tam počel?« »Nočem siliti vanj, če mi sam ne! pove!« je nejevoljno vzkliknila Ora-ra, kajti to vprašanje jo je zadelo v živo. »Prav tako sem ponosna kakor on. če mi ni ničesar povedal, je že moral imeti tehten vzrok, da je molčal, če bi ga bila vseeno vprašala, bi mi morda odgovoril, da je to uradna skrivnost.« »Oh, pravi mož nima skrivnosti pred svojo ženo,« je vzkliknila gospa Cadreronova in pomenljivo pogledala svojega moža. »Res?« je nejeverno vprašala Orana. »Potlej morda jaz ne znam prav ravnati z njim. Mislila sem, da mu je odveč, pripovedovati o uradnih skrivnostih. In razen tega me te stvari prav nič ne zanimajo— Vidva sta pač bolj radovedna kakor jaz!« Gospa Cadreronova je začudeno pogledala svojo hčer: »Smešno govoriš. Ali si pa tudi res srečna?« »Da, zelo srečna!« je vneto vzkliknila mlada žena, skušajoč pokazati kar najbolj zadovoljen obraz. »Saj sem vama vendar pisala v poslednjem pismu, kako dobro se razumeva...« In pričela je vnovič naštevati vs© dobre lastnosti svojega moža, ki jih je bila opisala v tistem usodnem pismu svoji materi. »Saj nisem dobila tega pisma,« je začudeno ugotovila gospa Cadreronova. »Tega pisma vendar nisem dobila, ljuba Orana! Zadovoljna sem, če je res tako, kakor praviš, toda še bolj všeč bi mi bilo, če bi to brala v pismu, ki o njem trdiš, da si mi ga poslala. Prve novice o tvojem zakonu niso bil« takšne. Pisala sl: ,Po malem spoznavava drug drugega...* »Saj sem vendar predvčerajšnjim oddala tisto pismo!« je na videa kar ogorčeno vzkliknila Orana. »čudno,« je zmajala z glavo gospa Cadreronova. »Povprašala bom na pošti...« »In jaz bom trdo prijel poštarja,« je vzkliknil gospod Le Cadreron. Orana je zardela. Zdelo se ji jek da se s svojimi, sicer nedolžnimi lažmi pogreza vse globlje in globlje. Zdaj bodo dvignili toliko prahu zaradi tistega nesrečnega pisma! In na lepem se je odločila: »čemu bi vpraševali poštarja! Prav nič čudno ni, da niste dobili tistega pisma.« Gospod in gospa Cadreronova sta jo presenečeno pogledala. »Pisma namreč sploh nisem oddala,« je trdno in odkrito povedala Orana. »Kako? Saj si vendar pravkar rekla...« »No, da! Nikar me tako ne glejta! Zmotila sem se... Zdaj sem s« spomnila, da sem tisto pismo raztrgala...« »Raztrgala si ga?« »Da.« »Zakaj vendar?« »Nekaj mi je prišlo na misel...« »Orana, nikoli te še nisva videla takšne! Kako vendar govoriš? Kaj ti je? Svojim staršem boš pač vse zaupala!« je grenko vzkliknila gospa Cadreronova. »Zakaj si tako nemima?« »Prav nič nisem nemima,« ]• skoraj surovo odgovorila mlada žena. »Se zdaleč ne. Vznemirja m« samo to, da me mučita z vprašanji kakor za stavo.« »Kdo se bo zanimal zate, če n« tvoj oče in tvoja mati?« je resno vprašal gospod Le Cadreron in na čelu se mu je pokazala guba, ki ni obetala ničesar dobrega. »Bojim se, da se nisi s svojim možem sprla?« je vzkliknila gospa Le Cadreronova. »Morda je pa šo kaj hujšega?« »Kakšne nepotrebne skrbi si delata zaradi mene,« je spravljivo dejala mlada žena. »Nikar ne iščlta dogodkov, ki jih ni! Povedala sem vama že, da se z možem izvrstno razumeva.« »Tako, tako. Toliko bolje. Rajši slišim dobre stvari kakor slabe,« jo pomirljivo odvrnil gospod Le Cadreron, čeprav ni popolnoma verjel hčerinim besedam. »čudno je le, da pozabljaš, kaj sl pravkar rekla,« je pripomnila gospa Le Cadreronova. »Jaz sem rekla kaj posebnega?« je skočila Orana. »Draga moja, če bi te še dolgo poslušala, pač ne bi vedela, ali naju vlečeš za nos, ali si pa tako raztresena. Saj si vendar pravkar rekla, da si nama pisala neko pl' smo in da si ga potem oddala-Kakor hitro sva se pa pričela 2 očetom čuditi, zakaj pisma nisva dobila, si se premislila in rekla, da si ga raztrgala...« »Oh, to sem rekla?« je nejeverno vzkliknila Orana. »Ljuba moja, kaj govoriš?« J® iHiVniio ofneno rlrprnnova s vzkliknila gospa Cadreronova solzami v očeh. »Saj niti ne ves več, kaj govoriš!« ------------------------------- zahoda ROMAN s PRtKIJ --———* SPISAL Z ANE GREY S. nadaljevanje Sočutje starejšega moža je razvezalo Ventersu jezik, da mu je Jel pripovedovati svojo zgod,bo. Dal Je bil Quincyju slovo, zbežal je in odšel iskat sreče po najdiščih zlata. Pa ni prišel dalje ko do Salt-Lake-Cityja, potepal se je okrog kot Pomožni delavec, voznik in pastir, potlej se je pa klatil proti jugu eez razvodje, skozi puščavo, čez fogljato visoko planoto in čez prehode do poslednjih naselbin na meji. Tu je postal jezdec-pastir na kaduljnih pašnikih, imel je svoje lastne črede in je živel nekaj časa skorajda v blagostanju, dokler ga ni slučaj speljal, da je stopil v službo pri Jani Withersteenovi. »Konca, Lassiter, vam pa ne bom Pripovedoval, saj ga poznate.« Lassiter se je nasmehnil, potlej Je pa stisnil svoje bronaste veke, da sta njegovi sivi očesi zrli samo še skozi dva ozka razpora. »Tullu ho še slaba predla.« Ni rekel vpra-&evatno; pribil je! »Jani Withersteenovi sem obljubil, da se bom skušal Tulla ogibati. Ostal bom mož beseda. Toda slej ko prej se bova vendar srečala.« Lassiter je molčal in zamahnil s »vojim jezdnim bičem po kadulj-nem grmu. »Venters,« je obotavljaje se dejal, »ne odbijte mi te Prošnje: povejte mi povest Milly Ernove.« Zavzeto je Venters dvignil pogled; začudil se je komaj prikritemu vznemirjenju v Lassitrovem glasu. Potlej, ne da bi bil sam prav hotel, je začel pripovedovati... »Zgodbo Milly Emove? Naj bo, Lassiter, povedal vam bom, kar vem. »Ko sem prišel v Cottonvvoods. Je živela Milly Ernova že več let tu, in zvečine vse, kar vam bom imel povedati, se je zgodilo pred mojim dohodom. Spoznal sem jo precej blizu. Bila je drobceno bitje in vsa prismuknjena s svojo vero. Zdelo se mi je, a tega nisem nikoli izgovoril, da je bila v dnu srca prej poganka ko mormonka. Imeli so jo za mormonko, in bila Je resda tako nemih ust kakor Prava mormonka. Saj veste, v vsaki mormonski naselbini žive žene, ki se nam zde zagonetne, toda skrivnost, ki je Milly obdajala, je bila še posebno nepredirna. Ko je Prišla v Cottonwoods. je imela s ^boj lepo, mlado hčerkico, in strastno jo je ljubila. Milly ni nihče v Cottonwoodsu javno po-znal kot ženo mormona; toda jaz nisem dvomil, da je bila z mormonom poročena. Morda druge žene njenega moža niso hotele Milly Priznati, Take stvari se dogajajo v teh občinah. Mormonke nosijo tvoj jarem, vendar ostanejo ljubosumne. Nu, saj je vseeno, kaj je saneslo Milly v ta kraj — ljubezen sli verska besnost — pošteno pokoro si je naprtila. Učila je v vaški šoli, pa ji je dala slovo. Izstopila je iz cerkve in se je otepala slehernega poskusa, da bi njeno •nalo hčerkico kdor koli mormonsko vzgajal. Tedaj so jo začeli razpenjati na križ — počasi, kakor je p® mormonska navada. Lepega ni bilo njenega otroka nikjer Ječ. Izginil je, so uradno dognali! Otroka so ji bili ukradli, dobro Joni. Vsakdo ve. In to je bil za *tUly Emovo smrtni udarec. Se Jnnj Jo vidim, nebogljeno bitje, ■nko prozorno, da si skoraj skoz-•JJo Videl — bledo ko pepel... in “Jene oči!.„ Njene oči so me zmerom zasledovale. Imela je eno edi-Prijateljico: Jano Witherstee-novo. Toda Jane ni mogla ozdra-7*ti njenega strtega srca. In Milly * umrla.« Lassiter je dolgo molčal; sklonil je glavo. »In mož!« je potlej kriknil s hripavim glasom. »Nobenemu izmed cottonwood-skih poganov se niti ne sanja, kdo je bil njen mož.« »Ali ve Jane Withersteenova?« »Ve. Toda niti z razbeljenim železom bi ji ne razvezal jezika.« Brez besede je Lassiter vstal in skočil na sedlo; jezdil je v korak in Venters mu je sledil s svojima psoma. Pol milje niže sta minila bohotno vrbino in zavila malce kasneje na odprto ravan, pokrito z baržunasto travnato preprogo. Pozdravilo ju je žuborenje vode in petje ptic. Venters je peljal svojega tovariša do topol j e senčnice in mu pokazal Jantarjevo vrelo. Prekrasen vrelec čiste ko jantar rumene studenčnice, kipeče iz temne kamnitne zijavke. Lassiter je pokleknil in zajel vodo; in ostal je na kolenu, dokler se ni pošteno okrepčal. Niti besedice ni črhnil, a Venters je bral njegove misli. Mimo svojega konja ne ljubi jezdec s kaduljnih pašnikov nič bolj. ko hladen izvirek. In to vrelo je bilo najlepše med vsemi, in znano vsem jezdecem južnega Utaha. Bilo je vrelo, ki je napravilo iz starega Withersteena fevdalca, zdaj je pa njegovi hčeri kar ponujalo priložnost, da vrne naseljencem davek, ki ga je bil njen oče ubiral. Vrelo se je kar vrtinčilo in penilo iz zijavke; veselo je skakljala bistra voda čez kamenje nizdol in brzela po prekopu, obrobljenem z vrbino. Ob zelenih bregovih je visel mah, je trepetala praprot in so se bohotile lilije. Če se ne spotaknemo nad grobo obsekanim kamenjem, ki je tesnilo strugo in dalo vodi smer, so pustili vrbinjo goščo in jaso takšno, kakršno jo je narava ustvarila. Malo niže so bili trije umetni ribniki, drug nad drugim, na ploščadih nasute zemlje; in okoli teh ribnikov so se dvigali proti nebu visoki zeleni topoli. Na zrcalni gladini ribnikov so se podile race; sinja čaplja je negibno stražila ob zatvornici; vodomci so se vreščaje spreletavali ob bregovih; bel kragulj je plaval visoko v zraku in z drevja in iz grmičja je donelo petje taščic in oponašavcev. čudovito nasprotje brezkrajnih, samotnih kaduljnih rebri in skalnate divjine v ozadju. Venters je mislil na ono bitje, ki je tolikanj ljubilo ptičke in zelenje in žuborenje vode. Tja proti pobočju, tak poslednjega in največjega ribnika, Je bilo več ogradov, širok, kamnlten skedenj, odprte parme, kokošnjaki in staje. Oblaki prahu so se dvigali, podkve so peketale, žrebeta so skakala naokrog in mule so rigale. Hrzajoči konji so se podili ob plotovih ogradov. In iz majhnih hlev-jih oken so kukale glave vrancev, rjavcev in rumencev. Ko sta moža stopila na ogromno hlevje dvorišče, je šunder z vseh plati le še narastel. A nekateri možje in fantje se temu pozdravu niso pridružili, zakaj pri priči so izginili, ko so uzrli prišleca. Jezdila sta po poti za Jane kot vodnico. Zavili so na kravjo stezo in jo ubrali dalje proti zapadu. Ventersova psa sta tekla zadaj. Na tej strani ranče se je prikazala nova slika: bližje ospredje je bilo razcefrano, kadulja bolj skuštrana in manj pisana; nikjer ni bilo videti temnosinjih obrisov skritih cafionov, nikjer v nebo štrlečih skalnatih sten. Povsod zgolj neskončen, valovit svet, izgubljajoč se v sivino. Kmalu Je Jane krenila s steze, odjezdila naravnost v kaduljo, potlej Je pa skočila s sedla in vrgla vajeti konju čez vrat. Moža sta storila takisto. Potlej so šli kos poti peš, dokler niso prišli do roba nizkega obronka. Jane je zavila mimo več majhnih zemeljskih kop, naposled je pa obstala pred hribčkom, ki je bil ostalim na las podoben. čepel je v senci širokovej-natega kaduljnega grma; jezdec bi ga z enim samim skokom preskočil in še opazil ne bi, da je grob. »Tu!« Na obrazu ji je odsevala žalost; in vendar ni skušala opravičiti, zakaj je ta nezaznamovani grob tolikanj zapuščen. Poleg hribčka je cvetel šopek bledih, ljubkih marjetic; prav gotovo jih je Jane zasadila. »Ta kraj obiščem samo, da se spominjam in da molim,« je dejala. »Sledov nikoli ne puščam.« Grob sredi kaduljnih rebri. Kako samoten je bil ta poslednji dom Če Uai kupuieti, ati pcodaiaU, če iščete življenjskega druga ali družico in sploh vselej, kadar želite širokim plastem ljudstva kaj ponuditi ali prodati, se poslužite »Malih oglasov« v »DRUŽINSKEM TEDNIKU1* »Družinski tednik« pride skoraj v vsako slovensko hišo, zato so tudi njegovi mali oglasi izredno učinkoviti. Cene malim oglasom v »Družinskem tedniku« so zmerne: Do 10 besed din 7-50, vsaka nadaljnja beseda 50 par. Denar lahko pošljete tudi v znamkah. Poslužite se malih oglasov v »Družinskem tedniku«! Naše cene so zmerne in času primerne! Milly Ernove! Daleč okrog ni bilo videti ne topolov, ne deteljnih pašnikov in ne skala ne cedra ni poživljala puste slike. Lassiter je strmel v grob in se je potlej zazrl v praznino. V tistem trenutku se je zdel ko iz brona vlit. Jane se je nemo dotaknila Ven-tersove roke in ga odpeljala nazaj do dreves. »Bern!« je vzkliknila, ko sta bila dovolj daleč. »Kaj, če je bil Lassiter Millyn mož — oče njene male hčerkice, ki je že pred toliko leti izginila.« »Morda, Jane. Kar jezdiva dalje. Saj ve, kje naju najde, če ga bo volja; da naju poišče.« Zajahala sta konja, krenila na kravjo stezo in se začela spuščati nizdol. Sredi pota se je Venters ozrl. Lassitra sicer ni mogel videti, a njegov pogled, očaran od dalj položnega pobočja, je ujel valeč se oblak prahu, »Hoj, jezdec!« »Da, vidim ga,« je dejala Jane. »Fant jezdi ko za stavo; bržčas se je kaj zgodilo.« »Lej ga, kako dirja!« Konj je izginil za kaduljnim grmovjem; potlej so majhni oblaki prahu kazali njegovo pot. »Najkrajšo pot ubira, naravnost k ogradom podi.« Venters ln Jane sta vzpodbodla j konja in ju pridržala šele na ovinku poti. Ta pot je držala dol na desni rob gozdiča. Zdajci je šinila čez spodnji konec ceste drobcena postava rjavega konja. Potlej je Venters ujel naglo, ritmično peke-tanje konjskih kopit. In kmalu nato je spoznalo njegovo sokolje oko odskakujočega jezdeca v sedlu. »Judkins Je, vaš poganski Jezdec!« je vzkliknil. »Jane, če Judkins tako podi, mu je sam peklenšček za petami.« 4. POGLAVJE StepitM sedU Jezdec je prihrumel in na mah obrzdal svojega s peno oškropljenega konja. Možak je bil pravi velikan in neustrašno so zrle njegove oči. »Judkins, kri!« je prestrašeno kriknila Jane. »Ali so streljali na vas?« »Ni besede vredno, miss Wither-steenova. Praska na plečih.« »Kaj se je zgodilo?« je ostro vprašal Venters. »Roparji so jo popihali z rdečo čredo.« »Kje so moji jezdeci?« »Vso noč sem bil sam pri čredi. Davi, ko se je zdanilo, so prišli roparji na konjih; in komaj so me uzrli, so že streljali. Ko sami peklenščki so podili za menoj in potrošili so poln sodček smodnika, a ušel sem jim vendarle.« »Nebo bodi zahvaljeno!« je dahnila Jane. »Kje so pa moji jezdeci?« »Ne vem. Nočnih jezdecev snoči ni bilo, ko sem prišel na pašnik; a tudi davi nisem srečal nobenega od dnevnega posada.« Jane je neodločno zrla zdaj tega zdaj onega moža. »Napadli so jih. Bržčas so jih pomorili Oldringovi ljudje.« »Ne bi rekel,« je odločno odgovoril Venters. »Vaši jezdeci še šli niso na pašnik!« Jane Withersteenova je smrtno prebledela. »Kam merite, Bern?« »Le spomnite se, kaj sem dejal o nevidni roki!« »Ne!... Ni mogoče!« »Upajmo! Vendar se bojim...« Venters je skončal stavek s stres-ljajem glave. »Bern, zagrenjeni ste; ni čudno. Počakajmo in doženimo najprej, kaj se Je zgodilo z mojimi jezdeci. Stopite z menoj v hišo, Judkins. Vašo rano je treba obvezati.« »Dognal bom, kam je Oldring speljal čredo,« je obljubil Venters. »Ne, Bern, ne! Zdaj ne smete tvegati, zdaj ne, ko so roparji s prstom kar na petelinu.« »Na pot grem. Koliko glav je štela čreda, Jud?« »Dva tisoč pet sto!« »Strela! Kaj bo le Oldring počel s toliko živine? Ze sto glav težko obvladaš. Moram dognati!« »Nikar ne hodite!« je prosila Jane. »Bern,« je dejal Judkins, »konja potrebujete, konja, ki ima noge. Ako mi dovolite, vam svetujem miss Withersteenova, prisilite ga, da si izbere naj hitrejšega konja: drugače naj pa doma ostane.« »Da, Judkins. Jezditi mora konja, ki ga sam zlodej ne dohiti. Blac-Stara ali pa Nighta.« »Ne tega ne onega,« je zamišljeno menil Venters. »Ne maram tvegati, da bi zapravil enega izmed vaših ljubljencev.« »Torej Wrangla!« »Ta je pa pravi,« je odvrnil Judkins, »Wrangle je hitrejši kot sta Black-Star ali Night. Wrangle je največji in najhitrejši konj v vsej okolici.« »Ne, Black-Stara pa Wrangle že ne tolče. Toda vzemite žival, Bern, ako vas res ne morem zadržati. Naj vam Jerd da, kar potrebujete. Pa bodite mi previdni, pazite se... Bog z vami!« Stisnila mu je roko, naglo se je obrnila stran in je odjezdila s svojim jezdecem proti domu. * Bela,'široka steza se je vila po pobočju navzdol. En sam oster, vse obsegajoč pogled je prepričal Ven-tersa, da ni ne človeka ne živali, do Posebno pazite kaj bolnik pijei Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi zu bolnika mnogo-krat važnejše od hrane! Zato pijte Vi ln Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki Je obenem tudi zdravilna ono se rdečimi srci Prospekta In vsa potrebna navodila pošlje pratis ln z veseljem Uprava zdravilnega kopalifia SLATINA RADENCI koder seže njegov pogled, razen če se je kdo kje potuhnil za kaduljnim grmovjem. Ring je skakal spredaj, Whitie se je pa podil zadaj. Počasi se je Wrangle zazibal v zmeren dir. Zdaj, ko je bila naglica odhoda že mimo in je čakala Ventersa dolga pot, so se njegove misli preselile nazaj k zadnjim dogodkom, da bi izmerile njihov pomen. Tullova nočna ježa, spominjajoča v luči poznejših dogodkov na skrivnostne spletke; Oldring in njegov zakrinkani pobočnik z roparji na skrivnih poteh, prečudni beg Janinih jezdecev, nenavadno trdovratni poskus, kako bi spravili s poti poslednjega poganskega jezdeca, ki je še v njeni službi (namera, ki se je izjalovila gotovo samo zaradi Judkinsove jezdne spretnosti) in naposled kraja rdeče črede. Vsi ti dogodki so bili za Ventersa mračno povezani med seboj. Spomnil se je, kako ga je Jane dolžila zagrenjenosti. In zares se je trudil, da bi udušil svoj srd do Tulla, da bi lahko brez predsodkov in bistro sodil. Toda spoznanje resnice je bilo grenko. Začutil je bil senco nevidne roke in je čakal, da postanejo njeni motni obrisi čisti. Potlej je tipal za njenim postankom, za sovraštvom nekega moža, za tekmovanjem nekega mormonskega starešine, za močjo nekega škofa, za dolgo, daleč segajočo roko strašne vere. In ta nevidna roka si Je privoščila prvi zamah. Wrangle je imel v treh urah pet in dvajset milj za seboj. Ko je sonce zašlo, je bil že na zadnjem koncu steze, držeče v ustje canona » Vhod do Slepilnega sedla je bil med naj čudovitejšimi naravnimi pojavi v tej deželi ogromnih kadulj-nih rebri, z visokimi planotami, čepečimi na ogromnih rdečih obzidjih, z globoko zarezanimi cano-ni, ki so od začetka do konca večna skrivnost. Tu se je dolina razširila v ravnico, tam se je odprla ozka globel, zobčast razpor v rumeni skalnati steni. Dve sto metrov je šlo strmo navzdol in tale kos poti je bil za Ventersa zmeTom živčna preskušnja. Celo mule so to pot le s težavo zmagale. Wran-gle pa, ki ga je Venters držal za povodec, se je penil prej iz trmaste nejevolje kakor iz strahu; kakor zvezano kljuse, ki šepa po travniku, je dvigal svoje težke z železom okovane sprednje noge in topotal po ozki poti. Ventersovo navdušenje za rumenca je raslo; popustil je povodec in plezal previdno, korak za korakom po strmini. Včasih ga je do kolen zasul kamnitni in škriljasti prod, ki ga je Wrangle sprožil; potlej je moral spet paziti, da ga ne oplazi kakšna kotalikajoča se skala; bili so trenutki, ko v samem prahu še konja ni več videl; in potlej sta kar na lepem drsala po viseči polici rumenega, sprstenelega kamnitnega sloja. Pot je bila takšna, da ti ni bilo obstanka ha njej, kar dalje te je gnalo. A če je bila že nevarna, je bila vsaj kratka. Venters je kar laže zadihal, ko je zmagal to pot, in zdajci je imel občutek zagotovljenega uspeha. Spočetka se je ta podvig rodil v trenutku vratolomne odločitve, da bi po vsaki ceni nekaj dosegel, zdaj se je pa sprevrgel v pustolovščino, ki je terjala vso njegovo bistrost, prekanjenost in vso ostro-umnost. na kmetih, Gospod Subiio Mislili so, daje Majdkina oblekca bela... ___ v Ljubljani Va ša usoda brezplačno! | Ta veliki dobrotnik človeštva,, popularni, znani strokovnjak v področju astroloških naukov, brezplačno in karakteristično prerokuje vašo usodo. Njegove izjave bude veliko in 6plošno senzacijo po vsem kulturnem svetu. Pomagal vam bo, srečui boste, zaupajte mu, da vam bo prerokoval važne okoliščine, ki bodo spremenile smer vašega življenja in vam pomagale do dobitka in vsakega zaželjenega uspeha, našel in očrtal vam bo vse glavne smernice vaše bodoče življenjske poti. Ker pozna borbo in težnje človeštva v današnji dobi. se je odločil, da bo ljudem vseh slojev omogočil s pomočjo te znamenite znanosti, ki preko nje dobiva človeštvo veliko upanje za srečno življenje in vsakomur bratsko pomagal in mu pokazal pravo in nepogrešljivo pot, ki je treba po njej hoditi in tako bo vsakdo našel pravo srečo m blagostanje. Kajti večina ljudi in poedinci so silno neodporni za udarce težke in krute usode. Da bi se pa vsakomur razjasnila pot, mu je potrebna pomoč, pot in smer in tako se bo duševno in telesno okrepil in dosegel vse svoje želje, ker vsi ljudje na tem svetu zaslužijo, da v času svojega tostranskega življenja dosežejo uspehe in veselje. Če ste premožni, revni, bolni, izčrpani ali v ljubezni nesrečni če ste preživeli življenjske težave, razne izgube, aii ste duševno klonili, imate vendarle vsi svoje duševne napake in boste samo po tej poti dosegli svoje velike cilje. Vsakemu bo prerokoval: uspeh iu srečo v bodočnosti, preteklosti, sedanjosti, karijeri, službi, znanosti, politiki, bogastvu, ljubezni, zakonu, loteriji, potovanju, dedovanju, zdravju, doti. sodnih sporih, špekulacijah, nenadnih dobitkih, vsakemu bo dal strokovnjaški pismeni nasvet ki mu bo koristil vse življenje; odgovoril bo tudi na vsa tajna zanimiva vprašanja, ki mu jih morete zaupati brez slehernega oklevanja. Razlaga vaše značajne poteze, odkriva skrivnosti vaših velikih prijateljev in sovražnikov, napoveduje razne nevarnosti, nesrečne slučaje in podobno. Horoskop pošilja vsakomur kar najbolj diskretno. Mnogoštevilne izjave hvaležnosti prihajajo vsak dan iz vseh krajev sveta, kar dokazuje izredno zaupljivost in točno prerokovanje. Temu slavnemu astrologu so iziavile svoje priznanje največje osebnosti, veliki znanstveniki, književniki, umetniki, filozofi, veliki politiki in zmagovalci na vseh vojaških in diplomatskih področjih. Znamenita pisarna »Radosavljeviča« je ena najbolj razvitih, najbolj znanih, največjih in najpopularnejših na vsem svetu. Pridobila si je veliko zaupanje v vseh slojih naroda, v vseh krajih sveta. Vsi največji listi v Evropi so priobčili življenjepis tega astrologa in je res ta astrolog današnjega modernega časa v pravem smislu vzvalovil in razburkal milijone duš na vsem svetu, ker je zares pomagal narodom obeh polov, narodom vseh slojev. Vse človeštvo pozna njegova dela, ki se je v njih stavil na razpolago službi naroda, hoteč vsakemu pomagati, da postane zmagovalec na raznih popriščih, da občuti vsakdo veliko in pravo veselje v življenju, saj je velikim in malim ljudem »astrologija« v vseh vekovih pomagala, jih osrečevala in imela velike zasluge za 6rečo človeštva Vsi, rojeni med 1857. in 1931. letom, naj pišejo po horoskop na Radosavljevičev naslov, ravnati se morajo pa točno po priloženih navodilih. Pošljite tudi vi natančen in čitljiv lastnoročno spisan naslov, označite svoj spol, dan, mesee in leto rojstva. 10 diuarjev, v denarju po položnici ali 15 dinarjev v znamkah za stroške, klienti iz tujine pa 20 din v gotovini. Naslov: Astrološki biro Radosavljevič, poštni predal št 1, Sopot, Dunavska banovina. Jugoslavija. Bežlgraicl! Premog, drva in žaganje drv Vam dobro, hitro In poceni priskrbi dobro znana tvrdka FRANC JEHART Ljubljana, Linhartova 16 Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti !n vsa praktična oblačila, nudi v največ)! izberi, najceneje Presker Lfubltana, Sv. Petra c. 14 ... dokler ji ni stric obrisal solz s svojim robcem— opranim z Radionom 1 Tudi Vi, ki niste več novinka v gospodinjstvu, mislite morda, da je Vaše perilo belo. Primerjajte ga pa enkrat s perilom, opranim z Radionom. Razloček je očiten ter Vas bo prepričal: z navadnimi sredstvi oprano pe* rilo izgleda sivkasto v primeri s perilom, opranim z Radionom. Nič čudnega: navadna pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago, medtem ko kisikovi mehurički skupaj s peno dobrega Schichtovega mila, ki ga vsebuje Radion, prodirajo skozi tkanino in jo operejo tako, da postane Schichfov »Radion-bela«. Uporabite pri pri ~ liodnjem pranju perila Radion, pa ne boste nikoli več uporabljali kakršne-gakoli drugega pralnega sredstva I H Schichfov RADION 5Ea vdihe noč SE NAJBOLJ PRIPOROČA OKAMA MAZILO 1z zdravilnih zeliSč. Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožuljeiijih, volku, turih in vnetjih itd. za nego dojenčkov- pri kožnem vnetju, izpuščajih in hrastah na temenu, za razpokane prsne bradavice. Glavna zaloga lekarna Mr. J. Oblak, 6t. Vid nad Ljubljano. FR. P. ZAJEC IZPRAJAN OPTIK IN URAH LJUBLJANA, sedal Strttarleva ul. O pri frančiškanskem mostu Vsakovrstna oCan, daiinogiem. lopiomen. Daranutn, flvgromitri, itd. Venka ubira gr. zlatnina in srebrnine. Sama kvalitetna opilka Ceniki breiplafino RESMAN LOJZE-Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) it 21 leteton 33-53 OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite n a) cenej e MEDARV1 Liubliana, Židovska ul. 6. 48. T. la SUHE HRUiKE, 50 kilogramov In suhe slive. 60 kilogramov dinarjev 840'—, la Jedmi, 10 kilogramov din 200"—, Jranko voznina, rajipoSllja G. DrOchsIer, Tuzla. O. K. W. motoelkl 1110 m* v zelo dobrena stanju kupim. Ponudbe na upravo »DruXi>-tjkoga tednika« pod fiifro »D. K. W.t Za uslužbenstvo hotelov, restavracij In vetjih gospodinjstev priporočamo krasno ilustrl-rano knjigo .Tclcnc-Velikonja: Serviranje Bobi 9e pri banovinski nalogi Šolskih knji* ln učil v Ljubljani ter v vseli knjigarnah ve-zuna po znižani ceni 40 din. pozor: Čehinjam v jugoslaviji. Ceh, bivajoč v Sloveniji, 82 let star, posestnik s srednjf ftolsko izobrazbo, želi spoznat! ljubko, Idealno in inteligentno gospodično v svrho ženitve. Le resn« ponudbe s sliko, katera se v vsa keiu slučaju vrne, Jc. nasloviti na upravo tega lista pod značko »CKH 32«. Diskrecija častna zadeva. CEBELNI VOSEK čisti, kupujemo po dnevni ceni. Povzorčene penudbe na Jugoslovanske tvornice gurac, Kranj. PRISPELA poSlljka prvovrstnih koles, dam skih, moških in Aportrlh. Velika izbira otročkih vozičkov. Najugodneje kupite le pri »Tehnik« Banjaj, Ljubljaua, Miklofiičeva 20- KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V »DRUŽINSKEM TEDNIKU' Izdaja za konsorcl] »Družinskega tednlfca« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tlakama Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mlhaiek vsi v Ljubljani.