-*    i v. * k*, "*
Novo mesto, 2. oktobra 1053
STEV. 39
Leto IV
Lastniki to Izdajatelju Okrajni odbori 3£DL Črnomelj, Iu«ctj« ta Nove mesto. — J/.h.m vsak petek. — Odgovora! arcdnik Ton« <»<><mk. — Uredniilvo tu opra*ai Novo mestu. Cesta komandanta Staneta J5. — Postni predal 33 — Telefon aredmAtv« lo oprave t*?. — 1'ekocl rajon pri Narodni banki v No*em mestu ■ »16-1-181. — Letna aaioenlna SU din. polletna tM din, eelrtletna  123 din.  —   Tiska tlakama  »Sloveoikeg« poro'-rva'ra«
¥   Ljulil luni
Cena 12 din
Dolenjski
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto
TONE FAJFAKi
Ob desetletnici zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju
»NapoIJenl z neizmerno vero v pravilnost dosedanjega in bodoče;: a razvoja izražamo pred svojimi narodnjaki in pred vsem svetom, da je slo venski narod prvič v svoji dolgi zgodovini vzel krmilo svoje usode v lastne roke. Kol prvi svobodno izvoljeni odposlanci, izbrani sredi najhujšega boja za narodni obstanek, Izpovedujemo v imenu vsega borečega se ljudstva, da Je slovenski narod danes končnove-ljavno stopil v krog suverenih narodov. Ugotavljamo,. da slovenski narod v tem uveljavlja nju svojih življenjskih pravic ravna v popolnem skladu z vsemi zgodovinskimi in naravnimi izrazi svojega narodnega duha, z resnično vsebino demokratičnih načel in z osvobodilnimi težnjami človeštva...«
S temi besedami je kočevski zbor v svojem proglasu označil veliko  pomembnost zgodovln-
padla, ko so bivši strankarski voditelji, čeprav so si vso dobo stare JugOtiavlje, lastili mono col v patriotizmu, sramotno pokleknili pred fašistične oku patorje ter Jim ponudili svojo pomoč in sodelovanje, ali pa so odnesli pete na varno daleč čez morje — takrat Je bil slovenski narod popolnoma prepuščen uničenju, ki ga Je fašizem odločno pripravljal, izbira pred nami Je bila samo dvojna: ali se pustiti maiodušno uničiti, ali pa se uničenju upreti ter začeti boj na življenje in smrt. Slovensko ljudstvo se je usodne izbire Jasno zavedalo ter se odločilo za boj, kakor hitro Je spoznalo v Osvobodilni fronti odločno vodstvo, nad katerim se ljudstvo nikdar ne bo razočaralo.
V Jeseni leta 1943 se Je pred vsem svetom jasno pokazala pravilnost bojne odločitve našega naroda.  Italijanski faši-
" ,   ; zrn- ■ mmm> Partizan I. kočevskega voda v  aprilu 1942
skega dogodka, ki se Je odigral. Pomembnost zbora odposlancev Je najprej v potrditvi dotedanjega osvobodilnega boja. Osvobodilna fronta Je na čelu s Komunistično partijo takoj po zlomu stare Jugoslavije prevzela politično in bojno vodstvo slovenskega ljudstva ter ga odločno vodila v borbo. Vtem, ko Je stara vojska neslavno raz~
zem Je bil zrušen, z nJim vred pa so bil| sramotno razgaljeni belogardistični izdajalci. Iz malih partizanskih četic pred dve-ml leti, ko Je bilo treba iskati posamezne zakopane puške, so zrasle številne partizanske brigade in divizije, ki so lahko na slovenskem ozemlju razorožile šest okupatorskih divizij ter uničile vse belogardistične po-
m mam odgovoru mm
Svetovni tisk se zadnji čas mnogo ukvarja s tržaškim vprašanjem. V stevilmh člankih poskusa razložiti sedanji položaj v Trstu in katera rešitev bi bila najboljša za rešitev te dolgotrajne krize. Ne glede na to, za kakšno rešitev se po-sarmezm časopis zaradi svoje politične usmerjenosti zavzema, vendar je za pisanje večine listov značilno, da so zelo slabo informirani o nekaterih bistvenih elementih tako imenovanega »tržaškega vprašanja*. Večina njih kar preskoči dobo, ko je bil Trst pod fašistično Italijo. Malo je tudi govora o administraciji ZVU nad tem področjem od leta 1945. V mnogih člankih sem zasledil, da v inozemstvu ne vedo dobro, zakaj naša država odklanja Pelltn predlog o plebiscitu v sedanjem položaju.
Res, plebiscit - to je samoodločba prebivalstva - je v bistvu sam po sebi demokratična rešitev. Toda to nikakor ne velja v sedanjem položaju za tržaško vprašanje, kjer je Italija v četrt stoletja fašistične strahovlade na tem ozemlju in v osmih letih pristranskega upravljanja ZVU v korist iredentistov storila vse, da bi po prizadevanjih šovinistov spremenila etnično sliko tega ozemlja. Zato je le brezmejni cinizem govoriti o plebiscitu kot o nekakšni »demokratični rešitvi*, ki temelji na etiki, pravici in ljudski suverenosti, kakor je to zlonamerno zapisala v svoji zadnji številki italijanska zunanjepolitična revija »Esteri*. Še večji zasmeh pa je govoriti, da ta rešitev usVeza težnjam tamkajšnjega prebivalstva. Zakaj pa na primer rimski predsednik vlade ne mara predlagati tri alternative v plebiscitu to je: Jugoslavija, Italija in STO, saj je na dlani, da bi se večina pravih Tr-iačanov, to je tistih, ki so rojeni na STO in ki jih niso iredentisti umetno infiltrirali iz Italije, izrekla za samostojnost in neodvisnost tržaškega ozemlja. Zakaj na primer Pella ne dovoli Avstrijcem v
južni Tirolski, da bi se s plebiscitom odločili, ali želijo Avnrijo ali Italijo. Tam pač raznarodovalna rimska politika še ni dosegla kar je že v coni »A* in Italijani kljub vsemu asimilacijskemu pritisku te nimajo večine v tej pokrajini.
Naša javnost je toplo pozdravila odločno stališče nase vlade o tem predlogu, ki je izčrpno dokumentirano v predvčerajšnji naši noti Rimu. Naša vlada kategorično odklanja plebiscit v sedanjem položaju in poudarja, da bi bila pripravljena pristati na plebiscit le, če bi popravili vse krivice, ki jih je Slovencem prizadejal fašizem, če bi omogočili ponovno naselitev na STO Slovencem, ki so morali pod fašizmom zapustiti to področje, dalje Če bi popravili posledice sedanje pristranske politike ZVU in končno po daljšem obdobju res nepristranskega upravljanja tega ozemlja. Razumljivo je, da bi bilo mogoče edino v takih, enakopravnih pogojih govoriti o plebiscitu kot demokratični rešitvi.
To so končno uvideli tudi na zahodu, saj prvi odmevi na naš odgovor pravijo, da ni bilo mogoče pričakovati, da bi Jugoslavija pristala na ta predlog m da je rešitev tržaškega vprašanja le v neposrednem sporazumu med Jugoslavijo in Italijo. Prav to pa je že večkrat poudarila naša vlada, da je edino mogoča re'sitev tržaškega vprašanja za zeleno mizo, to je v sporazumni rešitvi, nikakor pa ne v kakršnemkoli enostranskem diktatu proti volji in zakonitim koristim Jugoslavije na tem področju. Da bi pa do tega prišlo, je treba najprej ustvariti primerno ozračje, ki vsekakor ni, kakor to dela Rim, v napihovanju šovinističnih strasti, temveč v miroljubnem, $nsrd<kem sodelovanju, ki lahko pripelje tudi do sporazumne rešitve tega spornega vprašanja,
stojanke. Skoraj polovica slovenskega ozemlja Je bila osvobojena.
V tem velikem trenutku, ko je bila izvojevana prva polovica dokončne zmage, je vodstvo osvobodilnega gibanja sklicalo odposlance vsega ljudstva, izvoljene na posebnih volitvah po vsem osvobojenem ozemlju. Iz ostalih področij, katera so bila še pod trdno nemško okupacijo, so prišli ilegalni predstavniki ljudstva Teh 572 odposlancev se Je zbralo v Kočevju ter na zborovanju, ki Je trajalo tn noči, potrdilo pravilnost dotedanjega osvobodilnega boja. Dalo Je priznanje vodstvu Osvobodilne fronte, odločno Izrazilo navezanost slovenskega naroda k novi Jugoslaviji ter privrženost skupnemu boju jugoslovanskih narodov pod vodstvom tovariša Tita. Obsodilo je narodne izdajalce, ki so se po zlomu italijanske okupacije vdinjali Nemcem, prav tako Je obsodilo izdajalca Mihajloviča, katerega četniški odred je žalostno končal na Grčaricah. Predstavniki borečega se slovenskega naroda so prav tako izrekli zgražanje nad špekulantskim! sredinci, ki so računali, da Jim bo mogoče ob koncu vojne zavladati nad izkrvavljenim ljudstvom.
Zbor Je * silnim navdušenjem sprejel poročilo Borisa Kidriča in Edvarda Kardelja. Kidrič Je obravnaval delo in naloge Osvobodilne fronte, medtem ko Je bilo Kardeljevo poročilo posvečeno nalogam, ki nas čakajo v nadaljnjem boju. Potrebna je največja enotnost, borbenost in požrtvovalnost vsega ljudstva, da bo lahko tudi zadnji okupator premagan in pregnan s slo* venske zemlje.
Kočevski zbor Je Izvolil obširen plenum OF, ki si je nadel tudi vlogo Slovenskega narodno osvobodilnega odbora, pra-vega predstavništva naroda, predhodnika kasnejše ljudske skupščine. Razen tega je bilo izvoljenih 40 predstavnikov za AVNOJ, katerega zasedanje se je vršilo dva meseca kasneje v Jajcu.
S kočevskim zborom Je bilo izvršeno veliko politično dejanje V najtežjih vojnih okoliščinah so se sestali predstavniki slovenskega ljudstva iz vse domovine. Soglasno so v imenu ljudstva potrdili pravilnost osvobodilnega boja ter sklenili ta boj nadaljevati enotno, odločno in požrtvovalno do popolne zmage. Potrdili so voljo vsega naroda, da je naša usoda najtesneje povezana z ostalimi Jugoslovanskimi narodi. Prav tako so tudi potrdili revolucionarne spremembe, ki jih Je nosila s seboj osvobodilna borba, s tem da so obsodili proti-Ijudskt sistem stare propadle Jugoslavije ter odločno poudarili, da pripada vsa oblast neposredno ljudstvu. Nikdar več se ne sme povrniti staro, ker si ljudstvo, ki je začelo ustvarjati novo ljudsko oblast, ne bo dovolilo Iztrgati sadov osvobodilne in revolucionarne borbe iz rok.
Ob slovesnostih desetletnice kočevskega zasedanja pa je lahko vsa Dolenjska s Kočevsko in Notranjsko ponosna, ker se je na tem področju porajala slovenska svoboda, in sicer prvič že. leta 1942, drugič in dokončno pa jeseni 1943, po zmagi nad italijanskim fašizmom. Vsi ti kraji so najtesneje do-živaljali vse velike dogodke naše borbe, ljudstvo Je pri njih sodelovalo in doprintšalo najtežje žrtve. Zato se rt' ljudstvo danes lahko z največjim ponosom udeležuje slavnosti, s katerimi častimo kočevski zbor, ki Ima najpomembnejše mesto med političnimi dogodki naše borbe,
S skupne se je OK ZKS in okrajnega odbora SZDL v Novem mestu
V  soboto   26. septembra Je
bila v Novem mestu pod predsedstvom sekretarja okrajnega komiteja ZKS tovariša Franca Pirkoviča skupna seja okrajnega komiteja in okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva. Kot delegat republiškega odbora SZDL se le seje udeležil pisatelj tovariš France Bevk.
Na dnevnem redu seje Je bila razprava o političnih in tehničnih pripravah za izvedbo volitev. Med te priprave spadajo zlasti izvedbe zborov vo-lilcev, ki bodo predlagali in sprejemali posamezne kandidate za zvezne in republiške oblastvene organe ter okrajni zbor proizvajalcev. Mnogo premalo je bilo doslej govora o sploš-
nih gospodarskih tn političnih problemih v državi ter o bodoči vlogi zborov proizvajalcev. Volivci naj se o vsem tem temeljito pogovorijo, prav tako naj se omogoči svobodna razprava o kandidatih. Tovariš France Bevk je poudaril, da je smisel ljudske oblasti prav v tem, da raste od spodaj navzgor. Iz razumljivih razlogov v letih po vojni tega načela nismo mogli v celoti Izvajati, sedaj pa so tudi za to ustvarjeni pogoji. Postavljanje kandidatov neposredno s »tranl volivcev in široka razprava o vseh skupnih problemih ter kandidatih je osnova resnične ljudske demokracije in pogoj za čimširše sodelovanje volivcev prj upravljanju družbe.
DekvneLU Ijadstvu Jugoslavije, vsem članom in pristašem SZDL Jugoslavije!
V zadnjih petih letih so naši narodi nudili enoten in močan odpor nasproti ekonomskemu, vojaškemu in političnemu pritisku, ki je prihajal t V zhoda, in to v neenakopravni vsiljeni borbi izvojevali veliko zmago, ki po svojem pomenu ne zao i taja za zmago, izvojevano v otvobodilni vojni in v ljudski revoluciji. S takim zadržanjem in uspehi v izgraditvi našega gospodarstva, kakor tudi t svojo dosledno politiko miru in medna rodnega sodelovanja na temelju enakopravnosti narodov, si je naša država pridobila globoke simpatije pri demokratičnih silah vsega sveta.
V preteklih osmih letih so bile pod vodstvom Zveze komunistov m Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije skovane takšne ekonomske in politične tile, ki omogočajo nadaljnje uspešno korakanje naprej, nadaljnjo krepitev socialističnih demokratičnih sil in dviganje socialistične zavesti novega svobodnega človeka, državljana tocialistiČne skupnosti, junaka v vojni, neutrudIjivega delavca v graditvi, borca za nove socialistične odnose med ljudmi, graditelja novih materialnih in kulturnih dobrin, garanta za mir v svetu.
Pred novimi volitvami naj vsak volivec,  vsak državljan naše države usmeri svoj pogled  na   prehojeno pot in naj nesebično ocvni, ali je v preteklosti   katerakoli oblast tvetleje, jasneje in čisteje šla na volitve,  kakor gre danes na volitve naša ljudska oblast, oblast socialistične Jugoslavije. Opustitve in napake, ki so bile napravljene, pomanjkljivosti pri delu, ki jih je bilo mnogo,  oblede pred velikanskim napredkom, ki je dosežen. ......4^.1 Iz volilnega razglasa SZDL Jugoslavije
_--
Z sadnje seje OLO v Črnomlju
Vrhovni komandant JLA maršal Tito je IzrazlU ob zaključka letošnjih velikih Jesenskih manevrov svoje zadovoljstvo in dal priznanje vsem borcem in oficirskemu kadru za izredno zavest, ki so Jo v težavnih prilikah pokazali. Na slavnostnem kosilu po končanih manevrih Je tovariš Tito dejal, da so se izkušnje tz pretekle vojne, v kateri nam j<c primanjkovalo vseh modernih sredstev tehnike, v rokah naših ljudi povezale s sodobno tehniko in zlile v eno, tako da Je postala naša armada nepremagljiva armada socialisti čne države. — Na stiki: Vrhovni komandant zasleduje boje na maneverskem področju.
Terenskim politični m aktivistom iz NOB
V okviru proslave desete obletnice Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju bo 3. OKTOBRA 1953 ob 11. un dopoldne Zbor terenskih političnih aktivistov iz narodnoosvobodilne borbe na
PUGLEDU PRI KOČEVJU na zgodovinskem mestu I. zbora aktivistov OF 27. aprila 1943. — Vabljeni so vsj politični delavci nekdanjih pokrajinskih, okrožnih In rajonskih forumov.
Pripravljalni odbor
Ljudski odbornik zastopa ljudstvo,
ZATO NAJ DELA ZA LJUDSTVO!
Šesta redna seja OLO v Črnomlju 23. septembra je spregovorila o vrsti perečihpro-blemov, ki tarejo belokranjsko gospodarstvo in zahtevajo odločne ukrepe.
Sejo je začel predsednik OLO Črnomelj Janez Zunič. Poudaril je, da je Zbor proizvajalcev precej prispeval k razvoju demokracije v podjetjih in tovarnah, toda premalo je skrbel za organizacijo dela, za višjo proizvodnjo, za kakovost izdelkov in prodajo teh izdelkov na trgu. To pa so osnovni vzroki krize v belokranjski industriji, ki negativno vplivajo na politično razpoloženje delavstva in na prebivalstvo v okolici belokranjskih podjetij. Podjetja ne prispevajo skupnosti tistih dohodkov, kakršne bi morala. Do 30. avgusta letos je belokranjska industrija ustvarila od predvidenih 31 milijonov 629.000 dinarjev komaj 13,429.000 dinarjev davka na promet proizvodov.
Kdo Je krivec strahu, da se »vračamo na staro«?
Kako je med drobnimi proizvajalci na podeželju? Velika večina odbornikov OLO živ; na vasi med kmeti, ki vsak po svoje pojmuje demokračjo. Toda odbornki OLO se navzlic temu še vse preveč odtrgani od svojih volivcev. Premalo je čutiti, da med volivci živijo, čeprav bi jih morali nenehne seznanjati s problemi, težavami, uspehi in neuspehi dela okrajnega   ljudskega odbora
Pogosto se zato tudi dogaja, rtn  vol ioni  predstavnik lind-
Jutri in pojutrišnjem praznuje Kočevje svoj  največji praznik po osvobooi.vjj a Na sliki; Po« led na Kočevje
stva, odbornik OLO, pozablja na svojo osnovno dolžnost: zal ščititi malega človeka predsob vražniki socializma, ki se po-'; nekod skrivajo tudi v pisarnah, v davčnih komisijah in v občinskih ljudskih odborih Mali kmet često trpi krivico zaradi nepravilnih davčnih odmer, ne najde pa morda zaščite pri človeku, ki ga je sam volil. Zato ni čudno, da med malimi kmeti v Beli krajini vse bolj raste strah pred nekakšnim vračanjem na staro, ki je sicer popolnoma neutemeljen, raste pa zato, ker so nekateri voljeni organi okrajnega ljudskega odbora pozabili na politične probleme vasi.
Bivšega industrijalca bi kmalu zastonj zdravili
Odborniki OLO Črnomelj se le redko udeležijo sej občinskih ljudskih odborov. O delu takih odbornikov bi morala reči zadnjo besedo okrajna mandatno imunitetna komisija.
Delo OLO Črnomelj je razdeljeno na pet svetov, toda pomembne uspehe dosega le Gospodarski svet pod predsedstvom tov. Nika Belopavlovi-ča, medtem ko ostali sveti še ne predstavljajo tistih pomembnih organov ljudske oblasti, kakor bi jih po svojem položaju morali. Predsedniki svetov se z problematiko okraja seznanjajo pogosto le pri okrajnem administrativnem aparatu in ukrepajo na podlagi netočnega poznavanja stvarnosti mnogokrat nesoci-alistično, da, celo škodljivo za razvoj demokracije v Beli krajini. Tako je sprejel Svet za zdravstvo in socialno politiko na eni svojih zadnjih sej sklep, da naj bi Martin Plut, bivši lastnik lesnoindustrijskega hbrata »Zora« in še sedaj lastnik hiše v Črnomlju, obsežnega vinograda v Semiču in 22,85 ha velikega posestva z davčnim predpisom 35.940 din,
VREME
ia čaa od 2. do 8. okt. Do začetka naslednjega tedna lepo vreme. V prvi polovici tedna prehodne padavine in ohladitev, v drugi polovici tedna zopet lepo vreme,
ne plačal 150.000 din stroškov za zdravljenje v toplicah Slatina—Radenci, medtem ko je v okraju mnogo socialno ogroženih ljudi, ki pa jim socialno skrbstvo zaradi pomanjkanja denarja ne more pomagati. Taki primeri kažejo, da se sveti pri OLO Črnomelj še premalc tavedajo odgovornosti^ ki jo ifrnajo pred skupnostjo.
Revizorje čaka mnogo hvaležnega dela
Strokovna usposobljenost nekaterih uslužbencev na OLO Črnomelj današnji razvojni stopnji ljudske oblasti ne od-I
govarja, zato je OLO priredil med letom tromesečni tečaj za vse tiste, ki morajo polagati izpite. Največ kandidatov čakajo izpiti v oktobru.
Neurejene razmere v administraciji po podjetjih in kmetijskih zadrugah dajejo vse pogoje za poneverbe, ki so v Belj krajini dokaj pogost pojav. Z nekaj dobrimi revizorji in z dobrimi trgovskimi inšpektorji bi bilo treba temeljito pregledati poslovanje kmetijskih zadrug in podjetij. V upravnem aparatu OLO je premalo čuta odgovornosti. Doslej ni bil še niti eden izmed (Nadaljevanja na 2. str.)
Kočevje js pripravljeno za vel ka dneva
V zadnjih dnevih pred zgodo, vinskim praznikom je Kočevje dobilo novo lice. Vse je pripravljeno za sprejem gostov; dcsettisočglave množice bodo obiskale mesto, kjer je pred 10 leti zbor slovenskih odposlancev postavljal temelje ljud. ske oblasti. Stari politični delavci in aktivisti se bodo že jutri zbrali na Pugledu v Kočevju in okoliških krajih pa bo v obeh dnevih množica ljudstva. Pripravljalni odbor za proslavo 10 obletnice kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda je izkoristil izkušnje na Okrog-lici ter poskrbel za prehrano, prenočišča^ varnost prometa itd.
Množica Ipaviljonov bo skrbela *a zadostno in dobro prebrano gostov. $a nikogar ne bo ničesar manjkalo. Poskrbljeno je za rediteljslj^A službo, v kateri bodo sodelovjfli člani raznih organ i'zaci j, ga|rjcl, člani Partizana in drugi.* Iniormacskje pisarne po me^u in vodičj bodo
zagotovili nemoten potek proslav.
Vodiči bodo vodili goste po željah tudi v razne kraje iz let NOV. Izleti bodo v nedeljo po končani proslavi, tako med drugim v Jelenov žleb, na Bazo 20, v Koncovas pri Stan cerkvi, v Zeljnske jame na Mestnem vrhu ter na Friderikov grad z ogledom Ledene jame, jame Treh bratov in- drugih zanimivosti, ki jih je kočevska deželica polna na vsakem koraku.
Kočevje vas vabi! Izkorist te 50% popust, ki velja na železnici od 26. septembra d0 vključno 6. oktobra, izkoristite tudi vse ostale možnosti za prevoz v Kočevje. Zgodovinska proslava 10-letnice »Xočevckegi zbora naj odjekne v /sen dolenjskih okrajih kot naša največja letošnja prireditev. Zato v soboto in v nedeljo — v Kočevje, ki je pripravilo vse, da bo gostoljubno srprejelo deset in rleseltisoče dragih gostov iz vseh krajev naše domovine!
r
SPORED SLOVESNOSTI ob io. obletnici Zbora odposlancev   slovenskega naroda v Kočevju
3. OKTOBRA ob 11. url: Zbor terenskih političnih akti-
vistov iz NOB na Pugledu pri Kočevju. Po otvoritvi govor in partizanski miting.
4. OKTOBRA ob 9. url: V Seškovem domu slavnostna
seja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRs ob navzočnosti preživelih odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Pred sejo odkritje spominske plošče v avli doma.
Ob 10. uri; Odkritje spomenika in slavnostno zborovanje na Glavnem trgu v Kočevju.
t
JOŽE- KLARIČ:
Komunisti resno razpr
kočevskega ©krala
mtimto o pismu €1111
Pismo Centralnega komiteja ZKJ vsem organizacijam ZKJ je vzbudilo v kočevskem okraju veliko zanimanje med komunisti in nekomunisti. Na mnogih sestankih, sejah in konferencah smo komunisti pregledali svoje vrste. Odkrito smo se pogovorili o napakah in ostalih slabostih, o katerih nam govori pismo.
Razveseljivo je, da smo uspeli pritjjMupiti v vrste najboljših v zadnjih letih mnogo novih, zdravih kadrov, da smo vzgojili dosti zavednih, borbenih ter socializmu predanih borcev, ki so porok za uspešen razvoj in napredek. Toda ne bomo govorili o uspehih, ki smo jih n megli, saj pravimo, da se do. brui blago samo hvali. Namen članka je, da bi si konkretno o.'edi1 neka'ere pomanjkljivosti in slabosti, ki smo jih odkrili v-naših organizacijah ob obravnavanju pisma CK ZKJ.
Najbolj pogosta slabost, ki se je pojavila pri študiju pisma, 7 isj v tistih organizac jah, kjer nI politično močnejšega tovariša, je bila v tem, da so smatrali pismo zgolj kot gradivo za študij, ne pa kot osnovo za iskanje napak pri posa-rr v.mvm tovarišu in celotni organizaciji. Tako je n. pr. v Vel. Laščah sekretar osnovne organizacije ZK razdelil pismo nekaterim članom organizacije, ki naj bi ga, ko ga preberejo, dali naprej drugim. Pismo pa je obtičalo v miznici nekega tovariša, ki je odšel na dopust. Ko je bil prvi sestanek organizacije o Študiju pisma, se ga je udeležilo le šest komunistov izmed petintridesetih. Večina se jih sestanka zato nI udeležila, ker še niso preštudirali pisma.
Na občinski konferenci ZKS v Osilnici so pismo najprej prebrali, potem pa še hoteli od stavka do stavka predelati, da bi ga bolj razumeli. Sele na opozorilo nekega tovariša so začeli iskati slabosti pri delu svojega Članstva. Takoj se je razvnsla živahna diskusija in kritika. Ugotovili so, da precej tovarišev politično ničesar ne d*la, niti ne hodijo redno na sestanke osnovne organizacije ZK, da ne govorimo o ostalih sestankih in o političnem delu med množico. Zaradi nedelavnosti komunistov je pričel delati sovražnik, ki skuša, predvsem z zlorabo vere, ovirati napredek tega v NOB tako prizadetega kraja. Nekateri klerikalno ozir. vatikansko usmerjeni ljudje se drznejo napadati celo člane ZK zato, ker ne hodijo v cerkev. Temu terorju, ki ga nekateri duhovniki vodijo ped krinko »svobode vere«, je podleglo nekaj članov osilniške organizacije ZK. Sercer Anton iz Lazca je nameraval dati hčerko k birmi, Poje Alojzij je nameraval biti sam za botra pri birmi itd. Zaradi nedelav. r.os.i in op-.rtumist;ćneg i odnosa do religije je bilo tudi v drugih organizacijah kritiziranih oziroma izključenih več članov ZK. Na Rudniku v Kočevju so odkrili več tovarišev, ki po celo leto niso hodili na sestanke in niso plačali članarine. Rudolfa Milana, Miklav-čiča Alojza in Finka Ferdinanda pa so zaradi nedelavnosti in nediscipliniranosti takoj po konferenci izključili iz ZKJ. Nekoliko tovarišev na Rudniku je pri popisu prebivalcev zapisalo, da so rimo-katoliške vere (seveda so sedaj vse žene jn matere krive).
Trdno smo prepričani, da bomo komunisti, ko izločimo vse nezdravo   iz   svojih vrst,
mnogo bolj sposobni in borbeni ter bomo lahko več koristili ljudstvu pri njegovih naporih za izgradnjo socializma. Veliko napako pa bi napravili, če bi začeli kampanjsko izključevati vse one, ki so zagrešili kakršnokoli napako, ne da bi po" is-ica 1 i vzroke, zarad kater h so se slabosti pojavile, ne da bi analizirali sistem dela organizacije ZK. Pregledati moramo, koliko smo skrbeli za ideološko vzgojo članstva. Res je, da moramo okrepiti disciplino, toda disciplina mora biti posledica globoke zavednosti in predanosti naši stvari. To pa bomo dosegli z vzgojo, učenjem, branjem in diskusijami. Komunist, ki bi hodil samo zaradi tega redno na sestanke, plačeval članarino, ne pošiljal svojih otrok v cerkev itd. zato ker bi se bal, da ga bomo izključili iz ZK, sploh ni komunist.
Nekateri člani ZK menijo, da se v novi demokraciji, v nekaki »popolni demokraciji«, ni treba več komunistom enotno boriti za napredek in graditev socializma, da ni vredno sprejemati funkcij in podobno. Drugi zopet trdijo, da so tudi
v tem oziru komunisti in ostali državljani izenačeni, da imajo oboji enake dolžnosti do graditve socializma. Tako se n. pr. tudi nekateri komunisti v Ribnici izživljajo v drobnih sporih: o namestitvi ali premestitvi nekoga v trgovskem podjetju, Narodni banki in podobno. Pri tem nastanejo kaj radi spori tudi med člani ZK ter delitev v dve ali več grup. V takem stanju se pozablja na politično delo, na borbo za množice, skrb za vzgojo mladine in splošni napredek svojega kraja. Po drugi strani pa se najdejo tu vedno tovariši, ki so preobremenjeni s funkcijami (v Ribnici jih ima neki tovariš 15!), drugi pa stojijo ob strani. Taka koncentracija funkcij na eno ali nekaj oseb, ne more roditi dobrih uspehov, saj duši razvoj drugih. Tovariši s pre-številnimi funkcijami pa ne morejo dobro delati, kritik) se pa kaj radi izmikajo in se počasi odtrgajo od ljudi. Namesto da bi prepričevali, uberejo krajšo pot, to je pot diktiranja in komand i r?nia Tako postanejo sicer predani ln delavni tovariši nehote birokrati.
Nekateri člani ZK ne morejo ali pa nočejo razumeti, da mo-
rajo biti tudi komunisti, ki delajo v gospodarskih podjetjih pošteni in nesebični, ako hočejo ostali člani ZK. V organizaciji ZK v Dobrepoljah je n. pr. tovariš, ki zagovarja direktorja, člana ZK, ki se je »znašel« in s spretno prodajo avtomobila zaslužil skoraj milijon dinarjev za svoj — žep. Čeravno to dejanje direktorja podjetja, ki komaj životari, vsi pošteni ljudje te doline obsojajo, ga omenjeni tovariš trmasto zagovarja. Vprašamo se, kaj bi bilo z našim socializmom, če bi se vsi komunisti tako zanj »borili« kot omenjeni direktor v Dobrempolju in njemu podobni ?
Takih ln podobnih slabosti bi lahko našteli tudi Iz drugih krajev našega okraja, toda zaenkrat dovolj o tem.
Razprave o pismu Centralnega komiteja ZK bodo trajale še dolgo. Pri dosedanjem poteku teh razprav je razveseljivo, da se tudi nekorcninisti živo zanimajo za pismo. Komunisti bomo s pomočjo poštenega delovnega ljudstva zlahka odpravili vse slabosti iz svojih vrst. S tem pa bomo dosegli glavni namen pisma CK ZKJ.
Katere organe, kdaj in kako bomo volili letos
Se enlist: dvojna morala
O visokih davčnih zaostankih mnogih župnišč na Dolenjskem smo že večkrat poročali. Tudi letos imajo mnoga župnišča občutne zaostanke na davkih, pri čemer se prav slabo ravnajo po tistem znanem reku »dajte cesarju, kar je cesarjevega...« Čeprav imajo nekatera župnišča znatne dohodke, se plačilu davkov umikajo z zavlačevanjem ln Izgovarjanjem, da »denarja ni«. Ljudska oblast ne more verjeti vsem pritožbam, ki jih namesto vplačil davkov vlagajo nekatera župnišča na pristojne organe. Izkušnje so pokazale, da takim pritožbam ni mogoče vedno verjeti.
Da so imeli trgovski in ostali poslovni krogi v stari Jugoslaviji »dvojno« knjigovodstvo za
davčne uprave, vemo. V »črne« ali tajne knjige so si zapisovali dejanski promet in resnično sliko svojega finančnega poslovanja, v redne, s strani oblasti preverjene knjige pa so vpisovali manjši promet, da bi s tem dosegli nižjo obdavčitev. Dvojna morala kapitalističnega sveta pa se trdo drži tudi tam, kjer bi tega po vseh naukih katoliške cerkve ne smelo biti.
V cerkvi sv. Miklavža v Žužemberku najdeni blagajniški dnevnik je pred meseci pokazal, da se spoznajo na »dvojno knjigovodstvo« tudi cerkveni krogi. Dekan Gnidovec, ki je bil svoječasno zaradi davčne utaje obsojen na 2 leti zapora, in kaplan Sega, ki je bil na glasu kot »dober in za vse sve-
S IV. kongresa AF2 Jugosla vije
Ustanovljena je Zveza ženskih društev Jugoslavije
Nad 500 delegatk se je preteklo soboto zbralo k IV. kongresu AFZ Jugoslavije v Beogradu. Kongres je začela predsednica Centralnega odbora AFZ VIDA TOMSIC, ki je nato v obširnem referatu orisala mesto in vlogo ženskih organizacij na današnji stopnji razvoja socialističnih družbenih odnosov. Ko je prikazala velik napredek, ki so ga dosegle naše žene na vseh področjih družbenega življenja, je govorila o bistvu jn kakovosti enakopravnosti žene v naši državi.
Čedalje bolj se večajo napori naših žena, da bi v tesni povezavi z družbo pospeševale dviganje naše življenjske ravni. Zene so ve'dno bolj aktivne v številnih društvih, organizacijah in akcijah v javnem življenju.    Predvidevajoč takšen
Jutri in v nedeljo: vsi v Kočevje k 10. obletnici Kočevskega zbora!
razvoj družbenega življenja, je rekla na koncu svojega referata Vida Tomšič, predlaga izvršni odbor AFZ kongresu, naj se AFZ v sedanji obliki kot enotna in edina ženska organizacija pri nas ukine. Zene se bodo vključile v razna že obstoječa in nova društva in or. ganizacije, ki se bodo pečale z vprašanji družbenega razvoja žena, jim pomagale kot materam ln gospodinjam ter jim na ta način omogočale, da se bolj uveljavijo v družbenem življenju. Taksna društva in organizacije bodo od okraja navzgor povezane z Zvezo ženskih organizacij. V političnem delu pa bo skupno .delo žena tesno povezano in enakopravno moškemu delu na tem področju. Čimbolj bodo žene delavne na družbeno - kulturnem, prosvetnem, sindikalnem, zdravstvenem in vseh drugih področjih, toliko hitreje se bodo dvignile na družbeno raven moških, kakor je v svojem pozdravu na kongresu dejal Milovan Djilas.
to vnet duhovnik«, sta vodila za oblasti eno, zase Pa drugo, »črno« knjigo dohodkov in izdatkov župne cerkve. Dobro sta vtdela, da goljufata ljudsko oblast — zato sta blagajniško knjigo s točnimi podatki o prometu župnijskega denarja bkri-la pod desko klečalnika pri spovednici v Miklavževi cerkvi.
V to knjigo sta vpisala precej manj izdatkov, predvsem za les, ki sta ga dobila veliko zastonj, precej pa prav poceni.
V blagajniški knjigi, namenjeni pregledu oblastnih organov, sta seveda pod izdatke naštela vse mogoče in nemogoče izdatke, samo da bi prikrila^bj^sti, koliko denarja je "^T^skozI njune roke. ^.•■
Dekan Gnidovec je naročal tudi drugim duhovnikom, naj cerkveni denar skrijejo, da bi prevarili oblast. Svetoval jim je, da naj imajo čimveč denarja po raznih kuvertah, da »ne bo toliko zgledalo«. Nič ni zato čudnega, da je suhokranjski župnik Skebe Silvester s priž-nice »oznanjal«, da denarja nima, davki pa so veliki.
Mar naj po vsem tem ljudska oblast posameznim pritožbam župnišč res verjame, da denarja ni in da so davki previsoki?
Letos Je potekla mandatna | doba zvezne in republiikih Ljudskih skupščin in so bile te na zadnjem zasedanju v septembru razpuščene. Hkrati z razpustitvijo Ljudskih skupščin so bile razpisane volitve za nove Ljudske skupščine, tako za zvezno kot republiške. Te volitve, to je volitve poslancev za zvov.no in republiške Ljudske skupščine bodo v nedeljo 22. novembra.
Tehnična izvedba volitev in postavljanje kandidatov je nekoliko drugačna kot pri prejšnjih volitvah. Volili ne bomo več z gumijastimi kroglicami, pač pa z listki kot smo lani volili okrajne in občinske ljudske odbore. Novost je tudi v predlaganju kandidatov. Teh ne predlagajo več posamezne organizacije, pač pa neposredno volivci sami na zborih volivcev. Da bo ta ali oni predlagani kandidat prišel na kandidatno listo, ga mora predlagati vsaj ena četrHna zborov volivcev dotične volilne enote.
Ce ponazorimo to praktično, izgleda to takole: cel novomeški okraj bo volil enega poslanca v zvezno Ljudsko skupščino. To pomeni, da se mora ena četrtina zborov volivcev na območju okraja pri izbiri kandidata za Zvezno skupščino Izreči za enega kandidata. Ta način predlaganja kandidatov velja tudi za ostale volitve, na primer za volitve v republiško Ljudsko skupščino, samo da fco volilne enote za te volitve manjše. Okraj Novo mesto bo volil v Republiško Ljudsko skupščino 6 poslancev, okraj Kočevje 3 in okraj Črnomelj 2, kar pomeni, da je v okraju Novo mesto za Republiške volitve 6 volilnih enot, v okraju Kočevje 3 in v okraju Črnomelj 2 volilni enoti.
Zbor volivcev, ki je sklican Za sprejemanje kandidatov, je sklepčen le, če se ga udeleži ena desetina volivcev tistega območja, za katerega je bil sklican, ali namanj 50 volivcev za republiškega in najmanj 100 volivcev za zveznega kandidata.
Naš novi ustavni zakon pa določa, da sestavljata Ljudsko skupščino dva doma, to je dva enakopravna organa: Zvezni in republiški zbor in zbor proizvajalcev T.irpj bomo leto« prvič pri nas (in prvič na svetu sploh) volili tudi poslance za Zbore proizvajalcev in sicer za Zvezni odbor proizvajalcev, za republiški zbor proizvajalcev, kakor tudi odbornike v okrajne zbore proizvajalcev. Poslance za Zvezni in Republiški zbor bomo volili na isti dan, to je 22. novembra. Volitve v Zvezni in republiške zbore proizvajalcev bodo od 22. do 28. novembra. Volitve v okrajne Zbore proizvajalcev bodo v dneh od 1. do 8. novembra. Točen dan določi za vsak okraj volilna komisija okraja.
Medtem ko volijo poslance za Zvezni in republiški zbor,
Obnovljena osnovna šola v
Franček Saje
KAKO JE NAŠ K PORAZU
vws::a kosala
ILISTiČNE ITALIJE
Silil k
(Iz razprave »Narodnoosvobodilna borba v Sloveniji od junija 1943 do kapitubclje
(Nadaljevanje in konec.)
Dve haivbici sta začeli bruhati ogenj na jedro Mihailovičevih četnikov v Sloveniji. Tako je Sercer jeva brigada po hudih trodnevnih bojih 10. septembra popoldne uničila sovražno postojanko, ujela 126 plavogarii-stov, 16 jih je bilo ranjenih, 10 pa jih je padlo. Ostali so se med obkoljevanjem prvo noč prebili skozi partizanske zasede v Ribnico. Sercerjeva brigada je zaplenila več voz orožja ih municije. Sama pa je imela 11 mrtvih in   18 ranjenih.118
XV. divizija se je v noči od 3. na 4. avgust s področja Ajdovca premaknila na področje Trebelno—Sv. Križ pri Litiji, da bi po povelju Glavnega štaba NOV in PO Slovenije rušila železnico Ljubljana—Novo mesto, napadla železniško postajo v Lazah, Litijo in važno železniško križišče Zidani most.
Razen XV. divizije je na tem lektorju operiral tudi Zahodno-dtAtnjski odred, ki  je meseca
Italije)
julija storil več uspelih akcij proti sovražnim patruljam in pri rušenju železnic Novo mesto— Ljubljana in Trebnje—St. Janž.
Dne 31. julija je pri Mirni naletel na Centralni Četniški odred. Zahodnodolenjski odred je nato zasledoval plavogardiste in 1. avgusta 1943 zalotil 17 mož močno plavogardistično patruljo v Družinski vasi pri Beli cerkvi ter jo z naglo obkolitvijo tako presenetil, da jo je brez enega samega strela polovil ln razorožil. V tej akciji je odred zaplenil 16 pušk, eno strojnico, 4 pištole, precej municije in bogato opremo ter dobil v roke važne dokumente o plavogardi-stičnem narodnem izdajstvu, ki jih je nato Glavni štab izdal v posebni brošuri.
Enote XV. divizije in Zahod-nodolenjskega odreda so v m<s-secu avgustu sleherno noč na več mestih minirale železniško progo Ljubljana- Novo mesto, da je bil po njej skoraj onemogočen vsak promet. Železničarji v Novem mestu pa so z eksplo-
zivom, ki ga ji™ je poslala XV. divizija, s spretnimi sabotažami unicm trt lokomotive ...
Enote XV. divizije so temeljito rušile sovražne prometne zveze na Dolenjskem. Najvažnejšo akcijo, napad na Zidani most in uničenje tamkajšnjih železniških mostov, pa je divizija morala opustiti. Nemcn so namreč za zavarovanje proge Celje—Ljubljana ob tej železnici koncentrirali del 71. pehotne divizije in z ofenzivo na Štajerskem preprečili Slandrovi brigadi, da bi mogla sodelovati v akciji na Zidani most.
Razen obeh divizij so železnice in ceste neprestano rušili tudi vsi partizanski odredi. Vzhodnodolenjski odred, ki je operiral v Beli krajini, je noč za nočjo uničeval progo Novo mesto — Karlovac, Zahodnodolenjski odred pa od sredine avgusta železnico Kočevje—Grosuplje. Dne 27. avgusta je Za. hodnodolenjski odivd iztiril vlak pri  Ribnici, dne  1. septembra
1943 pa je razrušil most pri Koblarjih in sicer v trenutku, ko je na most pripeljal italijanski vojaški transportni vlak. Razbiti sta bili dve lokomotivi, vagoni pa so se zrinili na kup. Ubit je bil en italijanski vojak, 8 pa ranjenih. Tudi ta proga je bila do kapitulacije Italije neuporabna. Hkrati so odredi kot obe diviziji prekopali in zase-kavali vse važnejše ceste ter na njih rušili mostove, da bi ob italijanski kapitulaciji onemo-XIV. diviziji, naj uniči plavo-gardistične narodne izdajalce. V noči od 7. na 8. september je gočili beg poražene italijanske vojske in olajšali njeno razorožitev.
*
Silovitost borb v Sloveniji od meseca junija 1943 do 8. septembra 1943 potrjujejo številni okupatorski in partizanski akti
V Ljubljanski pokrajini so Italijani tudi po padcu Mussolimja 25. julija 1943, ko se je fašistična Italija prelevila v »demokratično«, s svojimi starimi metodami nadaljevali boj proti narodnoosvobodilni vojski. Ge" neral Mario Robottl, komandant II. armade na Sušaku, je še ?3 avgusta 1943 vse svoje kom m. dante  opozoril,  da naredba o
streljanju ujetih partizanov — »je in ostane pravilo . ■ .«ij7
Po poročilih XI. armadnega zbora so Italijani ln belogardisti od 26. julija 1943 do 5. septembra 1943 imeli skupno 535 izgub: 9 oficirjev in 133 vojakov mrtvih, 13 oficirjev in 302 vojaka ranjena, pogrešane pa 3 oficirje in f vojakov. O narodnoosvobodilni vojski je XI. ar-madni zbob sodil, da je v tem Času izgubila 1016 mož: 847 mrt-vih, 147 ranjenih in 22 ujetih.
Razumljivo je, da so partizanske izgube v resnici precej manjše, italijanske pa verjetno nekaj večje.
Po statistiki Glavnega štaba NOV in PO Slovenije je narodnoosvobodilna vojska v Sloveniji od maja 1943 do italijanske kapitulacije 8. septembra 1943 imela skupno 256 mrtvih in 49f> ranjenih. Nemcev, Italijanov in belogardistov pa je bilo po njegovi oceni Ubitih 2130 in 1199 ranjenih, V istem času je na<a vojska zaplenila: en top, 4 mino-mete, 57 strojnic. 437 pušk in 56000 nabojev za puške. Uničila pa Je en tank, 47 kamionov, 14 lokomotiv, 140 vngonov, 7 ž>lpz. ni«kih postaj. 21 mostov itd.'*«
To poroči'o je sicer nepoVioinn, k^r je sestavino po oornanj-kliivih pooMk:h »ovražnikove !'?Mb*" moštva pa so gotovo ne-ko'iVo orelirani-1. Kljub tpmu ia nam živo govori o aktivnosti in
to je v organ Ljudske skupščine vsi volilni upravičenci v državi in republiki, volijo poslance v Zbore proizvajalcev samo volilni upravičenci, ki so zaposleni neposredno v proizvodnji. Volilno pravico za volitve v zbore proizvajalcev imajo torej volilnj upravičenci, ki so zaposleni v industriji, obrti, gostinstvu, gradbeništvu, trgovini in kmetijstvu, le da volijo v dveh skupinah. V prvi skupini, to je industrijski, volijo volilni upravičenci zaposleni v industriji, obrti, trgovini, gradbeništvu, gostinstvu ter ostalih strokah. V drugi, to je kmetijski skupini, pa volijo vsi volilni upravičenci, zaposleni v kmetijstvu. V. tej skupini volijo vsi delavci in uslužbenci, zaposleni na državnih in zadružnih posestvih in ekonomijah, člani kmečkih delovnih zadrug in njihovi družinski člani ter člani splošnih kmetijskih zadrug in njihovi družinski članic v kolikor niso vključeni v proizvodnjo v drugi panogi. Privatni kmetje, ki niso člani te ali one zadruge, nimajo volilne pravice pri volitvah poslancev v zbore proizvajalcev.
Po enakem razporedu bodo tudi zbori volivcev za sprejem kandidatov. Kandidate za zvezni in republišJci zbor predlaga na zboru volivcev lahki vsak volilni Upravičenec. Ti zbori volivcev bodo ločeni od ostalih. Kandidate za volitve odbornikov oz. poslancev za zbore proizvajalcev pri OLO, republiški in zvezni Ljudski skupščini predlagajo samo volilni upravičenci iz proizvodnje in sicer: industrijska panoga posebej in kmetijska panoga posebej, tako kot se bodo posebej opravile tudi volitve.
Volilni upravičenci iz proizvodnje, ki bodo volili poslance in odbornike v zbore proizvajalcev, bodo volili odbornike za okrajni zbor proizvajalcev
neposredno, poslance Za republiški in zvezni zbor proizvajalcev pa bodo volili izvoljeni člani okrajnih zborov proizvajalcev iz vrst kandidatov, ki jih bodo sprejeli volilni upravičenci neposredno na zborih volivcev.
Da bo vsakomur čimbolj jasno, katere organe, kdaj in kako bomo volili pri predstojećih jesenskih volitvah, ponavljamo:
Po novem ustavnem zakonu sestavljta Ljudsko skupščino (tako Zvezno kot Republiško) dva doma: Zvezni aH Republiški zbor in Zvezni ali Republiški zbor proizvajalcev. Prav tako ima okrajni ljudski odbor dve telesi: Okrajni zbor in zbor proizvajalcev. Zbori proizvajaL cev pri OLO že obstojajo. Sedaj bodo samo znatno povečani. Novost je v tem, da bodo odbornike za okrajni zbor proizvajalcev volili neposredno vsi volilni upravičenci iz proizvodnje ločeno po panogah, kot je navedeno zgoraj, vendar samo v dveh skupinah: v industrijski ter kmetijski.
Poslance za Republiški In Zvezni zbor volijo neposredno vsi volilni upravičenci v republiki ali državi, torej vsi državljani, ki so dopolnili določeno število let in jim ni drugače odvzeta volilna pravica.
V zbore proizvajalcev pri OLO bomo volili v dneh od 1. do 8. novembra (samo volilni upravičenci iz proizvodnih panog dotićne'ga okraja), v zvezni in republiški zbor bomo volih v nede'ljo 22. novembra (vsi volilni upravičenci v državi ali republiki), poslance za Zvezni in Republiške zbore proizvajalcev pa bodo voMla volilna telesa (izvoljeni člani okrajnih zborov proizvajalcev) v dneh od 24. do 28. novembra.
O vsem tem in ostalem, kar je v zvezi z volitvami, pa »e bodo volivci lahko še podrobneje seznanili na zborih volivcev.
I zale si i i tnliii
(Nadaljevanje s prve strani) uslužbencev, ki so zagrešili grobo napako, zato kaznovan. U-službenci OLO Črnomelj in voljeni organi oblasti bi se morali zavedati, da morajo skupnosti vrniti zaupanje, ki so jim ga ljudje izrazili na volitvah. Današnji razvoj družbenega življenja zahteva, da uslužbenec ne sme biti birokrat, ki bi pisal iz sobe v sobo, kakor se je to dogajalo na okrajnem ljudskem odboru v Črnomlju.
Po desetkrat morajo nekateri na okraj
Po referatu predsednika OLO Črnomelj Janaza Zuniča so prisotni odborniki izglasovali sklep, da naj Svet za zdravstvo in socialno politiko ne krije Martinu Plulu stroškov za zdravljenje. Odborniki so tudi predlagali, naj bi se sečnja lesa odobrila predvsem za šibkejša gospodarstva, ki bi si s skromnimi dohodki ne mogla izboljšati posestva. Predsednik Gospodarskega sveta Niko Belopavlovič je ostro kritiziral način poslovanja okrajnega uradniškega aparata. Nekateri ljudje pridejo iz oddaljenih krajev tudi po desetkrat na okraj, predno uredijo kake reč, pogosto pa gre le za malenkostne prepise ali gradbena dovoljenja. Vse to zahteva, da bo treba okrajni administrativni aparat kvalitetno izboljšati. Poleg poštene preteklosti, ki naj jo uradniki imajo, je
krepitvi narodnoosvobodilne vojske v Sloveniji.
Glavni štab NOV in PO Slovenije se je pod vodstvom Vr-hovenga štaba NOV in PO Jugoslavije vsestransko in dobro pripravil na zlom imperialistične Italije. Zato je s svojimi enotami italijansko kapitulacijo lahko stoodstotno izkoristil v.n še večji razmah osvobodilne borbe v vsej Sloveniji.
OPOMBE
T. Sa1«. B^loffardlzrtn  n lz dala. str. 5C6 do 507 lm 548 do 5S5. odsek za propagando m statisti ko   Na   položetu. 28.   vili. 1943. Usofhi naSih ed'nic.
*" Dr. Makso Snudarl. Fašistično -domobranski taror nad Slovenci 1944   str. 119.
«" Prav tam, str  124 do 137.
'»» Glpvnl ši.-ib NOV In PO Slov*. n'1e odsek z« propagando. 2. X. 1343. ItOV. 1. Vrhovnemu štabu NOV ln PO Jneoslavltp; Arhiv CK ZK.T Strv 3B2SI — V času od 3 1uli1a 1143 do 27 aveu^ta 1<M3 smo dobili n<>k«1 zavezniške po-močt in 8><Cpt: 4 protitankovska tope. 5. protitankovskih p<uSk 3 latikp brede. 4 Inhke nemške strojnice 36 itatllflnskth pn4k. 21 P"*^ Mauser 4 mitraMe« Lewis IM1« komadov rrnin>11n Mauser. 30134 komadov IteH'ansk* muilcH*. ur kflnt In 59 skatel fk-m\07.[vn ter n^kol'ko razne vots'ke om-eme. Prpopi te>«a rf^f^ rti *e 1* ori fenoifaniu a r>nrtal< ra*b'Vi. fO'«>"_ ni *tnh NOV Ifl PO «'r»v"nl1e Na poMsHi 77 VTTI 1SW Vr*om*e. mil «1=.hii NOV In pO Ju«tn1«vMti
PnlltJccrtVMr P'1 mandat t P 0.7 mam Prane zastopnik Major Jones).
Ki 1 liln'1' K11-
Ansl-'«ki
potrebna tudi strokovna usposobljenost.
Odborniki so ostro kritizirali Svet za kmetijstvo. Samo govorijo o dvigu kmetijstva in sadjereje, namesto, da bi imeli mlado sadno drevje že pripravljeno in bi ga že razdeljevali privatnim posestnikom in '.n d rugam.
Davki in spomladanska slana
Pozeba je letos vzela Beli krajini za 120 milijonov do-nodkov; težko bo predpisovati iove davke, če ne bo ljudstvo iavčnim komisijam pomagalo pri delu. Nekateri bodo letos irgali kot prejšnja leta, nekateri pa ne bodo pridelali niti brente grozdja. Da bi ugotovili gospodarsko moč posameznih posestev, bodo v vseh občinah črnomaljskega okraja osnovane posebne komisije, ki bodo obiskale vinorodne kraje in ocenile škodo, povzročeno po spomladanski slani. Posestniki naj v prijavah škode ne pretiravajo, kajti le tako bodo davki praviino razdeljeni.
Crnomeljski okraj razpolaga s 76 milijoni dinarjev, ki Jih bo vložil v obnovo belokranjskega gospodarstva in v gradnje prepotrebnih stanovanjskih zgradb. Tako bodo stale stanovanjske hiše v Črnomlju 8 milijonov, a za elektrifikacijo v okraju so določeni 3 milijoni. Suhorčani bi radi vodovod, a Metličani dograjen internat. Hkrati pa bosta prejeli belokranjski tovarni Belsad in Tovarna učil ter rudnik Kaniža-rica po 10 milijonov dinarjev za izpopolnitev mehanizacije ter za izboljšanje proizvodnje.
Še o železnici
Prihodnje leto bodo zgradili v Črnomelj skem okraju le nekaj novih šol; v prvi vrsti bodo popravili vse stare, razpadajoče, zakaj stroški popravil »o zdaj znatno nižji kot bi bili čez nekaj let.
Belokranjce čaka tudi gradnja železnice iz Črnomlja na Vrbovsko. Ze samo Tovarna učil bo prihranila dnevno 80 tisoč din, ki jih plačuje danes /.a vožnje na železniško postajo. Tudi tovarna Belsad in rudnik Kanižarica se bosta z novo železnico gospodarsko opomogla. Dejstvo, da se bo obrestovala že v petnajstih letih govori,! kako zelo je potrebna nova železnica od Črnomlja do Vrbovskega, saj bo vezala Belo krajino z morjem.
Bela krajina, ki je dala v oktobru 1943 četrtino odposlancev Kočevskemu zboru, bo pozdravila spominsko zasedanje v Kočevju s posebno resolucijo.
Šesta redna seja članov OLO Črnomelj je po svojih naprednih smernicah in kritičnih pretresih dosedanjega dela pomemben prispevek k utrditvi demokracije v Beli krajini. u
Stran 3
Krompir v klet-za divke pa „ni denarja"...
V četrtek 24. septembra je bilo v Novim mestu zasedanje obeh zborov OLO pod vodstvom predsednika Viktorja Zupančiča. Seji je prisostvoval tudi sekr«». tar OK ZKS Franc Pirkovič. Na dnevnem redu je bilo poročilo Vladimirja Berceta, predsedn ka Sveta za kulturo in prosveto, o pomenu bližnjih volitev. Po jedrnatem reieruu se je razvi k ži vahno razpravljanje o volitvah, okrajnem zboru pro.zvajalcev in tehničnih vprašanjih voli'.'v. Odborniki so sklenili poveča') Stev.lo članov okrajnega zbora proizvajalcev od sedanjih 27 na
43, izmed katerih bo Industrijska skupina proizvajalcev (to so delavci ln nameščenci industrije, trgovine in obrti v okraju) vo. lila 21, kmetijska skupina proizvajalcev pa 22 odoornikov. "}o-
loč.li so tudi, da bodo volitve v industrijski skupini proizvajalcev od 3. do 5. nov, člari.i splošnih kmetijskih zadrug in njihov, svojci pa bodo volili svoje predstavnike za okrajni ?Dor prozvajalcev v nedeljo 8. novembra. Na seji so nato sprejeli vrsto odlokov in sklepov, ki jih objavljamo posebej.
Obljubljena je republiška pomoč za nadaljevanje javnih del
Odborniki so z zadovoljstvom vzeli na znanje poročilo predsednika Viktorja Zupančiča, da je po obvestilu Izvršnega sveta
L RS zagotovljena okraju dotacija za pokr.tje izpada dohodkov zaradi nižjega prometnega davka pri vinu in volni ter raz-
lik v obračunavanju akumulacije. Elektr.fikacija, gradnje in obnove šol, komunalnih naprav itd. se bodo lahko nadaljevale v začrtanem obsegu. Iz dodatnih virov — presežka fonda plač — bo mogoče podpreti letos tudi
kraje, ki so doslej še malo prejeli za razna prepotrebna javna dela, Odborn.ki so se strinjali s predlogom Maksa Valeta, predsednika Gospodarskega sveta pii OLO, da se dodeli pomoč za eltk-trifikacijo krajev Sela - Sum-berk, Zbure, Trebelno, Vel. Gaber, Drgar.ja sela in Podgrad ter za javne gradnje na Trebelncm, v Brusnicah, Podturnu, Ambru.u in Mirni peči. Sprejet je "bil sklep, da se presežek fonda plač razdeli v razmerju 70:30 v korist občin ID LO MO Novo mesto.
Wa račun siromašnih no bomo podpirali  poedinih bogatih
krajev
V krajh, kjer je spomladi izredna pozeba povzročila ogromno škodo, gre plačevanje davkov razumljivo počasneje kakor v predelih, kjer posledic slane r.iso čutili. Okrajna in republiška komis.ja sta pretekli teden ugotovili, da bo v novemeskem okraju zaradi pomladanske po-zebe 309 milijonov dinarjev manj kmečkih dohodkov. To je hud udarec za naše kmetovalce v izrazito v.norodnih predelih. Slana je na prim.r popolnoma uničila vinograde na Trški go-
ri, v šentjernejskem območju, na Trebelnem, Velikem Gabru .n Zagradcu. Skupno bo škode v vinogradih za 282 milijonov in 644 tisoč dinarjev. Sadjarstvo trpi nad 26 milijonov d.narjev škode; najbolj so prizadeta jabolka. Zaradi pozebe bo za 10 milijonov din manj orehov itd. Vse to govori, da bo treba tam, kjer je škoda v s romašnih predelih tako občutr.a, s četrto davčno odmero izpad narodnega dohodka upoštevati. Resnica je, da kmetje v siromašnih prede-
lih okraja težko plačujejo davke, kakor je res, da davki niso majhni.
Ljudska oblast bo upoštevala naravno nesrečo, k. nas je letos tako hudo udarila. Ne bo oa upoštevala želj in načrtov špekulantov, ki se skrivajo za sla-r.o in pozebo v krajih, kjer je doma krompir in kjer je bila soda prav majhna oziroma je skoraj n.! 2e so se pojavili glasovi:
»Krompir bom prodal takrat, ko bo po 14 in 15 din kg!« Vsako
Delovno ljudstvo kočevskega okraja pozdravlja v svoji sredi vse živeče odposlance Kočevskega zbora!
Okrajni ljudski odbor Okrajni komite ZKS Okrajni odbor SZDL Ljudski odbor mestne občine Kočevje
Rudnik rjavega premoga — »Tekstilana«, tovarna sukna — Gozdarsko avto-podjetje Ribnica-Kočevje — Kmetijsko-gozdarsko posestvo Kočevje — Okrajna lekarna — Okrajna zadružna zveza — »Trgopromeu — KOČEVJE
jesen   je   kmet   prodal nekaj
krompirja, da je zadostil potrebam skupnosti jn svoje družine. Letos pa v mnogih, .zrazito krompirjevih krajih tega pridelka sploh ni na svetlo! Res je, da krompir ponekod letos ni obrodil tako kot bi vs. želeli — vendar je pravtako res, da je na primer trebanjska okolica, odkoder so pired vojno in pred leti izvozili po '200 do 400 vagon i v krompirja, letos ne sprav, skupaj niti nekaj desetih vagonov krompirja. Vprašanje je, ali so zadruge storile vse, da bi povečale odkup krompirja. Na dri?! stran, pa se širijo glasovi špekulantov, da bodo s prodajo počakali do spomladi — pri ieni pa prav ti ljudje ne plačujejo davkov. Od nekdaj so kmetje 3. akontacijo davkov plačevali v precejšnji meri z dohodki prodanega krompirja. Letos dolgujejo na pr.mer kmetje v trebanjski občini še dobre 3 milijone din na neplačanih davkih ali 25,8 odstotkov dosedanjih 3 predp,-sovl Na Veliki Loki so do 21. septembra od 8,911.000 din plačali komaj 4,837.674 din in dol gujejo še vedno nad 45 odstotkov dosedanjih predpisov, Kromp.r-ja pa prav s teg i predela ni v prodajo! Tudi v Dolenjskih Toplicah znašajo zaostali, neplačani davki r.ad 2 in pol m.lijona din, v Vel. Gabru 1,899.621 djn, v Šentjerneju 2,930.218 dinarjev itd.
Okrajni ljudski odbor je zato sklenil, da bo vprašanje izterjave davkov zaostril. Neredno plačevanje davkov ovjra občine, da ne uresničujejo proračunov, Ce so lahko v Brusnicah pobrali skoraj vse zaostale davke (trenutno so na dolgu z 221.592 din), če dolgujejo kmetje na Dvoru komaj 10 odstotkov in v Mirn. 14 odstotkov predpisa, bi lahko po tej poti šle tudj ostale občine. Na račun zares siromašnih krajev np bomo podpirali poed.nih bogatih predelov. Občina, ki se zadovolji z nekaj tisočaki davčnih vplačil na dan, škoduje sebi in skupnosti. Davki so nam potrebni, saj gredo v naše skupno dobro. Da jih plačujejo prav v sorazmerno revnejših krajih boljše, kaže na razvito državljansko zavest naših ljudi. Tej dolžnosti pa se prav zato ne sme n.hče izmikati.
(predvodCnu razgibanost
v novemeskem elitam
Izredno zanimanje za bližnje volitve so v preteklih dnevih pokazali predstavniki občin, podjetij, organizacij SZDL in ZK ter kmetijskih zadrug na občinskih konferencah, ki so bile povsod v okraju. Tako se je v Šentjerneju take konference udeležilo nad 80 Predstavnikov, v Gotni vasi 62, v rrebnjem pa je bila polna dvorana ljudi, ki so živahno razpravljali o številnih vprašanjih. Poleg vprašanj o tehnični plati volitev so predstavniki občin, ustanov in organizacij posebno spraševali tudi po najnovejših notranjih in zunanjih političnih dogodkih. Zanimali sc se za stališče na*e vlade na zasedanju OZN do korejskega vprašanja itd.
Pri razpravljanju, kdo na} bo
kandidat na novemberskih volitvah, so na vseh konferencah poudarjali, da morajo biti kandidati
fiolitično in gospodarsko sposobni Judje, ki bodo  razumeli potrebe domačih krajev in naše skupnosti.
V nedeljo so bili tudi prvi zbori proizvajalcev kmetijske skupine v Straži, na Mirni in v Šmarjeti-Zbora v Straži se je udeležilo nad 120 ljudi. Potem, ko so dobro pretresli vsa vprašanja, so se člani kmetijske zadruge in njihovi sioj-ci zedinili, da bo kandidiral za odbornika okrajnega zbora proizvajalcev kmet Jože Dular iz Jur-ke vasi, boiec NOB in dober gospodar. V Mirni so predlagali za kandidata kmeta Franca Goloba, v Šmarje ti. Mirni in Straži pa so soglasno piedlagali, da naj bo nji-
hov kandidat v republiškem Zboru proizvajalcev tovariŠica inž. Vilma Pirkovič. Za kandidata za člana zveznega Zbora proizvajalcev so na vseh treh zb&ih predlagali kmetji tovariša Janeza Hri barja, člana izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS.
V nedeljo, 4. oktobra bo v novomeškem okraju 16 zborov proizvajalcev po kmetijskih zadrugah. Te dni so se začeli tudi sestanki delovnih kolektivov, na katerih razpravljajo delavci in nameščenci o volitvah in prav posebej o pomenu zborov proizvajalcev. Proizvajalci industrijske skupine so že začeli postavljati kandiaate za okrajni zbor proizvajalcev.
Prihodnji teden se bodo začeli v okraju zbori volivcev za postavljanje kandidatov za Republiški in Zvezni zbor Ljudske skupščine.
lovski počen brei ^onfaiev
Ne zamudite ugodnosti brezplačnega nezgodnega zavarovanja, ki vam ga nudi »DOLENJSKI UST«! Edini pogoj: poravnava naročnine za tednik!
Obupni klici prihajajo iz vasi v Suhi krajini. Divji prašiči delajo menda že tako škodo na polju, da tega ni mogoče več prenašati. Prebivalci cele noči stražijo svoja polja in z Topotanjem odganjajo nadležno škodljivo divjad. Zlasti je izpostavljena koruza, ki jo pridelujejo v Suhi krajini največ, pa tudi krompir pride prav ponočnim ruvačem. enako ječmen in oves.
Dejstvo je, da je škod<» po divjih svinjah dokajšnja in da bi bila ako ne bi ljudje cele aoči stražih na poljih, še mnogo večja. Ob robovih polj m nj v je polno majhnih kolibic, v katerih noč za nočjo bdijo ljudje in čuvajo svoja polja. Na območ. ju hunjskeobčine je na stotine takih »čuvajnic«, kar pomeni, da najmanj toliko ljudi noč za nočjo v vsakem vremenu prenočuje v njih od polerja do pospravljenja koruze ua krompirja.
Svet za gospodarstvo pri OLO Novo mesto in okrajna lovska zveza Novo mesto sta v želji, da se ta škoda zmanjša, dala pobudo za večji pogon na divje svinj, na območju Suhe krajir.e. 22. septembra zjutraj se je zbralo v Hinjah 72 lovcev okoliških lovskih družin (Hinje, Zagradec, Sentrupert, SKZ Vel. Cirnik in Trebnje, Dolenjske Toplice, Dvor in Novo mesto). Na predlog Sv ta za gospodarstvo je občinski ljudski odbor Hinje o pogonu obvestil vse prebivuce ter jih pozval, naj se udeleže pog>. na kot gonjači, da bo uspeh v*č-ji, saj je predvsem v njihove n interesu uničenje divjadi. Lovci so se res odzvali vabilu, t- da
okrajnega \\m
Zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto na osnovi 94. čl. Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov, na seji dne 24. IX. 1953 izdaja sklep
0 določitvi volilnih enot za volitve odbornikov zbora proizvajalcev in o številu odbornikov, ki se volijo v posamezni
volilni enoti. 1.
Za volitve odborn.kov okrajnega   zbora   proizvajalcev, ki bodo od 3.-8. XI. 1953, se določijo naslednje volilne enote: A.
Industrijska, trgovinska in obrtna skupina:
1. Volilna enota št. 1. voli 2 odbornika ln jo sestavlja gospodarska organizacija SGP Pionir Novo mesto; V. G. P. »Trudbenik« in »Tempo«.
2. Volilna enota št. 2 voli
1 odbornika in jo sestavlja gospodarska organizacija Tovarna lesnih izdelkov Novo mesto;
3. Volilna enota št. 3 voli 1 odbornika in jo sestavlja gospodarska organizacija Tekstilne tovarne v Novem mestu;
4. Volilna enota št. 4 voli 1 odbornika in jo sestavlja gospodarska organizacija Sekcije za vzdrževanje železniške proge v Novem mestu;
5. Volilna enota št. 5 voli 1 odbornika in jo sestavljata gospodarski organizaciji Kurilnica in 2elezniška postaja Novo mesto;
6. Volilna enota št. 6 voli 1 odbornika in jo sestavljata gospodarski organizaciji Gradbeno podjetje Krka in Gradbeno ln obnovitveno podjetje (Gop) Novo mesto.
7. Volilna enota št. 7 voli 1 odbornjka in jo sestavljajo gospodarske organizacije Trgov, podjetja: Rog, Prehrana, Izbira in Zeleznina v Novem mestu, Zadružno trgovsko podjetje v Novem mestu, Hotel Metropol, Hotel Kandija, Mestna kavarna, Kolodvorska restavracija, Buffet OZZ Novo mesto, Invalidska slaščičarna in Buffet, KZ Novo mesto.
H. Vnl [na etvrfe št R voli 1 odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacij*: Tkalnica LO MO Novo mesto, Industrija perila Novo mesto, Industrija čevljev Novo mesto, Popravljalnima čevljev Novo mesto, Popravljalnica   čevljev v
Bršljinu in Keramika Novo mesto.
9. Volilna enota št. 9 voi 1 odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacije: Lesno -industrijsko podjetje Novo mesto (LIP) — obrat Novo mesto, Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Gozdna uprava Novo mesto, Elektro Novo mesto in Elektro podjetje Novo mesto.
10. Volilna enota št. 10 voli 1 odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacije: Kremen Novo mesto, Avtopromet Novo mesto, Okrajna pošta Novo mesto, Ključavničarstvo in kovačija LO MO Novo mesto, Invalidska kovinarska delavnica Novo mesto, Vodovodno inštalatersko podjetje Novo mesto, Mestno mizarstvo, Mestno krojaštvo Bršljin in Mestno šiviljstvo.
11. Volilna enota St, 11 voli 1 odbornika m jo sestavljajo zasebni obrtniki v Novem mestu in gospodarske organizacije: Mesarija OZZ Novo mesto, Klavnica in mesarija Novo mesto, Prevozništvo Novo mesto, Kamnoseštvo, Odpad, Mestni vodovod, Radio center in cestni delavci Sekcije za vzdrževanje cest in Okrajne cestne uprave v Novem mestu, ki so zaposleni na območju LO MO Novo mesto.
12. Volilna enota št. 12 voli 1 odbornika in jo ssetavljajo gospodarske organizacije: Telekomunikacije Šentjernej, Zadružno mizarsko podjetje Šentjernej, Trgovsko podjetje »Gorjanci« Šentjernej, Trgovsko podjetje KZ Šentjernej in Vrh, polje, Kremen - obratovallšče v Mokrem polju in zasebni obrtniki v območju LO Šentjernej, .
13. Volilna enota št- 13 voli 1 odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacije: Zdraviliško - gostinsko podtjetje Šmarješke Toplice, Občinsko trgovsko podjetje Smarjeta, Tr. govsko podjetje KZ Skocjan, Dobrava, Smarjeta, Otočec in Brusnice, Kremen . obratovali-šče v Leskovcu, delavci v obrtništvu zaposleni v državni m zadružnih obrtnih podjetjih in privatni obrtniki iz območja občine Skocjan, Smarjeta, Trška gora in Brusnice.
14. Volilna enota št. 14 voli 1 odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacije: Novomeška opekarna Zalog, Okr.
opekarna Prečna, Trgovska podjetja KZ v Smihelu pri Novem mestu, Birčni vasi, Sto. pičah, Podgradu in Smolenji vasi. Zidarsko - tesarsko podjetje v Gotni vasi, Šiviljstvo Smihel, Čevljarsko Smihel, Mlin poganci, Mesarija Smihel, Kvacija tiranska va.i. riC Fre. čna; zasebni obrtniki iz območja občine Gotna vas in Prečna.
15. Volilna enota št. 15 voli 1 odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacije: Lesno industrijsko podjetje LIP — obrat Straža, Avtopark Straža, Občinsko trgovsko podjetja Straža, Trgovsko podjetje KZ Straža, Zadružno gostinsko podjetje ter zasebni obrtniki iz območja občine Straža.
16. Volilna enota št. 16 voli 2. odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacije: Gozdna uprava Poljane in Crmoš-njice (v kolikor ^pada v tuk. okraj), Čevljarsko produktivna zadruga Dol. Toplice, Lesno industrijsko podjetje LIP <— sto — obrat Soteska, Zdravilišče Dol. Toplice, Krajevno gostinsko podjetje Dol. Toplice, Invalidsko zdravilišče Dol. Toplice, Občinsko trgovsko podjetje Dol. Toplice, Trgovsko podjetje KZ Dol. Toplice, Občinska obratna podjetja v Dol. Toplicah, zadružni in zasebni obrtniki, iz območja občine t»ol. Toplice.
17. Volilna enota št. 17 voli 1 odbornika in jo se-iavliajo gospodarske organizacije: Trg. podjetje KZ Dvor, Hinje, Zagradec, 2užemberk in Dobrnič, Gostinsko podjetje KZ Hinje, Občinska gostilna v Žužemberku, Mizarstvo Dvor, Krajevna obrtna podjetja v 2užemberku, Zadružna gostilna Ambrus in zasebni obrtniki iz območij občin Dvor, Hinje, Zagradec, Žužemberk in Dobrrj č.
18. Volilna enota št. 18 voli 1 odbornika ln jo sestavljajo gospodarske organizacije; Državno trgovsko podjetje Trebnje in Mirna, Trgovska podjetja KZ Vel Gabc-, Sentlov-renc, Vel. Loka, Čatež, Trebnje in Mirna, Destilacija alkoholnih pijač Mirna, Kolarsko -mizarsko podjetje Mirna, Mehanična delavnica Trebnje, Remont Mirna, Krajevna žaga Trebnje in Vel. Loka, Mizarstvo Trebnje, Krajevno krojaštvo Trebnje, Čevljarstvo Treb-
nje in Mirna, Peknrija Trebnje in zasebni obratniki iz območja občin Vel. Gaber, Vel. Loka, Trebnje in Mirna.
19. Volin.a enota št. 19 voli
1 odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacije: Gozdna uprava Mokronog, Opekarna Prelesje, Občinsko trgovsko podjetje Mokronog, Sentrupert in Mirna peč, Remont Mirna peč, Remont Mokronog, Vrbopletarstvo Mokronog, Čevljarstvo Mokronog, Mesarija KZ Sentrupert, Pekarija Mokronog, Krajevna mesarija Mokronog in zasebni obrtniki iz območja občin Mokronog, Rakovnik, Trebelno in Mirna peč.
B.
Kmetijska skupina.
20. Volilna enota št. 20 voli
2 odbornika in jo sestavljajo gospodar, organizacije: Splošna kmetijska zadruga v Šentjerneju, Splošna kmetijska zadruga v Brusnicah, SKZ Vrhpolje in Državno posestvo Struga.
21. Volilna enota št. 21 voli 1 odbornika in jo sestavlja gospodarska organizacija KZ Dobrnič.
22. Volilna enota št. 22 voli
1 odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacija Spi. KZ Dol. Toplice, Spi. KZ Straža, SKZ Uršna sela in SKZ Gor. Polje, KDZ Podhosta in KDZ Dol. Toplice.
23. Volilna enota št. 23 voli
2 odbornika m jo sestavljata gospodarski organizaciji: SKZ Dvor in KZ Hinje.
24. Volilna enota 5t. 24 voli 2 odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacije: SKZ Stopiče, SKZ Podgrad in SKZ Birčna vas.
25. Volilna enota št. 25 voli 1 odbornika in jo sestavljata gospodarski organizaciji: SKZ Smihel pri Novem mestu in SKZ Smolenja vas.
26. Volilna enota št. 26 voli I odbornika in jo sestavljata gospodarski organizaciji SKZ Mirna in SKZ Mokronog.
27. Volilna enota št. 27 voli 1 odbornika in jo sestavljata gospodarski organizaciji SKZ Mirna peč in SKZ Otočec.
28. Volilna enota št. '28 voli 1 odbornika, in jo sestavljajo gospodarske organizacije: SKZ Novo mesto, Državno pbsestvo Grm, Državno posestvo Zalo*;, Vrtnarija LO MO Novo mesto,
SKZ Prečna.
29. Volilna enota št. 29 voli 1 odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacije: SKZ Državno posestvo Dob..
30. Volilna enota št. 30 voli 1 odbornika in jo sestavljata gospodarski organizaciji SKZ Skocjan in SKZ Dobrava.
31. Volilna enota št. 31 voli 1 odbornika in jo sestavljata gospodarski organizaciji SKZ Smarjeta in Državno posestvo Klevevž.
32. Volilna enota st. 32 voli
1 odbornika in jo sestavljata gospodarski organizaciji: SKZ Trebelno in SKZ Cešnjice.
33. Volilna enota št. 33 voli
2 odbornika in jo sestavlja gospodarska organizacija KZ Trebnje.
34. Volilna enota št. 34 voli 2 odbornika ln jo sestavljajo gospodarske organizacije: SKZ Vel. Gaber, SKZ Sentlovrenc, SKZ Vel. Loka, SKZ Čatež, KDZ Vel. Gaber, SKZ Male Dole ln Državno posestvo Mala Loka.
35. Volilna enota 5t. 35 voli 1 odbornika in jo sestavlja gospodarska organizacija SKZ Zagradec, SKZ Ambrus.
36. Volilna enota št. 36 voli 1 odbornika ln jo sestavljata gospodarski organizaciji SKZ Žužemberk in SKZ Sela - Sum. berk.
2.
Cestni delavci ter delavci In uslužbenci, ki delajo v poštni in telegrafski službi in so zaposleni izven LOMO Novo mesto volijo v skupini industrije, trgovine in obrti v voJUni enoti, v katerem območju so zaposleni.
Sekcija za vzdrževanje cest v Novem mestu, Okrajna cestna uprava v Novem mestu ln Okrajna pošta v Novem mestu so dolžne pravočasno obvestiti v poštev prihajajoče delavce in uslužbence v kateri enoti bodo volili,
3.
Ta sklep se objavi na vseh razglasnih    deskah občinskih ljudskih odhorov v vseh volilnih enotah in v vseh obratih in delavnicah gospodarskih organizacij, ki sestavljajo volilno enoto, f Del. štev. I. — 9062/1—53.-Novo mpsto, 22  IX. 1953 Predsednik OLO! Viktor Zupančič
gonjačev ni bilo. V Hinjah s« je odzval menda samo eden, v 2vircah pa štirje ali pet, Vasča-ni so gledali lovce izza vogalov nekako zviška, rekli bi skoiaj sovražno, podobno, kot so vča. sih gledali v teh vaseh par;jz»-ne.
Rezultat pogona je bil regati-ven. 72 lovcev iz celega okraj-.i je žrtvovalo čas in trud, da bi pomagali, da bi pomagali kmetom v borbi proti škod jivj divjadi, kmetje pa niso pokazali niti najmanjšega interesa za sodelovanje. Menda so smatrul;, da je 72 lovcev, ki so pus'ili za ta dan službo iti se potrudili na doi. go pot v Suho krajin), pršlo sem samo zaradi luksuza.
»TU IMAJO JASLI, TAM PA HLEV«
Neglede na neudeležbo gonjačev, brez katerih seveda ne more biti uspeha, če je tudi dovolj divjadi, pa so lovci dobili vtis, da se na področju jugozahodno od vasi Žvirce ;n r.-a hribu med Zvircami, Prevolami, Ratjem in Visejcem, kjer je bil pogon izveden, divje sv.nje ne zadržujejo. Res je bil pogon neposredno za dežjem, vendar ni bilo opaziti niti svežih n.ti starih sledov te divjadi, dasl je te-reii za njo pr.praven. So tu in
tam stare razritine na košeni-nah, toda zelo malo jih je in še daleč ne toliko, kot na primtrr na sektorju Radohe sad Uršnimi seli m po nekaterih .»releih v Beli krajini.
Lovci - domačini in prebivalci na žive in mrtve trdi o, da prihajajo prašiči iz državnrija lovišča, kjer da se tudi zadržujejo čez dan, zvečer ps. hodijo na njihove njive na pašo, češ, tu .majo jasli, tam pa hlev. Ko-1 >ko je na tem resn ce, pa ni ugotovljeno, ker lovci pr;vatt.jh lovišč nimajo dostopa na teritorij državnega lovišča. Domačini so še pripomnili, da uče gremo na pogon v državno lovišče, se ga udeležimo prav vsi«, sicer pa da n.ma smisla loviU svinje tam, kjer jih ni. Na to trditev pač lahko odgovorijo »amo lovski čuvaji državnega lovišča.
Drži pa eno in to je, da je za uspešen pogon na divje sv,nje potrebno sodelovanje lovskih družin, kmetov in tudi Uprave državnih lovišč. Brez t*gi sode lovs-.nja je škoda vsaikih stroškov in korakov. Za pogon 22. septembra Uprava državnih lov.šč ni bila obveščena pismena, ampak samo ustmeno, vendar se z njene strani pogona ni nihče udeležil. R.
Novomeški zbor prozvajalesv bo imel 43 odbora kov
Okrajni ljudski odbor Novo mesto je na skupni seji odbornikov obeh zborov dne 24. IX. 1953 na osnovi 62. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih in 92, člena Zakona o spre* membah in dopolnitvah zakona o voltvuh in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 31-102-53) sprejel za volitve odbornikov v zbor proizvajalcev sklep
o  določitvi odbornikov zbora proizvajalcev, ki  se volijo v posamezni proizvajalski skupini. 1.
Po odloku o okrajnem družbenem planu okrajnega ljudskega odbora Novo mesto za leto 1953 (Uradni IUI LRS št. 14-118/53) znaša celolni družbeni brutto produkt za 1. 1953 3.378,163.000 din. Od tega celotnega zneska družbenega brutto produkta je treba doseči v posameznih proizvajalskih skupinah: v Industrijski, trgovinski in obrtni skupini 1.632,290.000 dinarjev ali 48.3<Vn. v kmetijski skupini 1.745,873.000 dinarjev ali 51.70/0.
Upoštevajoč določbe 92. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov, po katerih pripada vsaki proizvajalni skupini za z>- proizvajalcev OLO toliko odbornikov, kolikor jih ustreza sorazmerni udeležbi skupine pri celotnem družbenem produktu, se ugotavlja, da voli od skupnega števila ljudskih odbornikov za zbor proizvajalcev OLO Novo mesto:
Industrijska, trgovinska in obrtna skupina 21 odbornikov,
kmetjiska skupina 22 odbornikov.
3.
Ta sklep se predloži v potrditev Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LRS.
Po potrditvi se sklep objavi na  razglasni   deski Okrajnega ljudskega   odbora   Novo mesto in v Dolenjskem listu. Del. štev. 1-9080/1-53. Novo mesto, dne 24. IX. 1953.
Predsednik OLO: Viktor Zupančič
Od 3. do 8. novembra bodo v novomeškem okraju volili člane zbora proizvajalcev
Okrajni ljudski odbor Novo mesto je na skupni seji odbornikov obeh zborov dne 24. IX. 1953 na osnovi 62, člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih in 92. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov, sprejel za volitve odbornikov v zbor proizvajalcev ta-le
sklep
o številu odbornikov, ki se volijo v zbor proizvajalcev Okraj nega ljudskega odbora Novo mesto na volitvah od 3. do 8, novembra 1953.
1.
Število odbornikov, ki se volijo v zbor proizvajalcev Okraj, nega ljudskega odbora Novo mesto na volitvah od 3. do 8. novembra 1953, znaša 43. 2.
Ta sklep se predloži v potrditev Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LRS.
Po potrditvi se sklep objavi na  razglasni  deski Okrajnega ljudskega  odbora  Novo mesto in v Dolenjskem listu. Del. štev. 1-9079/1-53. Novo mesto, dne 24. IX. 1953. Predsednik OLO: Viktor Zupančič
Pozdravljamo 10. obletnico Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda!
Trgovsko sed et e
lesom in suho robo 0.1.1. H0CE V JE
27
Stran 4
DOLENJSKI   E T S T
STEV. 39
Določenih je |>0 ^cillliilii območij v (S Yo|ilpIIi
enolah novomeškega okraja
Na osnovi 61. čl. Zakona o pravicah in dolžnostih ter volitvah in odpoklicu poslancev ljudske skupščine FLRJ in 52. čl. Zakona o pravicah in dolžnostih ter volitvah in odpoklicu poslancev ljudke skupščine LRS (Uradni list LRS št. 31-98/53), Okrajna volilna komisija za zvezne in republiške volitve izdaja
sklep
s katerim se določa, v katerih območjih se bodo vršili zbori volivcev za predlaganje kan. didatov za vo'ilve v zvezni in republiški zbor.
I.
Za volitve ljudskih poslancev, ki se volijo v okraju Novo mesto v republiški zbor ljudske skupščine na volitvah v nedeljo dne 22 novembra 1953, je razdeljen okraj Novo mesto na 6 volilnih enot.
Predlaganje kandidatov za poslance republiškega zbora se vrši na zborih volivcev, ki se sklicujejo v istih območjih, ka. kor prj voltvah odbornikov v okrajni zbor.
Za sklicanje zborov volivcev v posameznih volilnih enotah se določajo naslednja območja:
85. Volilna eno*a: NOVO MESTO — GOTNA VAS:
1. Območje štev. 1 obsegajo naslednje ulice v Novem m?stu:
Cankarjeva ul. — Seidlova c.
— Ločenska cesta — Gerdešl-čeva ul. — Kratka ulica — K sodišču — Vrhovčeva ul. — Streliška ul. — Poštna ulica — Dihnčeva ulica — V mlin — Šolska ulica.
2. Območje štev. 2 obsega nas'etfnje ulice v Novem mestu:
Tavčarjeva ulica — Ljubljanska ulica od, št. 26 do 41 — Mestne njive — Krekova ulica
— Kolodvorska uljca — cesta Brlljin — Cegelnica — Mala Bu^m vas — Foersterjeva ul.
3. Območje šfev. 3 obsega naslednje ulice v Novem mestu:
Glavni trg — Frančiškanska ulica — Detelova ulica — Jenkova ulica — Ljubljanska cesta od št. 1 do 28 — Kapucinski trg — Defrančiškijeva ulica — Na Loko.
4 Ob m o je št°v 4 obs-ga naslanja ulice v Novem mestu:
Breg — Pu?lj°va ul. — Sv. Jurija — Kosova ul. — Društveni trg — Društvena ul. — Sokolska  ul, — Katarinin trg
— Strma st~za — Kastelčeva Ul. — Arkova ul.'— Prešernov trg — Cerkvena ul. — Postij-ska. ul. — Kr:2atii"kn ul. — K'^i'^liska ul. — Mpj vrt.
5. OhmoM«! št^v, 5 ohse*»a na-f-rmje ulice v Novem mestu:
Žabjo vas — Ragovo — Zagrebška cp&ta — Kandiiska cest* — Panovska csta
6 Obrate *t»v. fi ohseua rra''?rfnje ulice v Novem mestu: v - t-v-tj ce<+~   —   Pi'a'!rlr i«.
rosta — Prešernova cesta £t'-mhurj"va ul. — Trdino-<*DCta — Sukljetova cesta — -'i-va cesta.
7 o'-i^n'f. št°v. 7 orsrirz na-s!"-'t,,» »"re v Novem m«»*<ii:
<5.v,;v,oiska ul. — Dr Volči-rWg ul. — Irca vas — S-'klje-tnvi   c»s»a  od   št^v.   19 dnlje.
? O^mo*ii. štev. 8 obseva na-•'""»>*• trKe v N"v*m mestu:
^-otna vas — Smihel — Re-prxa vas — Vel. Skrj^nče — Mal-. Skri-nče — Borl<*evo — Prod — Sret'-niče — Vrh pri I iuon^m — P«t3ne — Gor. MraWo — Mali Podljuben —
o r>r.rr>n*i« *tev. 9 obsega na-s!"''>t- n?5»Me:
Sm^Vni^        — Mali Slatnik
— Mala Cikava — Krka — ?!V,ovo s-Mn — Pol vas — Sela pri  F~t°žu — Vel. Slatnik —
to. OKrno*^ 'tev. 10 obsega n?«-'-/fr»u n?.«eHe:
ptn^ičp — Mali Orehfk — V-l. Oreh-k — Hrib — Hru-šicp  —  Br^znvVa  — S^ntjošt
— Dol. To'ka vori^ — Crmoš-n'ice — Gor. Težka vorla — pi^mbprg — Vrdun — Dolž — JeL-mk — V--he — Pušče — Zajčji vrh — Se^a pri Zajčjem vrhu —- Pnngr* grm
U. Ot»moćie *f»v. 11 obsega nar!«dnje nsse'le:
Podgrad — Vel. CeroveC — Mali Cerovec — Jurna vas — Koroška  vas — Gor. Pristava
— Spod.  Pristava — Mihovec
— Konec — Vinja vas.
12. Območje štev. 12 obsega nprl*cfnfe naselje:
Birčna vas — Stranska vas '—• Vel. Podljuben — Rainušče
— Rakovnik — Gor. Lakovice ■— Jpma.
86. Volilna enota: ŠENTJERNEJ - BRUSNICE - SKOCIJAN
— SMARJETA:
13. O*>mo*ie ftev. 13 obsega n?s!ednie naselje:
Šentjernej — Smalčja vas — Mihovica — Roje — Drama — Vrh — Gor. Brezovica — Do-bravica — Razdrto — Dol Stara vas   —   Brezje  — Imanie
— Vočkova vas — Rakovnik Vrbovec — Ledeča Vitli — Gruča — Grublie — Ostrog — Šentjakob — Zameško — Cisti bn*g — Mrs>,*a va* — Hrvaški brod.
14. O^močl* «tev. 14 obsega nus'eo'nje naselj*'
Ratje —  Tolsti vrh — Gor.
va
va R-
Mokropolje — Pristava — Za-puže —Gor. Stara vas — Loke
— Cerovi log.
15. Območje štev. 15 obsega naslednja naselja:
Vel. Ban — Mali Ban — Drča — Dol. Brezovica — Smar je — Zvabovo — Jelša — Dol. Vrhpolje — Apnenik — Javor nik — Vratno — Stran — Gor. Vrhpolje — Mihovo.
16. Območje štev. 16 obsega naslednja naselja:
Gor. Gradišče — Dol. Gradišče —i Dol. Mokro-polje — Pol-hovica — P*-apreče — Gmajm-ca — Breška vas — Prist;ivica
— Gor. Gomila — Cadraže — Dol. Maharovec — Gor. Maha-rovec
17. Območje štev. 17 obsegalo naselja:
Celotno območje občinskega LO Brusnice, katero zajema vasi: Brusnice — Ratež — Struga — Leskovec — Dol. Su-hadol — Gor. Suhadol — Ga-berje — Jugorje.
18. Območje štev, 18 obsegajo naselja:
Grmovlje — Savinek — Hra-stulje — Stopno — Stara Bučka — Rase — Hudenje — Cuč-Ja mlaka — Dobrava — To-mažja vas — Dobruška vas — Ruhna vas — Stranje — Dol. Stara vas — Osrečje — Osredek.
19. Območje štev. 19 obsega naselja:
Skocjan — Zalog — Zloga-nje — Segonje — Goriška vas Goriške gore — Bregano — Gor. Dole — Dol. Dole — Je-lendol — Mačkovec — Zagrad
— Vel. Poljane — Gabernik — Gor. Stara vas — Klenovik — Male Poljane.
20. Območje štev. 20 obsega naselje:
Smarjeta — Dol. vas — Stre-lac — Mladevina — Orešje — Gor. Vas — Radulje — Sela — Vinica — Zbure — Zaboršt — Zagorica — Klevevž — Dol. G«-ič — Celovec •— Strmca.
21. Območje štev. 21 obsega naselja:
Zaloviče — Šmarješke Toplice — Obrt — Brezovica — Družinska vas — Sela — Kro-novo — Građenje — Vinji vrh
— Hrib — Draga — Bela cerkev.
87. Volilna enota: TRSKA GORA - MIRNA PEC - TREBELNO - MOKRONOG:
22. Območje štev. 22 obsega naselja:
Otočec — Lešnica — Hari-nja vas — Zagrad — Gor. Vrh
— Dol. vrh — Slrauberk — Paha — Srednji dol — Gor. Dol — Grčevje — Sela — Nova gora —- Koti — Jelše — Cešnjice — Mačkovec — Trška gora — Sevno — Zdinja vas — Golušnik — Gor. Kro-novo — Dobovo -— Kij — Lu-terško selo — Grič — Prapre-če.
23. Območje štev. 23 obsega naselja:
Mirna peč — Ivanja vas — Cešnjice — Malenska vas — Mali vrh — Jablan — Dol. Vr-hovo — Goriška vas — Golo-binjek — Grčvrh — Dol. Pod-boršt — Vel. Kal — Mali Kal
— Orklevec - Dobje.
24. Območje štev. 24 obsega naselja:
Dol. Globodo) — Sred. Dlo-bodol — Gor. Globodol — Jordan Kal — Vrhpeč — Jelše — Biška vas.
25. Območje štev. 25 obsega naselja:
Dolenja vas — Hrastje — Poljane — Cemše — Sentjurij — Hmeljčič — Globočdol — Sela pri ZagoricI — Zagorica — Dolenje Kartaljevo — Gor. Kar-taljevo — Dol. Kamenje — Gor.  Kamenje  — Hmeljnik.
26. Območje štev. 26 obsega naselja:
Trebelno — Malne — Gor. Mokronog — Drečji vrh — Gor. Zabukovje  — Brezovica
— Vrh — Sela — Cilpah — Cužja vas — Jelševec — Strmca — Mirna vas — Cikava — Statemberg — Roje — Podtu. ren —- Ornuška vas — Cerovec
— Brezje — Bitna vas — Radna vas — Cešnjice — Bobneča vas.
27. Območje štev. 27 obsega naselja:
Mokronog,   Pugled, Preloge
— Dolina — Žalostna gora — Sv. Križ — Ribjek — Slapšek
— Vrh nad Mokronogom — Brezovica  — Sred. La^ovnice
— Zgor. Lakovnice.
28. Območje štev. 28 obsega naselja:
Hrastovica — Bruna vas — Moste — Martinja vas — Puščava — Ornice — Ostrožnik
— Gorenja vas — Križni vrh
— Bojče.
88. Volilna enota: DOLENJSKE TOPLICE - STRAŽA -DVOR - PREČNA:
29. Območje štev. 29 obsega naselja:
Podturen — Meniška vas — Sela — Obrh — Suhor — Pod-hosta — Loška vas — Poljane
— Občice — Stara žaga — Zari gel j.
30. Območje Štev. 30 obsega naselja:
Uršna sela ~ Laze — Dobin-dcl — V«rdun — Gorenje Sušice —  Hrib —  Blaževec —
Pleš — Seč — Travni dol — Drganja sela.
31. Območje štev. 31 obsega naselja:
Dolenjske Toplice — Dol. Gradišče — Gor. Gradišče — Dol. Polje — Gor. Polje — Soteska — Drenje — Gaberje — Dol. Sušice — Selišče — Gor. Bušinec — Dol. Bušinec — Mali Rigelj — Vel. Rigelj — Cerovec.
32. Območje štev. 32 obsega
naselja:
Gorenja Straža — Dol. Straža — Hruševec — Sela — Loke — Vavta vas — Rumanja vas — Jurka vas — Potok — Praproče — Dol. Mraševo — Drsanja sela.
33. Območje štev. 33 obsega naselja:
Dvor — Dolenji kot — Gor. Kot — Vinkov vrh — Skopice
— Stavca vas — Cegelnica — Podgozd — Lašče — Jama — Sadinja vas — Trebča vas — Mačkovec — Brod — Podlipa
— Morava — Sred. Lipovec — Mali Lipovec — Vel. Lipovec -Sela — Boršt — Brezova reber.
34. Območje štev. 34 obsega
naselja:
Prečna — Kal — Sudor — Podgora — Cešča vas — Zalog
— Groblje — Gorenje Kamence — Dol. Kamence — Boršt
— Hudo — Potočna vas — Mu-haber — Bučna vas — Ločna.
89. volilna   enota:' ŽUŽEMBERK - HINJE - ZAGRADEC DOBRNIC:
35. Območje štev. 35 obsega
naselja:
Reber — Zalisec — Bugdanja vas - Gradenj — Malo Lipje — Vel. Lipje — Klopec — Vrhovo
— Dol. Križe — Sv. Križ — Vrh — Žužemberk — Cvibelj
— Zafara — Prapreče — Stranska vas.
36. Območje štev. 36 obsega naselja:
Smihel — Dešeča vas — Poljane — Sv. Marjeta — PleSi-vec — Klečet — Drašča vas.
37. Območje itev. 37 obsega naselja:
Sela Sumerk — Orlaka — Zavrh — Srebotnica — Babna gora — Gorenje Selce — Dol. Selce — Dol. Podšumberk — Gor.   Podšumberk   — Arševca
— Podbukovje — Log — Kutna — Volčja jama — Vrtače — Replje.
38 Območje štev. 38 obsega naselja:
Hinje — Lazina — Hrib — Pleš — Prevole — Zvirče — Ratje — Visejc — Sela — Vrh
— Lopata.
39. Območje štev. 39 obsega
naselja:
Dobrnič — Lokve — Sahovec
— Breška vas — Podlisec — Železno — Gorenja vas — Vap-ča vas — Stranje — Gorenji Vrh  —  Dol.  Vrh  — Svetinje
— Smaver — Kal — Korita — Vrbovec — Arrmanja vas — Reva — Gor. Selce — Dol. Selce — Go-enje Kamenje — Kozjak — Hrušni vrh — Rožem-pelj — Knežja vas — Mala vas
— Občine — Luža — Dobrava
— Zagorica — Lisec.
40. Območje štev. 40 obsega naselja:
Zagradec — Fužine — Grin-iovec — Dečja vas — Kužlje-vec — Malo Globoko — Gab-rovka — Volična vas — Veli-
ke  Reberce  —  Male Reberce
— Tolčane — Cešnjice — Breg
— Marinča vas — Kutni vrh
— Veliko Globoko.
41. Območje štev. 41 obsega naselja:
Vel. Korinj  — Mali Korinj
— Kal — Ambrus — Primča vas —  Travni  vrh — Višnje
— Hakrč — Brezovi dol.
90. volilna enota: TREBNJE
— VELIKA LOKA - VELIKI GABER - MIRNA - RAKOVNIK:
42. Območje štev. 42 obsega naselja:
Lukovk — Cešnjevk — Lip-nik — Zavrh — Parjevec —
— Gor. Dobrava — Jezero — Rihpovec — Oštervac — Zvale
— Studenica —- Jačkovec — Dol. Nemška vas — Breg — Dol. Podboršt — Rodine — Gor. Dobrava — Meglenik — Gradišče — Dolga njiva — Dol. Ponikve — Gon Ponikve
— Grm — Dečja vas — Pun-gart.
43. Območje štev. 43 obsega naselja:
Vrh Trebnje — Grmada ~ Repče — Cviblje — Paradiž — Pekel — Pristava — Studenec
— Start trg — Odrga — Kamna gora — Vina gorica — Prapreče — Hrib — Dolenje Medvedje selo   *t-   Gor. Medvedje
selo — Primštale'--Dol. Sv.
Štefan — Gor. Nemška vas — Kamni   potok —  Zidani most
— Breza — Benečija — Grič
— Pluska — Blešinja vas.
44. Območje štev. 44 obsega naselja:
Račje selo — Hudeje — Križ
— Križka reber — Vrhovo — Blato — Velika Sevnica — Ma-
la Sevnica rr: Crni potok — Račje selo.
45. Območje Štev. 43 obsega naselja:
Dolga njiva — Potok — Mačji dol — Gor. Praproče — Dol. Praproče — Sentlovrenc — Martinja vas — Mali Videm — Krtina — Zabjek — Muhobran
— Kukenberg — Gorenji vrh
— Kamni  vrh —  Daljni vrh
— Zahrič-
46. Območje štev. 46 obsega naselja:
Čatež — Dolenja vas — Zagorica — Gorenja vas — Goljak — Sajenica — Trebanjski vrh — Roje — Razbo-.je - Velika Loka — Trnje — Iglenik
— Mrzla Luža — Korenitka — Mala Loka — Mačkovec — Skovec — Gorenji Podboršt.
47. Območje štev, 47. obsega naselja:
Gradišče — Primskova gora —Sevno — Polčane — Kreme-njak — Mišji dol  — Mengeš
— Primskovo — Stara gora — Preska — Golce — Mihelca — Zubina — Bratnice — Sentjur-je — Stranje — Breg — Pon-gert — Male Dole — Velike Dole
— Veliki Gaber — Cesta — Mal Gaiber — 7^<*orica — Bi«* — Pri. stavica — Dobravca — Vel. Dole — Stahanja vas — Gombi-šče — Vrh — Male Dole.
48. Območje štev. 48 obsega naselja:
Gomila — Brezovica — Sevnica — Gorenja vas — Zagorica — Skrjanč — Selska gora
— Cirnik — Ravne — Sela — Sajenica — Mirna — Sv. Helena — Migelca — Migelska gora rr. Zabrdje -z Trbinc ~
Voljčje njive — Glink — De-benc — Praprotnica — Stara gora.
49. Območje štev. 49 obsega naselja:
Sentrupert — Drenje — Tr-stenik — Straža — Rakovnik
— Slovenska vas — Zabukovje — Zaloke — Okrog — Ravnik — Skrljevo —Draga.
50. Območje štev. 50 obsega naselja:
Prelesje — Bistrica — Gor. Jesenice — Dol. Jesenice — Roženberg — Mali Cirnik — Vel. Cirnik — Svinjsko — Kostanjevica — Hom — Ravne
— Hrastno — Vrh.
H.
Za volitve ljudskih poslancev, ki se volijo v zvezno ljudsko skpščino tvori okraj Novo mesto eno volilno enoto in sicer štev. 200 v kateri se volj en poslanec.
Predlaganje kandidatov za poslanca zveznega zbora se vrši na zborih volilcev, ki se sklicujejo v območjih, ki so r.aved-na pod I tega sklepa od zaporedne številke 1 do 50.
ur.
Ta sklep se razglasi na raz-glasnih deskah vseh občinskih ljudskih odborih in volilnih enotah na območju Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
Smr fašizmu — Svobodo
narodu! I Del. štev. 2./1 — 53. Novo mesto, dne 23. IX. 1953. Tajnik: Maks Som Predsednik: Milan Regvart
je bodo zbori volivcev za določanje kandidatov za volitve v zbore proizvajalcev
Na osnovi 145 čl Zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu poslancev Zvezne ljudske skupščine FLRJ in 3 ost. 125 čl. Zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvam in odipoklicu poslancev Ljudske skupščine LRS (Ur. 1. LRS št. 31-98/53) in 97 čl. Zakona o pra. vicah in dopoinitvah zakona o vol tvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Ur. 1. LRS št. 31-102) in skleps o do. ločitvi volilnih enot za volitve odborn kov v zbore proizvajalcev in o številu odbornikov, ki se volijo v posamezni volilni enoti, okrajna volilna komisija za zvezne, republiške in okraj ne volitve izdaja naslednji sklep
s katerim se določa, v katerih gospodarskih organizacijah bodo zbori volivcev za predlaganje kandidatov za volitve v zvezni, republiški ln okrajni zbor proizvajalcev. 1.
Zborj volivcev Za predlaganje kanddatov za volitve v zvezni, republiški in okrajni zbor proizvajalcev se bodo vršile v gospodarskih organizacijah, ki so spodaj navedene. A.
Industrijska, trgovinska in obrtna skupina:
1. a) V volilni enoti št. 1. se vrše zbori volivcev v gospodar, ski organizaciji SGO Pionir.
b) V. G. P. — »Trudbenik« — »Tempo« v prostorh Zadružnega doma v Bršljinu.
2. V volilna enoti št. 2 se vrše zbori voldvcev v gospodarski organizaciji lesnih izdelkov Novo mesto.
3. V vol lni enoti št. 3 se vrše zbori volivcev v gospodarski organizaciji Tekstillne tovarne Novo mesto.
4. 'V volilni enoti št. 4 se vrše zbori volivcev v gospodarski organizaciji Sekcije za vzdrže. vanje železniške proge Novo mesto.
. 5, V volilni enoti št. 5 se vrše zbori volivcev v gospodarskih organizacijah Kurilnice Nov0 mesto in železniške postaje Novo mesto.
6. V volilni enoti Št. 6 se vrše zbori volivcev v gospodarskih organizacijah OGRAD Krke in GOP Novo mesto.
7. V volilni enoti št. 7 se vrše z>bori volivcev v naslednjih gospodarskih organizacijah: (Rog Novo mesto, trg. podjetje Zelez-nina, XZ Novo mesto, Izbira, Prehrana in Zadružno trgovsko podjetje Novo mesto se združijo za opravo zborov volilcev. Zbori se vrše v prostorih trg. pod. jetja Zeleznina.
Gostinska podjetja Hotej Metropol, Hotel Kandija, Mestna kavarna, Kolodvorska restavra c ja, Buffet OZZ Novo mesto, Invalidska slaščičarna in buffet se združijo za opravo zbora volivcev. Zbori se vrše v prosto, rih Hotela Metropol.
8. V volilni enoti št. 8 se za opravo zborov združijo naslednje gospodarske organizacije:
a) Tknlnica LO MO N«kvo mesto, Industrija perila Novo mesto — zbor se vrši v podjetju Indu * ''rije peri'a.
b) Industrija čevH?v Nov(, mesto,   Popravljalnica čevljev
Novo mesto — zbor se vrši v podjetju Industrije čevljev.
c) Keramika Nov0 mest,. Popravljalnica čevljev v Bršlji nu — zbor se vrši v podjetju Keramika.
9. V volilni enoti Št. 9 se za opravo zborov volivcev združijo naslednje gospodarske orga. nizacije:
a) Lesno industrijsko pod. jetje Novo mesto — direkcija gozda,, gospodarstvo — direkci ja Novo mesto in Gozdna uprava Novo mesto — zbori se vrše v prostorih Gozdne uprave Bršljin.
b) Elektro Novo mesto in Elektro-podjetje Novo mesto, zbori se vrše v prostorih Elektro, Novo mesto.
10. V volilni enoti št. 10 Se za opravo zborov združuje nasled. nje gospodarske organizacje:
a) Kremen, Novo mesto, Avtopromet Novo mesto in Okrajna pošta Novo mesto — zbor se vrši v podjetju Avto-prometa.
b) Ključavničarstvo in ko. vačija LO MO, Invalidsko kovinarska delavnica Novo mesto, Vodovodno imštalaitersko podjet. je Novo mesto — zborj se vrše v prostorih Vodovodno-inštala. cijskega podjetja  Novo mesto.
c) Mestno mizarstvo, Mestno krojaštvo Novo mesto in Bršljin, Mestno šiviljstvo — zbori se vrše v podjetju Mestno krojaštvo Novo mesto.
11. V volilni enoti št. 11 se za opravo zborov volivcev združijo naslednje gospodarske orga. nizacije:
a) Mestna pekarija, Mesa rija OZZ, Prevozništvo LO MO, Fotopodjetje, Mestni vodovod, Klavnica in mesarija Nov0 mesto, Kamnoseštvo, Odpad in Radio center — zbori se vrše v podjetju Mestne pekarije v Novem mostu.
b) Vsi privatni obrtnikii, cestni delavci in uslužbenci pri ptt. — Zbori se vrše na sedežu Okrajne obrtne zbornice.
12. 'V volinl enoti št. 12 se za opravo zborov volilcev združijo naslednje gospodarske organizacije:
a) Telekomunacije Šentjernej, Zadružno mizarsko podjet je Šentjernej, Trgovsko podjetje »Gorjanci«, Trgovine KZ Šentjernej in Vrhpolje in zasebni obrtniki, cestni delavci in poštni uslužbenci iz območja OLO Šentjernej. Zbori se vrše v podjetju Telekomunacije Šentjernej.
b) Kremen- — obratovali, šče Dol. Mokropolje- — zbor na sedežu obrata.
13. v volilni enoti št. 13 se za oprav0 zborov volivcev zdru žijo naslednje gospodarske organizacije:
a) Zdraviliško ffostinskn podjetje Smairješke Toplice. Občinsko trgovsko podjetje Smarjeta in trgovina KZ Smar. jeta in Bela cerkev in zasebni obrtniki, cestni delavci in uslužbenci ptt, območje občine Smarjeta. Zbori se vrše v Zdra-viliško.gostinskem podjetju v Smarjeti.
b) Tirtfovina KZ S'k c;ai in Dobrava, Zadružna gostilna Skocjan, CwljlT«*o podjetie Skocjan   ter   zasebni obrtniki,
poštarj'i in cestni delavci iz območja občine Skocjan. Zbori se vrše v trgovskem podjetju VvZ Skocjan.
c) Trgovina KZ Otočec in zasebni obrtniki iz območja ob-6in« Trška gora Zbori se vTše v pisarni občine Trška gora.
č) Kremen-obrat Lesko vec, Trgovina KZ Brusn ce. Ga brje In zasebni obrtn'ki, cestni delavci in poštarji iz območja občine Brusnice. Zbori se vrše v trgovini KZ Brusnice.
14. V volilni enoti št. 14 se za opravo zborov volivcev združijo naslednje gospodarske orga. nizacije:
a) Opekarna Prečna, Hidrocentrala Prečna in privatni obrtniki Iz občine Prečna. Zbori se vrše v opekarni PTečna.
b) Opekarna Zalog —- Zboruje sama zase.
c) Zidarsko.tesarsko podjetje Gotna vas, Mesar.ja, Cev Ijarstvo, Smihel-Kovačija Stranska vas, Mlin Poganci in trgo vine K Z Smihel pri Novem n ^stu, Birčna vas, Podgrad> Sto. piče, Smolenja vas ter zasebni obrtniki, cestni delavci, poštni uslužbenci iz območja občine Gotna vas. Zbori se vrše v zi-darskem-tesarskem podjetju v Gotni vasi,
15. V volilni enoti št. 15 se za opravo zborov volivcev združ. jo naslednje gospodarske orga. nizacije:
a) LIP obrat Straža in Avto-park-Straža, — zbori se vrše v obratu LIP-Straža.
b) Občinsko trgovsko pod jetje Straža, Trgovina KZ Straža, Zadružna gostilna Straža ter zasebni obrtniki, cestni delavci :n poštni uslužbenci iz območja občine Straža. Zbori se vrše v KZ Straža..
16. V volilni enoti št. 16 se za opravo zborov volivcev združi, jo naslednje gospodarske organizacije:
a) Gozdna uprava Poljane in Crmošnjice (v kol kor spada v tuk. okraj). Zbori se vrše v Gozdni upravi v Poljanah.
b) LIP-obrat Soteska zboruje sam zase.
c) Zdravilišče Dol. Toplice, Krajevno gostinsko podjetje Dol. Toplice, Invalidsko zdravi lišče Dol. Toplice, Mesarija Dol. Toplice, občinsko trgovsko podjetje Dol. Toplice in trgovi, na KZ Urša sela in Dol. Topli-ce. Zbori se vrše v Zdravilišču v Dol. Toplicah.
č) Čevljarsko produktivna zadruga Dol. Toplice, občinska obrtna podjetja v Dol. Topi cah, cestni delavci, poštni uslužbenci in zasebni in zadružni obrtniki iz območja občine Dol. Toplice. Zborj se vrše v Cev-Ijarski produktivni zadrugi v Dol. Toplicah.
17. V volilni enoti št. 17 se za opravo zborov volivcev združijo naslednje gospodarske organizacije:
a) Trgovina »XZ Hinje, za sebni obrtniki, cestni delavrj in poštni uslužbenci iz območja doline Hinje. Zbori se vrše v trgovini KZ Hinje.
b) Mizarsko podjetje Dvor Trgovina KZ Dvor, Zaga-Dvor, -n^bni obrtniki, cestni de'avc n p čini uslužbenci iz obn^o'-ia občine Dvor. Zbori se vrše v
Mizarskem podjetju Dvor.
c) Krajevna obrtna podjetje v Žužemberku, Trgovsko podjetje KZ Žužemberk, Občinsko trgovsko podjetje Žužemberk, Občinska gostilna Zužem. berk, zasebni obrtniki, cestn. delavci im poštarji, vsi iz območja občine 2užemiberk.
Zbori se vrše v Mizarskem podjetju LIP  v Žužemberku.
č) Trgovina KZ Zagradec, Zadružna gustiina Ambrus, Mesarija KZ Zagradec, za.iebn »brtniki, cestni delavci ;n poštarji iz območja občine Zagra. dec. Zbori se vrše v XZ Zagra. dec.
d) Trgovina KZ Dobrnič, zasebni obrtniki, cestni de lave in poštarji iz območja občine Dobrnič. Zbori se vrše v trgovini KZ Dobrnič.
18. V volni enoti št. 18.,se za opravo zborov volivcev združijo naslednje gospodarske organi, zacije:
a) Trgovina KZ Vel, Gaber, zasebni obrtniki, cestni de iavci in poštarj: iz območja ob. čine Vel. Gaber. Zbori se vrše v KZ Vel. Gaber.
b) Trgovina KZ Vel. Loka, Sentlovrenc, Čatež, zasebni obrtniki, cestni delavci in po. star j i.
č) Državno trgovsko podjetje Trebnje, Trgovsko podjet. je KZ Trebnje, Dol, Nemška vas, Mizarstvo Trebnje, Čevljarstvo Trebnje, Krojaštvo Trebnje, Krajevna žaga Trebnje, Mehanična delavnica Trebnje, Remont Trebnje, Pekar ja Trebnje, zasebni obrtnnki, cestni delavci in poštarji iz območja občine Trebnje. Zbori se vrše v Drž. trgovskem podjetju v Treb. njem.
d) Destilacija alkoholnih pijač Mirna, čevljarstvo Mirna, Mesarija Mirna, Remont Mirna, Kolarsko-mizarsko podjetje Mirna, Obč nsko trgovsk() podjetje Mirna, Trgovna KZ Mirna, za. sebni obrtndki, cestni delavci in poštarji iz območja občine Mirna. Zbori se vrše v Kolarskem podjetju na M' rni.
19. V volilni enoti št. 19 se za (►pravo zborov volivcev združijo naslednje gospodarske orga. nizacije:
a) Trgovina KZ Sentrupert, Občinsko trgovsko podjet. je Sentrupert, Mesarija KZ Sentrupert, zasebni obrtnik, cestni delavci in poštarji iz ob. močja o'bčne Sentrupert. Zbori se vrše v KZ Sentrupert.
b) Opekarna Prelesje opravi zbore samo zase.
c) Gozdna uprava Mokro, nog, Vrbopletarstvo Mokronog, Čevljarstvo Mokronog, Remont Mokronog, Pekarija Mokronog, Mesarija Mokronog, Občansko trgovsko podjetje Mokronog, Trgovina KZ Mokronog, Tre. belno in Cešnjice, zasebni obrtniki, cestni delavci in poštarji iz območja občine Mokronog in Trebelno. Zbori se vrše v KZ Mokronog.
č) Remont Mirna peč, Občinsko trgovsko podjetje Mirna peč, trgovina KZ Mirna peč, za. sebni obrtnki, cestni delavci in poštarji iz območja občine M r. na peč. Zbor se vrši v podjetju Remont Mirn.;i peč.
B.
KMETIJSKA SKUPINA
20 V volilni enoti št 20 si više zbori volivcem  v nasled
njih gospodarskih organizacijah:
a) tKZ Šentjernej (za SKZ Šentjernej m zadružni posestvi Brozbvica in Orehovica)*
b) SKZ Vrhpolje.
Za opravo zborov volivcev se združita gospodarski organizaciji SKZ Brusm.ce in Drž. kme. tijsko gospodarstvo Struga. Zbori se vrše v SKZ Brusnce.
21. V volilni enoti št. 21 se vrše zbori vovivcev v SKZ Dobrnič,
22. 'V volilni enoti št. 22 se vrše zbori volivcev:
a) v SKZ Uršna sela, b) v fc'KZ Dol. Toplice, c) v SKZ Straža, i) v SKZ Gor. Polje, d)
KDZ Dol. Toplice (baza 20) in KDZ Podhosta se združita za opravo zborov volivcev. Zbori se vrše v KDZ Dol. Toplice.
23. V volilni enoti št. 23 se vrše zbori volivcev:
a) v SKZ Dvor, b) v SKZ Hinje.
24. V vodilni enoti št. 24 se vrše zbori volivcev:
a) v SKZ Stopiče, b) v SKZ Podgrad, c) v SKZ Birčna vas,
25. V volilni enoti št. 25 sO vrše zbori voldvcev:
a) v SKZ Smihel pri Novem mestu, b) v EKZ Smolenja vas.
26. V volilni enoti št. 26 se vrše zbori voiivcev:
a) v SKZ Mirna, b) v SKZ Mokronog.
27. V volilni enoti št. 27 se vrše zbori volivcev:
a) v SKZ Mirna peč, b) v SKZ Otočec.
28. V volilni enoti št. 28 se vrše zbori volivcev:
a) v SKZ Novo mesto.
b) Za vsako opravo zborov volivcev se združijo gospodarske organizacije, Državna po. sestva Grm, Državn0 posestvo Zalog in Vrtnarija LO MO Novo mesto. Zbori se vrše na Državnem posestvu Grm.
c) V SKZ Prečna. ' 29. V volilni enoti št. 29. se vršijo zbori volivcev:
a) v SKZ Sentrupert, b) v SKZ Vel. Cirnik, c) na Državnem posestvu Dob.
30. V volilni enoti št. 30 so vrše zbori volivcev:
a) v SKZ Skocjan, b) v SKZ Dobrava.
31. V volilni enoti št. 31 se vrše zbori volivcev:
a) v SKZ Smarjeta, b) na Drž. kmetijskem posestvu Kle. vevž.
32. V volilni enoti št. 32 se vrše zbori voldvcev:
a) v SKZ Trebelno, b) v SKZ Cešnjice.
33. V volilni enoti St. 33 se vrše zbori volivcev v KZ Trebnje.
34. I. V volilni enoti št, 34 se vrše zbori volivcev:
v SKZ Male Dole, b) v SKZ Sentlovrenc, c) v SKZ Čatež.
H. Za odpravo zborov volivcev se združijo gospodarske organizacije:
a) SKZ Vel. Gaber ln KDZ Vel. Gaber. Zbori se vrše v SKZ Vel. Gaber.
SKZ Vel. Loka in Drž. po. aestvo Mala Loka. Zbori se vrše v SKZ Vel. Loka.
35- V volilm enoti št. 35 se, vrše zbori volivcev:
a) v SKZ Amtonis, b) k) . SKZ Zagradec. j
(Nadaljevanje na 5, str.J j
IZ nASlH K&AJEV
V preteklem tednu so številni člani SZDL terena narodnega heroja Janka Starine napolnili dvorano Doma JLA v Črnomlju. Ogorčeno so obsodili nenasitna izzivanja vladujočega razreda v Italiji, ki hoče pod plaščem krščanske demokracije in rasizma segati po naši zemlji. Udeležba na proslavi ustanovitve XV. SNOUB v Mttli-ki je dokaz neuklonljivosti belokranjskega ljudstva, ki je znalo v najtežjih dneh slovenske zgodovine braniti ta košček slovenske zemlje in ga bo znalo braniti tudi vnaprej.
Nove gospodarske uredbe so člane SZDL seznanile z vrsto gospodarskih problemov, ki jih bo treba v Bdi krajini v bližnji bodočnosti rtšiti.
Zbor članov SZDL je spregovoril tudi o volitvah v okrajni Zbor proizvajalcev in v republiko ter zvezno ljudsko skupščino. Udeleženci zbora so toplo pozdravili novosti o dolžnostih in pravicah poslancev. Poslanec bo odslej živa vez med skupščino, volivci in ljudskim odborom, saj bo tudi odbornik OLO. Kandidirali in volili bodo le preizkušene borce za socializem.
Iz Dolenje vasi pri Ribnici
Po krajši bolezni je umrl pretekli teden kmet Karal Hribar iz Prigorice. Pokojnika je poznala ■vsa ribniška dolina kot poštenega, naprednega kmetovalca, ki je bil tudi med prvimi člani Splošne kmetijske zadruge. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi. Lovci iz Ribnice so ob odprtem grobu izstrelili častno salvo.
Dolenjo vas bodo za proslavo obletnice Kočevskega zbora skrbno očistili in okrasili. Proslave v Kočevju in na Pugledu se bo udeležila večina prebivalstva z vsemi odposlanci, ki so prisostvovali prvemu zasedanju Zbora 1943. leta.
Na dan praznika v Kočevju bo v vaseh Rakitnica in Bla^o prvič eagorela električna luč. VašČani tfh vasi so že v začetku leta začeli napeljavati elektriko. Delo pri elektrifikaciji bi bilo že končano, če bi bil pripravljen cement in če bi nekateri ljudje elektrrf ikacijske-ca odbora pri delu ne ovirali.
I. Z.
Pismo iz Črnomlja
Zbor je pretresal tudi lokalne zadeve. Prebivalstvo bi rado dograjen Dom kulture, saj je Črnomlju že tri leta v sramoto, ker se stalno dozidava in spet podira. Posebno zanimiva je bila razprava o preskrbi mesta z živili in drugim potrebnim blagom. Zastopniki trgovskih podjetij Črnomlja so razlagali težave svojih kolektivov, a potrošniki so jim navajali svoje želje in potrebe. Le od trgovine s < sadjem in zelenjavo OZZ in pe-karije ni nihče prišel, čeprav sta dobili povabilo. Odkupna mreža kmetijskih pridelkov ne odkupuje, ampak jih raje uvaža in prodaja po ^zmernih« cenah. Tudi mesarsko podjetje v Črnomlju misli, da dela prav, ko prodaja svoje izdelke »svojim strankam«, za »tujce« pa ima le grobe besede in kost.
Črnomelj vse bolj potrebuje dobrega cestarja, ki bi skrbel za sna-£0 v središču mesta. Črnomelj, ki postaja z vsakim dnem bolj pomembno gospodarsko in upravno središče Bele krajine, naj izgleda Čim lepše. M.
Velika škoda zaradi nestrokovnega dela
Telesno vzgojno društvo »Partizan« na Mirni je Imelo v načrtu gradnjo vodnjaka zraven doma. Gradbena dela je prevzelo domače občinsko Remontno podjetje, potrebno gradivo pa se je zavezalo dobaviti društvo samo. Čeprav /,a gradnjo ni bilo izdano predpisano gradbeno dovoljenje, je podjetje Kcmont pričelo z gradnjo vodnjaka in sicer tik zidu. Vodnjak so r/kopali že 7. ali 8. avgusta letos do globine 3.50 m in v premeru 2.50 m, vendar samo 40 do 50 cm stran od opornega zidu. Ker jame niso takoj zabetonirali ali drugače zavarovali, se je zemlja po zadnjem deževju razmočila in sesula, ro pa je povzročilo tudi prelom zidu, ki se je vslcd tega podrl v dveh smereh v dolžino 4 metrov. Na stavbi je zaradi tega škode najmanj za 110.000 din.
Do poškodbe stavbe je prišlo predvsem zaradi nestrokovnega dela podjetja in deloma tudi zaradi neodgovornosti do prevzetega dela. Ako bi sproti zabetonirali
To in ono iz Ambrusa
Priprave na volitve so zajele tudi naš kraj. Udeležba na predvolilnem sestanku v Ambrusu je pokazala, da se gospodarji živo zanimajo za razvoj naše oblasti. Sestanek je vodii član občinskega ljudskega odbora Zagradec tov. Piškur, navzoč pa je bil tudi član OLO Novo mesto tov. Stane Smid. Živahen razgovor je potekal predvsem o spomladanski slani, ki jc kmetovalcem močno opustošila sadovnjake in vinograde. Tudi rja ni prizanesla žitu, a po koruznih njivah neusmiljeno gospodarijo divji prašiču
Pred nedavnim smo imeli v šoli roditeljski sestanek. Govorili smo zlasti o rednem obiskovanju šole, kar velja posebno za otroke, rojene leta 1939. Nekateri starši j:h namreč v šolo niso vpisali. Sestanek je pokazal, da so starši tisti, ki lahko šoli največ pomagajo pri vzgojnem delu
Na obrobju vasi stoji lep zadružni dom, ponos našega kraja. Mizarji in zidarji dokončujejo zadnja dela v notranjosti Dograjen bo v oktobru. Prostranih lepih dvoran sc veseli zlasti mladina, ki
je ustanovila pevski zbor in igralsko družino. Obe skupni bosta nastopili prvič na proslavi, ko bomo odprli zadružni dom.
Letošnjo zimo bomo organizirali predavanja za kmete in živinorejce. Mladina si močno želi izobraževalnih tečajev. Uvedli bomo skupno poslušanje radijskih oddaj /a kmetovalce. A. T.
Začnimo drugače!
Mirna je bila ze pred vojno znana po prirodniih lepotah. Njena okolica s številnimi gradovi bi zadovoljila še tako razvajeno oko turista. Toda za turistični napredek kraja se ne briga nihče. Če se ustavi žejen in lačen popotnik v Mirni, se lahko samo odžeja, hrane pa ne more nikjer dobiti, vsaj tople ne. Popotnik se lačen zakli-nja. da v ta kraj nc pride nikoli več, ker lačnega želodca tudi prirodne lepote ne nasitijo. Tako se »razvija« turizem in širijo govorice o dobri postrežbi mi renskih gostili niča rje v dalje.
Poglejmo stvar Še z druge strani. Tudi stalni prebivalci Mirne, ki nimajo prehrane doma, niso v tem pogledu na boljšem. Tako mi-renske učiteljske moči iščejo hrano pri privatnikih, ker se v nobeni izmed obeh gostiln ne morejo abo-nirati. Prav tako se morata mi-renski frizer in njegov pomočnik, če nočeta biti lačna, voziti na kosilo in večerjo v 4 km oddaljeni St. Rupert. Vprašujemo se, ali so gostilne namenjene res samo pijancem? Smatramo, da ne in upravičeno pričakujemo, da se bo tako stanje v mirenskem gostinstvu spremenilo.
Kako pa druge stvari v Mirni? Kruh »uvažamo« Iz Trebnjega v zedo majhnih količinah in se ljud-
je stalno jezijo, da ga je premalo, čeprav imamo v Mirni dobro urejeno pekarno, ki pa iz neznanih vzrokov ne dela. Mesa v Mirni ni mogoče dobiti, toda skoraj vsak dan nakladajo tu polne avtomobile živine. Človek bi mislil, da mogoče ni mesnice, pa je! V začetku jo je imel v lasti KLO, od njega pa o je prevzela kmečka zadruga. Pod vodstvom obeh je mesnica delala z deficitom. Konec temu je napravila sanitarna inšpekcija, ki ie vsled nečistosti mesnico zaprla.
Poleg teh so na Mirni Še drugi problemi: dograditev zadružnega doma, ureditev vaškega perišČa," popravilo mostov, ureditev higienskih studencev itd. Vse to pa stoji in čaka, da se bodo zbudili občinski možje.
Vprašamo se, kako dolgo bo v nekdaj cvetoči Mirni še takšno stanje, v sramoto kraju in v škodo nali skupnosti?
Franjo Bule
Iz Dragomlje vasi
Rezervar v Dragomlji vasi nad Metliko je t k pred dograditvijo. Vanj je bilo investiranih 1 milijon dinarjev, pr.iv veliko pa so prebivalci Dragom-lie vasi opravili s prostovoljnim delom. Tako bo tudi ta vas prišla do zdrave pitne vode.
OBVESTILA
PREKLICUJEM obdolžitve proti Janezu Veselu iz Malega Podljubna, ker so neresnične — Cimcrmančič Marija,  Dol. Mra-
Jevo
PREKLTCUJEM neresnične vesti, iznesene o Mavsar Hernr.ni. — Kodrič Dora, Črnomelj
RAZPIS
za mesto prefekte v internatu vajeniške šole učencev v trgovini v Novem mestu.
Pogoj: strokovna kvalifikacija, po možnosti učiteljica. Plača po dogovoru.
Pismene ponudbe z dokumentacijo nasloviti na Trgovinsko zbornico Novo mesto.
SLUŽBO DOBI
Honorarno zaposlitev dobi v Novem mestu tovariŠica z dobrim znanjem strojepisja. Kasnega stalna zaposlitev mogoča. -— Uprava Dolenjskega lista.
izkopano jamo, do nesreče ne bi prišlo. To naj bo hkrati opozorilo vsem, ki grade, da je treba pred vsako gradnjo vprašati za mnenje strokovnjaka in si izposlovati potrebno gradbeno dovoljenje! Vprašanje je, kdo bo nosil stroške popravila stavbe, ki niso majhni, lahko pa bi prišlo pri tem tudi do cežje nesreče.
IZ DOLENJSKIH TOPLIC
Uprava Invalidskega doma v DoL njskih Toplicah, je priredila izlet z avtobusom v partizanske kraje roškega pogorja. Izletniki so si ogledali bolnišnico v Jelen— dolu, ki je š« popolnoma ohranjena. Slepi invalid, ki se je udeležil izleta, je podzavestno spoznal kraj in pokazal na levo stran ltžišč: »Tu sem ležal 51 dni«. Na bazi 20 so videli med skalami barake, kjer so stanovali tov. Boris Kidrič, Edvard Kardelj, V.da Tomšič, dr. Marijan Brecclj, Miha Marinko in drugi. Vse je še tako, kot je bilo med vojno. Polni lepih vtisov so se vrnili v Dolenjske Toplice.
Jesen je napolnila tudi topli-iko šolo. Prenatrp/ini prostori nas zopet opominjajo, da bomo morali z vso resnostjo misliti na zgraditev novega šolskega poslopja. Morda bi občinski ljudski odbor gradil šolo kot spomin na padle žrtve v občini, i na pročelje nove zgradbe naj bi bila vklesana imena vseh medvojnih žrtev. To je vsekakor upoštevanja vreden predlog.        D. G.
V Ljubljani se je začela razprava proti Ediju Štefanu in Ivanu Avšiču
».slot sjmo svoječasno naše bral ce obvestil, je bil Edi Štefan, bivši načelnik gospodarskega odseka MLO Ljubljana pridržan v preiskovalnem zaporu. V sre-d.. .»ep'i.eini'Dra pa je seue; hkrati z bivšim direktorjem trgovskega podjetja »Tekstil« Ivanom Avšičem iz Ljubljane na zatožno klop.
Prvi dan razprave je pomočnik javnega tožilstva Slovenije Mirko Hočevar prečital obtožnico, ki jo je z največjim zanimanjem spremljala polna dvorana poslušalcev. — Obtožnica navaja, da je Edi Steian izrabljal svoj službeni položaj, ni vodil točne evidence o »črnem« izvozu goveje živine, črev, parkljev, vimen in vampov, ka ga je MLU zaupal Mestni klavnici in Crevarni, da bi tako ustvarili v Trstu devizni sklad, iz katerega bi črpali sredstva za komunalno dejavnost Ljubljane. Pri obračunu med vrednostjo izvoženega in prejetega blaga je nastala razlika 164.663 lir. Štefan je samovoljno nakazoval devizna sredstva iz tega sklada, deloma svojim znancem, deloma pa se je sam okoriščal z njimi. Zase je kupil za 36.000 lir žime, za 22.400 lir pa drugega blaga, ki ga je potem pieprodajal.
Nadalje je izkoriščal svoje poslovne zveze in n. pr. razni gradbeni material, ki je ostal pri prezidavi hotela »Turist« v Ljubljani, poslal v Semič, češ da gre za pomoč Beli Krajini, dejansko pa je z njim popravljal hišo  svoje matere. Takse
z novoletnega sejma v znesku 100.520 din je porabil za poravnavo dolgov po gostilnah in restavracijah. Kmetijski zadrugi v Semiču je podaril 150 stolov v vrednosti 150.000 dinarjev. Ti stoli so bili namenjeni za vajeniški dom v Stepanji vasi. Nadalje je 128 komadov jedilnega pribora v vrednosti 41.200 din, ki jih je »Tekstil« nabavil za ljubljanska gostinska podjetja, poslal KZ Seimič za kritje njegovega dolga; ta pribor je plačal z 32.000 dinarji, ki jih je vzel od vsote, namenjene mariborskim gostom. Letos aprila je naročil podjetju »Kovina«, naj izda za planinsko društvo Semič 351 kg žičnikov
71.640 din. Račun z denarjem, naime-
KRONIKA NESREČ
Seganje pri Škocjanu. Levo roko si je zlomil pri padcu z jablane posestnik Franc Andrejčič.
Irca vas. Čevljarjev sin Rudi Prime se jc med košnjo stelje vreza! v levo nogo.
Mirna. Posestnik Anton Grcuor-čič si je pri stiskanju sadja poškodoval desno roko.
Jeperca pri Tržišču. Pri padcu skednja si je poškodovala hrbtenico posestnica  Jožefa Skušck.
Novo mesto. Zaradi neprevidnosti je zgrabil stroj v Tovarni les-h izdelkov delavca Ignaca Mi-klavčiČa in mu poškodoval levo oko.
Perudina pri Vinici. Pretres možganov je dobil posestnikov sin Jože Medoš, ko jc padci s tri metre visoke lestve.
v vrednosti je poravnal njenim za komunalno dejavnost v Ljubljani, in tudi ti žič-riiiti so olj prepeljani na dom njegove matere.
Obtoženemu Ivanu Avšiču, bivšemu aurektorju »Tekstila« očita obtožnica špekulanstvo, kopičenje blaga, poneverbe in zlorabe. V njegovi vili so pri preiskavi našli tekstili j v vrednosti nad 3,000.000 din, denarja in deviz pa v vrednosti nad 2 milijona din. Njemu obtožnica tudi očita, da si je pri prodaji blaga v inozemsvo prilastil 440 kg srebra v vrednosti 2,750.000 din.
Po prečitanju obtožnice se )e začelo zasliševanje Edija Štefana, ki je izjavil, da se v celoti ne čuti krivega. Za njim se je začelo zasliševanje prič. Razprava še traja.
Kje bodo %bori volivcev
^Nadaljevanje s 4. strani)
36. V volMni enoti št. 36 s« vrše zbori volivcev:
a) v SKZ Žužemberk, b) v i« IZ Sela Sumbenk.
2.
Ta sklep se objavi na vseh razglasnih deskah občinskih ljudskih odborov, v vseh vol 1-nih enotah in vseh obratih in delavnicah gospodarskih organizacij.
S. F. — S. N. Del. štev. 1.
Novo mesto, dne 23. 9. 1953 Tajnik: Mnks Sorn. Predsednik: Milan Regvat.
j^aAjtmm ^ltel es na
vzgoja!
Repub.iška odbojkarska liga
Novoletno nagradno žrebanje z bogatimi dobitki se naglo približuje: ali ste poravnali zaostalo naročnino za »DOLENJSKI LIST«?
29. septembra 1943 je na Milherjevem hribu nad Vipavo padel v borbi s fašisti najin sin
ANTON VIDIC
podoficir v Gradnikovi brigadi
Ob deseti oMetnici njegove smrti se ga spominu jemo starši, prijatelji in znanci.
Smrt faš:zmu — svobodo narodu!
Ana In Anton Vldic
Žabja vas pri Novem mestu
TVD PARTIZAN (Novo mesto) : SD POŠTAR (Ljubljana) 3:1 (15:9, 9:15, 16:14, 15:5).
Novomeške odbojkarice dosegajo uspeh za uspehom. Prejšnjo nedeljo so postale mladinke republiške prvakinje, to nedeljo pa so članice v prvenstevni tekmi zanesljivo premagale ekipo ljubljanskega Poštarja icr se na ta način Še bolj utrdile na vrhu lestvice.
V prvem nizu sta obe ekipi predvideli precej ležerno igro. Nekaj krepkih udarcev na mreži je pokazala Knafličeva, ki se je razvila v rutinirano tolkačico in mnogo pripomogla do rezultata 15:9. Drugi niz je igrala za domače mladinska postava in dovolila, da so nasprotnice, ki so med tem prišle do sape, prevzele iniciativo in se revanžirale za poraz v prvem nizu z enakim rezultatom. Tretji niz so Novomeščanke začele z dvema kazenskima točkama in zlomljeno moralo. Nasprotnice so že vodile s 11:2 in bile tik pred zmago, ko 50 nenadoma popustile. Standardna postava domačih; se je takoj znašla in hitro osvajala točko za cočko, izenačila na 14:14 in zaključila s 16:14. Z enakim poletom so začele Še četrti niz in kaj hitro beležile 15:5.
Novomeščanke dajejo večji poudarek udarcem na mreži kot pa v igri v polju, kar je bilo opaziti predvsem pri mladinski postavi. Med najboljše moramo prištevati Ostankovo, Keglovičevo in Erno Finkovo ter pohvaliti tolkačico Knafličevo. Precej talenta kažeta tudi Paskolova in Robarjeva.
NOGOMETNO PRVENSTVO LNP
' TVD Partizan (Novo mesto) : SD Svoboda (Ljubljana) 5:2 (4:1).
Novomeščani so si zmago zago-
tovili še v prvem polčasu. Vse njihove akcije so bile nevarne in je le razpoloženi vratar reševal Svobodo pred hujšim porazom. Zelo uspešen jc bil zlasti Dol jak, ki ie sam sicer samo enkrat potrtscl nasprotnikovo mrežo, je pa pri vseh ostalih golih posredoval. Dva gola je dal Vesel, dva pa Majerle. Nasprotnik je dosegel prvi gol iz prostega strela, drugega pa iz enajstmetrovke. Razen krajšega razdobja v drugem polčasu je igral podrejeno vlogo. Domače vrste niso zadovoljile, predvsem obramba, napad jc pa vse preveč okleval in zlasti v drugem polčasu ni izkoristil tudi najbolj zrelih situacr pred nasprotnikovim golom. Igralce je tudi precej oviral blaten teren. Gledalcev se je zbraio nad 250. Sodil je Sušnik iz Ljubljane.
Turnir
tretjekategornikov
Ze v drugem kolu so imeli favoriti precej težke naloge. Dr. Golci je šele po šesturni ogorčeni obrambi mladega Ličina dobil točko. Ličina je pokazal, da bo še marsikomu prekrižal račune. Tudi Fink je v tem kolu dosege! zmago, drugo po vrsti, zato ga moramo smatrati za resnega kandidata za eno izmed prvih mest. Kaže, da se je za ta turnir tudi teoretično dobro pripravil. V tem kolu sta izstopila iz turnirja ing. Sodnik, ki je preobložen z delom in ČerČck, ki je odstopil verjetno zaradi poraza z Ličino v prvem kolu. Ostala srečanja so se končala s pričakovanimi rezultati. Škerlj jc postal »krab remijev«. Stanje na tabeli po petem kolu jc naslednje:
Fink in major Mičovič po 4 točke, dr. Golež 3 (ena odložena), Sitar 2 in pol (ena odložena), Sker'j 2 (ena odložena), Kastelic 1 in po! (ena odložena) itd. — M
Spominski brzeturai r v Kočevju
Kočevsko Šahovsko društvo je organiziralo moštveni turnir v čast 10. obletnice Zbora slovenskih odposlancev. Med slovenskimi šahisti je bilo za turftir precej zanimanja, saj se je ta dan zbralo v Kočevju kar 21 moštev s 120 Šahisti.
Prvo mesto je osvojila ekipa Triglava iz Ljubljane s 26 točkami in prejela v last lep pokal kočevskega šahovskega druš:va. Triglav je že pied letom osvojil prvo mesto tudi v Novem mestu na enakem brzotumirju. Drugo mesto je dosegla ekipa Železničarja iz Maribora s 24 točkami, tretja ekipa LUSK-a iz Ljubljane in četrto ekipa Tehnika iz Ljubljane.
Naslednji vrstni reg je tak: Krim, IRogaška Slatina. Jesenice, Novo mesto itd.
Med posamezniki je bil najboljši mojstrski kandidat Grosek (LUSK), ki je premagal vse nasprotnike, razen Novomelčana Sile (na prvi deski). To je velik uspeh Sile, ki ie bil tudi najboljši igralce Novega mesta (dosegel 5,5 točk). Sledijo: Fink 4,5 točk, Jenko 4, Škerlj 3,5. Ribnica jc bila drugo najboljše moštvo Dolenjske. Tudi Kočevje bi se bolje uvrstilo, če bi imelo bolj enotno ekipo. Trebnje
Marko Plut je vrgel kopje 59,60 m
Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Celju je Marko Plut zopet dokazat, da spada med najboljše metalce kopja v državi. Na dokaj razmočenem terenu Je dosegel odličen rezultat. Bil je drugi za Fincem, ki Je vrgel kopje 59,86 m in pred Kopitarjem, kt Je vrgel 57,83. Dobri meti Marka Pluta nam obetajo, da bo lahko metal kopje že v kratkem čez 60 metrov. Kolarič.
ie bilo petnajsto, kar je zanj dokaj iep uspeh. Najboljši igralec iz Trebnjega je bil lic, pa tudi Rav-naher ni zaostajal.
Po končanem tekmovanju so bile razdeljene knjižne in denarne nagrade. Novo mesto je prejelo kot najboljše dolenjsko moštvo denarno nagrado. — M
Atletsko tekmovanje v Novem mestu
Novomeški »Partizan« je preteklo soboto priredil atletsko tekmo v a h je.
Najboljši so bili sledeči člani: 100 m: Žagar 12,6; krogla: Dolenc 11,61; disk:  Dolenc 37,25; kopje: Žagar 45,37; daljina: Žagar: 5,27; višina: Dolenc 160.
Članice: 100 m: Ferlič 14,2; 600 m: Škedelj 1,54; krogla: Mislej 8,18; disk: Knaflič 22,20.
Mladinci: krogla: Sonc 10,42; disk: Pcrpar 26,98; kopje: Bele 39,60; višina: Škufca 1,40.
J. G.
Za 20.000 din
za slučaj trajne invalidnosti, povzročene po nezgodi, je zavarovan vsak naročnik DOLENJSKEGA LISTA, ki ima v redu poravnanj naročnino za tekoče tromesečje.
\ovo dvoholo
bo eno iirocd nagrad v velikem novcletnrm nagradnem žrebsnju. ki ga pripravlja DOLENJSKI LIST za vse tiste stilna naročnike, ki bodo imeli plačano narečnino. Ne za. nudite   ugodne prilike!
Drcbtine iz dolenjske
popotne malhe
Nič se ne bom izgovarjal, kod sem se toliko časa potepal in je bil zaradi tega moj kotiček v Dolenjskem listu zaseden z drug:m gradivom. Nekaj časa sem si zastonj prizadeval, da bi stlačil v malho vse stare zaostankarje na naročnini, pa ni in ni šio, toliko jih je še. No, pa sem to zadevo prepustil drugim, ki bodo raje vse take »sorodnike« blagajne Dolenjskega lista, od katere sem tudi jaz odvisen, obiskali na domu. Jaz sem jo pa mahnil po okrogle in ŠpiČaste novice po naši Dolenjski.
Nemalo opravka sem imel z branjem razglednic in dopisnic, ki sem jih dobil od nekake mednarodne verižne igre. Na vsaki so vsaj po štirje naslovi, tako da jiih sedaj imam že lepo zbirko. Baje se i tem »»poznava« mladina celega sveta. Če se tudi drugi tol ko raz-umejo na v;ebino dopisnice kot jaz potem se slabo spoznava-
i'o med seboj, saj verjetno niti >raci ne znajo vsi v enem jeziku. Kdo zlomek je tak način spozna-
vanja iztuhtal, ne vem. Na dopisnici mi neka deklina iz Dolenjskih Toplic sporoča, da je to igro začel letos Avstrijec Guald Ber-gald. Človek bi mislil, da stoje v ozadju poštarji, ki bi imeli morda interes za povečanje poštnega prometa, pa vem predobro, da imajo dovolj drugega pametnejšega posla kot je pisanje takih kozlarij. Ce naj bi tako dopisovanje res pripomoglo do »spoznavanja mladine vsega sveta«, potem bi si morali pošiljati fotografije v ada-movem ali cvinem kostimu z lastnoročnim podpisom. S tem bi morda le znanstva željni in v brezdelnosti živeči posamezniki zbudili zanimanje zase.
S cenami enih in istih predmetov v posameznih trgovinah si navzlic trdovratnemu zatrjevanju, da razlik v ceni ni, le nisem še na jasnem. Postavim na primer bonbone. Za 80 din pri kili jc cena nižja v razdalji od Ljubljanskih vrat do Kand:jskega mostu v Novem mestu, se pravi, spodaj so toliko cenejši kot zgoraj, čudim se tudi, da so enako dragi v Grosupljem, kjer ie trgovina tik postaje, in v Žvirčah, kjer je oddaljena od postaje 22 km. Sicer pa
sem trgovino v Žvirčah odkril le po naključju. Mislil sem, da \t tista zidana koliba sredi vasi vaška sušilnica, tako kot je »zadružni dom« centralno vaško stranišče, pa sem presenečen ugotovil, da je to štacuna KZ Hinje. Tudi črnomaljsko trgovsko podjetje mi je hotelo v svojem paviljonu v Metliki drapniti Krašove »napolitanke« po 500 din kilo, v Kočevju, pa tudi v Novem mestu mi pa s prav takimi postrežejo po ceni 400 din kilogram. Sladoledar iz Črnomlja, ki je prišel v zelje metliškega na dan proslave, je tudi sklenil, naj sladoledlizniki poleg sladoleda plačajo ^udi njegovo pot iz Črnomlja in zato za pet din ni dal nič sladoleda, za kovača pa zelo malo. Upam. da bo tudi od tega poviška dal delež Zvezi borcev za stroške prireditve.
Skoda, da nisem Črkopleskar, sem milo vzdihn.il v Kočevju. Mimogrede bi lahko prepleskal tisto napisno tablo, ki se glasi: »Okrajni komitet Komunistične partije Slovenije«, in bi napisal sodobnejši napis, kot bi sc spodobilo. Polj.inski lovci imajo vedno za mojo malho kak ocvirek in kot
izgleda, pri njih lovskih znamenitosti ne manjka. Nekoč se je ubogi cucek spremenil v volka, ali obratno, volk se je v cucka, sedaj pa se je velik divji prašič v jazbeca. Te namreč lovec iz gornjega dela doline ponoči podkadil velikega prašiča ravno ko je ta kožu-
hal mlečno koruzo. Prav gotovo je imel spet kak hudič prste vmes, kajti so lovci, ki so šli drugi dan pomagat kolegu iskat ponoči pod-kajenega velikega prašiča, prav na tem kraju našli le ubogega jaz-beČka, ki mu tudi ugaja mlečna koruza. Plen je bil pa le, čeprav
so ostali lovci nad tako trofejo zmigovali z brki in so nato z združenimi močmi izpihali dušo roparskemu volkaČu ter za večno preprečili rabutanje koruze 150-kilskemu ščetinarju. Pri tem pa ni imel nič hudič prstov vmes, ker — kar so podkadili, to so pobrali in
Res Je, da Suhokranjci ponoči tudtl s harmonijami e.:^ .; alo  n. pr. m   Ntolntfl Ll prašiče s svojih njiv. Res je lovca Jak0 neko noji p;cuk:>i prašič zi rji:-"o, da Jjfcn zrak namesto prašiča. Res je, da Je France na Malem Lipju nastavi div« mu », -y-:  V ■ to Jamo, di J« ujel živega ISetln ca in ga zdaj krmi v domačem   hlrvn, d   bo    . '• 0*1      i it pa Je tudi, (ia se Je poleg 72  lovcev pretekli ledpn itdele/ilo por, :i    na  tli       iV.jj  h- j
Suhokranjcev ...
prav je tako, v slogi je moč in uspeh.
V Predgrađu so mi potožili, kakšna stanovanjska stiska je tudi pri njih. Kar ob besedo so prišli, ko sem jim na to pokazal občinsko stavbo sredi vasi, ki je prazna in ji streha kar lepo cveti ter je tudi drugače cela stavba kot zapuščena reva, za katero se nihče ne zmeni, najmanj pa tisti, ki je dolžan zanjo skrbeti.
Pretekli mesec je vse hitelo v Zagreb, zato sem Šel tudi jaz. Vse "e bilo v redu, le streha na avtobusu me je razočarala. Nič ni hotela kljubovati dežju in smo morali s kruhom mašiti luknje na stropu, ker dežnikov ni bilo mogoče odpreti. Take žeje pa tudi zlepa nisem videl, kot jo ima oni strojevodja na novomeški postaji, ki je v sredo 16. septembra zvečer zapeljal stroj na sredo ceste med rampe v Bršljinu, sam pa zdirjad v Kutnpovo gostilno na otešcanje. Mnogi, ki smo čakali pred spuščenimi zanornicaTni, smo mu želeli polep; dobrega teka 2c marsikaj driigcga.
Nekaterim .poklicnim novomeškim klepetuljam sem pred zaključkom še hitro spisal prošnjo za štipendijo, da se jim jezik nc bo posušil ob zadnjih pozdravih ropleca sobica, nato pn sem zdirjal y ?lt'vci"b:rk mirit tiste tri Janeze — prerepiče, ki so gospodarji ceste in r>Itirije.
MccKm pi seri ?.....oim) vaj
)ahei Popotni
Stran 6
DOLENJSKI LIST
STEV. 39
Iz spumiiiov s?a volitve
in zasedanje Zbora odposlancev v Kočevfu
Dasi    italijanska kapitulacija 8. septembra 1943 ni priila nepričakovano, je vendar prinesla političnim   aktivistom   ali kratko imenovano »terencem« obilo novih nalog. Partizanske enote so se usmeHe   proti   večjim mestom, kjer   so   razoroževale močnejše okupatorske sile in se takoj pripravljale   na   formiranje večjih edinic. Medtem so vse ostale, docela nove naloge pripadle političnim aktivistom. Treba je bilo postaviti oblast in vse drugo, kar je s tem v zvezi, hkrati pa kot najslavnejšo nalogo: poskrbeti za jačanje partizanske oborožene sile. Se   prej   je   blo treba marsikje razorožoti    manjšo okupatorsko postojanko,  kajti   partizani niso utegnili priti povsod. Civilna oblast je bila v zasedenih postojankah  v  rokah  razn;h italijanskih petolizniikov.   pa   tudi   v druge tirade je okupator postavil svoje poslušne figure. Priznati je seveda treba, da smo imeli med aparatom uslužbencev v raznih uradih dokaj našib zavednih ljudi, ki •o delali za   OF in narodnoosvobodilni pokret navzlic veliki osebni nevarnosti.
NaŠ rajonski odbor je bil nad Nemško Loko, ko je prišla vest o kapitulaciji Italije. Takoj smo se pod'1   v  Stari  trg, kamor smo
1 prispeli  zvečer  9. septembra, in vkorakali v postojanko. Bilo nas je samo  šest  terencev   z dvema puškama, v Starem trgu pa so se nam pridružili še štirje partizani-domaČini.   Italijani so takoj pristali, da nam izročijo vse težko orožje, strelivo in skladišče hrane ki pa je bilo  slabo založeno, noči smo prevzeli še postojanko v Predgrađu, kjer se je predalo tud 7 belogardistov izmed 14, kolikor jih je bilo v tej postojanki. Do zjutraj sem prevzel  občinsko pisarno, zjutraj pa smo mobiliziral voznike za odvoz streliva in hrane na varnejše  mesto. Dopoldne je prispel še bataljon Italijanov iz hrvaške  strani s popolno bojno opremo. Tega smo v celoti razorožili, prav tako tudi druge enote, ki so prihajale samo z delno oborožitvijo.
Ze nekaj dni po (kapitulaciji (dva ali tri dni pozneje) je prišel kurir krožnega odbora OF Kočevje kar z osebnim italijanskim avtomobilom klicat na sejo okrož nega odbora. Seja je bila v nek veČji stavbi sredi Kočevia nasprot današnje mestne kavarne. Na njej pa smo razpravljali med drugim rudi o organizaciji partizanskih komand mest ter političnih pripravah za splošno mobilizacijo. Nihče si namreč ni delal utvar, da
17 BRGKRANISKIH
BATALJONOV,:
IE BILA 2aiX.£i3 NA TEM MESTU; USTANOVLJENA
XVBELOKRAN!SKA UDARNA BRIGADA
VSESTAVU XV DIVIZIJE |E BILA HUDE BITKE Z OKUPATORJEM m DOMAČIMI IZDAJALCI ti 'VSKUPN1H BOM« S HRVATSKIMI PARTIZANI UTRJEVALA 8RATSTVO IN ENOTNOST NAŠIH NARODOV IN Z BRIGADAMI Vit KORPUSA OSVOBODILA
LJUBLJANO
Spominska
plošča, ki so Vranešučevi
Jo hiši
v nedelja 20. 9. 1953 v Bočki pri M etlikj
odkrili na
6iden in nepovabljen gost v straških vinogradih
V vinogradih nad Stražo je postal že kar stalen gost velk medved, ki ima, kot kaže, zelo rad sladko grozdje, pa tudi zre-lib breskev se ne brani. Baje je zelo' izbirčen in išče ter je saimo grozdje žlahtnih sort, dn-eim se za grozdje samorodn'ic ne zmeni.
Ljudje kosmatinca vsak ia$ dob jo v vinogradih i<n to celo v neposredni bližini vasi. En, krat so ga zalotili, ko je obiral breskve in, se menda za protest lastnika, ki mu tak0 ratoutanje sadja seveda ni pov.šeč, niti zmeni ni. Nič kaj prijeten doživljaj z mrcino pa je imela gospodinja D. Ko je neko popoldne trgala travo v vinogradu, se je kar na lepem zvalil prednjo kosmatinec. Ta je nam. rec višje na škarpi obiral grozdje in se pri tem naslonil na kol. *\ol ni vzdržal pritiska in se je zlomil, medved pa se je
prevrnil na hrbet čez rob škarpe naravnost pred zaprepašičeno žensko. Koliko sita potem na račun tega »srečanja« še oba polomila kolov, poročilo ne navaja.
Tudi na Riglju pri Dolenjskih Toplicah so obiski kosmatih ne. povabljen h trgačev reden pojav. Dolenjska postaja spet dežela medvedov...
je z italijansko kapitulacijo konec vojne, pač pa smo predvidevali, da lahke najhujše šele pride.
Na tej seji je bilo tud; govora o organiziranju oblastvenih organov in njihovi nalogi. O konkretnih nalogah za volitve odposlancev slovenskega naroda, kolikor se spominjam, takrat še ni bilo eovora. Kmalu po tej seji pa je prišel v pisarno rajonskega odbora član okrožnega komiteja tovariš Radko Polič-Tone Gorjanc z nalogo, da takoj pripravimo vse potrebno za volitve odposlancev, ki bodo javne. Vem, da je bil rok za volitve zelo kratek, komaj kak teden. Za naš rajon (sedanje območje občine Predgrad) so bili predvideni trije odposlanci, za rajon Koprivnik, ki je začasno spadal k nam, pa eden.
Na seji rajonskega komiteja in rajonskega odbora smo se pogovorili kako in kaj ter se takoj podali na delo. Za vasi v dolini Kolpe (od Dola do Radenc) je bilo volišče ali bolje volivno zborovanje v Sodevcih. Z velikim aplavzom so soglasno izvolili za odposlanca tovariša Petra Madro-niča, mlinarja in Žagarja iz Pre-lcsja, ki je bil ves čas od leta 1942 zaupnik OF. Vasi Jelenja vas, Predgrad, Deskova vas, Kovača vas. Močile in Stari trg ter Paka so na podoben način izvolile za odposlanca člana rajonskega odbora tov. Jožeta Laknerja iz Za-gozdaca, gornji del rajonskega odbora, to je Zagozdac, obe Pod-gon, Cepi je do Nemške Loke, pa je to funkcijo naložil meni. Na zborovanje, ki je bilo v zagozda-ki šoli, so prišli iz Nemške Loke in gornjih vasi z zastavo in harmoniko.
Koprivniški del rajona je takrat predstavljal samo Koprivnik, kajti vse druge vasi so bile popolnoma požigane. Koprivničani so zvolili za odposlanca člana naše-;a rajonskega komiteja tovariša Milana Škraibla-Gorazda.
Kmalu po volitvah so prispele poverilnice in vabila na zasedanje Zbora odposlancev, na katerem je bilo tudi določeno zbirno mesto za vsak sektor posebej. Čez dan 1. oktobra so se zbrali delegati vse Slovenije v predmestjih Kočevja. Za odposlance iz Bele krajine je bilo zbirno mesto osnovna Šola v Livoldu, kjer smo meli tudi prehrano in prenočišča. Ko je nastopil mrak, smo se na-ozili na kamione in z veliko naglico zdrveli v 4 km oddaljeno Kočevje naravnost pred Šeškov dom. Takoj nato se je začelo pr-,Č v naši zgodovini zasedanje pravega slovenskega parlamenta. 572 izvoljenih odposlancev slovenskega naroda in delegatov iz okupirane Ljubljane, Koroške in tajerske se je zbralo na zasedanje, da svečano potrdi pravilnost poti Osvobodilne fronte, ki ga je že več kot dve leti uspešno vodila ozi najtežje trenutke njegove godovine. Hkrati pa so se zbrali, da začrtajo jasno pot v bodočnost.
»Narod si bo pisal sodbo sam« je blestel napis nad odrom v dvorani. Odposlanci slovenskega naroda so to s puško med koleni na zasedanju v Kočevju potrdili. Celo noč so skupno z vodilnimi judmi našega narodno osvobodil-pokreta in zastopniki AVNOJ razpravljali o prehojeni poti n sprejemali zgodovinske sklepe
Kmečke   matere: podarite Dijaški   kuhinji v Novem mestu nekaj poljskih pridelkov, mladina vam bo hvaležna za pomoč!
Podprite zbiranje hrane za Dijaško kuhinjo v Novem mestu, kjer se prehranjuje dijaška in vajeniška mladina s podeželja!
za bodoče delo. Pred zoro smo spet zasedli kamione in avtomobile ter se zaradi nevarnosti sovražnega bombardiranja odpeljali iz. mesta, zvečer pa zopet nadaljevali prejšnji večer začeto delo. Tri zaporedne noči je trajalo zasedanje, tri noči je preko svojih izvoljenih zastopnikov slovenski narod sredi okupirane Evrope na popolnoma demokratičen način koval svojo usodo.
Sklepi Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju so bili v glavnem naslednji: Zbor je potrdil, da so bile volitve povsod izvedene na demokratičen način. Zbor je enodušno odobril delo Izvršnega odbora OF od njene ustanovitve do zasedanja. Zbor se je izrekel za federativno ureditev Jugoslavije ter za neizprosno borbo proti okupatorju. Ob velikem aplavzu so odposlanci izrekli popolno zaupanje tov. Tiru. Dalje so ugotovili, da je OF vseljudsko gibanje in da so zato sklepi obvezni za vse Slovence. Izvoljen je bil Slovenski narodno osvobodilni odbor ter delegacija za drugo zasedanje AVNOJ. Zbor je tudi soglasno obsodil izdajalsko vlogo bele in plave garde. Svečano je potrdil sklep o priključitvi Primorske in postavil zahtevo po čimprejšnji otvoritvi tako imenovane druge fronte, ki so jo pripravljali zapadni zavezniki.
fVfer Romani?
DO PREKLICA sprejemajo vsi poverjeniki in
vse knjigarne člane PREŠERNOVE DRUŽBE. Pohitite   z vpisom, da ne boste ostali brez knjig
Prešernove družbe!
Kaj prinaša Uradni list
35. številka Uradnega lista FLRJ z dne 10. IX. objavlja Odlok o razglasitvi zakona o spremembi 29. člena ustavnega zakona FLRJ, Ukaz o razglasitvi zakona o pravicah in dolžnostih, o volitvah in odpoklicu zveznih ljudskih poslancev, Odlok o pravici dijakov srednjih strokovnih šol do vpisa na fakultete in Odločbo o razdelitvi in uporabi sredstev iz po-sebne takse za gostinske sobe, plaćane v letu 1852.
Uradni list LRS prinaša v 23. številki 22. IX. 1953 razne volilne odloke o številu poslancev Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS in Republiškega zbora, o razdelitvi ozemlja LRS na volilne enote tec odločbe o imenovanju volilnih komisij.
Ob desetletnici našega I. Lortgvesa
v Do&vnieu
Po italijanski kapitulaciji v jeseni 1943 so se žene začele pripravljati na I. kongres SPFZ, ki je bil sklican za čas od 16. do 18. oktobra 1943 v Dobrniču. Po vsej Sloveniji so zbirale žene iz svoje urede delegatke, ki naj bi zastopale slovensko protifašistično žensko zvezo na njenem I. kongresu.
Zene Novega mesta in najbližje mestne okolice so izvolile za kongres 16 delgatk. Delegatke so krenile na pot v različnih smereh. Skupina, s katero sem potovala na kongres, je štela šest delegatk:
Na Dvoru smo se srečal: z večjimi skupinami delegatk iz Bele krajine, TopliŠkega sektorja in drugod. Prisrčno smo se pozdravile in nadaljevale pot. V mraku smo prišle v Dobrnič, kjer je bilo zbranih že precej delegatk it vseh krajev Slovenije.
Kongres se je začel 16. oktobra zvečer ob osmih v dvorani dobr-niškega prosvetnega doma. Delegatk je bilo okoli 220. Kongres je pozdravil tudi tovariš Boris Kidrič; dobro se še spominjam, kako nas je s svojim ognjevitim govo-
»*Je še hin .. .«
Revnemu slovenskemu kme" tu v okolici Koč»vja je ponoči poginil konj. To je bilo v stari Jugoslaviji, ko so na Kočevskem še uspevali tujci. Ker je bilo strogo naročeno, da je treba vsak pogin živine takoj prijaviti konjaču, je kmetic navsezgodaj odhitel v mesto. Tik pred mestom se je sprehajal domišljav nemškutar. Ko je zagledal kmeta, ki je tako zgodaj hitel v Kočevje, ga je ustavil in vprašal v spaked'.-a-nem kočevskem nemškem narečju: »Bohin?« (Kam).
Kmet nato: »Je že hin, tam za plotom leži.«
Nemškutar, ki kmeta ni hotel razumeti, je spet vprašal: »Bos?« (kaj?).
Kmet seveda: »Ni bil bos, na vse štiri je bil na novo podkovan! Zato je škoda še večja!«
Nemškutar se je razjezil nad kmetovo slovenščino ter zavpil: »Du bist ein Esel!« (Ti si osel).
»Ah, kaj čem biti jezen, žalosten sem pa, kaj ne bi bil, saj je  bil to moj edini konj« je
V Dobrniču na Dolenjskem so pred 10 leti zborovale zastopnico slovenskih žena na svojom I. kongresu
tu smo bile Anica Medvešček, poročena Hlede, Jenko Milena, por. PodbrŠček, F.la Podbevšek, Angelca Jerše, por. Komfi, Štefka Sor-man in Martina Petrič.
Zbrale smo se 16. okrobra ob sedmih zjutraj v Kandiji. Na kongres nas je odpeljal z »zapravi jivčkom« tov. Miha Nagelj s Cikave. Pot nas je vodila skozi Vavto vas, Stražo, Dvor in Žužemberk na Dobrnič. Med potjo smio morale večkrat poskakati z voza in se skriti pod obcestna menil nato kmet in odhitel da- I drevesa ali v travo, ker so nemška Ije. letala krožila nizko nad nami.
Kako živi in kaj dela »Svoboda" v Bršljimu
Bršljin, predmestje Novega mesta, se vsak dan bolj uveljavlja kot samostojen kraj tudi v kulturno prosvetnem življenju.
Pobudnik prosvetnega življenja v BrŠljtinu je bilo društvo »Železničar«, ki je Ze od svojega obstoja skrbelo, da bi pritegnilo v svoj krog čimveč delavstva in prebivalstva iz Bršljina in okoliških vasi. Z živahnim delom so v Bršljinn pričakali ustanovni zbor delavsko prosvetnega društva »Svoboda«. Delo v novo osnovanom društvu so razdelili na dramatsko, folklorno, pevsko in tamburaško sekcijo ter ljudsko univerzo in knjižnico.
Dramatska sekcija se je doslej predstavila s komedijo »Detektiv Megla« v režiji Dominika Brato-ža in z dramo »Jakob Ruda« v režiji Karla Smavca. Dramatska sekcija je pripravila tudi osem samostojnih akademij. Gostovali so Smihelu in Krmelju, a na svoj oder so povabili mladinsko dra-atsko družino iz Trebnja in pionirsko iz Šmihela. Delo v dramatski družini je še skromno, toda temu so krivi neprimerni pro-
Napadni literarni natečaj
Uredništvo revijfe »Borec« razpisuje literarni natečaj za krajša literarna dela alj odlomke, naslonjene na dogodke iz časa niarodinoosvonodiHne borbe. Tri najboljša dela v obsegu 4—6 tipkanih strani, bodo poleg običajnega avtorskega honorarji nagrajena s 15,000.—, 10.000.— in 5.000.— dinarji, uredništvo pa si pridržuje pravico, da lahko objavi tudi nenagrajere prispevke.
Komisijo, ki bo ocenjevala besedila, sestavljajo poleg pisatelja Cirila Kosmača, še člani uredniškega odbora: Janez Vipotnik, Tone Fajfar in Stane Skrafoair.
Rokopise pošljite najkasneje do 15. januarja 1954 na naslov: UREDNIŠTVO REVIJE »BOREC« (Literarni natečaj), LJUBLJANA, Erjavčeva 16, p. p. 195. T j turno prosvetnem delu v okra
stori. Dvorano v zadružnem domu so prvotno namenili za trgovinska skladišča. Oder sam je visok le 70 cm, a razdalja od ta! do stropa meri 3,90 m, cela dvorana pa ima obliko širokega hodnika, zato je težko sestaviti primerne kulise.
Pevska sekcija nima svojega pevovodje, zato ne dosega pravih uspehov. Le nekateri starejši pevci nastopajo v združenem zboru SKUD »Dušan Jereb« iz Novega mesta. Knjižnica še sedaj ni dobila svojih prostorov. V prostorih, kjer naj bi bila, je pisarna trgovine, a knjige so ostale v zaboju.
Najuspešnejša med vsemi sekcijami je tamburaška, ki  jo vodi
Franc Vovk. Železničarji sami so zbrali 32 655 din in še z denarno pomočjo OLO, ki je dal 10.000 dinarjev, kupili osem tamburaških inštrumentov. Mladina, ki dosle* skoraj ni imela nobene osnove v glasbi, dosega že lepe uspehe in je nastopila že na štirih akademijah.
Delavsko prosvetno društvo ♦ Svoboda« je pomembno posebno
zato, ker je pritegnilo v svoje vrste delavce, kmete in mladino. V Bršljinu ljudje želijo, da bi bil zadružni dom že v bližnji prihodnosti last delavsko prosvetnega društva »Svobde«.
Rudi Mraz
Dri^ga številka »Dolenjske prosvete«
V septembru je izšla druga številka »Dolenjske prosvete«. Na dvaindvajset straneh prinaša predvsem prispevke štirih dolenjskih kulturnih delavcev. Bogo Komelj poudarja v prispevku: Gledališke predstave v Novem mestu od leta 1897 do 1904 in »Dramatično društvo diletantov« bogato preteklost kulturno prosvetnega življenja na Dolenjskem, v štiri strani dolgem prispevku pa vlogo, ki so jo za izobraževanje mladega literarnega rodu odigrali novomeški dijaški listi. Slavko Kastelic objavlja kratko igro v petih slikah: »Iz trpljenja v svobodo« in članek »Pošolsko izobraževanje«, ki daje vrsto smc.-nic za izobraževanje predvsem v zimskem obdobju. Jože Zamljen govori tokrat v »Prerezu skozi gledališko javnost« o vrsti uspelih predstav, ki jih je dalo občinstvu novomeško : j gledališče in o razgibanem kul-
ima pesem Severina Salija: »Svobodi«, medtem ko navaja rubrika: Padli kulturno prosvetni delavci — zgoščene živ-ljenjepisne podatke narodnega heroja Dušana Jereba in Zore Rupena - Katje. Na drugi in tretji stranj prinaša odlomke iz brošure Slavijana Iztoka: Novo mesto v septembru 1943. Pestrost »Dolenjske prosvete« ustvarja 10 slik in zgoščena poročila: Iz življenja naših društev tev Kratke vesti.
»Dolenjska prosveta« zasluži že po svoji pomembni vsebini širši krog bralcev in višjo naklado, kot je trenutna — le 1000 izvodov. Zato pa je po-tredna denarna podpora podjetij in širši krog sodelavcev. Poleg svoje osnovne naloge — biti kronist kulturno prosvetne dejavnosti Dolenjske, pa naj bi si v prihodnjih številkah z objavami izvirnih literarnih prispevkov zaslužila tudi trajnejšo
rom navdušil. Pogovorile smo s« o številnih nalogah žena v borbi in v izgradnji domovine. Zene so zahtevale pravilno vzgojo otrok in poudarjale potrebe po šolah. Odločno so zahtevale žene ob navzočnosti angleškega majorja Jonesa vzpostavitev druge fronte. S številnimi sklepi za nadaljnje delo in borbo proti fašističnim okupatorjem smo zaključile plodno delo kongresa, ki nas je združil v še trdnejšo antifašistično bo nt o.
V pogovorih o vtisih s kongresa nam je čas na povratku hitro minil. Kongres je zaključil svoje delo tik pred vdorom Nemcev, ki so prišli v naše kraje dva dni po našem velikem zborovanju. Po vdoru Nemcev in belogardistov v Novo mesto so okupatorji in njihovi domači podrepniki na vse mogoče načine iskali podatke o delegatkah, njihova imena itd. Zaradi enotnosti naših žena pa jim ta akcija ni uspela. — Mnoge izmed delegatk I. kongresa so do osvoboditve domovine z življenji zapečatile delo, ki ga je potrdil in znatno razširil naš I. k°ngres na Dobrniču. Martina Petrič
Zanimivosti
Vžigalice so izumili leta 1832. Ker pa jih je bilo takrat zelo nevarno prižigati, so jih prepovedali. Sele leta 1837 so izumili varne vžigalice, ki jih je Sved Botger leta 1848 nekoliko spremenil in dopolnil. Zato so v minulem stoletju večino vžigalic izdelovali na Švedskem.
Po 14 letih pečejo v Angliji spet bel kruh
S 1. septembrom so začeli v Angliji spet razdeljevati be\ kruh, kakršnega niso pekli že od začetka vojne. Ves ta čas so pekli kruh samo iz mešane moke.
ju. Trajnejšo litararno vrednost | litevarno vrednost
»Pomagajte, moj mož je padel
v vodnjaki«
»No. ta voda že prej ni bila pitna«.
LOJZE ZUPANC:
VELIKI DNEVI
Povest
»Oh, oh,« je tarnala Neža.
Ded pa ni čakal njenega odgovora. Z veselim glasom je zakHcal proti hiši:
»Bara, pridi semkaj! Teta Neža je prišla v vas!«
Iz kovačnice je prišel Tijče. »Oho, tetka Neža! Ste sami? Kje pa je stric Jurij?« jo je pozdravil.
Za hip je njen obraz spreletela topla milina, ko je ugledala Tijčeta. »Kako je zrasel!« ji je šlo skozi misel, dolgo ga že ni videla. Odkar ga ni videla, je iz otroka postal fant. »Moj bog, kako je podoben pokojnemu Matiji!« je pomislila, ko ji je stiskal uvelo, z vozličastimi žilami prepredeno desnico.
»Saj res, kje pa je stric Jurij? Kaj si sama, tetka?« sta za Tijčetom ponovili gospodinja in Danica, ki sta na dedov klic prihiteli na preddverje.
Da, vprašali so po stricu Jurju, ker se jim je eudno zdelo, da je teta Neža sama prišla \f vas. Doslej ni še nikdar sama šla na pot. Zmerom sta skupaj z Jurjem obiskala sorodnike v Dobravicah. Težka slutnja jih je stisnila za srce, ko so jo zagledali samo, utrujeno in prestrašeno.
Dedu se je pomračil obraz. »Kaj se je zgodilo? Povej!«
Zajokala je. Po nagubanem obrazu so se ji ulile solze.
Prijeli so jo kakor nebogljenega otroka in jo odvedli v hišo. Sesedla se je na klop pri peči. Z objokanimi očmi in skrušena od žalosti je pripovedovala:
»Ves Gradec je pokonci, vi pa: ,Kaj se je zgodilo?' — Ali res nič ne veste?«
Njene besede so v trenutku napolnile vso sobo z neznano grozo. Starihovi bi radi brž zvedeli, kaj neki se je zgodilo onstran Velike loze, v Gradacu, a nihče si ni upal ponoviti vprašanja. Se prezgodaj bodo zvedeli, ah, še prezgodaj...
»O, sveti Ilija naj z ognjem in gromom udari po njih!« je tarnala starica, »Ko listja in trave jih je v Gradacu.«
»Koga?« je planilo iz deda.
»Fašistov! Vojakov! Do zob so oboroženi. Gra-daške fante in može love po hišah. Kogar dobe doma, ga odpeljejo na grajsko dvorišče. Midva sva šla skozi vas. Pa so Jurja tudi pograbili in ga odvedli v grad. Brez propustnice nikomur ne dovolijo iz Gradaca ...«
»Brez piopustnice?« je zazijal kovač. »Kakšne propustnice?«
»Včeraj popoldne pa so bili v Vranovičih,« je nadaljevala Neža, kakor da je preslišala dedovo vprašanje. »Kambičevega Toneta in Marinčevega Janeza so vlekli in ju kakor dve prazni vreči vrgli na tovorni avto. S tremi velikimi avtomobili so se pripeljali v vas. Kričali so, da sta Janez in Tone v zvezi s partizani. Grozili so, da bodo požgali vas, če bodo še za koga zvedeli, da daje partizanom hrano. Oba so odpeljali v Črnomelj. Maričeva Reza si pa doma puli lase in joče, da je nihče ne more potolažiti.«
»2e spet! O, kdaj bo tega konec!« je zajokala Bara.
»Hajka...« je pomislil ded. »Planili so po nns kakor lovski psi na zajce...«
»Glasno pa je spregovoril: »No, pa kaj zdaj tuliš? Ce so jih odpeljali, pa so jih! Nista ne prva, ne zadnja! Strah jim leze v kosti, vražje mrhe fašistične!«
»Oh, Mike, molči!« ie s prosečim glasom zajav-kala tetka. »Nikar ne govori o vragu, da ga ne pri-kličeš v hišo.«
»Pa kaj se je zgodilo s stricem Jurijem?« je T!j-Če vprašal, poln radovednosti.
»Saj sem že rekla,« je jokajoč pripovedovala dalje, »da sva bila namenjena k vam. Propustnic nisva imela. Zdaj smeš iz vds-1 samo tedaj, če imoš od fašistov izdano dovoljenje. Midva nisva ic;ja ve-
dela. Na Okljuki se redkokdaj zglasijo karabinerji. Ustavili so naju, ko sva šla skozi Gradac. Ko pa so videli, da sva brez dovoljenja zapustila domačo vas, so Jurja pograbili in ga odvlekli na grajsko dvorišče. Mene so nagnali domov. ,Via!' je zarjovel nadme peklenšček v črni srajci in me s puškinim kopitom sunil v hrbet, da sem se opotekla. Do grajskih vrat sem še šla za Jurjem, potem pa sem ob Lahinji in kar čez njive stekla do vas. Se zdaj ne vem, kako se mi je posrečilo priti k vam. Tekla sem do loze. Streljali so za menoj...«
In spet je zajokala s takim obupanim glasom in tako presunljivo, da so vsem navrele solze v oči.
»Jurij je star mož,« jo je tolažil kovač. »Nič hudega mu ne bodo storili.«
»Ah, kaj ti veš, Mike!« je hlipala. »Saj ga vendar noznaš, Jurja, kakšen je! Trmast in svojeglav. Ko so žlobudrali vanj s stoterimi vprašanji, si je mirno nažigal pipo. Nazadnje jih je le toliko razumel, da ga vprašujejo, če je kje videl partizane. On pa: .Partizani? Jaz jih še nisem videl! Pravijo pa, da jih je po gozdovih vse polno!* — Oh, tega bi ne smel reči! Za ta odgovor ga je tisti črni komandant udaril po licu, da mu je pipa zletela po tleh. Ves zaripel v obraz se je jezno drl: ,Cosa polm goš-tovi? Tukaj komandiamo ml. niente partlfanil' — Potlej so ga suvali in brcali ter ga gnali dalje, Of sod^i dan je! dani«