-* i v. * k*, "* Novo mesto, 2. oktobra 1053 STEV. 39 Leto IV Lastniki to Izdajatelju Okrajni odbori 3£DL Črnomelj, Iu«ctj« ta Nove mesto. — J/.h.m vsak petek. — Odgovora! arcdnik Ton« <»<> Partizan I. kočevskega voda v aprilu 1942 skega dogodka, ki se Je odigral. Pomembnost zbora odposlancev Je najprej v potrditvi dotedanjega osvobodilnega boja. Osvobodilna fronta Je na čelu s Komunistično partijo takoj po zlomu stare Jugoslavije prevzela politično in bojno vodstvo slovenskega ljudstva ter ga odločno vodila v borbo. Vtem, ko Je stara vojska neslavno raz~ zem Je bil zrušen, z nJim vred pa so bil| sramotno razgaljeni belogardistični izdajalci. Iz malih partizanskih četic pred dve-ml leti, ko Je bilo treba iskati posamezne zakopane puške, so zrasle številne partizanske brigade in divizije, ki so lahko na slovenskem ozemlju razorožile šest okupatorskih divizij ter uničile vse belogardistične po- m mam odgovoru mm Svetovni tisk se zadnji čas mnogo ukvarja s tržaškim vprašanjem. V stevilmh člankih poskusa razložiti sedanji položaj v Trstu in katera rešitev bi bila najboljša za rešitev te dolgotrajne krize. Ne glede na to, za kakšno rešitev se po-sarmezm časopis zaradi svoje politične usmerjenosti zavzema, vendar je za pisanje večine listov značilno, da so zelo slabo informirani o nekaterih bistvenih elementih tako imenovanega »tržaškega vprašanja*. Večina njih kar preskoči dobo, ko je bil Trst pod fašistično Italijo. Malo je tudi govora o administraciji ZVU nad tem področjem od leta 1945. V mnogih člankih sem zasledil, da v inozemstvu ne vedo dobro, zakaj naša država odklanja Pelltn predlog o plebiscitu v sedanjem položaju. Res, plebiscit - to je samoodločba prebivalstva - je v bistvu sam po sebi demokratična rešitev. Toda to nikakor ne velja v sedanjem položaju za tržaško vprašanje, kjer je Italija v četrt stoletja fašistične strahovlade na tem ozemlju in v osmih letih pristranskega upravljanja ZVU v korist iredentistov storila vse, da bi po prizadevanjih šovinistov spremenila etnično sliko tega ozemlja. Zato je le brezmejni cinizem govoriti o plebiscitu kot o nekakšni »demokratični rešitvi*, ki temelji na etiki, pravici in ljudski suverenosti, kakor je to zlonamerno zapisala v svoji zadnji številki italijanska zunanjepolitična revija »Esteri*. Še večji zasmeh pa je govoriti, da ta rešitev usVeza težnjam tamkajšnjega prebivalstva. Zakaj pa na primer rimski predsednik vlade ne mara predlagati tri alternative v plebiscitu to je: Jugoslavija, Italija in STO, saj je na dlani, da bi se večina pravih Tr-iačanov, to je tistih, ki so rojeni na STO in ki jih niso iredentisti umetno infiltrirali iz Italije, izrekla za samostojnost in neodvisnost tržaškega ozemlja. Zakaj na primer Pella ne dovoli Avstrijcem v južni Tirolski, da bi se s plebiscitom odločili, ali želijo Avnrijo ali Italijo. Tam pač raznarodovalna rimska politika še ni dosegla kar je že v coni »A* in Italijani kljub vsemu asimilacijskemu pritisku te nimajo večine v tej pokrajini. Naša javnost je toplo pozdravila odločno stališče nase vlade o tem predlogu, ki je izčrpno dokumentirano v predvčerajšnji naši noti Rimu. Naša vlada kategorično odklanja plebiscit v sedanjem položaju in poudarja, da bi bila pripravljena pristati na plebiscit le, če bi popravili vse krivice, ki jih je Slovencem prizadejal fašizem, če bi omogočili ponovno naselitev na STO Slovencem, ki so morali pod fašizmom zapustiti to področje, dalje Če bi popravili posledice sedanje pristranske politike ZVU in končno po daljšem obdobju res nepristranskega upravljanja tega ozemlja. Razumljivo je, da bi bilo mogoče edino v takih, enakopravnih pogojih govoriti o plebiscitu kot demokratični rešitvi. To so končno uvideli tudi na zahodu, saj prvi odmevi na naš odgovor pravijo, da ni bilo mogoče pričakovati, da bi Jugoslavija pristala na ta predlog m da je rešitev tržaškega vprašanja le v neposrednem sporazumu med Jugoslavijo in Italijo. Prav to pa je že večkrat poudarila naša vlada, da je edino mogoča re'sitev tržaškega vprašanja za zeleno mizo, to je v sporazumni rešitvi, nikakor pa ne v kakršnemkoli enostranskem diktatu proti volji in zakonitim koristim Jugoslavije na tem področju. Da bi pa do tega prišlo, je treba najprej ustvariti primerno ozračje, ki vsekakor ni, kakor to dela Rim, v napihovanju šovinističnih strasti, temveč v miroljubnem, $nsrd ranjenih. Nemcev, Italijanov in belogardistov pa je bilo po njegovi oceni Ubitih 2130 in 1199 ranjenih, V istem času je nalpz. ni«kih postaj. 21 mostov itd.'*« To poroči'o je sicer nepoVioinn, k^r je sestavino po oornanj-kliivih pooMk:h »ovražnikove !'?Mb*" moštva pa so gotovo ne-ko'iVo orelirani-1. Kljub tpmu ia nam živo govori o aktivnosti in to je v organ Ljudske skupščine vsi volilni upravičenci v državi in republiki, volijo poslance v Zbore proizvajalcev samo volilni upravičenci, ki so zaposleni neposredno v proizvodnji. Volilno pravico za volitve v zbore proizvajalcev imajo torej volilnj upravičenci, ki so zaposleni v industriji, obrti, gostinstvu, gradbeništvu, trgovini in kmetijstvu, le da volijo v dveh skupinah. V prvi skupini, to je industrijski, volijo volilni upravičenci zaposleni v industriji, obrti, trgovini, gradbeništvu, gostinstvu ter ostalih strokah. V drugi, to je kmetijski skupini, pa volijo vsi volilni upravičenci, zaposleni v kmetijstvu. V. tej skupini volijo vsi delavci in uslužbenci, zaposleni na državnih in zadružnih posestvih in ekonomijah, člani kmečkih delovnih zadrug in njihovi družinski člani ter člani splošnih kmetijskih zadrug in njihovi družinski članic v kolikor niso vključeni v proizvodnjo v drugi panogi. Privatni kmetje, ki niso člani te ali one zadruge, nimajo volilne pravice pri volitvah poslancev v zbore proizvajalcev. Po enakem razporedu bodo tudi zbori volivcev za sprejem kandidatov. Kandidate za zvezni in republišJci zbor predlaga na zboru volivcev lahki vsak volilni Upravičenec. Ti zbori volivcev bodo ločeni od ostalih. Kandidate za volitve odbornikov oz. poslancev za zbore proizvajalcev pri OLO, republiški in zvezni Ljudski skupščini predlagajo samo volilni upravičenci iz proizvodnje in sicer: industrijska panoga posebej in kmetijska panoga posebej, tako kot se bodo posebej opravile tudi volitve. Volilni upravičenci iz proizvodnje, ki bodo volili poslance in odbornike v zbore proizvajalcev, bodo volili odbornike za okrajni zbor proizvajalcev neposredno, poslance Za republiški in zvezni zbor proizvajalcev pa bodo volili izvoljeni člani okrajnih zborov proizvajalcev iz vrst kandidatov, ki jih bodo sprejeli volilni upravičenci neposredno na zborih volivcev. Da bo vsakomur čimbolj jasno, katere organe, kdaj in kako bomo volili pri predstojećih jesenskih volitvah, ponavljamo: Po novem ustavnem zakonu sestavljta Ljudsko skupščino (tako Zvezno kot Republiško) dva doma: Zvezni aH Republiški zbor in Zvezni ali Republiški zbor proizvajalcev. Prav tako ima okrajni ljudski odbor dve telesi: Okrajni zbor in zbor proizvajalcev. Zbori proizvajaL cev pri OLO že obstojajo. Sedaj bodo samo znatno povečani. Novost je v tem, da bodo odbornike za okrajni zbor proizvajalcev volili neposredno vsi volilni upravičenci iz proizvodnje ločeno po panogah, kot je navedeno zgoraj, vendar samo v dveh skupinah: v industrijski ter kmetijski. Poslance za Republiški In Zvezni zbor volijo neposredno vsi volilni upravičenci v republiki ali državi, torej vsi državljani, ki so dopolnili določeno število let in jim ni drugače odvzeta volilna pravica. V zbore proizvajalcev pri OLO bomo volili v dneh od 1. do 8. novembra (samo volilni upravičenci iz proizvodnih panog dotićne'ga okraja), v zvezni in republiški zbor bomo volih v nede'ljo 22. novembra (vsi volilni upravičenci v državi ali republiki), poslance za Zvezni in Republiške zbore proizvajalcev pa bodo voMla volilna telesa (izvoljeni člani okrajnih zborov proizvajalcev) v dneh od 24. do 28. novembra. O vsem tem in ostalem, kar je v zvezi z volitvami, pa »e bodo volivci lahko še podrobneje seznanili na zborih volivcev. I zale si i i tnliii (Nadaljevanje s prve strani) uslužbencev, ki so zagrešili grobo napako, zato kaznovan. U-službenci OLO Črnomelj in voljeni organi oblasti bi se morali zavedati, da morajo skupnosti vrniti zaupanje, ki so jim ga ljudje izrazili na volitvah. Današnji razvoj družbenega življenja zahteva, da uslužbenec ne sme biti birokrat, ki bi pisal iz sobe v sobo, kakor se je to dogajalo na okrajnem ljudskem odboru v Črnomlju. Po desetkrat morajo nekateri na okraj Po referatu predsednika OLO Črnomelj Janaza Zuniča so prisotni odborniki izglasovali sklep, da naj Svet za zdravstvo in socialno politiko ne krije Martinu Plulu stroškov za zdravljenje. Odborniki so tudi predlagali, naj bi se sečnja lesa odobrila predvsem za šibkejša gospodarstva, ki bi si s skromnimi dohodki ne mogla izboljšati posestva. Predsednik Gospodarskega sveta Niko Belopavlovič je ostro kritiziral način poslovanja okrajnega uradniškega aparata. Nekateri ljudje pridejo iz oddaljenih krajev tudi po desetkrat na okraj, predno uredijo kake reč, pogosto pa gre le za malenkostne prepise ali gradbena dovoljenja. Vse to zahteva, da bo treba okrajni administrativni aparat kvalitetno izboljšati. Poleg poštene preteklosti, ki naj jo uradniki imajo, je krepitvi narodnoosvobodilne vojske v Sloveniji. Glavni štab NOV in PO Slovenije se je pod vodstvom Vr-hovenga štaba NOV in PO Jugoslavije vsestransko in dobro pripravil na zlom imperialistične Italije. Zato je s svojimi enotami italijansko kapitulacijo lahko stoodstotno izkoristil v.n še večji razmah osvobodilne borbe v vsej Sloveniji. OPOMBE T. Sa1«. B^loffardlzrtn n lz dala. str. 5C6 do 507 lm 548 do 5S5. odsek za propagando m statisti ko Na položetu. 28. vili. 1943. Usofhi naSih ed'nic. *" Dr. Makso Snudarl. Fašistično -domobranski taror nad Slovenci 1944 str. 119. «" Prav tam, str 124 do 137. '»» Glpvnl ši.-ib NOV In PO Slov*. n'1e odsek z« propagando. 2. X. 1343. ItOV. 1. Vrhovnemu štabu NOV ln PO Jneoslavltp; Arhiv CK ZK.T Strv 3B2SI — V času od 3 1uli1a 1143 do 27 aveu^ta 1k«1 zavezniške po-močt in 8>11n Mauser. 30134 komadov IteH'ansk* muilcH*. ur kflnt In 59 skatel fk-m\07.[vn ter n^kol'ko razne vots'ke om-eme. Prpopi te>«a rf^f^ rti *e 1* ori fenoifaniu a r>nrtal< ra*b'Vi. fO'«>"_ ni *tnh NOV Ifl PO «'r»v"nl1e Na poMsHi 77 VTTI 1SW Vr*om*e. mil «1=.hii NOV In pO Ju«tn1«vMti PnlltJccrtVMr P'1 mandat t P 0.7 mam Prane zastopnik Major Jones). Ki 1 liln'1' K11- Ansl-'«ki potrebna tudi strokovna usposobljenost. Odborniki so ostro kritizirali Svet za kmetijstvo. Samo govorijo o dvigu kmetijstva in sadjereje, namesto, da bi imeli mlado sadno drevje že pripravljeno in bi ga že razdeljevali privatnim posestnikom in '.n d rugam. Davki in spomladanska slana Pozeba je letos vzela Beli krajini za 120 milijonov do-nodkov; težko bo predpisovati iove davke, če ne bo ljudstvo iavčnim komisijam pomagalo pri delu. Nekateri bodo letos irgali kot prejšnja leta, nekateri pa ne bodo pridelali niti brente grozdja. Da bi ugotovili gospodarsko moč posameznih posestev, bodo v vseh občinah črnomaljskega okraja osnovane posebne komisije, ki bodo obiskale vinorodne kraje in ocenile škodo, povzročeno po spomladanski slani. Posestniki naj v prijavah škode ne pretiravajo, kajti le tako bodo davki praviino razdeljeni. Crnomeljski okraj razpolaga s 76 milijoni dinarjev, ki Jih bo vložil v obnovo belokranjskega gospodarstva in v gradnje prepotrebnih stanovanjskih zgradb. Tako bodo stale stanovanjske hiše v Črnomlju 8 milijonov, a za elektrifikacijo v okraju so določeni 3 milijoni. Suhorčani bi radi vodovod, a Metličani dograjen internat. Hkrati pa bosta prejeli belokranjski tovarni Belsad in Tovarna učil ter rudnik Kaniža-rica po 10 milijonov dinarjev za izpopolnitev mehanizacije ter za izboljšanje proizvodnje. Še o železnici Prihodnje leto bodo zgradili v Črnomelj skem okraju le nekaj novih šol; v prvi vrsti bodo popravili vse stare, razpadajoče, zakaj stroški popravil »o zdaj znatno nižji kot bi bili čez nekaj let. Belokranjce čaka tudi gradnja železnice iz Črnomlja na Vrbovsko. Ze samo Tovarna učil bo prihranila dnevno 80 tisoč din, ki jih plačuje danes /.a vožnje na železniško postajo. Tudi tovarna Belsad in rudnik Kanižarica se bosta z novo železnico gospodarsko opomogla. Dejstvo, da se bo obrestovala že v petnajstih letih govori,! kako zelo je potrebna nova železnica od Črnomlja do Vrbovskega, saj bo vezala Belo krajino z morjem. Bela krajina, ki je dala v oktobru 1943 četrtino odposlancev Kočevskemu zboru, bo pozdravila spominsko zasedanje v Kočevju s posebno resolucijo. Šesta redna seja članov OLO Črnomelj je po svojih naprednih smernicah in kritičnih pretresih dosedanjega dela pomemben prispevek k utrditvi demokracije v Beli krajini. u Stran 3 Krompir v klet-za divke pa „ni denarja"... V četrtek 24. septembra je bilo v Novim mestu zasedanje obeh zborov OLO pod vodstvom predsednika Viktorja Zupančiča. Seji je prisostvoval tudi sekr«». tar OK ZKS Franc Pirkovič. Na dnevnem redu je bilo poročilo Vladimirja Berceta, predsedn ka Sveta za kulturo in prosveto, o pomenu bližnjih volitev. Po jedrnatem reieruu se je razvi k ži vahno razpravljanje o volitvah, okrajnem zboru pro.zvajalcev in tehničnih vprašanjih voli'.'v. Odborniki so sklenili poveča') Stev.lo članov okrajnega zbora proizvajalcev od sedanjih 27 na 43, izmed katerih bo Industrijska skupina proizvajalcev (to so delavci ln nameščenci industrije, trgovine in obrti v okraju) vo. lila 21, kmetijska skupina proizvajalcev pa 22 odoornikov. "}o- loč.li so tudi, da bodo volitve v industrijski skupini proizvajalcev od 3. do 5. nov, člari.i splošnih kmetijskih zadrug in njihov, svojci pa bodo volili svoje predstavnike za okrajni ?Dor prozvajalcev v nedeljo 8. novembra. Na seji so nato sprejeli vrsto odlokov in sklepov, ki jih objavljamo posebej. Obljubljena je republiška pomoč za nadaljevanje javnih del Odborniki so z zadovoljstvom vzeli na znanje poročilo predsednika Viktorja Zupančiča, da je po obvestilu Izvršnega sveta L RS zagotovljena okraju dotacija za pokr.tje izpada dohodkov zaradi nižjega prometnega davka pri vinu in volni ter raz- lik v obračunavanju akumulacije. Elektr.fikacija, gradnje in obnove šol, komunalnih naprav itd. se bodo lahko nadaljevale v začrtanem obsegu. Iz dodatnih virov — presežka fonda plač — bo mogoče podpreti letos tudi kraje, ki so doslej še malo prejeli za razna prepotrebna javna dela, Odborn.ki so se strinjali s predlogom Maksa Valeta, predsednika Gospodarskega sveta pii OLO, da se dodeli pomoč za eltk-trifikacijo krajev Sela - Sum-berk, Zbure, Trebelno, Vel. Gaber, Drgar.ja sela in Podgrad ter za javne gradnje na Trebelncm, v Brusnicah, Podturnu, Ambru.u in Mirni peči. Sprejet je "bil sklep, da se presežek fonda plač razdeli v razmerju 70:30 v korist občin ID LO MO Novo mesto. Wa račun siromašnih no bomo podpirali poedinih bogatih krajev V krajh, kjer je spomladi izredna pozeba povzročila ogromno škodo, gre plačevanje davkov razumljivo počasneje kakor v predelih, kjer posledic slane r.iso čutili. Okrajna in republiška komis.ja sta pretekli teden ugotovili, da bo v novemeskem okraju zaradi pomladanske po-zebe 309 milijonov dinarjev manj kmečkih dohodkov. To je hud udarec za naše kmetovalce v izrazito v.norodnih predelih. Slana je na prim.r popolnoma uničila vinograde na Trški go- ri, v šentjernejskem območju, na Trebelnem, Velikem Gabru .n Zagradcu. Skupno bo škode v vinogradih za 282 milijonov in 644 tisoč dinarjev. Sadjarstvo trpi nad 26 milijonov d.narjev škode; najbolj so prizadeta jabolka. Zaradi pozebe bo za 10 milijonov din manj orehov itd. Vse to govori, da bo treba tam, kjer je škoda v s romašnih predelih tako občutr.a, s četrto davčno odmero izpad narodnega dohodka upoštevati. Resnica je, da kmetje v siromašnih prede- lih okraja težko plačujejo davke, kakor je res, da davki niso majhni. Ljudska oblast bo upoštevala naravno nesrečo, k. nas je letos tako hudo udarila. Ne bo oa upoštevala želj in načrtov špekulantov, ki se skrivajo za sla-r.o in pozebo v krajih, kjer je doma krompir in kjer je bila soda prav majhna oziroma je skoraj n.! 2e so se pojavili glasovi: »Krompir bom prodal takrat, ko bo po 14 in 15 din kg!« Vsako Delovno ljudstvo kočevskega okraja pozdravlja v svoji sredi vse živeče odposlance Kočevskega zbora! Okrajni ljudski odbor Okrajni komite ZKS Okrajni odbor SZDL Ljudski odbor mestne občine Kočevje Rudnik rjavega premoga — »Tekstilana«, tovarna sukna — Gozdarsko avto-podjetje Ribnica-Kočevje — Kmetijsko-gozdarsko posestvo Kočevje — Okrajna lekarna — Okrajna zadružna zveza — »Trgopromeu — KOČEVJE jesen je kmet prodal nekaj krompirja, da je zadostil potrebam skupnosti jn svoje družine. Letos pa v mnogih, .zrazito krompirjevih krajih tega pridelka sploh ni na svetlo! Res je, da krompir ponekod letos ni obrodil tako kot bi vs. želeli — vendar je pravtako res, da je na primer trebanjska okolica, odkoder so pired vojno in pred leti izvozili po '200 do 400 vagon i v krompirja, letos ne sprav, skupaj niti nekaj desetih vagonov krompirja. Vprašanje je, ali so zadruge storile vse, da bi povečale odkup krompirja. Na dri?! stran, pa se širijo glasovi špekulantov, da bodo s prodajo počakali do spomladi — pri ieni pa prav ti ljudje ne plačujejo davkov. Od nekdaj so kmetje 3. akontacijo davkov plačevali v precejšnji meri z dohodki prodanega krompirja. Letos dolgujejo na pr.mer kmetje v trebanjski občini še dobre 3 milijone din na neplačanih davkih ali 25,8 odstotkov dosedanjih 3 predp,-sovl Na Veliki Loki so do 21. septembra od 8,911.000 din plačali komaj 4,837.674 din in dol gujejo še vedno nad 45 odstotkov dosedanjih predpisov, Kromp.r-ja pa prav s teg i predela ni v prodajo! Tudi v Dolenjskih Toplicah znašajo zaostali, neplačani davki r.ad 2 in pol m.lijona din, v Vel. Gabru 1,899.621 djn, v Šentjerneju 2,930.218 dinarjev itd. Okrajni ljudski odbor je zato sklenil, da bo vprašanje izterjave davkov zaostril. Neredno plačevanje davkov ovjra občine, da ne uresničujejo proračunov, Ce so lahko v Brusnicah pobrali skoraj vse zaostale davke (trenutno so na dolgu z 221.592 din), če dolgujejo kmetje na Dvoru komaj 10 odstotkov in v Mirn. 14 odstotkov predpisa, bi lahko po tej poti šle tudj ostale občine. Na račun zares siromašnih krajev np bomo podpirali poed.nih bogatih predelov. Občina, ki se zadovolji z nekaj tisočaki davčnih vplačil na dan, škoduje sebi in skupnosti. Davki so nam potrebni, saj gredo v naše skupno dobro. Da jih plačujejo prav v sorazmerno revnejših krajih boljše, kaže na razvito državljansko zavest naših ljudi. Tej dolžnosti pa se prav zato ne sme n.hče izmikati. (predvodCnu razgibanost v novemeskem elitam Izredno zanimanje za bližnje volitve so v preteklih dnevih pokazali predstavniki občin, podjetij, organizacij SZDL in ZK ter kmetijskih zadrug na občinskih konferencah, ki so bile povsod v okraju. Tako se je v Šentjerneju take konference udeležilo nad 80 Predstavnikov, v Gotni vasi 62, v rrebnjem pa je bila polna dvorana ljudi, ki so živahno razpravljali o številnih vprašanjih. Poleg vprašanj o tehnični plati volitev so predstavniki občin, ustanov in organizacij posebno spraševali tudi po najnovejših notranjih in zunanjih političnih dogodkih. Zanimali sc se za stališče na*e vlade na zasedanju OZN do korejskega vprašanja itd. Pri razpravljanju, kdo na} bo kandidat na novemberskih volitvah, so na vseh konferencah poudarjali, da morajo biti kandidati fiolitično in gospodarsko sposobni Judje, ki bodo razumeli potrebe domačih krajev in naše skupnosti. V nedeljo so bili tudi prvi zbori proizvajalcev kmetijske skupine v Straži, na Mirni in v Šmarjeti-Zbora v Straži se je udeležilo nad 120 ljudi. Potem, ko so dobro pretresli vsa vprašanja, so se člani kmetijske zadruge in njihovi sioj-ci zedinili, da bo kandidiral za odbornika okrajnega zbora proizvajalcev kmet Jože Dular iz Jur-ke vasi, boiec NOB in dober gospodar. V Mirni so predlagali za kandidata kmeta Franca Goloba, v Šmarje ti. Mirni in Straži pa so soglasno piedlagali, da naj bo nji- hov kandidat v republiškem Zboru proizvajalcev tovariŠica inž. Vilma Pirkovič. Za kandidata za člana zveznega Zbora proizvajalcev so na vseh treh zb&ih predlagali kmetji tovariša Janeza Hri barja, člana izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS. V nedeljo, 4. oktobra bo v novomeškem okraju 16 zborov proizvajalcev po kmetijskih zadrugah. Te dni so se začeli tudi sestanki delovnih kolektivov, na katerih razpravljajo delavci in nameščenci o volitvah in prav posebej o pomenu zborov proizvajalcev. Proizvajalci industrijske skupine so že začeli postavljati kandiaate za okrajni zbor proizvajalcev. Prihodnji teden se bodo začeli v okraju zbori volivcev za postavljanje kandidatov za Republiški in Zvezni zbor Ljudske skupščine. lovski počen brei ^onfaiev Ne zamudite ugodnosti brezplačnega nezgodnega zavarovanja, ki vam ga nudi »DOLENJSKI UST«! Edini pogoj: poravnava naročnine za tednik! Obupni klici prihajajo iz vasi v Suhi krajini. Divji prašiči delajo menda že tako škodo na polju, da tega ni mogoče več prenašati. Prebivalci cele noči stražijo svoja polja in z Topotanjem odganjajo nadležno škodljivo divjad. Zlasti je izpostavljena koruza, ki jo pridelujejo v Suhi krajini največ, pa tudi krompir pride prav ponočnim ruvačem. enako ječmen in oves. Dejstvo je, da je škod<» po divjih svinjah dokajšnja in da bi bila ako ne bi ljudje cele aoči stražih na poljih, še mnogo večja. Ob robovih polj m nj v je polno majhnih kolibic, v katerih noč za nočjo bdijo ljudje in čuvajo svoja polja. Na območ. ju hunjskeobčine je na stotine takih »čuvajnic«, kar pomeni, da najmanj toliko ljudi noč za nočjo v vsakem vremenu prenočuje v njih od polerja do pospravljenja koruze ua krompirja. Svet za gospodarstvo pri OLO Novo mesto in okrajna lovska zveza Novo mesto sta v želji, da se ta škoda zmanjša, dala pobudo za večji pogon na divje svinj, na območju Suhe krajir.e. 22. septembra zjutraj se je zbralo v Hinjah 72 lovcev okoliških lovskih družin (Hinje, Zagradec, Sentrupert, SKZ Vel. Cirnik in Trebnje, Dolenjske Toplice, Dvor in Novo mesto). Na predlog Sv ta za gospodarstvo je občinski ljudski odbor Hinje o pogonu obvestil vse prebivuce ter jih pozval, naj se udeleže pog>. na kot gonjači, da bo uspeh v*č-ji, saj je predvsem v njihove n interesu uničenje divjadi. Lovci so se res odzvali vabilu, t- da okrajnega \\m Zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto na osnovi 94. čl. Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov, na seji dne 24. IX. 1953 izdaja sklep 0 določitvi volilnih enot za volitve odbornikov zbora proizvajalcev in o številu odbornikov, ki se volijo v posamezni volilni enoti. 1. Za volitve odborn.kov okrajnega zbora proizvajalcev, ki bodo od 3.-8. XI. 1953, se določijo naslednje volilne enote: A. Industrijska, trgovinska in obrtna skupina: 1. Volilna enota št. 1. voli 2 odbornika ln jo sestavlja gospodarska organizacija SGP Pionir Novo mesto; V. G. P. »Trudbenik« in »Tempo«. 2. Volilna enota št. 2 voli 1 odbornika in jo sestavlja gospodarska organizacija Tovarna lesnih izdelkov Novo mesto; 3. Volilna enota št. 3 voli 1 odbornika in jo sestavlja gospodarska organizacija Tekstilne tovarne v Novem mestu; 4. Volilna enota št. 4 voli 1 odbornika in jo sestavlja gospodarska organizacija Sekcije za vzdrževanje železniške proge v Novem mestu; 5. Volilna enota št. 5 voli 1 odbornika in jo sestavljata gospodarski organizaciji Kurilnica in 2elezniška postaja Novo mesto; 6. Volilna enota št. 6 voli 1 odbornika in jo sestavljata gospodarski organizaciji Gradbeno podjetje Krka in Gradbeno ln obnovitveno podjetje (Gop) Novo mesto. 7. Volilna enota št. 7 voli 1 odbornjka in jo sestavljajo gospodarske organizacije Trgov, podjetja: Rog, Prehrana, Izbira in Zeleznina v Novem mestu, Zadružno trgovsko podjetje v Novem mestu, Hotel Metropol, Hotel Kandija, Mestna kavarna, Kolodvorska restavracija, Buffet OZZ Novo mesto, Invalidska slaščičarna in Buffet, KZ Novo mesto. H. Vnl [na etvrfe št R voli 1 odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacij*: Tkalnica LO MO Novo mesto, Industrija perila Novo mesto, Industrija čevljev Novo mesto, Popravljalnima čevljev Novo mesto, Popravljalnica čevljev v Bršljinu in Keramika Novo mesto. 9. Volilna enota št. 9 voi 1 odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacije: Lesno -industrijsko podjetje Novo mesto (LIP) — obrat Novo mesto, Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Gozdna uprava Novo mesto, Elektro Novo mesto in Elektro podjetje Novo mesto. 10. Volilna enota št. 10 voli 1 odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacije: Kremen Novo mesto, Avtopromet Novo mesto, Okrajna pošta Novo mesto, Ključavničarstvo in kovačija LO MO Novo mesto, Invalidska kovinarska delavnica Novo mesto, Vodovodno inštalatersko podjetje Novo mesto, Mestno mizarstvo, Mestno krojaštvo Bršljin in Mestno šiviljstvo. 11. Volilna enota St, 11 voli 1 odbornika m jo sestavljajo zasebni obrtniki v Novem mestu in gospodarske organizacije: Mesarija OZZ Novo mesto, Klavnica in mesarija Novo mesto, Prevozništvo Novo mesto, Kamnoseštvo, Odpad, Mestni vodovod, Radio center in cestni delavci Sekcije za vzdrževanje cest in Okrajne cestne uprave v Novem mestu, ki so zaposleni na območju LO MO Novo mesto. 12. Volilna enota št. 12 voli 1 odbornika in jo ssetavljajo gospodarske organizacije: Telekomunikacije Šentjernej, Zadružno mizarsko podjetje Šentjernej, Trgovsko podjetje »Gorjanci« Šentjernej, Trgovsko podjetje KZ Šentjernej in Vrh, polje, Kremen - obratovallšče v Mokrem polju in zasebni obrtniki v območju LO Šentjernej, . 13. Volilna enota št- 13 voli 1 odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacije: Zdraviliško - gostinsko podtjetje Šmarješke Toplice, Občinsko trgovsko podjetje Smarjeta, Tr. govsko podjetje KZ Skocjan, Dobrava, Smarjeta, Otočec in Brusnice, Kremen . obratovali-šče v Leskovcu, delavci v obrtništvu zaposleni v državni m zadružnih obrtnih podjetjih in privatni obrtniki iz območja občine Skocjan, Smarjeta, Trška gora in Brusnice. 14. Volilna enota št. 14 voli 1 odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacije: Novomeška opekarna Zalog, Okr. opekarna Prečna, Trgovska podjetja KZ v Smihelu pri Novem mestu, Birčni vasi, Sto. pičah, Podgradu in Smolenji vasi. Zidarsko - tesarsko podjetje v Gotni vasi, Šiviljstvo Smihel, Čevljarsko Smihel, Mlin poganci, Mesarija Smihel, Kvacija tiranska va.i. riC Fre. čna; zasebni obrtniki iz območja občine Gotna vas in Prečna. 15. Volilna enota št. 15 voli 1 odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacije: Lesno industrijsko podjetje LIP — obrat Straža, Avtopark Straža, Občinsko trgovsko podjetja Straža, Trgovsko podjetje KZ Straža, Zadružno gostinsko podjetje ter zasebni obrtniki iz območja občine Straža. 16. Volilna enota št. 16 voli 2. odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacije: Gozdna uprava Poljane in Crmoš-njice (v kolikor ^pada v tuk. okraj), Čevljarsko produktivna zadruga Dol. Toplice, Lesno industrijsko podjetje LIP <— sto — obrat Soteska, Zdravilišče Dol. Toplice, Krajevno gostinsko podjetje Dol. Toplice, Invalidsko zdravilišče Dol. Toplice, Občinsko trgovsko podjetje Dol. Toplice, Trgovsko podjetje KZ Dol. Toplice, Občinska obratna podjetja v Dol. Toplicah, zadružni in zasebni obrtniki, iz območja občine t»ol. Toplice. 17. Volilna enota št. 17 voli 1 odbornika in jo se-iavliajo gospodarske organizacije: Trg. podjetje KZ Dvor, Hinje, Zagradec, 2užemberk in Dobrnič, Gostinsko podjetje KZ Hinje, Občinska gostilna v Žužemberku, Mizarstvo Dvor, Krajevna obrtna podjetja v 2užemberku, Zadružna gostilna Ambrus in zasebni obrtniki iz območij občin Dvor, Hinje, Zagradec, Žužemberk in Dobrrj č. 18. Volilna enota št. 18 voli 1 odbornika ln jo sestavljajo gospodarske organizacije; Državno trgovsko podjetje Trebnje in Mirna, Trgovska podjetja KZ Vel Gabc-, Sentlov-renc, Vel. Loka, Čatež, Trebnje in Mirna, Destilacija alkoholnih pijač Mirna, Kolarsko -mizarsko podjetje Mirna, Mehanična delavnica Trebnje, Remont Mirna, Krajevna žaga Trebnje in Vel. Loka, Mizarstvo Trebnje, Krajevno krojaštvo Trebnje, Čevljarstvo Treb- nje in Mirna, Peknrija Trebnje in zasebni obratniki iz območja občin Vel. Gaber, Vel. Loka, Trebnje in Mirna. 19. Volin.a enota št. 19 voli 1 odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacije: Gozdna uprava Mokronog, Opekarna Prelesje, Občinsko trgovsko podjetje Mokronog, Sentrupert in Mirna peč, Remont Mirna peč, Remont Mokronog, Vrbopletarstvo Mokronog, Čevljarstvo Mokronog, Mesarija KZ Sentrupert, Pekarija Mokronog, Krajevna mesarija Mokronog in zasebni obrtniki iz območja občin Mokronog, Rakovnik, Trebelno in Mirna peč. B. Kmetijska skupina. 20. Volilna enota št. 20 voli 2 odbornika in jo sestavljajo gospodar, organizacije: Splošna kmetijska zadruga v Šentjerneju, Splošna kmetijska zadruga v Brusnicah, SKZ Vrhpolje in Državno posestvo Struga. 21. Volilna enota št. 21 voli 1 odbornika in jo sestavlja gospodarska organizacija KZ Dobrnič. 22. Volilna enota št. 22 voli 1 odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacija Spi. KZ Dol. Toplice, Spi. KZ Straža, SKZ Uršna sela in SKZ Gor. Polje, KDZ Podhosta in KDZ Dol. Toplice. 23. Volilna enota št. 23 voli 2 odbornika m jo sestavljata gospodarski organizaciji: SKZ Dvor in KZ Hinje. 24. Volilna enota 5t. 24 voli 2 odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacije: SKZ Stopiče, SKZ Podgrad in SKZ Birčna vas. 25. Volilna enota št. 25 voli 1 odbornika in jo sestavljata gospodarski organizaciji: SKZ Smihel pri Novem mestu in SKZ Smolenja vas. 26. Volilna enota št. 26 voli I odbornika in jo sestavljata gospodarski organizaciji SKZ Mirna in SKZ Mokronog. 27. Volilna enota št. 27 voli 1 odbornika in jo sestavljata gospodarski organizaciji SKZ Mirna peč in SKZ Otočec. 28. Volilna enota št. '28 voli 1 odbornika, in jo sestavljajo gospodarske organizacije: SKZ Novo mesto, Državno pbsestvo Grm, Državno posestvo Zalo*;, Vrtnarija LO MO Novo mesto, SKZ Prečna. 29. Volilna enota št. 29 voli 1 odbornika in jo sestavljajo gospodarske organizacije: SKZ Državno posestvo Dob.. 30. Volilna enota št. 30 voli 1 odbornika in jo sestavljata gospodarski organizaciji SKZ Skocjan in SKZ Dobrava. 31. Volilna enota št. 31 voli 1 odbornika in jo sestavljata gospodarski organizaciji SKZ Smarjeta in Državno posestvo Klevevž. 32. Volilna enota st. 32 voli 1 odbornika in jo sestavljata gospodarski organizaciji: SKZ Trebelno in SKZ Cešnjice. 33. Volilna enota št. 33 voli 2 odbornika in jo sestavlja gospodarska organizacija KZ Trebnje. 34. Volilna enota št. 34 voli 2 odbornika ln jo sestavljajo gospodarske organizacije: SKZ Vel. Gaber, SKZ Sentlovrenc, SKZ Vel. Loka, SKZ Čatež, KDZ Vel. Gaber, SKZ Male Dole ln Državno posestvo Mala Loka. 35. Volilna enota 5t. 35 voli 1 odbornika in jo sestavlja gospodarska organizacija SKZ Zagradec, SKZ Ambrus. 36. Volilna enota št. 36 voli 1 odbornika ln jo sestavljata gospodarski organizaciji SKZ Žužemberk in SKZ Sela - Sum. berk. 2. Cestni delavci ter delavci In uslužbenci, ki delajo v poštni in telegrafski službi in so zaposleni izven LOMO Novo mesto volijo v skupini industrije, trgovine in obrti v voJUni enoti, v katerem območju so zaposleni. Sekcija za vzdrževanje cest v Novem mestu, Okrajna cestna uprava v Novem mestu ln Okrajna pošta v Novem mestu so dolžne pravočasno obvestiti v poštev prihajajoče delavce in uslužbence v kateri enoti bodo volili, 3. Ta sklep se objavi na vseh razglasnih deskah občinskih ljudskih odhorov v vseh volilnih enotah in v vseh obratih in delavnicah gospodarskih organizacij, ki sestavljajo volilno enoto, f Del. štev. I. — 9062/1—53.-Novo mpsto, 22 IX. 1953 Predsednik OLO! Viktor Zupančič gonjačev ni bilo. V Hinjah s« je odzval menda samo eden, v 2vircah pa štirje ali pet, Vasča-ni so gledali lovce izza vogalov nekako zviška, rekli bi skoiaj sovražno, podobno, kot so vča. sih gledali v teh vaseh par;jz»-ne. Rezultat pogona je bil regati-ven. 72 lovcev iz celega okraj-.i je žrtvovalo čas in trud, da bi pomagali, da bi pomagali kmetom v borbi proti škod jivj divjadi, kmetje pa niso pokazali niti najmanjšega interesa za sodelovanje. Menda so smatrul;, da je 72 lovcev, ki so pus'ili za ta dan službo iti se potrudili na doi. go pot v Suho krajin), pršlo sem samo zaradi luksuza. »TU IMAJO JASLI, TAM PA HLEV« Neglede na neudeležbo gonjačev, brez katerih seveda ne more biti uspeha, če je tudi dovolj divjadi, pa so lovci dobili vtis, da se na področju jugozahodno od vasi Žvirce ;n r.-a hribu med Zvircami, Prevolami, Ratjem in Visejcem, kjer je bil pogon izveden, divje sv.nje ne zadržujejo. Res je bil pogon neposredno za dežjem, vendar ni bilo opaziti niti svežih n.ti starih sledov te divjadi, dasl je te-reii za njo pr.praven. So tu in tam stare razritine na košeni-nah, toda zelo malo jih je in še daleč ne toliko, kot na primtrr na sektorju Radohe sad Uršnimi seli m po nekaterih .»releih v Beli krajini. Lovci - domačini in prebivalci na žive in mrtve trdi o, da prihajajo prašiči iz državnrija lovišča, kjer da se tudi zadržujejo čez dan, zvečer ps. hodijo na njihove njive na pašo, češ, tu .majo jasli, tam pa hlev. Ko-1 >ko je na tem resn ce, pa ni ugotovljeno, ker lovci pr;vatt.jh lovišč nimajo dostopa na teritorij državnega lovišča. Domačini so še pripomnili, da uče gremo na pogon v državno lovišče, se ga udeležimo prav vsi«, sicer pa da n.ma smisla loviU svinje tam, kjer jih ni. Na to trditev pač lahko odgovorijo »amo lovski čuvaji državnega lovišča. Drži pa eno in to je, da je za uspešen pogon na divje sv,nje potrebno sodelovanje lovskih družin, kmetov in tudi Uprave državnih lovišč. Brez t*gi sode lovs-.nja je škoda vsaikih stroškov in korakov. Za pogon 22. septembra Uprava državnih lov.šč ni bila obveščena pismena, ampak samo ustmeno, vendar se z njene strani pogona ni nihče udeležil. R. Novomeški zbor prozvajalesv bo imel 43 odbora kov Okrajni ljudski odbor Novo mesto je na skupni seji odbornikov obeh zborov dne 24. IX. 1953 na osnovi 62. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih in 92, člena Zakona o spre* membah in dopolnitvah zakona o voltvuh in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 31-102-53) sprejel za volitve odbornikov v zbor proizvajalcev sklep o določitvi odbornikov zbora proizvajalcev, ki se volijo v posamezni proizvajalski skupini. 1. Po odloku o okrajnem družbenem planu okrajnega ljudskega odbora Novo mesto za leto 1953 (Uradni IUI LRS št. 14-118/53) znaša celolni družbeni brutto produkt za 1. 1953 3.378,163.000 din. Od tega celotnega zneska družbenega brutto produkta je treba doseči v posameznih proizvajalskih skupinah: v Industrijski, trgovinski in obrtni skupini 1.632,290.000 dinarjev ali 48.3- proizvajalcev OLO toliko odbornikov, kolikor jih ustreza sorazmerni udeležbi skupine pri celotnem družbenem produktu, se ugotavlja, da voli od skupnega števila ljudskih odbornikov za zbor proizvajalcev OLO Novo mesto: Industrijska, trgovinska in obrtna skupina 21 odbornikov, kmetjiska skupina 22 odbornikov. 3. Ta sklep se predloži v potrditev Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LRS. Po potrditvi se sklep objavi na razglasni deski Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto in v Dolenjskem listu. Del. štev. 1-9080/1-53. Novo mesto, dne 24. IX. 1953. Predsednik OLO: Viktor Zupančič Od 3. do 8. novembra bodo v novomeškem okraju volili člane zbora proizvajalcev Okrajni ljudski odbor Novo mesto je na skupni seji odbornikov obeh zborov dne 24. IX. 1953 na osnovi 62, člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih in 92. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov, sprejel za volitve odbornikov v zbor proizvajalcev ta-le sklep o številu odbornikov, ki se volijo v zbor proizvajalcev Okraj nega ljudskega odbora Novo mesto na volitvah od 3. do 8, novembra 1953. 1. Število odbornikov, ki se volijo v zbor proizvajalcev Okraj, nega ljudskega odbora Novo mesto na volitvah od 3. do 8. novembra 1953, znaša 43. 2. Ta sklep se predloži v potrditev Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LRS. Po potrditvi se sklep objavi na razglasni deski Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto in v Dolenjskem listu. Del. štev. 1-9079/1-53. Novo mesto, dne 24. IX. 1953. Predsednik OLO: Viktor Zupančič Pozdravljamo 10. obletnico Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda! Trgovsko sed et e lesom in suho robo 0.1.1. H0CE V JE 27 Stran 4 DOLENJSKI E T S T STEV. 39 Določenih je |>0 ^cillliilii območij v (S Yo|ilpIIi enolah novomeškega okraja Na osnovi 61. čl. Zakona o pravicah in dolžnostih ter volitvah in odpoklicu poslancev ljudske skupščine FLRJ in 52. čl. Zakona o pravicah in dolžnostih ter volitvah in odpoklicu poslancev ljudke skupščine LRS (Uradni list LRS št. 31-98/53), Okrajna volilna komisija za zvezne in republiške volitve izdaja sklep s katerim se določa, v katerih območjih se bodo vršili zbori volivcev za predlaganje kan. didatov za vo'ilve v zvezni in republiški zbor. I. Za volitve ljudskih poslancev, ki se volijo v okraju Novo mesto v republiški zbor ljudske skupščine na volitvah v nedeljo dne 22 novembra 1953, je razdeljen okraj Novo mesto na 6 volilnih enot. Predlaganje kandidatov za poslance republiškega zbora se vrši na zborih volivcev, ki se sklicujejo v istih območjih, ka. kor prj voltvah odbornikov v okrajni zbor. Za sklicanje zborov volivcev v posameznih volilnih enotah se določajo naslednja območja: 85. Volilna eno*a: NOVO MESTO — GOTNA VAS: 1. Območje štev. 1 obsegajo naslednje ulice v Novem m?stu: Cankarjeva ul. — Seidlova c. — Ločenska cesta — Gerdešl-čeva ul. — Kratka ulica — K sodišču — Vrhovčeva ul. — Streliška ul. — Poštna ulica — Dihnčeva ulica — V mlin — Šolska ulica. 2. Območje štev. 2 obsega nas'etfnje ulice v Novem mestu: Tavčarjeva ulica — Ljubljanska ulica od, št. 26 do 41 — Mestne njive — Krekova ulica — Kolodvorska uljca — cesta Brlljin — Cegelnica — Mala Bu^m vas — Foersterjeva ul. 3. Območje šfev. 3 obsega naslednje ulice v Novem mestu: Glavni trg — Frančiškanska ulica — Detelova ulica — Jenkova ulica — Ljubljanska cesta od št. 1 do 28 — Kapucinski trg — Defrančiškijeva ulica — Na Loko. 4 Ob m o je št°v 4 obs-ga naslanja ulice v Novem mestu: Breg — Pu?lj°va ul. — Sv. Jurija — Kosova ul. — Društveni trg — Društvena ul. — Sokolska ul, — Katarinin trg — Strma st~za — Kastelčeva Ul. — Arkova ul.'— Prešernov trg — Cerkvena ul. — Postij-ska. ul. — Kr:2atii"kn ul. — K'^i'^liska ul. — Mpj vrt. 5. OhmoM«! št^v, 5 ohse*»a na-f-rmje ulice v Novem mestu: Žabjo vas — Ragovo — Zagrebška cp&ta — Kandiiska cest* — Panovska csta 6 Obrate *t»v. fi ohseua rra''?rfnje ulice v Novem mestu: v - t-v-tj ce<+~ — Pi'a'!rlr i«. rosta — Prešernova cesta £t'-mhurj"va ul. — Trdino-<*DCta — Sukljetova cesta — -'i-va cesta. 7 o'-i^n'f. št°v. 7 orsrirz na-s!"-'t,,» »"re v Novem m«»**• trKe v N"v*m mestu: ^-otna vas — Smihel — Re-prxa vas — Vel. Skrj^nče — Mal-. Skri-nče — Borl<*evo — Prod — Sret'-niče — Vrh pri I iuon^m — P«t3ne — Gor. MraWo — Mali Podljuben — o r>r.rr>n*i« *tev. 9 obsega na-s!"''>t- n?5»Me: Sm^Vni^ — Mali Slatnik — Mala Cikava — Krka — ?!V,ovo s-Mn — Pol vas — Sela pri F~t°žu — Vel. Slatnik — to. OKrno*^ 'tev. 10 obsega n?«-'-/fr»u n?.«eHe: ptn^ičp — Mali Orehfk — V-l. Oreh-k — Hrib — Hru-šicp — Br^znvVa — S^ntjošt — Dol. To'ka vori^ — Crmoš-n'ice — Gor. Težka vorla — pi^mbprg — Vrdun — Dolž — JeL-mk — V--he — Pušče — Zajčji vrh — Se^a pri Zajčjem vrhu —- Pnngr* grm U. Ot»moćie *f»v. 11 obsega nar!«dnje nsse'le: Podgrad — Vel. CeroveC — Mali Cerovec — Jurna vas — Koroška vas — Gor. Pristava — Spod. Pristava — Mihovec — Konec — Vinja vas. 12. Območje štev. 12 obsega nprl*cfnfe naselje: Birčna vas — Stranska vas '—• Vel. Podljuben — Rainušče — Rakovnik — Gor. Lakovice ■— Jpma. 86. Volilna enota: ŠENTJERNEJ - BRUSNICE - SKOCIJAN — SMARJETA: 13. O*>mo*ie ftev. 13 obsega n?s!ednie naselje: Šentjernej — Smalčja vas — Mihovica — Roje — Drama — Vrh — Gor. Brezovica — Do-bravica — Razdrto — Dol Stara vas — Brezje — Imanie — Vočkova vas — Rakovnik Vrbovec — Ledeča Vitli — Gruča — Grublie — Ostrog — Šentjakob — Zameško — Cisti bn*g — Mrs>,*a va* — Hrvaški brod. 14. O^močl* «tev. 14 obsega nus'eo'nje naselj*' Ratje — Tolsti vrh — Gor. va va R- Mokropolje — Pristava — Za-puže —Gor. Stara vas — Loke — Cerovi log. 15. Območje štev. 15 obsega naslednja naselja: Vel. Ban — Mali Ban — Drča — Dol. Brezovica — Smar je — Zvabovo — Jelša — Dol. Vrhpolje — Apnenik — Javor nik — Vratno — Stran — Gor. Vrhpolje — Mihovo. 16. Območje štev. 16 obsega naslednja naselja: Gor. Gradišče — Dol. Gradišče —i Dol. Mokro-polje — Pol-hovica — P*-apreče — Gmajm-ca — Breška vas — Prist;ivica — Gor. Gomila — Cadraže — Dol. Maharovec — Gor. Maha-rovec 17. Območje štev. 17 obsegalo naselja: Celotno območje občinskega LO Brusnice, katero zajema vasi: Brusnice — Ratež — Struga — Leskovec — Dol. Su-hadol — Gor. Suhadol — Ga-berje — Jugorje. 18. Območje štev, 18 obsegajo naselja: Grmovlje — Savinek — Hra-stulje — Stopno — Stara Bučka — Rase — Hudenje — Cuč-Ja mlaka — Dobrava — To-mažja vas — Dobruška vas — Ruhna vas — Stranje — Dol. Stara vas — Osrečje — Osredek. 19. Območje štev. 19 obsega naselja: Skocjan — Zalog — Zloga-nje — Segonje — Goriška vas Goriške gore — Bregano — Gor. Dole — Dol. Dole — Je-lendol — Mačkovec — Zagrad — Vel. Poljane — Gabernik — Gor. Stara vas — Klenovik — Male Poljane. 20. Območje štev. 20 obsega naselje: Smarjeta — Dol. vas — Stre-lac — Mladevina — Orešje — Gor. Vas — Radulje — Sela — Vinica — Zbure — Zaboršt — Zagorica — Klevevž — Dol. G«-ič — Celovec •— Strmca. 21. Območje štev. 21 obsega naselja: Zaloviče — Šmarješke Toplice — Obrt — Brezovica — Družinska vas — Sela — Kro-novo — Građenje — Vinji vrh — Hrib — Draga — Bela cerkev. 87. Volilna enota: TRSKA GORA - MIRNA PEC - TREBELNO - MOKRONOG: 22. Območje štev. 22 obsega naselja: Otočec — Lešnica — Hari-nja vas — Zagrad — Gor. Vrh — Dol. vrh — Slrauberk — Paha — Srednji dol — Gor. Dol — Grčevje — Sela — Nova gora —- Koti — Jelše — Cešnjice — Mačkovec — Trška gora — Sevno — Zdinja vas — Golušnik — Gor. Kro-novo — Dobovo -— Kij — Lu-terško selo — Grič — Prapre-če. 23. Območje štev. 23 obsega naselja: Mirna peč — Ivanja vas — Cešnjice — Malenska vas — Mali vrh — Jablan — Dol. Vr-hovo — Goriška vas — Golo-binjek — Grčvrh — Dol. Pod-boršt — Vel. Kal — Mali Kal — Orklevec - Dobje. 24. Območje štev. 24 obsega naselja: Dol. Globodo) — Sred. Dlo-bodol — Gor. Globodol — Jordan Kal — Vrhpeč — Jelše — Biška vas. 25. Območje štev. 25 obsega naselja: Dolenja vas — Hrastje — Poljane — Cemše — Sentjurij — Hmeljčič — Globočdol — Sela pri ZagoricI — Zagorica — Dolenje Kartaljevo — Gor. Kar-taljevo — Dol. Kamenje — Gor. Kamenje — Hmeljnik. 26. Območje štev. 26 obsega naselja: Trebelno — Malne — Gor. Mokronog — Drečji vrh — Gor. Zabukovje — Brezovica — Vrh — Sela — Cilpah — Cužja vas — Jelševec — Strmca — Mirna vas — Cikava — Statemberg — Roje — Podtu. ren —- Ornuška vas — Cerovec — Brezje — Bitna vas — Radna vas — Cešnjice — Bobneča vas. 27. Območje štev. 27 obsega naselja: Mokronog, Pugled, Preloge — Dolina — Žalostna gora — Sv. Križ — Ribjek — Slapšek — Vrh nad Mokronogom — Brezovica — Sred. La^ovnice — Zgor. Lakovnice. 28. Območje štev. 28 obsega naselja: Hrastovica — Bruna vas — Moste — Martinja vas — Puščava — Ornice — Ostrožnik — Gorenja vas — Križni vrh — Bojče. 88. Volilna enota: DOLENJSKE TOPLICE - STRAŽA -DVOR - PREČNA: 29. Območje štev. 29 obsega naselja: Podturen — Meniška vas — Sela — Obrh — Suhor — Pod-hosta — Loška vas — Poljane — Občice — Stara žaga — Zari gel j. 30. Območje Štev. 30 obsega naselja: Uršna sela ~ Laze — Dobin-dcl — V«rdun — Gorenje Sušice — Hrib — Blaževec — Pleš — Seč — Travni dol — Drganja sela. 31. Območje štev. 31 obsega naselja: Dolenjske Toplice — Dol. Gradišče — Gor. Gradišče — Dol. Polje — Gor. Polje — Soteska — Drenje — Gaberje — Dol. Sušice — Selišče — Gor. Bušinec — Dol. Bušinec — Mali Rigelj — Vel. Rigelj — Cerovec. 32. Območje štev. 32 obsega naselja: Gorenja Straža — Dol. Straža — Hruševec — Sela — Loke — Vavta vas — Rumanja vas — Jurka vas — Potok — Praproče — Dol. Mraševo — Drsanja sela. 33. Območje štev. 33 obsega naselja: Dvor — Dolenji kot — Gor. Kot — Vinkov vrh — Skopice — Stavca vas — Cegelnica — Podgozd — Lašče — Jama — Sadinja vas — Trebča vas — Mačkovec — Brod — Podlipa — Morava — Sred. Lipovec — Mali Lipovec — Vel. Lipovec -Sela — Boršt — Brezova reber. 34. Območje štev. 34 obsega naselja: Prečna — Kal — Sudor — Podgora — Cešča vas — Zalog — Groblje — Gorenje Kamence — Dol. Kamence — Boršt — Hudo — Potočna vas — Mu-haber — Bučna vas — Ločna. 89. volilna enota:' ŽUŽEMBERK - HINJE - ZAGRADEC DOBRNIC: 35. Območje štev. 35 obsega naselja: Reber — Zalisec — Bugdanja vas - Gradenj — Malo Lipje — Vel. Lipje — Klopec — Vrhovo — Dol. Križe — Sv. Križ — Vrh — Žužemberk — Cvibelj — Zafara — Prapreče — Stranska vas. 36. Območje štev. 36 obsega naselja: Smihel — Dešeča vas — Poljane — Sv. Marjeta — PleSi-vec — Klečet — Drašča vas. 37. Območje itev. 37 obsega naselja: Sela Sumerk — Orlaka — Zavrh — Srebotnica — Babna gora — Gorenje Selce — Dol. Selce — Dol. Podšumberk — Gor. Podšumberk — Arševca — Podbukovje — Log — Kutna — Volčja jama — Vrtače — Replje. 38 Območje štev. 38 obsega naselja: Hinje — Lazina — Hrib — Pleš — Prevole — Zvirče — Ratje — Visejc — Sela — Vrh — Lopata. 39. Območje štev. 39 obsega naselja: Dobrnič — Lokve — Sahovec — Breška vas — Podlisec — Železno — Gorenja vas — Vap-ča vas — Stranje — Gorenji Vrh — Dol. Vrh — Svetinje — Smaver — Kal — Korita — Vrbovec — Arrmanja vas — Reva — Gor. Selce — Dol. Selce — Go-enje Kamenje — Kozjak — Hrušni vrh — Rožem-pelj — Knežja vas — Mala vas — Občine — Luža — Dobrava — Zagorica — Lisec. 40. Območje štev. 40 obsega naselja: Zagradec — Fužine — Grin-iovec — Dečja vas — Kužlje-vec — Malo Globoko — Gab-rovka — Volična vas — Veli- ke Reberce — Male Reberce — Tolčane — Cešnjice — Breg — Marinča vas — Kutni vrh — Veliko Globoko. 41. Območje štev. 41 obsega naselja: Vel. Korinj — Mali Korinj — Kal — Ambrus — Primča vas — Travni vrh — Višnje — Hakrč — Brezovi dol. 90. volilna enota: TREBNJE — VELIKA LOKA - VELIKI GABER - MIRNA - RAKOVNIK: 42. Območje štev. 42 obsega naselja: Lukovk — Cešnjevk — Lip-nik — Zavrh — Parjevec — — Gor. Dobrava — Jezero — Rihpovec — Oštervac — Zvale — Studenica —- Jačkovec — Dol. Nemška vas — Breg — Dol. Podboršt — Rodine — Gor. Dobrava — Meglenik — Gradišče — Dolga njiva — Dol. Ponikve — Gon Ponikve — Grm — Dečja vas — Pun-gart. 43. Območje štev. 43 obsega naselja: Vrh Trebnje — Grmada ~ Repče — Cviblje — Paradiž — Pekel — Pristava — Studenec — Start trg — Odrga — Kamna gora — Vina gorica — Prapreče — Hrib — Dolenje Medvedje selo *t- Gor. Medvedje selo — Primštale'--Dol. Sv. Štefan — Gor. Nemška vas — Kamni potok — Zidani most — Breza — Benečija — Grič — Pluska — Blešinja vas. 44. Območje štev. 44 obsega naselja: Račje selo — Hudeje — Križ — Križka reber — Vrhovo — Blato — Velika Sevnica — Ma- la Sevnica rr: Crni potok — Račje selo. 45. Območje Štev. 43 obsega naselja: Dolga njiva — Potok — Mačji dol — Gor. Praproče — Dol. Praproče — Sentlovrenc — Martinja vas — Mali Videm — Krtina — Zabjek — Muhobran — Kukenberg — Gorenji vrh — Kamni vrh — Daljni vrh — Zahrič- 46. Območje štev. 46 obsega naselja: Čatež — Dolenja vas — Zagorica — Gorenja vas — Goljak — Sajenica — Trebanjski vrh — Roje — Razbo-.je - Velika Loka — Trnje — Iglenik — Mrzla Luža — Korenitka — Mala Loka — Mačkovec — Skovec — Gorenji Podboršt. 47. Območje štev, 47. obsega naselja: Gradišče — Primskova gora —Sevno — Polčane — Kreme-njak — Mišji dol — Mengeš — Primskovo — Stara gora — Preska — Golce — Mihelca — Zubina — Bratnice — Sentjur-je — Stranje — Breg — Pon-gert — Male Dole — Velike Dole — Veliki Gaber — Cesta — Mal Gaiber — 7^<*orica — Bi«* — Pri. stavica — Dobravca — Vel. Dole — Stahanja vas — Gombi-šče — Vrh — Male Dole. 48. Območje štev. 48 obsega naselja: Gomila — Brezovica — Sevnica — Gorenja vas — Zagorica — Skrjanč — Selska gora — Cirnik — Ravne — Sela — Sajenica — Mirna — Sv. Helena — Migelca — Migelska gora rr. Zabrdje -z Trbinc ~ Voljčje njive — Glink — De-benc — Praprotnica — Stara gora. 49. Območje štev. 49 obsega naselja: Sentrupert — Drenje — Tr-stenik — Straža — Rakovnik — Slovenska vas — Zabukovje — Zaloke — Okrog — Ravnik — Skrljevo —Draga. 50. Območje štev. 50 obsega naselja: Prelesje — Bistrica — Gor. Jesenice — Dol. Jesenice — Roženberg — Mali Cirnik — Vel. Cirnik — Svinjsko — Kostanjevica — Hom — Ravne — Hrastno — Vrh. H. Za volitve ljudskih poslancev, ki se volijo v zvezno ljudsko skpščino tvori okraj Novo mesto eno volilno enoto in sicer štev. 200 v kateri se volj en poslanec. Predlaganje kandidatov za poslanca zveznega zbora se vrši na zborih volilcev, ki se sklicujejo v območjih, ki so r.aved-na pod I tega sklepa od zaporedne številke 1 do 50. ur. Ta sklep se razglasi na raz-glasnih deskah vseh občinskih ljudskih odborih in volilnih enotah na območju Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Smr fašizmu — Svobodo narodu! I Del. štev. 2./1 — 53. Novo mesto, dne 23. IX. 1953. Tajnik: Maks Som Predsednik: Milan Regvart je bodo zbori volivcev za določanje kandidatov za volitve v zbore proizvajalcev Na osnovi 145 čl Zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu poslancev Zvezne ljudske skupščine FLRJ in 3 ost. 125 čl. Zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvam in odipoklicu poslancev Ljudske skupščine LRS (Ur. 1. LRS št. 31-98/53) in 97 čl. Zakona o pra. vicah in dopoinitvah zakona o vol tvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Ur. 1. LRS št. 31-102) in skleps o do. ločitvi volilnih enot za volitve odborn kov v zbore proizvajalcev in o številu odbornikov, ki se volijo v posamezni volilni enoti, okrajna volilna komisija za zvezne, republiške in okraj ne volitve izdaja naslednji sklep s katerim se določa, v katerih gospodarskih organizacijah bodo zbori volivcev za predlaganje kandidatov za volitve v zvezni, republiški ln okrajni zbor proizvajalcev. 1. Zborj volivcev Za predlaganje kanddatov za volitve v zvezni, republiški in okrajni zbor proizvajalcev se bodo vršile v gospodarskih organizacijah, ki so spodaj navedene. A. Industrijska, trgovinska in obrtna skupina: 1. a) V volilni enoti št. 1. se vrše zbori volivcev v gospodar, ski organizaciji SGO Pionir. b) V. G. P. — »Trudbenik« — »Tempo« v prostorh Zadružnega doma v Bršljinu. 2. V volilna enoti št. 2 se vrše zbori voldvcev v gospodarski organizaciji lesnih izdelkov Novo mesto. 3. V vol lni enoti št. 3 se vrše zbori volivcev v gospodarski organizaciji Tekstillne tovarne Novo mesto. 4. 'V volilni enoti št. 4 se vrše zbori volivcev v gospodarski organizaciji Sekcije za vzdrže. vanje železniške proge Novo mesto. . 5, V volilni enoti št. 5 se vrše zbori volivcev v gospodarskih organizacijah Kurilnice Nov0 mesto in železniške postaje Novo mesto. 6. V volilni enoti Št. 6 se vrše zbori volivcev v gospodarskih organizacijah OGRAD Krke in GOP Novo mesto. 7. V volilni enoti št. 7 se vrše z>bori volivcev v naslednjih gospodarskih organizacijah: (Rog Novo mesto, trg. podjetje Zelez-nina, XZ Novo mesto, Izbira, Prehrana in Zadružno trgovsko podjetje Novo mesto se združijo za opravo zborov volilcev. Zbori se vrše v prostorih trg. pod. jetja Zeleznina. Gostinska podjetja Hotej Metropol, Hotel Kandija, Mestna kavarna, Kolodvorska restavra c ja, Buffet OZZ Novo mesto, Invalidska slaščičarna in buffet se združijo za opravo zbora volivcev. Zbori se vrše v prosto, rih Hotela Metropol. 8. V volilni enoti št. 8 se za opravo zborov združijo naslednje gospodarske organizacije: a) Tknlnica LO MO N«kvo mesto, Industrija perila Novo mesto — zbor se vrši v podjetju Indu * ''rije peri'a. b) Industrija čevH?v Nov(, mesto, Popravljalnica čevljev Novo mesto — zbor se vrši v podjetju Industrije čevljev. c) Keramika Nov0 mest,. Popravljalnica čevljev v Bršlji nu — zbor se vrši v podjetju Keramika. 9. V volilni enoti Št. 9 se za opravo zborov volivcev združijo naslednje gospodarske orga. nizacije: a) Lesno industrijsko pod. jetje Novo mesto — direkcija gozda,, gospodarstvo — direkci ja Novo mesto in Gozdna uprava Novo mesto — zbori se vrše v prostorih Gozdne uprave Bršljin. b) Elektro Novo mesto in Elektro-podjetje Novo mesto, zbori se vrše v prostorih Elektro, Novo mesto. 10. V volilni enoti št. 10 Se za opravo zborov združuje nasled. nje gospodarske organizacje: a) Kremen, Novo mesto, Avtopromet Novo mesto in Okrajna pošta Novo mesto — zbor se vrši v podjetju Avto-prometa. b) Ključavničarstvo in ko. vačija LO MO, Invalidsko kovinarska delavnica Novo mesto, Vodovodno imštalaitersko podjet. je Novo mesto — zborj se vrše v prostorih Vodovodno-inštala. cijskega podjetja Novo mesto. c) Mestno mizarstvo, Mestno krojaštvo Novo mesto in Bršljin, Mestno šiviljstvo — zbori se vrše v podjetju Mestno krojaštvo Novo mesto. 11. V volilni enoti št. 11 se za opravo zborov volivcev združijo naslednje gospodarske orga. nizacije: a) Mestna pekarija, Mesa rija OZZ, Prevozništvo LO MO, Fotopodjetje, Mestni vodovod, Klavnica in mesarija Nov0 mesto, Kamnoseštvo, Odpad in Radio center — zbori se vrše v podjetju Mestne pekarije v Novem mostu. b) Vsi privatni obrtnikii, cestni delavci in uslužbenci pri ptt. — Zbori se vrše na sedežu Okrajne obrtne zbornice. 12. 'V volinl enoti št. 12 se za opravo zborov volilcev združijo naslednje gospodarske organizacije: a) Telekomunacije Šentjernej, Zadružno mizarsko podjet je Šentjernej, Trgovsko podjetje »Gorjanci«, Trgovine KZ Šentjernej in Vrhpolje in zasebni obrtniki, cestni delavci in poštni uslužbenci iz območja OLO Šentjernej. Zbori se vrše v podjetju Telekomunacije Šentjernej. b) Kremen- — obratovali, šče Dol. Mokropolje- — zbor na sedežu obrata. 13. v volilni enoti št. 13 se za oprav0 zborov volivcev zdru žijo naslednje gospodarske organizacije: a) Zdraviliško ffostinskn podjetje Smairješke Toplice. Občinsko trgovsko podjetje Smarjeta in trgovina KZ Smar. jeta in Bela cerkev in zasebni obrtniki, cestni delavci in uslužbenci ptt, območje občine Smarjeta. Zbori se vrše v Zdra-viliško.gostinskem podjetju v Smarjeti. b) Tirtfovina KZ S'k c;ai in Dobrava, Zadružna gostilna Skocjan, CwljlT«*o podjetie Skocjan ter zasebni obrtniki, poštarj'i in cestni delavci iz območja občine Skocjan. Zbori se vrše v trgovskem podjetju VvZ Skocjan. c) Trgovina KZ Otočec in zasebni obrtniki iz območja ob-6in« Trška gora Zbori se vTše v pisarni občine Trška gora. č) Kremen-obrat Lesko vec, Trgovina KZ Brusn ce. Ga brje In zasebni obrtn'ki, cestni delavci in poštarji iz območja občine Brusnice. Zbori se vrše v trgovini KZ Brusnice. 14. V volilni enoti št. 14 se za opravo zborov volivcev združijo naslednje gospodarske orga. nizacije: a) Opekarna Prečna, Hidrocentrala Prečna in privatni obrtniki Iz občine Prečna. Zbori se vrše v opekarni PTečna. b) Opekarna Zalog —- Zboruje sama zase. c) Zidarsko.tesarsko podjetje Gotna vas, Mesar.ja, Cev Ijarstvo, Smihel-Kovačija Stranska vas, Mlin Poganci in trgo vine K Z Smihel pri Novem n ^stu, Birčna vas, Podgrad> Sto. piče, Smolenja vas ter zasebni obrtniki, cestni delavci, poštni uslužbenci iz območja občine Gotna vas. Zbori se vrše v zi-darskem-tesarskem podjetju v Gotni vasi, 15. V volilni enoti št. 15 se za opravo zborov volivcev združ. jo naslednje gospodarske orga. nizacije: a) LIP obrat Straža in Avto-park-Straža, — zbori se vrše v obratu LIP-Straža. b) Občinsko trgovsko pod jetje Straža, Trgovina KZ Straža, Zadružna gostilna Straža ter zasebni obrtniki, cestni delavci :n poštni uslužbenci iz območja občine Straža. Zbori se vrše v KZ Straža.. 16. V volilni enoti št. 16 se za opravo zborov volivcev združi, jo naslednje gospodarske organizacije: a) Gozdna uprava Poljane in Crmošnjice (v kol kor spada v tuk. okraj). Zbori se vrše v Gozdni upravi v Poljanah. b) LIP-obrat Soteska zboruje sam zase. c) Zdravilišče Dol. Toplice, Krajevno gostinsko podjetje Dol. Toplice, Invalidsko zdravi lišče Dol. Toplice, Mesarija Dol. Toplice, občinsko trgovsko podjetje Dol. Toplice in trgovi, na KZ Urša sela in Dol. Topli-ce. Zbori se vrše v Zdravilišču v Dol. Toplicah. č) Čevljarsko produktivna zadruga Dol. Toplice, občinska obrtna podjetja v Dol. Topi cah, cestni delavci, poštni uslužbenci in zasebni in zadružni obrtniki iz območja občine Dol. Toplice. Zborj se vrše v Cev-Ijarski produktivni zadrugi v Dol. Toplicah. 17. V volilni enoti št. 17 se za opravo zborov volivcev združijo naslednje gospodarske organizacije: a) Trgovina »XZ Hinje, za sebni obrtniki, cestni delavrj in poštni uslužbenci iz območja doline Hinje. Zbori se vrše v trgovini KZ Hinje. b) Mizarsko podjetje Dvor Trgovina KZ Dvor, Zaga-Dvor, -n^bni obrtniki, cestni de'avc n p čini uslužbenci iz obn^o'-ia občine Dvor. Zbori se vrše v Mizarskem podjetju Dvor. c) Krajevna obrtna podjetje v Žužemberku, Trgovsko podjetje KZ Žužemberk, Občinsko trgovsko podjetje Žužemberk, Občinska gostilna Zužem. berk, zasebni obrtniki, cestn. delavci im poštarji, vsi iz območja občine 2užemiberk. Zbori se vrše v Mizarskem podjetju LIP v Žužemberku. č) Trgovina KZ Zagradec, Zadružna gustiina Ambrus, Mesarija KZ Zagradec, za.iebn »brtniki, cestni delavci ;n poštarji iz območja občine Zagra. dec. Zbori se vrše v XZ Zagra. dec. d) Trgovina KZ Dobrnič, zasebni obrtniki, cestni de lave in poštarji iz območja občine Dobrnič. Zbori se vrše v trgovini KZ Dobrnič. 18. V volni enoti št. 18.,se za opravo zborov volivcev združijo naslednje gospodarske organi, zacije: a) Trgovina KZ Vel, Gaber, zasebni obrtniki, cestni de iavci in poštarj: iz območja ob. čine Vel. Gaber. Zbori se vrše v KZ Vel. Gaber. b) Trgovina KZ Vel. Loka, Sentlovrenc, Čatež, zasebni obrtniki, cestni delavci in po. star j i. č) Državno trgovsko podjetje Trebnje, Trgovsko podjet. je KZ Trebnje, Dol, Nemška vas, Mizarstvo Trebnje, Čevljarstvo Trebnje, Krojaštvo Trebnje, Krajevna žaga Trebnje, Mehanična delavnica Trebnje, Remont Trebnje, Pekar ja Trebnje, zasebni obrtnnki, cestni delavci in poštarji iz območja občine Trebnje. Zbori se vrše v Drž. trgovskem podjetju v Treb. njem. d) Destilacija alkoholnih pijač Mirna, čevljarstvo Mirna, Mesarija Mirna, Remont Mirna, Kolarsko-mizarsko podjetje Mirna, Obč nsko trgovsk() podjetje Mirna, Trgovna KZ Mirna, za. sebni obrtndki, cestni delavci in poštarji iz območja občine Mirna. Zbori se vrše v Kolarskem podjetju na M' rni. 19. V volilni enoti št. 19 se za (►pravo zborov volivcev združijo naslednje gospodarske orga. nizacije: a) Trgovina KZ Sentrupert, Občinsko trgovsko podjet. je Sentrupert, Mesarija KZ Sentrupert, zasebni obrtnik, cestni delavci in poštarji iz ob. močja o'bčne Sentrupert. Zbori se vrše v KZ Sentrupert. b) Opekarna Prelesje opravi zbore samo zase. c) Gozdna uprava Mokro, nog, Vrbopletarstvo Mokronog, Čevljarstvo Mokronog, Remont Mokronog, Pekarija Mokronog, Mesarija Mokronog, Občansko trgovsko podjetje Mokronog, Trgovina KZ Mokronog, Tre. belno in Cešnjice, zasebni obrtniki, cestni delavci in poštarji iz območja občine Mokronog in Trebelno. Zbori se vrše v KZ Mokronog. č) Remont Mirna peč, Občinsko trgovsko podjetje Mirna peč, trgovina KZ Mirna peč, za. sebni obrtnki, cestni delavci in poštarji iz območja občine M r. na peč. Zbor se vrši v podjetju Remont Mirn.;i peč. B. KMETIJSKA SKUPINA 20 V volilni enoti št 20 si više zbori volivcem v nasled njih gospodarskih organizacijah: a) tKZ Šentjernej (za SKZ Šentjernej m zadružni posestvi Brozbvica in Orehovica)* b) SKZ Vrhpolje. Za opravo zborov volivcev se združita gospodarski organizaciji SKZ Brusm.ce in Drž. kme. tijsko gospodarstvo Struga. Zbori se vrše v SKZ Brusnce. 21. V volilni enoti št. 21 se vrše zbori vovivcev v SKZ Dobrnič, 22. 'V volilni enoti št. 22 se vrše zbori volivcev: a) v SKZ Uršna sela, b) v fc'KZ Dol. Toplice, c) v SKZ Straža, i) v SKZ Gor. Polje, d) KDZ Dol. Toplice (baza 20) in KDZ Podhosta se združita za opravo zborov volivcev. Zbori se vrše v KDZ Dol. Toplice. 23. V volilni enoti št. 23 se vrše zbori volivcev: a) v SKZ Dvor, b) v SKZ Hinje. 24. V vodilni enoti št. 24 se vrše zbori volivcev: a) v SKZ Stopiče, b) v SKZ Podgrad, c) v SKZ Birčna vas, 25. V volilni enoti št. 25 sO vrše zbori voldvcev: a) v SKZ Smihel pri Novem mestu, b) v EKZ Smolenja vas. 26. V volilni enoti št. 26 se vrše zbori voiivcev: a) v SKZ Mirna, b) v SKZ Mokronog. 27. V volilni enoti št. 27 se vrše zbori volivcev: a) v SKZ Mirna peč, b) v SKZ Otočec. 28. V volilni enoti št. 28 se vrše zbori volivcev: a) v SKZ Novo mesto. b) Za vsako opravo zborov volivcev se združijo gospodarske organizacije, Državna po. sestva Grm, Državn0 posestvo Zalog in Vrtnarija LO MO Novo mesto. Zbori se vrše na Državnem posestvu Grm. c) V SKZ Prečna. ' 29. V volilni enoti št. 29. se vršijo zbori volivcev: a) v SKZ Sentrupert, b) v SKZ Vel. Cirnik, c) na Državnem posestvu Dob. 30. V volilni enoti št. 30 so vrše zbori volivcev: a) v SKZ Skocjan, b) v SKZ Dobrava. 31. V volilni enoti št. 31 se vrše zbori volivcev: a) v SKZ Smarjeta, b) na Drž. kmetijskem posestvu Kle. vevž. 32. V volilni enoti št. 32 se vrše zbori voldvcev: a) v SKZ Trebelno, b) v SKZ Cešnjice. 33. V volilni enoti St. 33 se vrše zbori volivcev v KZ Trebnje. 34. I. V volilni enoti št, 34 se vrše zbori volivcev: v SKZ Male Dole, b) v SKZ Sentlovrenc, c) v SKZ Čatež. H. Za odpravo zborov volivcev se združijo gospodarske organizacije: a) SKZ Vel. Gaber ln KDZ Vel. Gaber. Zbori se vrše v SKZ Vel. Gaber. SKZ Vel. Loka in Drž. po. aestvo Mala Loka. Zbori se vrše v SKZ Vel. Loka. 35- V volilm enoti št. 35 se, vrše zbori volivcev: a) v SKZ Amtonis, b) k) . SKZ Zagradec. j (Nadaljevanje na 5, str.J j IZ nASlH K&AJEV V preteklem tednu so številni člani SZDL terena narodnega heroja Janka Starine napolnili dvorano Doma JLA v Črnomlju. Ogorčeno so obsodili nenasitna izzivanja vladujočega razreda v Italiji, ki hoče pod plaščem krščanske demokracije in rasizma segati po naši zemlji. Udeležba na proslavi ustanovitve XV. SNOUB v Mttli-ki je dokaz neuklonljivosti belokranjskega ljudstva, ki je znalo v najtežjih dneh slovenske zgodovine braniti ta košček slovenske zemlje in ga bo znalo braniti tudi vnaprej. Nove gospodarske uredbe so člane SZDL seznanile z vrsto gospodarskih problemov, ki jih bo treba v Bdi krajini v bližnji bodočnosti rtšiti. Zbor članov SZDL je spregovoril tudi o volitvah v okrajni Zbor proizvajalcev in v republiko ter zvezno ljudsko skupščino. Udeleženci zbora so toplo pozdravili novosti o dolžnostih in pravicah poslancev. Poslanec bo odslej živa vez med skupščino, volivci in ljudskim odborom, saj bo tudi odbornik OLO. Kandidirali in volili bodo le preizkušene borce za socializem. Iz Dolenje vasi pri Ribnici Po krajši bolezni je umrl pretekli teden kmet Karal Hribar iz Prigorice. Pokojnika je poznala ■vsa ribniška dolina kot poštenega, naprednega kmetovalca, ki je bil tudi med prvimi člani Splošne kmetijske zadruge. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi. Lovci iz Ribnice so ob odprtem grobu izstrelili častno salvo. Dolenjo vas bodo za proslavo obletnice Kočevskega zbora skrbno očistili in okrasili. Proslave v Kočevju in na Pugledu se bo udeležila večina prebivalstva z vsemi odposlanci, ki so prisostvovali prvemu zasedanju Zbora 1943. leta. Na dan praznika v Kočevju bo v vaseh Rakitnica in Bla^o prvič eagorela električna luč. VašČani tfh vasi so že v začetku leta začeli napeljavati elektriko. Delo pri elektrifikaciji bi bilo že končano, če bi bil pripravljen cement in če bi nekateri ljudje elektrrf ikacijske-ca odbora pri delu ne ovirali. I. Z. Pismo iz Črnomlja Zbor je pretresal tudi lokalne zadeve. Prebivalstvo bi rado dograjen Dom kulture, saj je Črnomlju že tri leta v sramoto, ker se stalno dozidava in spet podira. Posebno zanimiva je bila razprava o preskrbi mesta z živili in drugim potrebnim blagom. Zastopniki trgovskih podjetij Črnomlja so razlagali težave svojih kolektivov, a potrošniki so jim navajali svoje želje in potrebe. Le od trgovine s < sadjem in zelenjavo OZZ in pe-karije ni nihče prišel, čeprav sta dobili povabilo. Odkupna mreža kmetijskih pridelkov ne odkupuje, ampak jih raje uvaža in prodaja po ^zmernih« cenah. Tudi mesarsko podjetje v Črnomlju misli, da dela prav, ko prodaja svoje izdelke »svojim strankam«, za »tujce« pa ima le grobe besede in kost. Črnomelj vse bolj potrebuje dobrega cestarja, ki bi skrbel za sna-£0 v središču mesta. Črnomelj, ki postaja z vsakim dnem bolj pomembno gospodarsko in upravno središče Bele krajine, naj izgleda Čim lepše. M. Velika škoda zaradi nestrokovnega dela Telesno vzgojno društvo »Partizan« na Mirni je Imelo v načrtu gradnjo vodnjaka zraven doma. Gradbena dela je prevzelo domače občinsko Remontno podjetje, potrebno gradivo pa se je zavezalo dobaviti društvo samo. Čeprav /,a gradnjo ni bilo izdano predpisano gradbeno dovoljenje, je podjetje Kcmont pričelo z gradnjo vodnjaka in sicer tik zidu. Vodnjak so r/kopali že 7. ali 8. avgusta letos do globine 3.50 m in v premeru 2.50 m, vendar samo 40 do 50 cm stran od opornega zidu. Ker jame niso takoj zabetonirali ali drugače zavarovali, se je zemlja po zadnjem deževju razmočila in sesula, ro pa je povzročilo tudi prelom zidu, ki se je vslcd tega podrl v dveh smereh v dolžino 4 metrov. Na stavbi je zaradi tega škode najmanj za 110.000 din. Do poškodbe stavbe je prišlo predvsem zaradi nestrokovnega dela podjetja in deloma tudi zaradi neodgovornosti do prevzetega dela. Ako bi sproti zabetonirali To in ono iz Ambrusa Priprave na volitve so zajele tudi naš kraj. Udeležba na predvolilnem sestanku v Ambrusu je pokazala, da se gospodarji živo zanimajo za razvoj naše oblasti. Sestanek je vodii član občinskega ljudskega odbora Zagradec tov. Piškur, navzoč pa je bil tudi član OLO Novo mesto tov. Stane Smid. Živahen razgovor je potekal predvsem o spomladanski slani, ki jc kmetovalcem močno opustošila sadovnjake in vinograde. Tudi rja ni prizanesla žitu, a po koruznih njivah neusmiljeno gospodarijo divji prašiču Pred nedavnim smo imeli v šoli roditeljski sestanek. Govorili smo zlasti o rednem obiskovanju šole, kar velja posebno za otroke, rojene leta 1939. Nekateri starši j:h namreč v šolo niso vpisali. Sestanek je pokazal, da so starši tisti, ki lahko šoli največ pomagajo pri vzgojnem delu Na obrobju vasi stoji lep zadružni dom, ponos našega kraja. Mizarji in zidarji dokončujejo zadnja dela v notranjosti Dograjen bo v oktobru. Prostranih lepih dvoran sc veseli zlasti mladina, ki je ustanovila pevski zbor in igralsko družino. Obe skupni bosta nastopili prvič na proslavi, ko bomo odprli zadružni dom. Letošnjo zimo bomo organizirali predavanja za kmete in živinorejce. Mladina si močno želi izobraževalnih tečajev. Uvedli bomo skupno poslušanje radijskih oddaj /a kmetovalce. A. T. Začnimo drugače! Mirna je bila ze pred vojno znana po prirodniih lepotah. Njena okolica s številnimi gradovi bi zadovoljila še tako razvajeno oko turista. Toda za turistični napredek kraja se ne briga nihče. Če se ustavi žejen in lačen popotnik v Mirni, se lahko samo odžeja, hrane pa ne more nikjer dobiti, vsaj tople ne. Popotnik se lačen zakli-nja. da v ta kraj nc pride nikoli več, ker lačnega želodca tudi prirodne lepote ne nasitijo. Tako se »razvija« turizem in širijo govorice o dobri postrežbi mi renskih gostili niča rje v dalje. Poglejmo stvar Še z druge strani. Tudi stalni prebivalci Mirne, ki nimajo prehrane doma, niso v tem pogledu na boljšem. Tako mi-renske učiteljske moči iščejo hrano pri privatnikih, ker se v nobeni izmed obeh gostiln ne morejo abo-nirati. Prav tako se morata mi-renski frizer in njegov pomočnik, če nočeta biti lačna, voziti na kosilo in večerjo v 4 km oddaljeni St. Rupert. Vprašujemo se, ali so gostilne namenjene res samo pijancem? Smatramo, da ne in upravičeno pričakujemo, da se bo tako stanje v mirenskem gostinstvu spremenilo. Kako pa druge stvari v Mirni? Kruh »uvažamo« Iz Trebnjega v zedo majhnih količinah in se ljud- je stalno jezijo, da ga je premalo, čeprav imamo v Mirni dobro urejeno pekarno, ki pa iz neznanih vzrokov ne dela. Mesa v Mirni ni mogoče dobiti, toda skoraj vsak dan nakladajo tu polne avtomobile živine. Človek bi mislil, da mogoče ni mesnice, pa je! V začetku jo je imel v lasti KLO, od njega pa o je prevzela kmečka zadruga. Pod vodstvom obeh je mesnica delala z deficitom. Konec temu je napravila sanitarna inšpekcija, ki ie vsled nečistosti mesnico zaprla. Poleg teh so na Mirni Še drugi problemi: dograditev zadružnega doma, ureditev vaškega perišČa," popravilo mostov, ureditev higienskih studencev itd. Vse to pa stoji in čaka, da se bodo zbudili občinski možje. Vprašamo se, kako dolgo bo v nekdaj cvetoči Mirni še takšno stanje, v sramoto kraju in v škodo nali skupnosti? Franjo Bule Iz Dragomlje vasi Rezervar v Dragomlji vasi nad Metliko je t k pred dograditvijo. Vanj je bilo investiranih 1 milijon dinarjev, pr.iv veliko pa so prebivalci Dragom-lie vasi opravili s prostovoljnim delom. Tako bo tudi ta vas prišla do zdrave pitne vode. OBVESTILA PREKLICUJEM obdolžitve proti Janezu Veselu iz Malega Podljubna, ker so neresnične — Cimcrmančič Marija, Dol. Mra- Jevo PREKLTCUJEM neresnične vesti, iznesene o Mavsar Hernr.ni. — Kodrič Dora, Črnomelj RAZPIS za mesto prefekte v internatu vajeniške šole učencev v trgovini v Novem mestu. Pogoj: strokovna kvalifikacija, po možnosti učiteljica. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe z dokumentacijo nasloviti na Trgovinsko zbornico Novo mesto. SLUŽBO DOBI Honorarno zaposlitev dobi v Novem mestu tovariŠica z dobrim znanjem strojepisja. Kasnega stalna zaposlitev mogoča. -— Uprava Dolenjskega lista. izkopano jamo, do nesreče ne bi prišlo. To naj bo hkrati opozorilo vsem, ki grade, da je treba pred vsako gradnjo vprašati za mnenje strokovnjaka in si izposlovati potrebno gradbeno dovoljenje! Vprašanje je, kdo bo nosil stroške popravila stavbe, ki niso majhni, lahko pa bi prišlo pri tem tudi do cežje nesreče. IZ DOLENJSKIH TOPLIC Uprava Invalidskega doma v DoL njskih Toplicah, je priredila izlet z avtobusom v partizanske kraje roškega pogorja. Izletniki so si ogledali bolnišnico v Jelen— dolu, ki je š« popolnoma ohranjena. Slepi invalid, ki se je udeležil izleta, je podzavestno spoznal kraj in pokazal na levo stran ltžišč: »Tu sem ležal 51 dni«. Na bazi 20 so videli med skalami barake, kjer so stanovali tov. Boris Kidrič, Edvard Kardelj, V.da Tomšič, dr. Marijan Brecclj, Miha Marinko in drugi. Vse je še tako, kot je bilo med vojno. Polni lepih vtisov so se vrnili v Dolenjske Toplice. Jesen je napolnila tudi topli-iko šolo. Prenatrp/ini prostori nas zopet opominjajo, da bomo morali z vso resnostjo misliti na zgraditev novega šolskega poslopja. Morda bi občinski ljudski odbor gradil šolo kot spomin na padle žrtve v občini, i na pročelje nove zgradbe naj bi bila vklesana imena vseh medvojnih žrtev. To je vsekakor upoštevanja vreden predlog. D. G. V Ljubljani se je začela razprava proti Ediju Štefanu in Ivanu Avšiču ».slot sjmo svoječasno naše bral ce obvestil, je bil Edi Štefan, bivši načelnik gospodarskega odseka MLO Ljubljana pridržan v preiskovalnem zaporu. V sre-d.. .»ep'i.eini'Dra pa je seue; hkrati z bivšim direktorjem trgovskega podjetja »Tekstil« Ivanom Avšičem iz Ljubljane na zatožno klop. Prvi dan razprave je pomočnik javnega tožilstva Slovenije Mirko Hočevar prečital obtožnico, ki jo je z največjim zanimanjem spremljala polna dvorana poslušalcev. — Obtožnica navaja, da je Edi Steian izrabljal svoj službeni položaj, ni vodil točne evidence o »črnem« izvozu goveje živine, črev, parkljev, vimen in vampov, ka ga je MLU zaupal Mestni klavnici in Crevarni, da bi tako ustvarili v Trstu devizni sklad, iz katerega bi črpali sredstva za komunalno dejavnost Ljubljane. Pri obračunu med vrednostjo izvoženega in prejetega blaga je nastala razlika 164.663 lir. Štefan je samovoljno nakazoval devizna sredstva iz tega sklada, deloma svojim znancem, deloma pa se je sam okoriščal z njimi. Zase je kupil za 36.000 lir žime, za 22.400 lir pa drugega blaga, ki ga je potem pieprodajal. Nadalje je izkoriščal svoje poslovne zveze in n. pr. razni gradbeni material, ki je ostal pri prezidavi hotela »Turist« v Ljubljani, poslal v Semič, češ da gre za pomoč Beli Krajini, dejansko pa je z njim popravljal hišo svoje matere. Takse z novoletnega sejma v znesku 100.520 din je porabil za poravnavo dolgov po gostilnah in restavracijah. Kmetijski zadrugi v Semiču je podaril 150 stolov v vrednosti 150.000 dinarjev. Ti stoli so bili namenjeni za vajeniški dom v Stepanji vasi. Nadalje je 128 komadov jedilnega pribora v vrednosti 41.200 din, ki jih je »Tekstil« nabavil za ljubljanska gostinska podjetja, poslal KZ Seimič za kritje njegovega dolga; ta pribor je plačal z 32.000 dinarji, ki jih je vzel od vsote, namenjene mariborskim gostom. Letos aprila je naročil podjetju »Kovina«, naj izda za planinsko društvo Semič 351 kg žičnikov 71.640 din. Račun z denarjem, naime- KRONIKA NESREČ Seganje pri Škocjanu. Levo roko si je zlomil pri padcu z jablane posestnik Franc Andrejčič. Irca vas. Čevljarjev sin Rudi Prime se jc med košnjo stelje vreza! v levo nogo. Mirna. Posestnik Anton Grcuor-čič si je pri stiskanju sadja poškodoval desno roko. Jeperca pri Tržišču. Pri padcu skednja si je poškodovala hrbtenico posestnica Jožefa Skušck. Novo mesto. Zaradi neprevidnosti je zgrabil stroj v Tovarni les-h izdelkov delavca Ignaca Mi-klavčiČa in mu poškodoval levo oko. Perudina pri Vinici. Pretres možganov je dobil posestnikov sin Jože Medoš, ko jc padci s tri metre visoke lestve. v vrednosti je poravnal njenim za komunalno dejavnost v Ljubljani, in tudi ti žič-riiiti so olj prepeljani na dom njegove matere. Obtoženemu Ivanu Avšiču, bivšemu aurektorju »Tekstila« očita obtožnica špekulanstvo, kopičenje blaga, poneverbe in zlorabe. V njegovi vili so pri preiskavi našli tekstili j v vrednosti nad 3,000.000 din, denarja in deviz pa v vrednosti nad 2 milijona din. Njemu obtožnica tudi očita, da si je pri prodaji blaga v inozemsvo prilastil 440 kg srebra v vrednosti 2,750.000 din. Po prečitanju obtožnice se )e začelo zasliševanje Edija Štefana, ki je izjavil, da se v celoti ne čuti krivega. Za njim se je začelo zasliševanje prič. Razprava še traja. Kje bodo %bori volivcev ^Nadaljevanje s 4. strani) 36. V volMni enoti št. 36 s« vrše zbori volivcev: a) v SKZ Žužemberk, b) v i« IZ Sela Sumbenk. 2. Ta sklep se objavi na vseh razglasnih deskah občinskih ljudskih odborov, v vseh vol 1-nih enotah in vseh obratih in delavnicah gospodarskih organizacij. S. F. — S. N. Del. štev. 1. Novo mesto, dne 23. 9. 1953 Tajnik: Mnks Sorn. Predsednik: Milan Regvat. j^aAjtmm ^ltel es na vzgoja! Repub.iška odbojkarska liga Novoletno nagradno žrebanje z bogatimi dobitki se naglo približuje: ali ste poravnali zaostalo naročnino za »DOLENJSKI LIST«? 29. septembra 1943 je na Milherjevem hribu nad Vipavo padel v borbi s fašisti najin sin ANTON VIDIC podoficir v Gradnikovi brigadi Ob deseti oMetnici njegove smrti se ga spominu jemo starši, prijatelji in znanci. Smrt faš:zmu — svobodo narodu! Ana In Anton Vldic Žabja vas pri Novem mestu TVD PARTIZAN (Novo mesto) : SD POŠTAR (Ljubljana) 3:1 (15:9, 9:15, 16:14, 15:5). Novomeške odbojkarice dosegajo uspeh za uspehom. Prejšnjo nedeljo so postale mladinke republiške prvakinje, to nedeljo pa so članice v prvenstevni tekmi zanesljivo premagale ekipo ljubljanskega Poštarja icr se na ta način Še bolj utrdile na vrhu lestvice. V prvem nizu sta obe ekipi predvideli precej ležerno igro. Nekaj krepkih udarcev na mreži je pokazala Knafličeva, ki se je razvila v rutinirano tolkačico in mnogo pripomogla do rezultata 15:9. Drugi niz je igrala za domače mladinska postava in dovolila, da so nasprotnice, ki so med tem prišle do sape, prevzele iniciativo in se revanžirale za poraz v prvem nizu z enakim rezultatom. Tretji niz so Novomeščanke začele z dvema kazenskima točkama in zlomljeno moralo. Nasprotnice so že vodile s 11:2 in bile tik pred zmago, ko 50 nenadoma popustile. Standardna postava domačih; se je takoj znašla in hitro osvajala točko za cočko, izenačila na 14:14 in zaključila s 16:14. Z enakim poletom so začele Še četrti niz in kaj hitro beležile 15:5. Novomeščanke dajejo večji poudarek udarcem na mreži kot pa v igri v polju, kar je bilo opaziti predvsem pri mladinski postavi. Med najboljše moramo prištevati Ostankovo, Keglovičevo in Erno Finkovo ter pohvaliti tolkačico Knafličevo. Precej talenta kažeta tudi Paskolova in Robarjeva. NOGOMETNO PRVENSTVO LNP ' TVD Partizan (Novo mesto) : SD Svoboda (Ljubljana) 5:2 (4:1). Novomeščani so si zmago zago- tovili še v prvem polčasu. Vse njihove akcije so bile nevarne in je le razpoloženi vratar reševal Svobodo pred hujšim porazom. Zelo uspešen jc bil zlasti Dol jak, ki ie sam sicer samo enkrat potrtscl nasprotnikovo mrežo, je pa pri vseh ostalih golih posredoval. Dva gola je dal Vesel, dva pa Majerle. Nasprotnik je dosegel prvi gol iz prostega strela, drugega pa iz enajstmetrovke. Razen krajšega razdobja v drugem polčasu je igral podrejeno vlogo. Domače vrste niso zadovoljile, predvsem obramba, napad jc pa vse preveč okleval in zlasti v drugem polčasu ni izkoristil tudi najbolj zrelih situacr pred nasprotnikovim golom. Igralce je tudi precej oviral blaten teren. Gledalcev se je zbraio nad 250. Sodil je Sušnik iz Ljubljane. Turnir tretjekategornikov Ze v drugem kolu so imeli favoriti precej težke naloge. Dr. Golci je šele po šesturni ogorčeni obrambi mladega Ličina dobil točko. Ličina je pokazal, da bo še marsikomu prekrižal račune. Tudi Fink je v tem kolu dosege! zmago, drugo po vrsti, zato ga moramo smatrati za resnega kandidata za eno izmed prvih mest. Kaže, da se je za ta turnir tudi teoretično dobro pripravil. V tem kolu sta izstopila iz turnirja ing. Sodnik, ki je preobložen z delom in ČerČck, ki je odstopil verjetno zaradi poraza z Ličino v prvem kolu. Ostala srečanja so se končala s pričakovanimi rezultati. Škerlj jc postal »krab remijev«. Stanje na tabeli po petem kolu jc naslednje: Fink in major Mičovič po 4 točke, dr. Golež 3 (ena odložena), Sitar 2 in pol (ena odložena), Sker'j 2 (ena odložena), Kastelic 1 in po! (ena odložena) itd. — M Spominski brzeturai r v Kočevju Kočevsko Šahovsko društvo je organiziralo moštveni turnir v čast 10. obletnice Zbora slovenskih odposlancev. Med slovenskimi šahisti je bilo za turftir precej zanimanja, saj se je ta dan zbralo v Kočevju kar 21 moštev s 120 Šahisti. Prvo mesto je osvojila ekipa Triglava iz Ljubljane s 26 točkami in prejela v last lep pokal kočevskega šahovskega druš:va. Triglav je že pied letom osvojil prvo mesto tudi v Novem mestu na enakem brzotumirju. Drugo mesto je dosegla ekipa Železničarja iz Maribora s 24 točkami, tretja ekipa LUSK-a iz Ljubljane in četrto ekipa Tehnika iz Ljubljane. Naslednji vrstni reg je tak: Krim, IRogaška Slatina. Jesenice, Novo mesto itd. Med posamezniki je bil najboljši mojstrski kandidat Grosek (LUSK), ki je premagal vse nasprotnike, razen Novomelčana Sile (na prvi deski). To je velik uspeh Sile, ki ie bil tudi najboljši igralce Novega mesta (dosegel 5,5 točk). Sledijo: Fink 4,5 točk, Jenko 4, Škerlj 3,5. Ribnica jc bila drugo najboljše moštvo Dolenjske. Tudi Kočevje bi se bolje uvrstilo, če bi imelo bolj enotno ekipo. Trebnje Marko Plut je vrgel kopje 59,60 m Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Celju je Marko Plut zopet dokazat, da spada med najboljše metalce kopja v državi. Na dokaj razmočenem terenu Je dosegel odličen rezultat. Bil je drugi za Fincem, ki Je vrgel kopje 59,86 m in pred Kopitarjem, kt Je vrgel 57,83. Dobri meti Marka Pluta nam obetajo, da bo lahko metal kopje že v kratkem čez 60 metrov. Kolarič. ie bilo petnajsto, kar je zanj dokaj iep uspeh. Najboljši igralec iz Trebnjega je bil lic, pa tudi Rav-naher ni zaostajal. Po končanem tekmovanju so bile razdeljene knjižne in denarne nagrade. Novo mesto je prejelo kot najboljše dolenjsko moštvo denarno nagrado. — M Atletsko tekmovanje v Novem mestu Novomeški »Partizan« je preteklo soboto priredil atletsko tekmo v a h je. Najboljši so bili sledeči člani: 100 m: Žagar 12,6; krogla: Dolenc 11,61; disk: Dolenc 37,25; kopje: Žagar 45,37; daljina: Žagar: 5,27; višina: Dolenc 160. Članice: 100 m: Ferlič 14,2; 600 m: Škedelj 1,54; krogla: Mislej 8,18; disk: Knaflič 22,20. Mladinci: krogla: Sonc 10,42; disk: Pcrpar 26,98; kopje: Bele 39,60; višina: Škufca 1,40. J. G. Za 20.000 din za slučaj trajne invalidnosti, povzročene po nezgodi, je zavarovan vsak naročnik DOLENJSKEGA LISTA, ki ima v redu poravnanj naročnino za tekoče tromesečje. \ovo dvoholo bo eno iirocd nagrad v velikem novcletnrm nagradnem žrebsnju. ki ga pripravlja DOLENJSKI LIST za vse tiste stilna naročnike, ki bodo imeli plačano narečnino. Ne za. nudite ugodne prilike! Drcbtine iz dolenjske popotne malhe Nič se ne bom izgovarjal, kod sem se toliko časa potepal in je bil zaradi tega moj kotiček v Dolenjskem listu zaseden z drug:m gradivom. Nekaj časa sem si zastonj prizadeval, da bi stlačil v malho vse stare zaostankarje na naročnini, pa ni in ni šio, toliko jih je še. No, pa sem to zadevo prepustil drugim, ki bodo raje vse take »sorodnike« blagajne Dolenjskega lista, od katere sem tudi jaz odvisen, obiskali na domu. Jaz sem jo pa mahnil po okrogle in ŠpiČaste novice po naši Dolenjski. Nemalo opravka sem imel z branjem razglednic in dopisnic, ki sem jih dobil od nekake mednarodne verižne igre. Na vsaki so vsaj po štirje naslovi, tako da jiih sedaj imam že lepo zbirko. Baje se i tem »»poznava« mladina celega sveta. Če se tudi drugi tol ko raz-umejo na v;ebino dopisnice kot jaz potem se slabo spoznava- i'o med seboj, saj verjetno niti >raci ne znajo vsi v enem jeziku. Kdo zlomek je tak način spozna- vanja iztuhtal, ne vem. Na dopisnici mi neka deklina iz Dolenjskih Toplic sporoča, da je to igro začel letos Avstrijec Guald Ber-gald. Človek bi mislil, da stoje v ozadju poštarji, ki bi imeli morda interes za povečanje poštnega prometa, pa vem predobro, da imajo dovolj drugega pametnejšega posla kot je pisanje takih kozlarij. Ce naj bi tako dopisovanje res pripomoglo do »spoznavanja mladine vsega sveta«, potem bi si morali pošiljati fotografije v ada-movem ali cvinem kostimu z lastnoročnim podpisom. S tem bi morda le znanstva željni in v brezdelnosti živeči posamezniki zbudili zanimanje zase. S cenami enih in istih predmetov v posameznih trgovinah si navzlic trdovratnemu zatrjevanju, da razlik v ceni ni, le nisem še na jasnem. Postavim na primer bonbone. Za 80 din pri kili jc cena nižja v razdalji od Ljubljanskih vrat do Kand:jskega mostu v Novem mestu, se pravi, spodaj so toliko cenejši kot zgoraj, čudim se tudi, da so enako dragi v Grosupljem, kjer ie trgovina tik postaje, in v Žvirčah, kjer je oddaljena od postaje 22 km. Sicer pa sem trgovino v Žvirčah odkril le po naključju. Mislil sem, da \t tista zidana koliba sredi vasi vaška sušilnica, tako kot je »zadružni dom« centralno vaško stranišče, pa sem presenečen ugotovil, da je to štacuna KZ Hinje. Tudi črnomaljsko trgovsko podjetje mi je hotelo v svojem paviljonu v Metliki drapniti Krašove »napolitanke« po 500 din kilo, v Kočevju, pa tudi v Novem mestu mi pa s prav takimi postrežejo po ceni 400 din kilogram. Sladoledar iz Črnomlja, ki je prišel v zelje metliškega na dan proslave, je tudi sklenil, naj sladoledlizniki poleg sladoleda plačajo ^udi njegovo pot iz Črnomlja in zato za pet din ni dal nič sladoleda, za kovača pa zelo malo. Upam. da bo tudi od tega poviška dal delež Zvezi borcev za stroške prireditve. Skoda, da nisem Črkopleskar, sem milo vzdihn.il v Kočevju. Mimogrede bi lahko prepleskal tisto napisno tablo, ki se glasi: »Okrajni komitet Komunistične partije Slovenije«, in bi napisal sodobnejši napis, kot bi sc spodobilo. Polj.inski lovci imajo vedno za mojo malho kak ocvirek in kot izgleda, pri njih lovskih znamenitosti ne manjka. Nekoč se je ubogi cucek spremenil v volka, ali obratno, volk se je v cucka, sedaj pa se je velik divji prašič v jazbeca. Te namreč lovec iz gornjega dela doline ponoči podkadil velikega prašiča ravno ko je ta kožu- hal mlečno koruzo. Prav gotovo je imel spet kak hudič prste vmes, kajti so lovci, ki so šli drugi dan pomagat kolegu iskat ponoči pod-kajenega velikega prašiča, prav na tem kraju našli le ubogega jaz-beČka, ki mu tudi ugaja mlečna koruza. Plen je bil pa le, čeprav so ostali lovci nad tako trofejo zmigovali z brki in so nato z združenimi močmi izpihali dušo roparskemu volkaČu ter za večno preprečili rabutanje koruze 150-kilskemu ščetinarju. Pri tem pa ni imel nič hudič prstov vmes, ker — kar so podkadili, to so pobrali in Res Je, da Suhokranjci ponoči tudtl s harmonijami e.:^ .; alo n. pr. m Ntolntfl Ll prašiče s svojih njiv. Res je lovca Jak0 neko noji p;cuk:>i prašič zi rji:-"o, da Jjfcn zrak namesto prašiča. Res je, da Je France na Malem Lipju nastavi div« mu », -y-: V ■ to Jamo, di J« ujel živega ISetln ca in ga zdaj krmi v domačem hlrvn, d bo . '• 0*1 i it pa Je tudi, (ia se Je poleg 72 lovcev pretekli ledpn itdele/ilo por, :i na tli iV.jj h- j Suhokranjcev ... prav je tako, v slogi je moč in uspeh. V Predgrađu so mi potožili, kakšna stanovanjska stiska je tudi pri njih. Kar ob besedo so prišli, ko sem jim na to pokazal občinsko stavbo sredi vasi, ki je prazna in ji streha kar lepo cveti ter je tudi drugače cela stavba kot zapuščena reva, za katero se nihče ne zmeni, najmanj pa tisti, ki je dolžan zanjo skrbeti. Pretekli mesec je vse hitelo v Zagreb, zato sem Šel tudi jaz. Vse "e bilo v redu, le streha na avtobusu me je razočarala. Nič ni hotela kljubovati dežju in smo morali s kruhom mašiti luknje na stropu, ker dežnikov ni bilo mogoče odpreti. Take žeje pa tudi zlepa nisem videl, kot jo ima oni strojevodja na novomeški postaji, ki je v sredo 16. septembra zvečer zapeljal stroj na sredo ceste med rampe v Bršljinu, sam pa zdirjad v Kutnpovo gostilno na otešcanje. Mnogi, ki smo čakali pred spuščenimi zanornicaTni, smo mu želeli polep; dobrega teka 2c marsikaj driigcga. Nekaterim .poklicnim novomeškim klepetuljam sem pred zaključkom še hitro spisal prošnjo za štipendijo, da se jim jezik nc bo posušil ob zadnjih pozdravih ropleca sobica, nato pn sem zdirjal y ?lt'vci"b:rk mirit tiste tri Janeze — prerepiče, ki so gospodarji ceste in r>Itirije. MccKm pi seri ?.....oim) vaj )ahei Popotni Stran 6 DOLENJSKI LIST STEV. 39 Iz spumiiiov s?a volitve in zasedanje Zbora odposlancev v Kočevfu Dasi italijanska kapitulacija 8. septembra 1943 ni priila nepričakovano, je vendar prinesla političnim aktivistom ali kratko imenovano »terencem« obilo novih nalog. Partizanske enote so se usmeHe proti večjim mestom, kjer so razoroževale močnejše okupatorske sile in se takoj pripravljale na formiranje večjih edinic. Medtem so vse ostale, docela nove naloge pripadle političnim aktivistom. Treba je bilo postaviti oblast in vse drugo, kar je s tem v zvezi, hkrati pa kot najslavnejšo nalogo: poskrbeti za jačanje partizanske oborožene sile. Se prej je blo treba marsikje razorožoti manjšo okupatorsko postojanko, kajti partizani niso utegnili priti povsod. Civilna oblast je bila v zasedenih postojankah v rokah razn;h italijanskih petolizniikov. pa tudi v druge tirade je okupator postavil svoje poslušne figure. Priznati je seveda treba, da smo imeli med aparatom uslužbencev v raznih uradih dokaj našib zavednih ljudi, ki •o delali za OF in narodnoosvobodilni pokret navzlic veliki osebni nevarnosti. NaŠ rajonski odbor je bil nad Nemško Loko, ko je prišla vest o kapitulaciji Italije. Takoj smo se pod'1 v Stari trg, kamor smo 1 prispeli zvečer 9. septembra, in vkorakali v postojanko. Bilo nas je samo šest terencev z dvema puškama, v Starem trgu pa so se nam pridružili še štirje partizani-domaČini. Italijani so takoj pristali, da nam izročijo vse težko orožje, strelivo in skladišče hrane ki pa je bilo slabo založeno, noči smo prevzeli še postojanko v Predgrađu, kjer se je predalo tud 7 belogardistov izmed 14, kolikor jih je bilo v tej postojanki. Do zjutraj sem prevzel občinsko pisarno, zjutraj pa smo mobiliziral voznike za odvoz streliva in hrane na varnejše mesto. Dopoldne je prispel še bataljon Italijanov iz hrvaške strani s popolno bojno opremo. Tega smo v celoti razorožili, prav tako tudi druge enote, ki so prihajale samo z delno oborožitvijo. Ze nekaj dni po (kapitulaciji (dva ali tri dni pozneje) je prišel kurir krožnega odbora OF Kočevje kar z osebnim italijanskim avtomobilom klicat na sejo okrož nega odbora. Seja je bila v nek veČji stavbi sredi Kočevia nasprot današnje mestne kavarne. Na njej pa smo razpravljali med drugim rudi o organizaciji partizanskih komand mest ter političnih pripravah za splošno mobilizacijo. Nihče si namreč ni delal utvar, da 17 BRGKRANISKIH BATALJONOV,: IE BILA 2aiX.£i3 NA TEM MESTU; USTANOVLJENA XVBELOKRAN!SKA UDARNA BRIGADA VSESTAVU XV DIVIZIJE |E BILA HUDE BITKE Z OKUPATORJEM m DOMAČIMI IZDAJALCI ti 'VSKUPN1H BOM« S HRVATSKIMI PARTIZANI UTRJEVALA 8RATSTVO IN ENOTNOST NAŠIH NARODOV IN Z BRIGADAMI Vit KORPUSA OSVOBODILA LJUBLJANO Spominska plošča, ki so Vranešučevi Jo hiši v nedelja 20. 9. 1953 v Bočki pri M etlikj odkrili na 6iden in nepovabljen gost v straških vinogradih V vinogradih nad Stražo je postal že kar stalen gost velk medved, ki ima, kot kaže, zelo rad sladko grozdje, pa tudi zre-lib breskev se ne brani. Baje je zelo' izbirčen in išče ter je saimo grozdje žlahtnih sort, dn-eim se za grozdje samorodn'ic ne zmeni. Ljudje kosmatinca vsak ia$ dob jo v vinogradih i