PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ,0qo V3- -..evnik ntecchi 6 - PP 559 0) 7796-600 94 PD I 772418 4 maggio 1 33382-535723 958 . .«stori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 185 (14.276) Trst, torek, 11. avgusta 1992 O vojaškem posegu razpravlja tudi Nato, zanj pa se je zavzel tudi Jacgues Delors Sprejet dogovor o resoluciji OZN o možnem vojaškem posegu v BiH Varnostni svet naj bi o tem razpravljal že jutri - Za odločno akcijo tudi v evropskem parlamentu - V BiH pa se boji nadaljujejo - Nove vesti o koncentracijskih taboriščih NEW YORK — Na pritisk ZDA in pod vtisom strahotnih podob iz srbskih koncentracijskih taborišč v BiH je včeraj v OZN prišlo do dogovora med ZDA, Francijo, Veliko Britanijo in Belgijo o resoluciji, ki naj bi govorila o uporabi sile za zagotovitev pošiljanja zdravil in živil prebivalstvu Bosne in Hercegovine. Tekst resolucije govori o »uporabi vseh potrebnih sredstev, vključno vojaških.« O vsebini resolucije se bosta morali zdaj izreči še preostali stalni članici VS Rusija in Kitajska, nato pa še preostalih deset članic varnostnega sveta OZN. Če ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov, bi morali o tem glasovati že jutri. V resoluciji se zahteva tudi prost dostop za mednarodne organizacije do vseh taborišč, v katerih je prišlo do nezaslišanih krutosti in masovnih eksekucij. Osnovno vprašanje ob morebitnem vojaškem posegu je v tem, kakšen naj bi ta poseg bil. ZDA so pripravljene nuditi zračno kritje vojaš- kim akcijam, nikakor pa se niso pripravljene angažirati tudi na kopnem po zgledu »Puščavskega viharja« in pričakujejo od Evrope, da bo rešila ta »balkanski zaplet.« O vojaškem posegu na področju nekdanje Jugoslavije so včeraj razpravljali tudi na sedežu Nata v Bruslju. Očitno je že, da je vseh 16 članic za poseg, če bo to nujno potrebno, kdaj in kako pa naj bi do tega prišlo, je odvisno tudi od sklepov varnostnega sveta OZN, ki se lahko odloči za ali proti uporabi sile. Vojaške opcije, ki jih skupaj proučujeta Nato in Zahodnoevropska zveza, so tri: gre za nadzor nad težkim orožjem, okrepitev nadzora nad spoštovanjem embarga proti Srbiji in Črni gori in za vzpostavitev vojaško zaščitenih koridorjev od jadranske obale proti notranjosti BiH za dostavo humanitarne pomoči. O odobritvi teh treh opcij bo skupaj z UEO sklepal vojaški odbor Nata že 13. avgusta. Za evropski vojaški poseg pa se je včeraj odločno zavzel tudi predsed- NADALJEVANJE NA 2. STRANI i( U I u no Posnetki iz taborišč še naprej pretresajo mednarodno javnost (Telefoto AP) Colombo za hitro rešitev spopadov v Bosni BRUSELJ — Italijanski zunanji minister Emilio Colombo se je na včerajšnjem pogovoru pri predsedniku Evropske komisije Jacguesu Delorsu zavzel za takojšnje sprejetje ustreznih ukrepov, ki naj bi prinesli mir na področju nekdanje Jugoslavije. Po njegovme mnenju je treba pripraviti podroben načrt in če je potrebno, za njegovo uresničitev uporabiti tudi vojaška sredstva. Colombo pa je tudi poudaril, da mora biti glavna pozornost še vedno usmerjena k dialogu in diplomatskemu iskanju rešitve spopada v BiH. »Toda treba je zagotoviti spoštovanje meja in zaščito manjšin,« je še dejal. O tem bi morala odločati londonska konferenca o Jugoslaviji 26. avgusta, »OZN. KVSE in ES, ki bodo tam sodelovale, pa morajo do takrat izdelati plan ukrepov vključno z morebitno vojaško akcijo, ki pa ne bo služila za vsilitev miru od zunaj temveč za zagotovitev potrebnih pogojev za uresničevanje mirovnega načrta,« je še povedal italijanski zunanji minister. Dolžnost bo opravljal do dokončne izbire superpravdnika Sodnik Di Gennaro izbran za vodjo superpravdništva RIM - V pričakovanju, da bo Višji sodni svet ponovno razpisal natečaj za direktorja vsedržavne protimafijske direkcije DNA, je generalni pravdnik kasacijskega sodišča Vittorio Sgroi včeraj imenoval Giuseppa Di Gennara za začasnega vodjo tako imenovanega super pravdništva. Di Gennaro (na sliki AP), rodil se je leta 1924, ima za seboj dolgo kariero, še posebej pa se je specializiral za kazenska vprašanja v zvezi z narkomanijo. Bil je tudi generalni direktor za kazenske zadeve na pravosodnem ministrstvu in predsednik komisije OZN za boj proti kriminalu, kot tudi pomočnik generalnega sekretarja OZN za boj proti mamilom. Sodno kariero je začel leta 1950 in je doslej pokrival številne dolžnosti v sodnih organih. Leta 1975 je bil tudi ugrabljen, še nekaj let pa je nato ostal na spiskih Rdečih brigad kot »oseba, ki jo je treba odstraniti.« Vendar pa njegovo imenovanje ni minilo brez polemičnih tonov. Na sedežu Višjega sodnega sveta se je izvedelo, da so nekateri člani trdili, da Di Gennaro »ne izpolnjuje vseh pogojev za vršilca dolžnosti superprokuratorja.« V ustanovnem zakonu za to mesto je namreč zapisano, da superpravdniš-tvo lahko vodi kasacijski sodnik, ki je v svoji karieri vsaj deset let -tudi ne kontinuirano - opravljal dolžnost javnega tožilca ali preiskovalnega sodnika. »Z nekim trikom,« so trdili nekateri v VSS, »so mu priznali nekaj let, ki jih je prebil na službi v komisiji Organizacije združenih narodov za boj proti narkomaniji.« Uspela nedeljska Kamenica Slovencev videmske pokrajine Pod Matajurjem je bila v nedeljo na sporedu kulturno in družabno srečanje Kamenica v priredbi Zveze Slovencev videmske pokrajine. Dopoldne so po slovenski maši v vasi Matajur predstavili turistično karto Nadiških dolin, ki jo je v sodelovanju z Deželo in z gorsko skupnostjo izdala zadruga Lipa. Popoldne pa je bilo družabno srečanje s kulturnim programom (Foto Magajna) NA 3. STRANI Močno neurje ob severnem Jadranu in nekaterih predelih Italije V bližini Rovinja umrli 2 osebi Po daljšem obdobju pasje vročine je v severno Italijo in Jadran prišla toliko pričakovana osvežitev. Spremembo vremena je prinesel atlantski ciklon, nestabilnost pa je žal povzročila tudi velike nevšečnosti. Včeraj popoldne so v Rovinju zaradi brodoloma turistične ladje Jablanica izgubile življenje dve osebi (gre za moškega in žensko v starosti med 50 in 60 let, po vsej verjetnosti za zakonski par iz Slovenije), medtem ko jih je bilo drugih 30 težje ali lažje ranjeno. Ladja Jablanica je prevažal turiste iz Rovinja na znani Crveni otok, kjer so glavna rovinjska kopališča. Do nesreče, ki jo je povzročil izjemno divji morski vihar, kakršnega v teh krajih še niso doživeli, je prišlo ob 13.45. Na krovu ladjice je v trenutku nesreče bilo 73 odraslih potnikov, štirje člani posadke ter od 12 do 15 otrok. Točno število ni znano, ker so otroci imeli brezplačen prevoz. Slabo vreme je zajelo tudi severno in del srednje Italije, najbolj prizadeti pa so bili Veneto, Ligurija in Toskana. V pokrajinah Treviso, Verona in Vicenza je razsajala nevihta, ponekod tudi toča. Zaradi močnega vetra (ta je zapihal s hitrostjo 100 kilometrov na uro) je temperatura zraka padla za 4, ponekod pa za 7 stopinj Celzija. Ujma je podrla večje število dreves, ponekod je celo odkrila nekatere hiše; žrtev na srečo ni bilo. Največ škode je, kot kaže, bilo v Toskani. Tu je več rek in potokov prestopilo bregove in zalilo nekatere prometnice in obdelane površine. Zaradi dokajšnjih padavin je bila nekaj časa prekinjena tudi znana prometnica Aurelia. Voda je ponekod vdrla tudi v hišne kleti. Do »hude ure« je prišlo tudi v obmorskih letoviščih, kjer so bile poškodovane številne kabine za kopalce. V Marini di Massa so greznice povsem odpovedale, veliko dela so imeli zlasti gasilci. Do težav je prišlo tudi v Markah, kjer pa je vreme bilo bolj prizanesljivo. Srečanje z Bushem sovpada s spravnimi potezami židovske vlade V ZDA prispel Jicak Rabin Od Američanov želi posojilo Kar štirideset mrtvih na italijanskih cestah konec prejšnjega tedna WASHINGTON — V ZDA sta se včeraj sestala ameriški predsednik George Bush in izraelski premier Jicak Rabin (na sliki AP). Bush je izraelskega gosta sprejel v svoji rezidenci v Mainu, že ta podatek pa je precej zgovoren, saj je tu doslej gostil le maloštevilne državnike; prejšnjega izraelskega premiera Šamirja (z njim ni bil v posebno dobrih odnosih) je npr. sprejel v Beli hiši. Srečanje med Bushem in izraelskim premierom je, zlasti kar zadeva Izrael, dokajšnjega pomena. V dvodnevnih razgovorih bo Rabin skušal od Američanov iztržiti 10 milijard dolarjev posojila, kar je — v času, ko pretresa židovsko državo gospodarska kriza in je vse več priseljencev iz bivše SZ — izredne važnosti. V zameno naj bi Rabin ponudil nadaljevanje mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu. Eno od konkretnih znamenj je obveza izraelske vlade, da bo odpravila zakonsko določilo, ki prepoveduje stike s PLO. Drugo konkretno znamenje pa je javno opozorilo, s katerim je dala vedeti, da ne bo več trpela nelegalnih dejanj židovskih kolonov. Sem spada zlasti nedovoljena gradnja na zasedenih ozemljih in preseljevanje Židov v vzhodni Jeruzalem. Tudi Bush hoče iztržiti čimveč. V prvi vrsti hoče pridobiti naklonjenost židovske skupnosti, ki ima v ZDA zelo velik politični in drugačen vpliv. RIM — Na italijanskih cestah je v zadnjem vikendu prišlo do pravcatega pokola. V številnih prometnih nesrečah je namreč izgubilo življenje kar 40 ljudi. Najhuje je bilo v soboto v Melegnanu, sicer pa je tudi v nedeljo bil spisek smrtnih žrtev precej dolg. Žalostni rekord ima ponovno Emilija-Ro-magna. V bližini Piacenze so se trije naborniki smrtno ponesrečili, do podobne nesreče (v njem sta izgubila življenje dva mlada) je prišlo tudi v bližini Ferrare; vse žrtve so se vračale iz disko kluba. Nič bolje ni bilo v Ravenni, kjer so umrli trije mladi. Do hudih nesreč je prišlo tudi Rimu, v bližini Salerna in nekaterih drugih krajih. Do nesreč je v mnogih primerih prišlo zaradi povečanega prometa. Računajo, da je od petka do nedelje na italijanskih avtocestah krožilo okrog 7 milijonov vozil; od začetka meseca do včeraj pa jih je skupno bilo že 40 milijonov. Do občutno povečanega prometa bo prišlo tudi ta konec tedna, ko bo prvi krog množičnega vračanja z dopustov. Promet se bo povečal zlasti v smeri proti severnoitalijanskim središčem. Danes bodo v Milanu zaslišali Klausa VVorsdorferja, 33-letnega šoferja avtobusa, ki je v soboto zakrivil nesrečo pri Melegnanu. Nemškega šoferja so v soboto zadržali v zaporu San Vittore, zagovarjati pa se bo moral obtožbe umora v obtežilnih okoliščinah. Pogreb žrtev bo jutri ali pojutrišnjem, v Corsicu (naselju v neposredni bližini Milana) pa bodo po vsej verjetnosti proglasili javno žalovanje. 9 od 11 žrtev (to so bili člani družin Sazio, Radaelli in Smiglieri-Carlini) je bilo namreč iz tega kraja, medtem ko sta preostali 2 žrtvi bili iz Desia. Iz tega kraja je tudi oče oziroma mož obeh žrtev, ki je v nesreči dobil zelo hude poškodbe. Tisoč mrtvih v napadu mudžahedinov na Kabul Pripadniki vojne policije HVO ubili poveljnika hosovcev v BiH ZAGREB — V nedeljo popoldne so pripadniki vojne policije Hrvaškega obrambnega sveta (HVO) v vasi Kruševo pri Mostarju ubili Blaža Kraljeviča, poveljnika HOS v Bosni in Hercegovini. Kot znano, je HVO vojaška formacija bosanskih in hercegovskih Hrvatov, medtem ko je HOS oborožena formacija Hrvaške stranke prava, ekstremne desničarske stranke, ki se ideološko naslanja na ustaško izročilo. Glavni štab HVO je izdal sporočilo, v katerem je pojasnil, da je specialna protiteroristična enota pri Kreševu zaustavila dva avtomobila, iz katerih pa so začeli streljati na vojaške policiste. Pri tem so ubili poveljnika enote poročnika Boduliča in huje ranili enega policista. Ostali so odgovorili na ogenj in pri tem ubili devet hosevcev, med katerimi je bil tudi generalmajor Kraljevič. Nedeljski spopad predstavlja vrh cele serije incidentov in spopadov med vojaki HVO in pri-pradniki HOS. Prvi priznavajo oblast HDZ Bosne in Hercegovine in njenega voditelja Mate Bobana, ki je izjemno kritičen glede delovanja osrednje Izetbegovičeve oblasti. Boban je med drugim ostro kritiziral vodstvo Teritorialne obrambe BiH, češ da jo sestavljajo ljudje, ki so sodelovali v agresiji na Hrvaško. Da bi pariral tem kritike je Izetbegovič priznal HOS-u status uradne vojske. S tem so ho-sovci postali del vojske mednarodno priznane države Bosne in Hercegovine, medtem ko je postal HVO navadna strankarska milica. Sam Tudjman je na včerajšnji redni tiskovni konferenci v vili Za- gorje v Zagrebu obsodil tovrstne Izetbegovičeve »mahinacije,« kot jih je sam označil. Opozoril je, da so glede sestave vojske Bosne in Hercegovine Hrvaška ter Bosna in Hercegovina prišle do sporazuma, ki ga je treba spoštovati. Zanimivo je tudi dejstvo, da je v nedeljo zjutraj pokojni Kraljevič objavil, da so njegove enote vdrle v Trebinje, kjer je bil sedež SAO Hercegovina. Hrvati so to mesto vzhodne Hercegovine s topništvom obstreljevali več kot mesec dni s položajev na dubrovniški rivieri. V Zagrebu pa se je že 14 dni neuradno govorilo, da so Trebinje zasedle enote hrvaške vojske. Zaenkrat izgleda, da vodstvi HVO in HOS skušata umiriti situacijo. Zaradi tega so formirali skupne patrulje, ki skrbijo za varnost v Mostarju. Bodo s tem zaustavili drseči bratomorni boj med hercegovskimi Hrvati? WALTER ŠKERK KABUL — Povečanje trenj med rivalskimi mudžahedinskimi skupinami je ponovno povzročilo prelivanje krvi v Afganistanu. Največ žrtev je bilo v glavnem mestu Kabulu, kjer je zaradi posledic bombardiranj umrlo okrog tisoč ljudi. Glavno mesto je napadlo topništvo mudžahedinskega voditelja Hekmatjarja, po podatkih tamkajšnjega obrambnega ministrstva je to bil najhujši napad na Kabul od padca Nadžibulahovega režima aprila letos. Izstrelki so porušili številne zgradbe v središču mesta, zadeli pa so tudi predsedniško palačo. Do najbolj srditih spopadov je prišlo v zahodnih četrtih glavnega mesta, sicer pa so vladne enote — vsaj če verjamemo istim virom — odbile napade Hekmat-jarjevih pristašev. Ocene predstavnika Mednarodnega odbora Rdečega križa Yvesa Giovannonija so vsekakor še bolj pesimistične. Giovannoni je namreč izjavil, da je stanje v Kabulu slabše, kot je bilo leta 1988. Granate so tokrat poškodovale tudi poslopje Rdečega križa, precej težav pa je bilo tudi v bolnišnicah. Zaradi velikega števila ranjencev je namreč začelo primanjkovati sanitetnega materiala, tako da so bolnišnice zmanjšale kapacitete. Spričo zaostrenega položaja so predstavniki Mednarodnega odbora Rdečega križa pozvali gverilske sile, naj ne bombardirajo bol- nišnic. Gverilske skupine, ki napadajo Kabul, so že dlje časa v ostrem sporu z vladajočo garnituro. Počutijo se odrinjene od oblasti, zato vse bolj pritiskajo na nekdanje zaveznike. Na sliki (Telefoto AP): prizor s kabulskega letališča. • Dogovor v OZN NADALJEVANJE S 1. STRANI nik Evropske komisije Jacgues Delors, ki meni, da bo samo konkretna grožnja z vojaško intervencijo »lahko zaustavila krvoločno strategijo srbskih voditeljev.« Delors je še pozval vlade dvanajsterice, naj se čimprej izrečejo za vojški poseg v BiH. S predsednikom evropske »vlade« so se strinjali praktično vsi načelniki skupin v evropar-lamentu. Tako je vodja socialistov, Francoz Cot, zahteval »vojaško spremstvo za humanitarno pomoč,« belgijski demokristjan Tinde-mans je poudaril, da je treba vlade ES »prisiliti k dejanjem.« Colaianni (DSL), vodja »združene levice«, je govoril o »dolžnosti posega pod okriljem OZN,« sorodno tezo pa je zagovarjal tudi Južni Tirolec Langer. Izredno pozornost je vzbudil tudi poseg Francozinje Simone Veil, ki je preživela nacistično uničevalno taborišče. Opozorila je, da je tudi pred petdesetimi leti mednarodna skupnost, ko je zvedela za obstoj taborišč, menila, da ne more intervenirati. »Če ne bomo znali reagirati danes, tvegamo tretjo svetovno vojno,« je zaključila bivša predsednica evroparlamenta. Na območju Bosne in Hercegovine pa spopadom še ni videti konca in vojna vihra se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Močna ofenziva napadalcev je bila v Višegradu, Biha-ču, Sarajevu, Bosanski Gradiški, Goraždu, Brčkem, Bosanskem in Slavonskem Brodu, Jablanici, Trebinju in Dubrovniku. V Kiseljaku, 30 km od Sarajeva, celo trdijo, da so bili hudi boji posledica dogovora Srbov in Hrvatov o delitvi Bosne in Hercegovine. Enote vojske BiH so se ponoči umaknile v notranjost republike, da bi se, kot poročajo, izognile spopadom s srbskimi silami, ki dovažajo okrepitve. Ob tem pa srbski viri trdijo, da se je na obisku v BiH mudila parlamentarna delegacija Velike Britanije, ki se je prepričala, da bodo vsem dovolili ogled srbskih zapornikov in koncentracijskih taboriščih. Karadžič je tudi opozoril, da je v Sarajevu šest klasičnih koncentracijskih taborišč za srbske civiliste. o vojaškem posegu Svetovno javnost še naprej razburjajo novice o taboriščih v BiH. Kot se je izvedelo, naj bi menda CIA in izraelska tajna služba MO-SAD imeli dokaze o koncentracijskih taboriščih, obenem pa se zavzemata za vojaško posredovanje. Bosansko-hercegovski zunanji minister Haris Silajdžič, ki se mudi v Pakistanu, naj bi se v Islamabadu zavzel za to, da bi varnostni svet OZN odobril vojaško posredovanje v BiH. Sredstva poročanja obveščajo, da obstajajo novi dokazi za taborišča v Glamoču, Drvarju, Kninu in Manjači. V Sarajevu so značilne dolge vrste ljudi, ki čakajo na vodo pred cisternami, v glavnem mestu BiH pa so bila tudi posamezna naselja prekrita z gostim dimom zaradi požiganja hiš in območij, kjer žive Muslimani. Iz ministrstva notranjih zadev BiH prihajajo tudi novice, da se je poveljnik t. im. srbskega MNZ na Palah s svojimi 300 možmi pridružil oboroženim silam BiH. Zanimiva je tudi izjava hrvaškega predsednik dr. Franja Tudjmana na včerajšnji redni tiskovni konferenci. Dejal je namreč, da »Hrvaška nima ničesar spremeniti v stališčih glede vojne v BiH. Še naprej se bo odločno zavzemala za to, da bi ES, mednarodna skupnost, KVSE in VS OZN zavzeli stališče, naj se preneha agresija na ozmelju nekdanje Jugoslavije.« Dejavniki v svetu morajo končno doumeti, da je treba učinkovito ukrepati za konec agresije v BiH, je dejal Tudjman. Turčija napoveduje splošno ofenzivo na področju mednarodne diplomacije, da bi ZN sprejeli njen načrt omejenega vojaškega posredovanja v BiH. Po njenem načrtu naj bi mednarodne letalske sile dvanajst ur bombardirale 20 do 25 strateških položajev v BiH. Operacije naj bi bile izveden z letališč v Avstriji, Albaniji in Madžarski ali z letalonosilk na Jadranu, če Srbija ne bo dovolila nadzor OZN nad svojo težko oborožitvijo. Medtem pa je premier ZRJ Panič nadaljeval svojo diplomatsko aktivnost. Včeraj je po obisku grškega glavnega mesta Aten obiskal še albansko glavno mesto Tirano, kjer naj bi razložil svojo zamisel o balkanski gospodarski zvezi. Mednarodna skupnost za hitrejše reševanje begunske problematike LJUBLJANA — Sodeč po včerajšnjem obisku medagencijske misije Organizacije združenih narodov za begunce v Ljubljani, se bo mednarodna skupnost odslej bolj celovito in sistematično lotila begunske problematike na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Člani misije so ob tej priložnosti predstavnikom Slovenije sporočili, da bo Slovenija za pokritje stroškov za begunce dobila milijon dolarjev pomoči. Naloga te misije, ki jo sestavljajo predstavniki Unicefa, Mednarodne zdravstvene organizacije, Visokega komisariata za begunce, Mednarodne organizacije za migracije in nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij, je v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini preučiti razmere in potrebe v zvezi z oskrbo beguncev iz BiH. Druga takšna misija je v Srbiji in Cmi gori, obe misiji pa naj bi do 4. septembra pripravili celovito poročilo za novo mednarodno ekspertno konferenco o beguncih, ki bo tudi pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Takšna analiza razmer naj bi omogočila učinkovito mednarodno pomoč pri oskrbi beguncev v obdobju od septembra do marca leta 1993. Predstavnik komisariata OZN za begunce je tudi povedal, da je ta komisariat že spomladi opozarjal na koncentracijska taborišča, ponovno pa 2. julija in je stem v zvezi poudaril, da so mediji prepozno reagirali na prva opozorila visokega komisariata OZN za begunce. Misijo Združenih narodov za begunce je včeraj sprejel podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Pučnik, z vsemi vidiki begunske problematike v Sloveniji pa naj bi se člani seznanili tudi v razgovorih s predstavniki Rdečega križa Slovenije, vladnega Urada za tujce, Karitasa ter ministrstev za delo, trgovino, zdravstvo, šolstvo in šport ter promet in zveze. Medagencijska misija ZN si bo tudi ogledala nekatere begunske centre v Ljubljani ter preučila konkretne potrebe Slovenije v zvezi s tem. (NIA) Pod Matajurjem obudili staro tradicijo družabnih srečanj Slovencev iz videmske pokrajine Kamenica utrip življenja v Benečiji Nedeljska Kamenica na obronkih Matajurja je bila zelo malo podobna stari Kamenici, ki je privabljala v Benečijo na tisoče obiskovalcev in združevala ljudi različnih narodnosti pod skupno zastavo sožitja in sodelovanja med sosedi. Od zadnje Kamenice je minilo deset in več let, časi so se spremenili (za nekatere stvari na boljše, za druge na slabše), tako da bi bila najbrž nekdanja množična prireditev v današnjih razmerah skoraj nemogoča oziroma zelo težko izvedljiva. Pod Matajurjem, simbolom Benečije, pa je bilo v nedeljo vseeno veselo in Praznično. Velikih množic ni bilo, prišli pa so ljudje - med njimi je bilo veliko število mladih - ki so, kljub vsem težavam, še zelo vezani na svojo zemljo in verjamejo v njen preporod ter v premostitev osamitve, ki se že močno oklepa beneških dolin. Osrednja prireditev Kamenice 92 je bila dopoldne v vasi Matajur pred cerkvico Sv. Lovrenca, ki jo je beneški narodni buditelj Ivan Trinko vsak dan opazoval iz sosednjega rojstnega Trčmuna, kjer danes mirno počiva v senci velike gore. Slovensko mašo je s svojim običajnim zanosom in občutljivostjo daroval don Pasgual Oujon, eden od »rdečih« slovenskih duhovnikov, kot so jih zaničevalno imenovali tamkajšnji italijanski nacionalisti in tako ime-Uovani trikoloristi, ki so dolga povojna leta nadlegovali in ustrahovali vsakogar, ki se je čutil Slovenca. Danes so se razmere na srečo zelo spremenile. Biti Slovenec in govoriti »po naše« je tudi v Benečiji postalo nekaj povsem naravnega. Maši na majhnem trgu pred cerkvico, nad katerim kraljuje ^logočen Kristusov kip v živordeči barvi, je sledila krajša slovesnost, med katero so predstavili turistično karto Nadiških dolin. Gre Za izjemno koristen in dragocen Pripomoček za vsakogar, ki hoče Pobliže spoznati doline in dolinice, ki se odpirajo od Mosta (Ponte Quirino) in se razprostirajo tja no Matajurja in Kolovrata vzdolž {^adiže in njenih večjih in manj-Slh pritokov. Nadiške doline so Posejane z vasmi in zaselki (na 5arti smo jih našteli skoraj sto), s številnimi zanimivostmi in turis-rčnimi lepotami, ki jih je vredno ^Poznati in seveda obiskati. Turista0 karto je založila zadruga ^Pa iz Špetra s finančno podporo ezelnega odborništva za turizem, gorske skupnosti Nadiških dolin n čedajske podružnice TKB. Za-fPisel za to dobrodošlo pobudo se j® rodila na nedavnem čedajskem vhttelfestu (Kamenice se je udele-B tudi njegov direktor Cesare ornmasetig), karto pa so izdali v ovenščini, italijanščini, nemščini, ancoščini in angleščini. Grafično T a jo opremila Alvaro Petricig in Luisa Tomasetig. Karta prinaša tudi krajše sestav-e o krajinski podobi Nadiških ln t-n' 0 njrhovi kulturi in pretek-str, o ljudski arhitekturi, o gas-onomiji ter o krajinskih zanimi-r stih. Turist dobi v roke tudi pet daV-Čnih možnosti za krajše in Jse sprehode, pa še seznam do-acih gostiln, restavracij in hote-0 v' Posebno tistih, ki strežejo s om tipične beneške jedi. Dra-b0Cena turistična karta torej, ki s Prišla prav vsakomur, ki hoče ke ~n.ari tudi najbolj skrite kotič-a rinkove domovine. nu,Petrska zadruga Lipa ima tretji n° Precej razvejano delovanje. (Prerit z izdajanjem knjig ne?vdvkratklm J6 izdala zbirko be-P . Pravljic po zamisli društva an); s tapiserijo, z izdelovale™ keramike ter z izdajanjem tleti ^jena članica Marina Cer-utl 9 nam je povedala, da si Lipa Ujp, P°t tudi kot neke vrste most Wu°Vensko' italijansko in fur-tnmv ° kulturo. Iz Furlanije na-gah^^56 več sprašujejo po knji-v n Po prevodih iz italijanščine Petr°Venačino ter obratno. Pavel jjjk lci9' sam animator in pobud-zadruge, pa nam je govoril o želji, da bi Lipa izdajala tudi turistične razglednice z beneškimi motivi in, zakaj ne, izdelala katalog krajevnih kulturnih dobrin in znamenitosti, ki jih ni malo. Če se povrnemo k nedeljski slavnosti v vasi Matajur, ki jo je priredila Zveza Slovencev videmske pokrajine, moramo še napisati, da je predstavitev karte spremljal program z glasbo, pesmijo ter seveda s harmonikami, ki v Benečiji ob takih priložnostih res ne morejo manjkati. O pomenu »reprize« Kamenice je spregovoril predsednik Zveze Slovencev Viljem Čer-no. Rekel je, da Beneški Slovenci danes izpričujejo svojo človeško zavest s tem, da govorijo v materinem jeziku, da branijo lastne tradicije in da ramo ob rami s Furlani in z vsemi sosedi gradijo skup- no prihodnost. Bodočnost je v odprtosti, a hkrati tudi v spoštovanju različnosti. Na slavnosti so spregovorili tudi župan Občine Sovodnje Paolo Cudrig, ki je izrazil zadovoljstvo za gostovanje Kamenice, Lui-gi Borgnolo, podpredsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin, ter špetrska občinska odbornica Bruna Dorbolo, ki je spregovorila v imenu zadruge Lipa. Iz Slovenije sta pozdravila tolminski župan Viktor Klanjšček, ki je omenil tesne vezi Slovencev s te in one strani Matajurja, in poslanec v republiškem parlamentu Tomaž Pavšič. Udeležence Kamenice je toplo pozdravila tudi predsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Fer-letič. SANDOR TENCE Na zgornji sliki vidimo člane zadruge Lipa, ki ponujajo turistično karto Nadiških dolin, na spodnji pa pevski zbor Matajur. Praznik iskrenih čustev in občutkov Srečanje med Slovenci od Kamenice do Matajurja je v nedeljo popoldan zaživelo v novem vzdušju. Z jutranjim srečanjem ob maši, ki jo je s svojim petjem spremljal MePZ Pod Lipo, s predstavitvijo večjezične turistične karte Nadiških dolin in glasbenimi točkami domačih glasbenikov sredi vasi Matajur, je bil uradnejši program nekako mimo: začel pa se je tisti najpristnejši in najbolj sproščen del prireditve, ko je srečanje res doživelo razsežnost dragocenega človeškega stika. Družba udeležencev se je iz vaškega okolja »preselila« tik pod vrh Matajurja, na del pobočja, ki mu domačini pravijo Gor za Čelan. Pravzaprav je piknik postal odlična priložnost za pogovor med znanci in prijatelji, ustvaril je tudi primeren prostor za nove stike med ljudmi iste narodnosti, a različne zemljepisne pripadnosti. Na sončnem pobočju Matajurja sta se kmalu oglasili pesem in harmonika, poleg družabnega stika pa so prireditelji, Zveza Slovencev videmske pokrajine, tudi popoldansko srečanje obogatili s kulturnim sporedom. V naravnem prizorišču, kjer je pogled v ozadju lahko segal globoko v sosednje Nadiške doline, so se zbranim predstavili najprej mladi člani Kulturnega društva Rečan z Lese. Uprizorili so pravljico z naslovom Petelin an njega žaki iz zbirke, ki jo je KD Rečan pred nedavnim izdalo z naslovom... antada... V knjigi je Ren-zo Garjup izbral nekatere beneške pripovedke, jih zapisal v narečju, ki ga sam govori v domači vasi, v Topolovem, besedila pa je z ilustracijami opremila Luisa Tomasetig. Kot je v predstavitvenih besedah poudarila tudi Jole Namor, je knjižna izdaja nastala v prvi vrsti z namenom, da bi tudi beneški otroci lahko segli po primernem branju v slovenskem jeziku. Iskreno ploskanje prisotnih je nato izzval tudi moški pevski zbor Matajur, ki je pod vodstvom Antonina Oualizze nastopil s krajšim programom slovenskih pesmi. Za zabavo in dodatno dobro razpoloženje pa so poskrbeli igralci Beneškega gledališča: prizor o »Sardelo-nih« sicer sodi že v tradicionalni repertoar te gledališke skupine, kljub temu pa ob vsaki uprizoritvi uspešno učinkuje, ne nazadnje zaradi pristno domačega humorja, skoraj nezaznavno pretkanega s kančkom grenkobe. Vsebinska osnova pa je vselej domačinsko obarvana, tesno vezana na usodo Beneških Slovencev, njihove preteklosti in zato tudi sedanjosti. Nastop Beneškega gledališča je sklenil popoldanski kulturni utrinek, Ob drobni bajti tam Gor za Čelan pa se je praznik nadaljeval ob zvokih harmonike (srečanja se je udeležil tudi starosta beneških godcev na diatonično harmoniko Liso Jus-sa) in ob navdušenem prepevanju vseh prisotnih. Res je prirediteljem uspelo ustvariti odlično človeško vzdušje. Pravzaprav bi lahko srečanje pod Matajurjem brez retoričnega pretiravanja označili kot praznik iskrenih čustev in občutkov, ob zadostni meri tudi dobrega razpoloženja in zabave, ki jo je za zaključek kronal celo ples po travnatem poboč-lu- DAMIANA OTA Zgornji posnetek kaže harmonikarja, ki sta krepko poživila Kamenico '92, na sliki desno pa vidimo mlade, ki so uprizorili pravljico Renza Gariupa (s klobukom in kleče). Vse štiri fotografije je posnel naš Mario Magajna. Pri Dol. Tarbilju v občini Srednje na pobudo bivših rudarjev iz vrst Zveze slovenskih izseljencev Emigrantski piknik izzvenel v združevalni moment V svežih gozdičih okoli Dol. Tarbilja v občini Srednje se je v veselem in prazničnem vzdušju odvil tradicionalni poletni piknik, ki ga je priredila skupina bivših rudarjev v sklopu Zveze slovenskih izseljencev iz Furla-nije-Julijske krajine. Bila je to prireditev zunaj določenih shem kulturnih manifestacij s političnim ozadjem; šlo je za snidenje med ljudmi, ki imajo za sabo trda izkustva dela v rudniku in ki lahko po tolikih letih še zmeraj zberejo okoli sebe družine, prijatelje, ki so se vrnili iz inozemstva, pa tudi domače ljudi, ki imajo radi takšne pristne ljudske praznike - praznike, na katerih postane kultura povezovalni moment in priložnost za potrditev čustev prijateljstva, miru in bratstva. Tako se je zbralo pri Dol. Tarbilju veliko dopustniških izseljencev, ki so prišli iz raz- nih krajev v Italiji, iz Belgije, Francije, Švice in celo Argentine, Brazilije, Kanade in Avstralije. Hkrati pa je bilo tu veliko tudi prebivalcev ondotnih dolin in dolinic, ki so želeli prebiti vsaj en dan v vedrem znamenju krajevne slovenske kulture, kakršna je značilna za Nadiške doline in za Tersko dolino. V senci nepogrešljivega kioska so se prepletali tipični ljudski motivi, ki jih je izvajal simpatičen krajevni duo, in spontano prepevanje, ki je odraz naj pristnejše tradicije teh krajev. Presenetljiva in seveda pomenljiva je bila prisotnost tolikšnega števila mladih. To srečanje med izseljenci je bilo še toliko pomembnejše, ker je do njega prišlo v času, ko negotovost glede prihodnosti nemalo obremenjuje nadaljnjo usodo skupnosti, ki bi rada spet pridobila in ovrednotila svojo značilno kulturo kot sredstvo za lasten preporod, vendar mimo absurdnih ter kontrapro-ducentnih poskusov tistih, ki bi radi vse to izkoristili v svoje namene, kakor je izrecno zapisano v tiskovnem sporočilu ZSI. To avgustovsko snidenje v organizaciji nekdanjih rudarjev iz vrst Zveze slovenskih izseljencev naj bi prav zaradi tega postalo pravi moment resničnega združevanja Slovencev v videmski pokrajini. Na izseljenskem prazniku pri Dol. Tarbilju so prireditelji še zlasti cenili navzočnost županov Oualizze (Srednje) in Mariniga (Špe-ter), predsednika Gorske skupnosti Nadiških dolin Chiabudinija ter številnih občinskih odbornikov in svetovalcev iz raznih krajev Nadiških dolin, kot tudi iz Čedada. Po neznosni vročini zadnjega konca tedna Po včerajšnji plohi vsaj delna ohladitev Teža birokracije postaja tudi za kmetijsko področje vse večja (1) Kmečka zveza opozarja svoje člane na številne novosti in obveznosti Napovedi vremenoslovcev, da bo pasje vročine, ki je te dni morila Tržačane, kmalu konec, so se torej (vsaj za zdaj) uresničile. Vlilo se je včeraj okrog dveh popoldne, še prej se je nebo nenadno potemnilo. Dež je sicer trajal le kakih deset minut, bilo pa je dovolj, da je sopara ponehala, da se je zrak osvežil in da so ljudje končno lahko zadihali. Spremenljivo vreme bo predvidoma trajalo še nekaj časa, še pred velikim šmarnom pa bi moralo biti spet sončno in toplo.Do-kaj verjetno pa je, da je neznosne vročine prejšnjih dni za letošnje poletje konec. Vse drugače je bilo v nedeljo, ko se je temperatura zraka ves dan sukala okrog 35 stopinj, vlaga pa je dosegla 75 odstotkov. Mesto je bilo povsem prazno, pač pa se je ob morju kar trlo ljudi v iskanju vsaj začasne ohladitve, ki pa je morje ni moglo nuditi, saj je temperatura morja znašala 27 stopnij. Veliko ljudi se je podalo tudi v Istro, tako da so na mejnih prehodih s Slovenijo po dolgem času spet zabeležili kar dolge kolone vozil. Veliko prometa je bilo tudi v večernih urah, ko so se izletniki vračali domov. Na slikah barkovljanska obala v dveh inačicah: gornjo sliko je posnel Davorin Križmančič včeraj zgodaj popodlne, spodnjo pa Mario Magajna samo 24 ur prej. Glede na nekatere zapadlosti in nujne obveznosti, ki so velike važnosti za delo na kmetiji, je Kmečka zveza v teh dneh izdala bilten z vsemi informacijami , ki neposredno zanimajo vse obdelovalce zemlje. Birokratske nujne obveznosti namreč vse bolj obremenjujejo našega kmeta, zaradi česar jih še enkrat ponavljamo. NOVOSTI GLEDE UPORABE ZDRAVIL V ŽIVINOREJI S 1. julijem je stopila v veljavo nova zakonodaja glede uporabe zdravil v živinoreji; zadeva vse rejce, ki dajejo v promet živinorejske proizvode. Zainteresirani so torej rejci goveda, prašičev, kuncev, kokoši, koz itd., ki v kakršnikoli obliki prodajajo svoje pridelke (meso, mleko, jajca). Po novih zakonskih predpisih mora vsaka kmetija obvezno voditi dva registra, ki jih mora overoviti Krajevna zdravstvena enota na osnovi predložene prošnje posameznika in sicer: register za vodenje evidence o morebitni uporabi hormonskih pripravkov močnejših zdravil ter register za uporabo vseh ostalih zdravil. Overovitev posameznega registra stane 13.000 lir. V nekaterih, sicer redkejših primerih bo potreben tudi tretji register. To velja za obrate, ki nameravajo hraniti v hlevu zdravila pod nadzorstvom in odgovornostjo živi-nozdravnika, ki si to nalogo prevzame. Tudi v tem primeru pride v poštev živinozdravnik, ki opravlja prosti poklic. Pri tem je treba pojasniti, da bo nakup zdravil možen le z receptom, ki ga izda živinozdravnik; slednji pa mora opravljati prosti poklic (dr. Kocijančič, dr. Malalan, dr. Gherbaz); ne pridejo torej v poštev živinoz-dravniki, ki so uslužbenci Krajevne zdravstvene enote. Na osnovi dogovora z Združenjem rejcev, bo slednje za svoje člane (kar pomeni za veliko večino govedorejcev) pripravilo registre. Za tiste, ki niso člani Združenja rejcev, so pa člani Kmečke zveze, pa bo registre in ostale ob-veznostu uredila KZ. NOVI ŠKODLJIVEC TRTE Letos se je prvič pojavil v zaskrbljujočem obsegu kopar NEO-PULINARIA INNUMERABILIS. Napada vinograde v miljski, dolinski in delonma v tržaški občini. Na srečo na višjih predelih (predvsem na kraški planoti) se škodljivec ni pojavil. KZ zato vabi vinogradnike, naj skrbno pregledajo svoje vinograde in naj po potrebi ukrepajo po navodilih, ki jih je preko sredstev množičnega obveščanja posredovala Opazovalnica za bolezni rastlin. Povedati je treba, da so sredstva za zatiranje tega škodljivca prvega ali drugega razreda, zato jih lahko nabavijo le tisti, ki imajo tozadevno dovoljenje ("patentino"). DOVOLJENJE ZA NAKUP FITOSANITARSKIH SREDSTEV 1. IN 2. RAZREDA Že vrsto let je v veljavi zakon, ki predvideva za nakup sredstev prvega in drugega razreda posebno dovoljenje. Številni kmetovalci ga še nimajo, ker so po doslej veljavnih predpisih skoraj vsa sredstva spadala v tretji ali četrti razred in ga zato pri svojih nakupih praviloma niso potrebovali. Od leta 1994 (predvideno je sicer bilo, da bo to že-od letošnjega 1. septembra, rok pa je bil nato za nekaj mesecev podaljšan) bo stopil v veljavo nov strožji normativ Evropske gospodarske skupnosti, po katerem bodo skoraj vsi pripravki, ki so doslej sodili v 3. oziroma 4. razred, bili vključeni v prvega ali drugega. To praktično pomeni, da bo moral uporabnik sredstev imeti za nakup predvideno dovoljenje. Zato KZ vabi člane, da vložijo na Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo prošnjo za izdajo dovoljenja. Opraviti pa morajo izpit, da pokažejo potrebno znanje za uporabo teh sredstev. KZ je na razpolago svojim članom za sestavljanje in vlaganje prošenj ter za morebitne strokovne napotke in pojasnila. Svoje člane tudi obvešča, da je bil končno odobren odlok, na osnovi katerega je bilo obvezno vodenje registra za uporabo fitofarmacevtskih sredstev odloženo na januar 1992. KVOTE MLEKA Italijanski minister za kmetijstvo je pred kratkim predložil predsedniku vlade osnutek zakona o upravljanju kvot mleka. Glavne točke tega osnutka so naslednje: -plačevanje globe za viške produkcije (540 lir na liter) bo stopilo v veljavo šele za kampanjo 1993/94 (za obdobje 1.4.1993 -31.3.94), kar pomeni, da bodo rejci, ki so s proizvodnjo presegli svojo kvoto, oproščeni omenjene globe do vključno 31.3.93; -med rejci bo možna izmenjava kvot v pokrajinskem obsegu; pri tem bodo deležna posebnih ugodnosti gorata področja, v katere spada večji del tržaške pokrajine; -razpoložljiva bo določena kvota mleka kot rezerva, ki bo dodeljena mladim kmetom in kmetijam, ki imajo pogoje za razvoj te dejavnosti. Zgoraj navedene niso optimalne rešitve glede vprašanja kvot, KZ pa je kljub temu mnenja, da ti ukrepi vendarle nakazujejo jassnejšo in sprejemljivejšo sliko o bodočnosti proizvodnje mleka v naši državi. ZDRAVSTVENA KNJIŽICA Po obstoječi zakonodaji mora vsakdo, ki se neposredno ukvarja s proizvodnjo in prodajo govedorejskih in ostalih kmetijskih pridelkov, imeti zdravstveno knjižico ("libretto sanitario"). V poštev pridejo predvsem proivajalci mleka, sira, jajc itd. ter tisti, ki prodajajo svoje proizvode na osmicah. Za podrobnejša pojasnila in potrebno dokumentacijo naj se interesenti obrnejo na urade KZ, ali na urad Krajevne zdravstvene enote. ZAVAROVANJE KMETIJSKIH STROJEV Pred nedavnim je parlament odobril zakon, ki vnaša važne novosti na področju zavarovanja prevoznih sredstev. To velja še posebej za kmečke obrate, ker od 1. decembra 1992 dalje, bo zavarovanje kmetijskih strojev obvezno. V prihodnjih mesecih bo Kmečka zveza sporočila podrobnejša navodila v zvezi s tem vprašanje. Glavno besedo so minuli konec tedna imela naša športna društva Na šagrah rekordno število obiskovalcev NOVI ZAKON O ZAVAROVANJU KULTUR PRED VREMENSKIMI NEPRILIKAMI Novi državni zakon o podporah za škodo zaradi vremenskih nepri-lik odpravlja neposredne podpore prizadetim kmetijam. S prihodnjim letom bo namreč država prispevala le na zavarovalnine in to preko konzorcijev. Zato je KZ vzpostavila stik z goriški konzorcijem proti škodi, da bi proučila možnost razširitve tega konzorcija tudi na tržaško pokrajino; tako bi si tudi tržaški kmetje zagotovili možnost prispevkov na zavarovalnine. Vodstvo goriškega konzorcija proti toči je KZ sporočilo, da bo razširitev omenjenega konzorcija ocenilo na osnovi števila zavarovancev in zavarovanih površin-KZ zato vabi interesente, da čim-prej v njenih uradih sporočijo površino vinogradov, ali drugih kultur. Izredna vročina je v soboto in v nedeljo privabile na kraške šagre in praznike na odprtem res veliko število obiskovalcev, ki so res prišli na svoj račun, saj je bilo povsod prijetno in lepo organizirano, pa tudi temperatura v večernih urah je bila taka, da je nudila še kako potrebno osvežitev. Levji delež pri prirejanju šager je pretekli konec tedna pripadal našim športnim društvom Zarji, Vesni, Devinu, Bregu in Sireni. Na vrtu- Gopodarske zadruga v Bazovici je bil v nedeljo balinarski turnir, v večernih urah pa sta občinstvo razvedrila odsek ritmične gimnastike ŠZ Bor in plesna skupina Diamante iz Tržiča. Praznik se bo nadaljeval tudi za veliki šmaren. V Zgoniku je šagro priredil SK Devin, v Prebenegu pa je bil organizator praznika ŠD Breg. TPK Sirena pa je dal pobudo za tradicionalno karamalado na svo- jem sedežu v Brako vij ah. V kriškem Ljudskem domu so v nedeljo zvečer na prazniku ŠD Vesna tudi izžrebali listke tradicionalne športne loterije. Izžrebane so bile naslednje srečke: C 0569 (potovanje za dve osebi v Tunizijo), D 1025, B 0266, C 1544, E 0394, C 1290, B 1949, C 1358, C 1084, in B 0123. Na slikah (foto Magajna) levo tradicionalna kalamarada TPK Sirena v Barkovljah, desno plesalci na prazniku ŠD Breg v Prebenegu. Poziv nabrežinske občine za begunce Občina Devin-Nabrežina si še naprej prizadeva olajšati trpljenje beguncev in vseh pomoči potrebnih prebivalcev, ki jih je prizadel oboroženi konflikt na ozemlju bivše Jugoslavije. Še posebno se trudi pomagati beguncem, ki so se zatekli v občine Sežana, Ilirska Bistrica in Buje, na katere jo veže posebno razmerje prijateljstva in sodelovanja. V teh občinah se nahaja več tisoč beguncev, katerih položaj se bo še poslabšal v zimskih mesecih, ko bo predvidoma konec živilskih in sanitarnih zalog. Da bi se postavila po robu tej težki situaciji in prispevala svoj delež za prizadeto prebivalstvo, je devinsko-nabrežinska občinska uprava odprla bančna tekoča računa pri Tržaški hranilnici in posojilnici in pri nabrežinski hranilnici, z namenom, da bi sprožila javno nabiralno akcijo denarnih sredstev, ki jih bo nato preko Rdečega križa predala občinam Sežana, Ilirska Bistrica in Buje. Zato občinska uprava poziva občane, vse družbene in gospodarske dejavnike, trgovce in lastnike javnih obratov, da po svojih močeh prispevajo k uspehu pobude. Vsakdo lahko nakaže prost prispevek na naslednja bančna tekoča računa z naslovom »Solidarnostni Sklad Občine Devin-Nabre-žina za begunce občin Sežana, Ilirska Bistrica in Buje«: - tekoči račun št. 6880/8 pri CrT - podružnica v Sesljanu - tekoči račun št. 65465/4 pri Kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici v Nabrežini. Nocoj najbrž odločilno zasedanje občinskega sveta za izvolitev novega odbora Listar Giulio Staffieri po vsej verjetnosti župan Crozzoli (PSI) kandidat za predsednika Pokrajine Ob velikem šmarnu in v septembru Multimedialna prireditev na Rusem mostu Tržaški občinski svet bi moral na nocojšnji seji izvoliti za novega župana melonarja GiuliaStaffieri-ja in odbor, sad koalicije LpT, KD in PSI. Pogojnik je obvezen, ker vlada na političnem prizorišču popolna zmeda in ker bi nov odbor najbrž naletel tudi na podporo ne-ofašistov. Staffieri je bil pred leti že župan, je zagovornik skrajnih nacionalističnih stališč in je svoj-čas podpisal znano okrožnico, ki je prepovedovala občinskim uslužbencem, da sprejemajo dopise v slovenščini. To okrožnico je pred kratkim razveljavil izredni komisar Ravalli. Dogodek dneva predstavlja jutranji sporazum med socialisti, listar ji in demokristjani, ki so se domenili za pokrajinski odbor s predsednikom Crozzolijem (PSI). Lista naj bi dobila dve odborniški mesti, KD 4 in socialisti 1. Zanimivo je, da se bo nova koalicija v pokrajinskem svetu predstavila s programom, ki so ga pred dnevi izdelali predstavniki teh treh strank in še načelniki Demokratične zveze, zelenih, republikancev in liberalcev. Veliko protislovje torej, zlasti če pomislimo, da uživa ta koalicija le podporo desetih svetovalcev in da zaradi tega nujno potrebuje še pomoč drugih strank. V teh pogojih bi lahko ta podpora prišla le iz vrst MSI. Sinočnja pokrajinska seja je trajala le nekaj minut, saj ni nihče predstavil programa in seznama novih upraviteljev. Sejo so zato odložili na jutri, kar pa je sprožilo glasen protest, posebno s strani KP, ki je s svetovalcem Spetičem zahtevala javno razpravo o političnem položaju. Na koncu pa je prevladalo zakonsko tolmačenje, da ni mogoče razpravljati o ničemer, če ni programa nove uprave. Stranke, ki so že podpisale sporazum za Občino, očitno čakajo, kaj se bo nocoj zgodilo v občinskem svetu. Obstaja vsekakor možnost, da bo jutrišnje soočanje na pokrajini potekalo o dveh programih. O Predlogu socialista Crozzolija in o Programu, ki naj bi ga skupno Predložile Demokratična zveza, SKP in SSk ob podpori liberalcev in republikancev. Zelena lista je sinoči objavila ostro tiskovno noto, v kateri očita LpT, da je odgovorna za sedanjo Politično zmedo. Pokrajinska sve- tovalka Donatella Ferrante pa je tudi mnenja, da je LpT dejansko vodila vsa pogajanja tudi zaradi pasivnega zadržanja socialistov in demokristjanov, ki so znova dokazali podrejenost melonarskemu gibanju. Zeleni negativno ocenjujejo tudi zadržanje Severne lige, ki se je od vsega začetka samoiz-ključila iz pogajanj. Član deželnega tajništva DSL Stelio Spadaro je naslovil javni poziv predstavnikom PSI in KD, posebno nekdanjemu pokrajinskemu tajniku Pe-relliju in deželnemu odborniku Rinaldiju, naj se distancirata od nacionalistične usmeritve predlaganega občinskega programa. Pokrajinski svetovalec SKP Spetič pa je rekel, da si nekateri polnijo usta z avtonomijo pokrajine, v konkretnem pa ravnajo s to javno ustanovo kot da bi bila podružnica občinske uprave ali celo njeno rajonsko okrožje, (st) Včerajšnje jalovo zasedanje pokrajinskega sveta (foto Križmančič) Strankarske razprtije okrog krajevnih uprav vse bolj podobne dolgočasni TV nadaljevanki Potres, ki je 7. in 8. junija prizadel tržaško upravno stvarnost, ni očitno ničesar naučil tržaških politikov, posebno ne predstavnikov tistih strank, ki so v prvi osebi odgovorne za razpust občinskega in pokrajinskega sveta, za komisarski upravi na Občini in na Pokrajini in torej za predčasne volitve. Stranke nekdanje večine ali vsaj njihovi najvidnejši predstavniki delajo, kot da se na volitvah ni nič zgodilo, vztrajajo na stari poti, razgovarjajo se po starih in preživelih navadah in si delijo stolčke in oblast. Najprej so skoraj mesec in pol čakali na razsodbo Deželnega upravnega sodišča (TAR), ko je slednje potrdilo veljavnost volitev pa se jim je naenkrat začelo muditi, vsa dosedanja pogajanja in vsi razgovori pa so privedli do tega, da smo danes vse bliže novim volitvam in pred politično katastrofo, ki bi imela zelo hude posledice za celotno tržaško skupnost. V zadnjih dveh dneh se je na pogajanjih za izvolitev novega občinskega in pokrajinskega odbora zgodilo marsikaj, konkretnega pa ničesar. Končna odločitev o usodi Pokrajine in Občine Trst bo padla na sejah obeh skupščin, saj človek v tej zmedeni in skrajno negotovi situaciji ne more več verjeti in zaupati podpisanim dokumentom in sporazumom. Ti večkrat veljajo le nekaj ur, dokler jih sami podpisniki ne korenito spremenijo, demantirajo, kasneje spet napišejo in podpišejo nove itd. V soboto ponoči so se KD, LpT, PSI, PLI in PRI sporazumele za župana Staffierija (LpT) in za predsednika Pokrajine Rossija (PRI). Na Občini bi pet- strankarska koalicija imela za sabo večino svetovalcev, v pokrajinskem svetu pa ne. Sogovorniki so se zato sporazumeli, da bodo v nedeljo znova preverili razpoložljivost Zelene liste, ki ni zaprla vseh vrat za vstop v koalicijo, a je za to postavila dva politična pogoja: odborniški mesti v obeh upravah in izločitev iz občinskega programa vsakršnega namiga na ita-lijanstvo Trsta in na potrebo po zaščiti italijansko govoreče večine. Melonarji so na to zahtevo zelenih odgovorili negativno, kar je spet postavilo v igro neofašiste, ki iz nje niso bili vsekakor nikoli izločeni, saj od vsega začetka pravijo, da bodo »tehnično« podprli vsako koalicijo, ki bo le omenjala italijan-stvo Trsta. Kasneje se je zataknilo tudi pri porazdelitvi od-borniških mest na Občini, zaradi česar so liberalci v nedeljo popoldne najavili, da so zelo nezadovoljni s potekom razgovorov in da bodo novi koaliciji kvečjemu nudili le tako imenovano zunanjo podporo in nič več. Za presenečenje, če ga lahko tako imenujemo, pa so včeraj dopoldne poskrbeli republikanci, ki so na tiskovni konferenci rekli, da ne pristajajo na nobeno podporo MSI, da nasprotujejo izključitvi Zelene liste in da ne nameravajo v teh pogojih sodelovati pri vodenju odborov, s čimer je seveda padla v vodo tudi hipoteza, da bi republikanec Rossi vodil pokrajinsko upravo. Popolna zmeda torej, ki bolj kot na resno politično dogajanje žal močno spominja na televizijsko nadaljevanko. Za 15. avgust in 12. september se Trstu obetata prireditvi, ki bosta skušali nadaljevati lanskoletno izkrcanje Mozartovih. V organizaciji kulturnega združenja Danubio bosta ob navedenih dveh datumih na Rusem mostu oziroma na nabrežju multimedialni predstavi, ki si bosta vzeli mesto za okvir. Brez Mozarta tudi to pot ne bo šlo, saj se bo vse dogajalo ob zvokih njegovega »Bega iz seraja«, Rossinijevega »Seviljskega brivca« in Donizettijevega »Ljubezenskega napoja«. Predsednica združenja Danubio Fabiana Romanutti predstavlja pobudo kot poskus vrnitve v 18. stoletje, stoletje optimizma in odprtih poti, stoletje, ko so se pred Trstom odpirala nova obzorja, stoletje, ko so v isti ulici, brez medsebojnih sporov, lahko bivali Turek, Italijan, Nemec, Grk in še kdo. Stoletje, ko se je prav v Trstu kalila nova figura, ki bo določala naslednja stoletja, figura malomeščana. Ta kulturna ponudba, ki sta si jo zamislila Elena Vitas in Walter Fontanot, si zastavlja nalogo, da bi oživila mestne ulice in prinesla nekaj svežine v zatohlost velikega šmarna. Obenem naj bi šlo za povratek v čase, ko mesto še ni bilo obremenjeno s sovraštvi, zato bodo na prireditvi sodelovali slovenski dramski igralci, avstrijski ženski orkester in drugi umetniki. Pobuda nosi naslov Vie di mare e d'ol-tremare, podprle pa so jo mnoge krajevne organizacije, podjetja in javne ustanove. SKD Tabor vabi SKD Tabor vabi nocoj ob 20.30 na odprtje razstave »Ustvarjalne roke« v okviru Tabora 92. Obiskovalci si bodo lahko ogledali pestro delovanje umetno obrtnih delavnic Bogomile Doljak, Gabrijele Oz-bič, Pavla Hrovatina, Lidije in Nataše Milič, Magde Tavčar in Ne vij e Vitez. Uvodno besedo bo imela Živa Gruden. To bo uvod v tradicionalno poletno praznovanje v openskem Prosvetnem domu. Tabor 92 bo seveda dosegel svoj višek v dneh 14., 15. in 16. avgusta. Coloni pri ministru Barucciju za uresničitev načrta offshore . Poslanec Sergio Coloni se je sre-Eal z zakladnim ministrom Pierom “aruccijem, ki je tržaškemu parlamentarcu potrdil obvezo, da bodo v Dstu uresničili finančni in zavaro-alni center offshore, ki ga predvi-Ceva zakon za obmejna področja. Poslanec Coloni, kot je rečeno v iskovnem poročilu, je ob tej priložnosti poudaril, da je treba revidirati fnančne prispevke, ki jih prejema r>6j na uprava; poleg tega je še Podčrtal, da je treba ohraniti na primerni ravni višino finančnih pri-Pevkov, ki niso v nasprotju z navo-111 Evropske skupnosti. Minister Barucci je s svoje strani ja9°t?vil poslancu Coloniju, da so unkcionarji zakladnega in zunanje-|a ministrstva že vzpostavili stike z Vr°Psko skupnostjo glede vpraša- nja offshore, ki bo lahko po ministrovih besedah velikega pomena tako za mesto Trst, kot sicer tudi za samo ES. Gre za ponovno zagotovilo, da bodo v našem mestu uresničili zahtevni načrt, ki pa je naletel, kot smo že večkrat poročali, na precejšnje pripombe s strani ES. Po mnenju tega organizma, naj bi bila namreč sredstva, ki naj bi se iz italijanskih javnih fondov prelila v uresničitev te zamisli, ponovno »podporne oblike«, kar je v nasprotju s pravili ES o vzpostavitvi konkurenčnosti. Ko bi odstranili te ovire, na kar se tudi nanaša Colonijeva pripomba o finančnih prispevkih, ki niso v nasprotju z navodili ES, bi verjetno le zgladili dol spor med FJK oziroma Italijo in ES. Komisar Ravalli sprejel več sklepov Izredni komisar tržaške občine Sergio Ravalli je sprejel več sklepov, ki zadevajo različne sektorje občinske uprave Med najvažnejšimi sklepi gre omeniti sprejem variante štev. 61 občinskega regulacijskega načrta, ki določa področja, ki so namenjena za tehnološke, oddajno-spre-jemne in radiotelevizijske naprave. Poleg tega je Ravalli odobril tudi finančni načrt, ki zadeva tretjo tranšo del na novem občinskem stadionu. Vsaj omeniti pa je treba še sklepe za izgradnjo protiones-naževalnih naprav in del za ublažitev akustičnih učinkov na tržaških velikih prometnicah. Mamila zadnje čase terjajo vse več žrtev tudi pri nas Število mladih, ki umrejo zaradi uživanja mamil, se v zadnjih časih zlovešče dviga tudi pri nas: v nedeljo zjutraj se je dolgemu seznamu pridružila še Laura Marinelli, ki so jo našli v stanovanjski hiši na Reški ulici 19. Po mnenju zdravstvene ekipe Rdečega križa in policijskih agentov, naj bi Laura Marinelli umrla zaradi prevelike doze mamil, po vsej verjetnosti heroina. Laura Marinelli, ki je bila stara 25 let, je že dalj časa uživala mamila, vendar pa naj bi se zadnje čase skušala odvrniti od njih. Zadnja doza, ki jo je - po raznih znakih sodeč - vzela v kopalnici, kjer so jo našli, ko je sedela na robu kopalne kadi, medtem ko je voda v umivalnik še vedno tekla - pa je bila zanjo usodna. V stanovanje Laure Marinelli je zdravstvena ekipa Rdečega križa prišla malo pred osmo v nedeljo zjutraj, potem ko jo je poklicala dekletova soseda. Čudno se ji je namreč zdelo, da Marinellijeva ni odstranila listka z vhodnih vrat, na katerem je bilo sporočilo. Ko so reševalci prišli v stanovanje, so bile luči še prižgane, v stanovanju pa je bilo vse lepo pospravljeno. Tudi na osnovi tega podatka raziskovalci, ki o dogodku niso posredovali natančnejših podatkov, sklepajo, da je Laura Marinelli vzela usodno dozo v soboto zvečer. Zadnjič naj bi »čudno žival« v neposredni bližini vasi opazili v nedeljo zvečer Se okrog Gropade res klati mali volk? redJ-° »e vo^!« Do takšnega zaključka naj bi prišli aki očividci, ki so v zadnjih mesecih oziroma ted-by}.: zadnjič celo v nedeljo zvečer - v neposredni čah)™ Gropade (nekateri trdijo, da tudi pri Padri kat °pazjjj »čudno«, vsekakor neobičajno žival. Ne-p „e/j 80 se najprej nagibali k temu, da gre za za m scj~nega psa-mladiča, drugi so se bali, da ne gre °rch Za ste^e9a Psa' ,n končno so se nekateri od' ^ fezj' 9re za lisico. Glede okvirnega rprt Q živali' ki naj bi se občasno pojavljala v nepos bHžini omenjenih kraških vasi, pa je bila veči-s- .°yvidcev, ki so sicer dajali precej nasprotujoče Zq 11}j0rmacije, precej soglasna, ko je trdila, da gre „ ,ZlVa^ manjše, vitke postave, s svetlejšim, ostrim y cem in temnejšo dlako po pretežnem delu telesa Kot že rečeno, naj bi pojava živali spominjala na mladiča psa ovčarja oziroma na volka. K tezi, da gre za lisico, naj bi nekatere navedle dejstvo, da so bile v Gropadi neke noči zadavljene kokoši. Če je že glede natančnejša opisa precejšnja zmeda, je nejasnosti še veliko več, ko se skuša razumeti, kje in kdaj naj bi klateško žival opazili. Iz krajših telefonskih razgovor z domačini smo namreč izvedeli, da se o »čudni živali« oziroma o morebitnem malem volku po Gropadi govori že več mesecev. Takrat so se seveda začela tudi ugibanja, od kod naj bi se žival priklatila. Kot rečeno, naj bi se žival zadnjič pojavila v nedeljo zvečer, ko so jo tudi osvetlili z avtomobilskimi žarometi in se odločili, da gre za malega volka. Nedelja slab dan za tatove: policisti prijeli dva zlikovca Nedelja je bila za tatove v našem mestu nesrečen dan: najprej so jim sicer kriminalni podvigi uspeli, vendar pa so dva nepridiprava policijski agenti tudi prijeli. Pri zasledovanju tatov so bili v nedeljo dopoldne posebej uspešni agenti tržaškega letečega oddelka, pa čeprav sami pravijo, da so imeli tokrat srečo. Prvi od opisanih dogodkov se je pripetil okrog 11. ure, ko se je upokojenec Benito Passadon z neobičajno zajetno denarnico, v kateri je bilo kar 3,5 milijona lir, vračal domov. V Ul. Donota sta se mu približala dva mlajša moška, ga najprej okrutno pretepla, nato pa še okradla. Po daljšem zasledovanju so agenti v neposredni bližini njegovega bivališča pri Valmauri prestregli enega od dveh nadutih zlikovcev, 30-letnega Francesca Pentichina, ki pa je imel pri sebi le del vsote, točneje 1,6 milijona lir. Skoraj istočasno se je odigral drugi dogodek: okrog 11.15 so namreč mimoidoči opazili, kako se po strehi poslopja na Drevoredu Terza armata »sprehaja« neznanec. Izkazalo se je, da gre za 29-letnega Stefana Pettirossa, stanovanjskega tata, ki si je malo prej »sposodil« nekaj tuje valute in bencinskih bonov. Rock zvezda Ligabue navdušil tudi tržaško mladino Ko rock izraža vitalizem Italijanski rock pevec Ligabue (na sliki - foto VValtritsch) je tudi v Trstu potrdil svojo priljubljenost, saj se je na njegovem koncertu na Gradu sv. Justa zbrala prava množica občudovalcev. Naše mesto je tokrat pokazalo svoje mladostniško lice, radoživost, navdušenje, optimizem, kot da ne bi imelo ničesar opraviti z zamorjenim, zagrenjenim, zabav-ljivim, nestrpnim Trstom, ki ga doživljamo dan za dnem. Dvaitridesetletni Luciano Ligabue spada med številne glasbene avtorje iz Emilie Romagne. Pesmi piše že dolgo let, vendar se je poklica rock glasbenika lotil šele leta 1990. Takrat je izšel njegov prvi album Ligabue, ki je navdušil tako kritike kot poslušalce. Doslej so prodali več kot 150.000 izvodov, pevec pa je v letu dni imel več kot sto koncertov. Septembra 1991 je Ligabue izdal svoj drugo LP z naslovom Lambrusco, coltelli, rose & pop corn, ki ohranja svežino in neposrednost prvega. Liguabuova glasba je izredno spontana, živa, optimistična in vitalistična ter izvira neposredno iz prevratniškega rocka 50. let, čeprav morda zveni bolj zrelo in »zdravo«, kot trdi sam Ligabue, ki poleg tega ugotavlja, da se je z leti rock otresel prestopniških valenc za vsako ceno. Ligabua časopisi radi primerjajo z Bruceom Springsteenom, vendar italijanskega pevca primerjava z »Bossom« iskreno moti. Vsekakor ga odlikuje izredna komunikativnost. Besedila njegovih pesmi pripovedujejo o dogodkih, občutkih, željah in sanjah, ki so lastni vsem mladim, vendar niso nikoli banalna. Sicer na nedeljskem koncertu besedila niso prišla do izraza, kar pa za rock koncert sploh ni pomembno. Pomeben je občutek, silovitost glasbe, ki jo poslušalec čuti tudi znotraj sebe, navdušenost, ki prevzame vse, da vstanejo in stoje z valovanjem rok spremljajo priljubljenega glasbenika ter morda celo zaplešejo med stoli. Prav to vzdušje je Ligabue ustvaril tudi na tržaškem koncertu, tako da ga je občinstvo še in še klicalo na oder. Pred Ligabuom in njegovim bandom je nastopila še manj znana skupina Timoria. Predstavila je nekaj skladb iz svojega tretjega albuma, ki je izšel pred kratkim. (bov) Z obiska v otroški koloniji v lepi gorski vasici v Karniji V Comegliansu je bilo res lepo Prejeli smo s prošnjo po objavi: Ko smo se z avtom bližali gorski vasi Comeglians, nas je med gorami in smrekovimi gozdovi pozdravljalo veselo sonce, a luže na tleh so pričale, da je pred kratkim močno deževalo. Ubogi otroci, smo si mislili, kaj neki počnejo, če imajo vedno dež? Pa ni bilo tako. Povedali so nam, da so imeli skoraj vedno lepo vreme, prijetno toplo, a ne prevroče, tako da so vsak dan hodili na krajše sprehode, v glavnem do igrišč, ali na daljše sprehode v sosednje lepe in zanimive vasi in vasice kot so Ravascletto, Ovaro, Ovasta, Tualis... Na celodnevnem izletu v vas Collina in do koče Marinelli jih je sicer zajela ploha, a so imeli s seboj dežne jope in doma so se hitro preoblekli. Sicer pa jim je dež le malo nagajal. Takrat so se zatekli v veliko telovadnico in se tam igrali. Tam so tudi vsako jutro telovadili. Gledali so tudi risanke in film. Manjšim so vrteli risanke o Bianki in Berniju ter o Sneguljčici in sedmih palčkih, velikim pa film »Pleše z volkovi«. V pogovoru so vz- gojitelji prikazali otrokom vzgojne plati tega filma. Za predvajanje risank in filmov imajo na razpolago občinsko dvorano. Kdaj so poleg tega utegnili še pripraviti risbe, sestavljenke iz zelenih listov (nastale so čudovite zelene živalce kot kače, piščanec, metuljčki, pikapolonica...), risan zemljevid Comegliansa in krajev, ki jih obiskujejo, res ne vem. In kdaj so se naučili toliko lepih pesmi? Menda takole mimogrede, ko so počivali na travniku in jim je ravnatelj zabrenkal melodijo na kitaro. Kako prijetno jih' je bilo poslušati, ko so v nedeljo, 26. julija, vsi, od naj mlajšega do naj starejšega navdušeno prepevali na prireditvi za starše. Razvedrili so nas tudi z veselimi skeči. Njihovo petje in še kaj bomo čez nekaj časa lahko slišali tudi po slovenskem radiu Trst A. Vzgojitelji polagajo veliko važnost na ekološko vzgojo, na ljubezen do narave in njenega Stvarnika. To priča tudi zbirka za te kraje značilnih rastlin. Razstava lepih barvnih fotografij kaže, v kako lepe kraje se podajajo otroci, kako se igrajo na prostranih travnikih ali vzpenjajo do gorskih koč. Zelo me je razveselilo, ko sem opazila, kako so otroci disciplinirani, ubogljivi in vljudni, čeprav ravnatelj in vzgojiteljice ne dvigajo glasu, ampak ravnajo z njimi mirno in prijateljsko. Otroci so vedri in sproščeni, radi prepevajo vesele, pa tudi ekološko vzgojne pesmi, kot je napr. Mrtva reka: »Starec je govoril mi, da bila si lepa ti, zdaj osamljena si vsa, polna mrtvega blaga.« Zraven pa upajo: »... a morda nekoč pa le - čista reka vrneš se.« Tudi narodnostna vzgoja ni zanemarjena, saj so z navdušenjem prepevali: «... živim kot slovenskega naroda sin.« Prijetno mi je bilo, ko sem opazila, da so otroci po večerji začeli kar spontano prepevati. Verjetno ravnatelj Moreno Vertovec in vzgojiteljice dosegajo tako lepe uspehe in tako prijetno, harmonično vzdušje zato, ker delajo složno in se res vestno pripravljajo. Zvečer, ko otroci zaspijo, se sestanejo in programirajo delo za naprej - pripravljali pa so se tudi že na sestankih v Trtu pred odhodom v kolonijo. K dobremu razpoloženju gotovo pripomore tudi delo ostalega osebja: odličnegha ekonoma, iznajdljive kuharice, marljivih pomočnic in garderoberke. Bolničarka, hvala Bogu, ni imela skoraj nič dela. Otroci so se vrnili v Gorico in Trst 1. avgusta. Upajmo, da jim bo to doživetje ostalo v lepem spominu in da so iz kolonije odnesli tudi kaj dobrega in koristnega za nadaljnje življenje. n.M. Na sliki: otroci iz kolonije v Comegliansu na izletu v vasi Tualis. menjalnica 10. 8. 1992 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar .... . 1111,65 1085,— Švicarski frank 843,73 835,— Nemška marka .... . 756,40 745 — Avstrijski šiling 107,52 106,— Francoski frank ... . 223,71 220. Norveška krona 192,22 189,— Holandski florint . 670,96 660.— Švedska krona 208,23 205,— Belgijski frank .... . 36,745 35,50 Portugalski eskudo . 8,863 8,40 Funt šterling . 2139,85 2130, - Španska peseta 11,854 11,25 Irski šterling . 2012,— 1990.— Avstralski dolar 819,10 780,— Danska krona 196,43 194.— HUF — 10.— Grška drahma 6,180 6.— ECU 1541,45 — Kanadski dolar .... 937,20 890. - Slovenski tolar ' — 13,50 Japonski jen 8,69 8,55 Hrvaški dinar — 4,— VPPHH Te dni praznuje mala LUCIJA svoj drugi teden življenja. Srečni družini Tavčar iskreno čestita klan landroverjev SZSO TRST gledališča Miramarski park Do vključno 15. septembra se bodo vrstile predstave LUČI IN ZVOKI. Danesk, ob 21.00 predstava v angleščini in ob 22.15 predstava v italijanščini. Ponovitev v četrtek, ob 21.00 predstava v nemščini in ob 22.15 predstava v italijanščini. koncerti Gledališče Verdi Simfonična sezona '92 Do 4. septembra se nadaljujejo vpisovanja za abonmaje (red A) pri blagajni gledališča na trgu Unita. Blagajna bo zaprta do 1. septembra 1992. Grad sv. Justa Straordinario estivo V četrtek, 13. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert JAMES TAVLOR QU-ARTETA. V nedeljo, 30. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert skupine PITTURA FRESKA. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti. Večer prazničnega dne - La sera del di difesta V nedeljo, 16. t. m., ob 21. uri bo v Ul. della Cattedrale, nastopila glasbena skupina ENSEMBLE PRO ANIMA z rusko nabožno glasbo ter gledališka skupina iz Rima I LUOGHI DELL ARTE. V primeru slabega vremena bo predstava v dvorani "Don Sturzo" v Ul. Don L. Sturzo 4 (Trg Rosmini). razstave V Bazoviškem domu bo, ob priliki športnega praznika Zarje, do 16. t. m. odprta razstava oljnatih slik Bazovice in okolice LUCIANA PLEHANA. Razstava je na ogled od 18. do 21. ure. V kavarni Caffe degli specchi je na ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra. V galeriji Muzeja. Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja". Na Gradu sv. Justa - Bastione iiorito je odprta retrospektivna antološka razstava kiparja GIUSEPPEJA NEGRISINA. Razstava bo odprta do 30. avgusta vsak dan od 10.00 do 12.30 in od 16.30 dO 19.00. V kavarni Stella polare razstavlja svoja dela slikarka ZORA KOREN SKERK. Razstava bo odprta do konca avgusta. Pri Briščikih 9/A je odprta umetnostna galerija in razstava umetnostne obrti v kraškem marmorju PAVLA HROVATINA. V kmečki hiši v Devinu je do 20. avgusta na ogled razstava "Od Rilkeja do Joyceja" - tržaška leta Jamesa Joyca. Razstava je odprta vsak dan od 17. do 21. ure. kino ARISTON - 21.30 Delicatessen. EXCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE I - 17.00, 19.30, 22.00 Hook - Capitan Uncino, i. R. Williams, D. Hoffmanu. NAZIONALE II - 16.45, 22.15 Profondo anal, pom., □ □ NAZIONALE III - 17.00,18.40, 20.30, 22.15 Colpo doppio, i. Michael Biehn. NAZIONALE IV - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 La ballata del caffe Triste, i. Va-nessa Redgrave, Rod Steiger. GRATTACIELO - Zaprto zaradi počitnic. MIGNON - Zaprto zaradi počitnic. LJUDSKI VRT - 21.00 Paura d'amare. EDEN - 15.30, 21.30 I vizi transessuali di Moana, porn., □ □ CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 Pic-cola peste torna a far danni, i. Michael Oliver. LUMIERE - Zaprto zaradi počitnic. ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic. RADIO - 15.30, 21.30 Taboo american-style parte 1: Tinsaziabile Nina, □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ razna obvestila Kmečka zveza sporoča, da bosta podružnici v Nabrežini in na Opčinah v mesecu avgustu zaprti. SDZPI obvešča, da bo zaprt do 14. avgusta. KD Kraški dom prireja poletni center za otroke od 3. do 10. leta starosti. Center bo v Koči pod Rupo od 17. 8. do 29. 8. (vključno obe soboti). Urnik od 9. do 13. ure. Vpisovanje na mestu samem. Dodatne informacije dobite na tel. št. 327124. ŠD Breg -se, ob zaključeni šagri, zahvaljuje KD Rapotec iz Prebenega ter vsem, ki so pripomogli pri uspehu društvenega praznika. _________mali oglasi_____________ OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku. UNIVERZITETNA študentka išče stanovanje v Trstu ali okolici. Tel. na št. 225017 ali 734686. RIBOGOJNICA Glinščica iz Boljunca obvešča cenjene odjemalce, da se prodaja rib zaključi v petek, 14. avgusta. Urnik prodaje: v petek in soboto od 8.30 do 12.30. Na svidenje prihodnje leto. PRODAM dva nemška ptičarja (bracco tedesco) stara 3 mesece ter podarim psičko staro 1 leto iste pasme, tel. 228212. KUPIM knjige za 1. in 2. razred srednje šole. Tel. na št. 228766. KUPIM suha drva za kurjavo. Tel. na št. 228766. INŠTRUIRAM matematiko. Telefon 0038/65 24316. UGODNO prodam počitniško oziroma stanovanjsko hišo, 70 kvm bivalnega prosora, pri Šentviški gori na Tolminskem. Telefon 0038/66/75468. DAJEM v najem v Trstu dobro upeljano slaščičarno in prodajalno kruha. Za inormacije tel. 414673 od 9. do 13. ure razen sobote in nedelje. včeraj - danes Danes, TOREK, 11. avgusta 1992 KLARA Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.19 - Dolžina dneva 14.18 - Luna vzide ob 19.07 in zatone ob 3.58. Jutri, SREDA, 12. avgusta 1992 INOCENC PLIMOVANJE DANES: ob 3.32 najnižja -55 cm, ob 10.17 najvišja 36 cm, ob 15.46 najnižja -13 cm, ob 21.16 najvišja 37 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 29.8 stopinje, zračni tlak 1013,8 mb ustaljen, veter 4 km na uro zahodnik, vlaga 51-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 26,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Chiara Mizzan, Loren-zo Bencich, Andrea Bencich, Martina Marin, Alessandro del Puppo, Matteo Monaro, Sofia Gamboz, Giacomo Millini, Vanessa Da Ponte, Chiara Cremon, Ambra Grbac, Stefano Tomasi. UMRLI SO: 92-letna Filomena Dobani, 76-letna Elide Cattaruzza, 89-letni Bruno Bogneri, 81-letna Bianca Marzotti, 67-let-na Secobda Cambruzzi, 87-letna Angela Gayer, 80-letna Ada Rizzato, 87-letna Šumela Christidou, 85-letna Esmeralda Trocca, 82-letni Luigi De Blenio, 91-letni Giuseppe Kucich, 73-letni Mario Her-rath, 90-letni Matteo Devescovi, 79-letni Ersilio Dobrigna, 82-letna Vittoria Zanel-li, 67-letni Fabrio Artico, 84-letna Lucia Nordio, 91-letna Anna Brainich. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 10., do nedelje, 16. avgusta 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ul. 18 (tel. 726265), Ul. Soncini 179 (Skedenj) (tel. 816296). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Trg Liberta 6. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Trg Liberta 6 (tel. 421125). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razne prireditve SKD Tabor Opčine - Tabor 92. Nocoj , ob 20.30 odprtje razstave: ustvarjalne roke.ars kretaria, lesnina bor, Pavel Hrovatin, ročno tkanje. Predstavietev Ž. Gruden. V petek, 14., ob 17. odprtje kioskov in ples z ansamblom Venera; v soboto, 15., ob 15. odprtje kioskov, nastop godbe na pihala PD Lijak, ob 20. ples z anasmblom Taims; v nedeljo, 16. , ob 10. otroški ek tempore, od 15. ure dalje odprtje kioskov, nastop mažoretk, in ob 20. ples z ansamblom Kraški kvintet. Vsak dan prodaja in razstava novih in rabljenih knjig. ___________prispevki_________________ V spomin na drago mamo Marijo Ter-čič darujeta Irene in Vesna z družinama 50.000 lir za KD Jože Rapotec. Ob 4. obletnici smrti Andreja Ražma darujeta teta Zora in stric Silko 70.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na Justa Ukmarja daruje Stanko Štoka 20.000 lir za spomenik NOB na Kontovelu. V poč. spomina Justa Ukmarja daruje Alfredo Danev 10.000 lir za spomenik NOB na Kontovelu. Namesto cvetja na grob Alfreda Albija daruje Jolanda "Gilko" z družino 30.000 lir za spomenik NOB na Kontovelu. V poč. spomina Alfreda Albija darujeta Rado in Majda 20.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V spomin na Alfreda Albija darujeta Stevo in Sonja Zahar 20.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. Rozika in Marija Godnič darujeta 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na brata Marjana Štoko darujeta Dorka in Ivanka 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Proseku. V spomin na Nado in Ivana Ferfolja, ob rojstnem dnevu, darujeta Ivanka ih Milči 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel. V spomin na Giovanno Hrovatin daruje Karla Sosič z družino 50.000 lir za Sklad Mitka Čuk. Ob obletnici smrti svakinje Karmele ih brata Zorana Scabarja daruje Karla z družino 100.000 lir za Godbo Viktor Pat' ma in 100.000 lir za Ljudski dom v Trebčah. V poč. spomina g. Mire Fonda darujeta Štefka in Nereo 50.000 lir za Dom Jakoba Ukmarja. Namesto cvetja na grob Klare Sossi darujeta Marija in Slavko Sosič 50.000 m za društvo Grad od Banov. V spomin na Klaro Milkovič darujeta Karlo in Magda Kalc 20.000 lir za društvo Grad od Banov. Namesto cvetja na grob Klare Milk0' vič-Sossi daruje Vida Grgič s Padr> 15.000 lir za društvo Grad od Banov. V spomin na tretjo obletnico smrti Mirkota Lukše daruje družina 30.000 lif za FC Primorje Prosek. Vilo Manin napolnil argentinski tango Natrpan spored koncertov v raznih krajih naše dežele Lahka glasba za vse okuse Z nastopom Cesara Stroscia in Luisa Rizza se je v petek zaključila poletna koncertna sezona v vili Manin. Argentinska mojstra, ki sta po dvajsetih mesecih ponovno nastopila v naši deželi, sta s čustvenim izvajanjem melodij tanga navdušila sicer neštevilno publiko. Nastop je začel Luis Rizzo, ki je v kitarskem duu z Adrianom Politi-jem zelo dobro zaigral nekatere klasične melodije te glasbene zvrsti. Uvodni del petkovega nastopa je zaključil Cesar Stroscio, eden najboljših igralcev bando-neona in med najvidnejšimi izvajalci t.i. nueva tanga (posodobljene zvrsti tanga, ki jo je ustvaril Pokojni Astor Piazzolla), ki je predstavil osem skladb argentinskih klasikov, od Troila do Piaz-zolle, od Mosalinija do čudovito izvedene Ojos Negros Vincenta Greca. V drugem in tretjem delu nastopa sta argentinska izvajalca nastopila s svojimi skupinami in z mlado italijansko pevko Susan-no Rizzi. Kot prva se je na odru Pojavila zasedba Esguina, ki jo Poleg Stroscia sestavljajo še kitarist Norberto Pedreira in basist Carlos Carlsen. Predstavili so v glavnem novejše skladbe Rovire, Piazzolle in Stroscia samega. Najbolj prepričljive so bile izvedbe skladb Muerte del Angel, Malda in De los dos. Pri izvajanju nekaterih skladb je sodelovala tudi Susanna Rizzi. Pela je pesmi sodobnih argentinskih pesnikov. Mlada italijanska pevka je v zadnjem času zelo izboljšala svoj glas, tako da so bile tudi vokalne točke na visokem nivoju. Večer, ki je bil morda celo preveč dolg, je z izborom bolj klasičnih sklad iz repertoarja tanga in milong zaklučil Luis Rizzo Cuar-teto, ki pa je bil v kontrabasu in bandoneonu dokaj šibak, tako da niso vsi čustveni odtenki izvedenih skladb izzveneli najbolje. AWS Razvedrilo ob letošnji poletni vročini predstavljajo tudi koncerti sodobne glasbe, ki se bodo v prihodnjih dneh zvrstili v raznih krajih naše dežele. Letos niso predvideni nastopi znanih tujih zvezd, zato pa je veliko nastopov italijanskih izvajalcev. Po uspelem včerajšnjem nastopu v Lignanu bo demencialna skupina Elio e le storie teše sku- paj s predskupino Aeroplani Ita-liani nastopila drevi v Majanu (Videm), jutri pa v parku Agualan-dia v Jesolu. Tržaški grad bo v četrtek 13. prizorišče nastopa James Taylor Ouarteta, v petek 14. pa bomo lahko na štadionu v Lignanu sledili najbolj pričakovanemu nastopu glasbenega poletja. S koncertom pod imenom Sotto un cielo mago bo nastopil priljubljeni rimski kantavtor Claudio Bag-lioni, ki bi se moral sredi septembra znova vrniti v našo deželo, in sicer v Vilo Manin. Privrženci rock glasbe bodo lahko dobili delno ohladitev v vasici Ovaro v Karniji, kjer bo od četrtka, 13. do nedelje, 16. avgusta revija Ovarock. Nastopile bodo številne deželne underground rock skupine. V četrtek se bodo zvrstile krajevne skupine P.S.D.A., Assolo di Bongo, Fiori Selvaggi, Prosymetrum in Neon Groves, v petek skupine Fale Curte, Up'n'-down in novogoriška skupina Primarna, v soboto Tržačani Max Berlin, skupina Bang iz Ferrare ter furlanska skupina Savoia Mar-chetti, pred leti med najboljšimi mladimi italijanskimi skupinami. Prireditev Ovarock bosta v nedeljo zaključili afriška skupina Li-kemba in tržaška Ocho Rios. Tudi beneški Casino je poskrbel za pester glasbeni spored v vročih avgustovskih večerih. Najbolj pričakovan nastop je predviden 19. avgusta, ko bosta nastopila ameriški kitarist Pat Metheny in italiansjki kantavtor Ivano Fos-sati. V Lignanu bomo ta mesec lahko poslušali še skupino Gene Gnocchi & The Getton Boys (24. avgusta) in južnoameriško politično folk glasbo skupine Inti Illi-mani (v soboto 29. avgusta). Fausto Leali, ki je v soboto nastopil v Gradežu, bo ponovno v naši deželi 27. avgusta, in sicer v Pavii pri Vidmu na zastonjskem nastopu, beneški reggae skupine Pitura Freska pa bo leit motiv večera 30. avgusta na tržaškem gradu. V prihodnjih dneh nam poletne prireditve ponujajo tudi dva zelo zanimiva gledališka večera. V torek 18. bo v Vidmu nastopil Gior-gio Albertazzi s kraljem Learom, v četrtek, 20. avgusta pa bo na tržaškem gradu gostoval Alessan-dro Bergonzoni z igro Anghingo. Septembra meseca bo veronska Arena ponovno prepuščena rock koncertom. Po zaključnih večerih Festivalbara (6. in 7.) bo v tem prelepem kraju po devetih letih ponovno gostovala v Italiji angleška skupina Dire Straits, ki bo imela v Veroni dva koncerta, in sicer 11. in 12. septrembra, 26. septembra pa bo nastopila slavna rock skupina Emerson Lake & Palmer, ki se je po dolgih letih zatišja in kasnejšega razpusta pred nekaj meseci spet združila ter izdala nov album z imenom Black Moon. Septembra meseca bo ponovno živo tudi v klubu Ro-totom v Gaiu pri Spilimbergu, kjer bo 4. septembra nastopila francoska skupina Les Coguines, 11. septembra bo na vrsti reggae glasbenik Linton Kvvesi Johnson, 26. septembra pa je na programu reggae festival z Gregoryjem Isa-acom in Dennisom Brovvnom. AVVS Luis Rizzo in Adriano Politi med petkovim nastopom □L RAI 1 6.50 Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 9-05 Nad.: Chateauvallon 10.05 Variete: Macario, storia di un comico 11.30 Nan.: E' proibito ballare 12.00 Variete: Unofortuna 12.25 Vreme in dnevnik 1 12.35 Nan.: La signora in gial- lo (i. A. Lansbury) 13.30 Dnevnik 1 in Tri minute 14.00 Film: Fantomas 70 (pust., Fr. 1965, r. A. Hu-nebelle, i. Jean Marais) 15.45 Mladinski variete: Big! 17.05 Nan.: II cane di papa 17.55 Danes v Parlamentu 16.00 Dnevnik 1 «10 Nanizanka: Blue jeans 16.40 Dok.: Atlante DOC 0-40 Aktualno: II našo di ,q Cleopatra a.50 Vreme in dnevnik 0- 40 Kvarkove posebnosti 1- 40 Dnevnik 1 4-55 Film: Ovungue tu sia (dram., Nem. 1990, r. K. Zanussi, i. Julian Sands, Renee Soutendijk) S'40 To je RAI 1 00 Dnevnik in vreme •30 Danes v Parlamentu •40 Rubrika opolnoči ^ RAI 2 6.50 Nanizanke in risanke 9.45 Rubrika: Verdissimo 10.05 Film: Sul bel Danubio blu (kom., Nem. 1954) 11.30 Kratke vesti 11.35 Nan.: Lassie, 12.10 L ar-ca del dottor Bayer 13.00 Dnevnik in vreme 13.35 Variete: Videocomic 13.45 Nad.: La clinica della Foresta Nera, 14.35 Santa Barbara 15.20 Film: Una lacrima sul viso (dram., It. 1964) 17.05 Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici) 17.20 Iz Parlamenta in vesti 17.30 Nanizanka: Faber, l’in-vestigatore 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: II commis-sario Kress 19.35 Vreme in dnevnik 20.15 Športne vesti 20.30 Film: Annunci di morte (krim., ZDA 1991, r. An-drew Lane, i. Beverly D'Angelo, Erič Roberts) 22.25 TG2 Dosje 23.15 Dnevnik in vreme 23.35 Varieteja: Le stelle del Mediterraneo, 0.35 II cappello sulle 23 1.15 Nanizanka | RAI 3 | 7.00 Sat News, danes v kioskih, Televideo 11.50 Šport: Tamburello (IP) 12.00 Film: Cane randagio (dram., Jap. 1949, r. A. Kurosavva, i. T. Mifune) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Glasba: Orchestra! 14.55 Koncert za Evropo 15.30 Šport: mountain bike -spust in cross country, 16.05 hitra hoja 16.30 Drobci 17.00 Film: Permette? Rocco Papaleo (kom., It. 1972, r. Ettore Scola, i. M. Mastroianni) 18.45 Rubrika Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci 20.05 Variete: Non e mai troppo tard 20.30 Variete: Avanspettacolo (vodita Franchi-Ingras-sia) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.40 Nogomet: Ajax-Catan-zaro (Mem. Ceravolo) 0.30 Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved 0.55 Film: Lianna, un amore perduto (dram., ZDA) T TV Slovenija 1 | 10.20 Spored za otroke: Zgodbe iz školjke 11.10 Nekoč je bilo življenje 11.35 Ljudje in psi 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH (pon.) 12.55 Video strani 16.15 Napovednik 16.20 Film: Maroko (ZDA 1930, r. J. von Stern-berg, i. M. Dietrich) 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.10 Spored za otroke: risana serija Biskvitki 18.40 Alpe-Donava-Jadran 19.10 Risanka in Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.05 Nad.: Ambasadorkin soprog (6. del) 21.00 Za prihodnost Narodne galerije (1. oddaja) 21.10 Dok. serija: Kronika 21.35 Sova, vmes nanizanka Problemčki 22.00 Dnevnik, vreme, šport in Žarišče 22.50 Napovednik 22.55 Sova, vmes nadaljevanka S klovni so prišle solze ter Glasbeni utrinek Finlandija (J. Sibe-lius) 23.50 Video strani CZ^CANALES RETE 4 ITALIA 1 ODEON R ''KLuamo: Na prvi strani JO Nanizanke: Arnold, 9.00 Tutti al college - Le vo-tazioni, 9.30 Love Boat, 10.30 La famiglia Brad-ford - Infortuni a catena, l2nn H.30I Robinson it iv! ^v*Z: h pranzo e servito 13 90 Sevnik TG 5 14 no Variete: Non e la RAI l5no finalno:Forum 0 Nanizanka: New York New York - Stato di ubri-Ifino acchezza 0 Otroški varieteji in ri- 18 no sanke Kviza: OK il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota 2o nn J?eIla fortuna 20 25 Dnevnik TG 5 0 Variete: II TG delle va-2o canze - Predstavitev u Aktualno: Affari di fa-nnglia (vodi Rita Dalla Ohiesa), 22.00 Le piu bel-le Scene da un matrimo- tSed‘,? TMGe jSSL 23 On Canze Variete: Maurizio Cos-tanzo Show, vmes (24.00) 2 oo nočni dnevnik TG 5 Spored non stop 8.30 TG 4 vesti 9.00 Nan.: Strega per amore, 9.30 La Tata e il professo-re - Il denaro non e tutto 10.00 Nad.: General Hospital, 10.30 Marcellina 11.00 Nan.: Balliamo e cantia-mo con Licia 11.25 Risanke in otroški variete Ciao ciao 13.00 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.45 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.55 Nad.: Sentieri, 14.30 Maria, 15.15 Io non čredo agli uomini, 15.55 Manu-ela, 17.00 Ines, una segre-taria da amare 17.30 TG 4 vesti 17.45 Aktualno: Lui lei 1'altro 18.20 Kviz: Gioco delle coppie 19.00 TG 4 vesti 19.25 Rubrika o lepoti 19.30 Nad.: Gloria 20.30 Film: Perfect (kom., ZDA 1985, r. James Bridges, i. John Travolta) 22.50 Film: L amante pura (dram., Fr. 1958, r. P. Gas-pard-Huit, i. Alain De-lon, Romy Schneider), vmes (23.30) TG 4 vesti 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete, aktualnosti in risanke 9.05 Nan.: Il mio amico Ricky, 9.45 La časa nella prate-ria, 10.45 Hazzard - Ad-dio generale Lee, 12.00 La donna bionica, 13.00 I ragazzi della terza C 14.00 Odprti studio 14.20 Film: Continuavano a chiamarli... er piu er meno (kom., It. 1972, r. Giuseppe Orlandini, i. Franchi-Ingrassia) 16.30 Nanizanke: Giustizieri della citta, 17.30 T.J. Ho-oker - Missione a Chicago, 18.30 Riptide - Vecchi compagni di scuola 19.30 Odprti studio in šport 20.00 Variete: Mai dire TV 20.30 Glasbena oddaja: Festi-valbar 92 (vodi G. Scotti) 22.30 Film: Hallovveen 2-11 signore della morte (srh., ZDA 1981, r. Rick Rosen-thal, i. Jamie Lee Curtis, Donald Pleasance) . 0.20 Odprti studio 0.35 Pregled tiska 0.40 Studio šport 0.55 Nočni spored 13.00 Risanke in nanizanke 15.30 Nan.: College, Henry & Kip, 4 donne in carriera 16.30 Nanizanka: Masguerade 17.15 Nad.: Viviana, 18.00 Ve- ronica, il volto dell amo-re (i. V. Castro) 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Laverne & Shirley 20.30 Film: La legge dietro le sbarre (dram., 1986, r. Gene Reynolds, i. John De Vries, Alvin Epstein) 22.30 News magazine: Tele-facts 23.00 Film: Per te ho ucciso (dram., ZDA 1948, r. N. Foster, i. Burt Lancaster, Joan Fontaine) TMC 8.30 Nanizanka: Batman 9.00 Risanke 9.30 Spored za otroke 10.30 Nan.: Truck Driver, Doris Day Show, 12.00 I mi-steri di Nancy Drew 13.00 TMC News - Šport News 13.40 Dok.: Prijateljska narava 14.15 Variete: Amici mostri 15.15 Nanizanka: Autostop per il cielo TV Koper 16.00 Film: Skrivnost Helene Marimon (dram., It. 1954, i. Isa Miranda) 17.45 Film: X-21 Atomski vohun (krim., VB 1962, r. Montgomery Tully, i. Stephen Murray) 19.00 Vsedanes - TV Dnevnik 19.30 Nadaljevanka: Ryan 19.55 Nan.: Joe Forrester 20.40 Film: Krik gozda (pust., ZDA 1952, r. Edward Ludwig, i. John Payne) 22.15 Vsedanes - TV Dnevnik 22.25 Arhitektovi nasveti 22.35 Film: Kazenski zakonik, člen 519 (dram., It. 1951) | TV Slovenija 2 15.30 Dosje: Šifra Atom 16.10 Sova, vmes nan. Stara vohunska mačka ter nad. S klovni so prišle solze in Hemingway 18.20 Svet proroča 19.00 Nad.: Modro poletje 19.30 TV dnevnik BIH 20.00 Dok.: Uršlja gora in Robanov kot 20.30 Ledeni slapovi 20.40 Glasba, show in cirkus 21.40 Svet poroča 22.20 Metropolitanska opera 16.15 Film: Il boia (vestern, ZDA 1959, r. M. Curtiz, i. Robert Taylor, T. Louise) 17.50 Film: Il club (dram., Av-stral. 1980, r. Bruce Be-resford, i. Harold Hos-kins, J. Hovvard) 19.30 Vesti: TMC News 19.45 Atletika: G. Prix IAAF 22.30 Glasba: koncert R.E.M. 23.30 Nočne vesti 23.50 Aktualno: Intervju 0.35 Film: Sitting Ducks (kom., ZDA 1980, r. Hen-ry Jaglom, i. M. Emil) 2.15 Aktualno: CNN News TELEFRIUH_____________ 10.45 Telefriuli non stop 15.45 Rubrika 16.00 Kratke vesti 16.05 Risanke in nanizanka 18.05 Nan.: Adderly 19.00 Dnevnik 19.30 Nan.: L uomo che parla ai cavalli (i. E. Cerusico) 20.00 Dok.: Zgodovina ZDA 20.30 Variete: Vernice fresca 21.30 The World Musič Award 22.00 Incontri al caffe (vodi Romano Battaglia) 22.45 Nočne vesti 23.30 Ena rastlina na dan TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jože Plečnik; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.00 New Age; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?; 11.35 Kantavtorji in šan-sonjeji; 12.00 Dermoflash; 12.15 Italijanska lahka glasba; 12.40 Evergreeni; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mavrični mozaik: S festivalov; 14.30 Dobrodošlo, poletje!, 15.00 Nad.: Tajno društvo PGC; 15.25 Hit Parade; 16.00 Nazaj k naravi, 16.20 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Ciril Kosmač: Prazna ptičnica; 18.30 Instrumentalna lahka glasba; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska-, 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra: Bog (W. Allen); 21.55 Glasbeni intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.05 Nočni program - Glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika-Prenos RS; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Modri val - Na rešetu; 9.00 Souvenir d'Italy; 9.15 Z roko v roki; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Tropicana; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.50 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Utrinki; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 9.00 Poletne turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Sanje o počitnicah; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob 4.; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Beatlesi; 17.32 Tropicana; 18.00 Dis-coteca; 19.00 Souvenir d'Italy; 19.45 New age; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z glasbo po željah; 16.00 Naš Kras (v italijanščini); 17.30 Paff... boom; 19.00 C-est la vie; 20.30 Smeh in glasba. Karabinjerji so poročilo o izlivanju odplak izročili sodstvu V pristojni službi KZE bodo zadevo obravnavali še pred koncem tedna Počitniško obdobje res ni najbolj primerno za razreševanje zapletenih in nadležnih zadev, vendar kaže, da bodo pristojni organi tokrat vendarle skušali odkriti kako je z izlivanjem neprečiščenih odplak v Sočo. O zadevi smo obširno poročali že pred dnevi. Na problematiko, za katero bi s težavo trdili, da je nova, so opozorili tudi italijanski časopisi. Včeraj smo skušali izvedeti, če se je te dni sploh kaj premaknilo. Mnenje pristojne občinske tehnične službe smo zabeležili že pred dnevi. Po njihovem je vzrok spuščanja neprečiščenih odplak v Sočo pripisati tehnični napaki, oziroma pomanjkljivosti na kanalizacijskem omrežju. Na točki za prečrpavanje odplak, kakih sto metrov pred napravo za čiščenje, so nameščene črpalke s premajhno zmogljivostjo. Količina odplak zato odteka preko jaška, ki je bil predviden za odvodnjavanje v primeru izrednih padavin. Tako trdijo na občini, kjer naj bi sicer že bili seznanjeni s tako ugotovitvijo in kjer naj bi tudi sprejeli odločitev o zamenjavi črpalk. Za nov zaplet v zvezi z mestnim kanalizacijskim omrežjem so pri pristojni službi KZE izvedeli iz časopisa, nam je po telefonu dejal inž. Sturzi. V prihodnjih dneh, vsekakor pa še pred koncem tedna bodo ukrepali na najbolj primeren način, predvsem za evidentiranje vzrokov onesnaževanja, oziroma izlivanja odplak neposredno v Sočo. Besedo v zadevi bo imela predvidoma tudi sodna oblast, ki bo morala vsekakor ukrepati po prejemu poročila, ki so ga sestavili karabinjerji. Na poveljstvu karabinjerjev v ulici Sauro so nam potrdili, da je s predajo poročila sodnim organom njihova naloga v zadevi zaključena. Nadalnje korake bo morala sprejeti sodna oblast. Gre za ovadbo, ki jo je pred dnevi vložila goriška sekcija Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF) s katero opozarjajo na izlivanje odplak sumljivega izvora v Sočo in za ovadbo sovodenjskega občana Bogdana Butkoviča, o kateri smo že tudi poročali. Upati je, da bodo sodni organi ažurno ukrepali in da ne bo treba na tak ali drugačen zaključek čakati leta dolgo. Ob tem imamo v mislih prijavo, ki je bila vložena v zvezi z delovanjem upepeljevalni-ka za odpadke pri Sovodnjah že pred več kakor tremi leti, v začetku leta 1989. Hitro ukrepanje pa bi bilo potrebno tudi s strani goriške občine, oziroma pristojnih služb. Težko je namreč razumeti, da se pre-čiščevalna naprava za odplake predstavlja kot najsodobnejša in najbolj funkcionalna na širšem območju in na katero bi lahko priključili tudi kanalizacijo Nove Gorice, po drugi strani pa v neposredni bližini te naprave odtekajo v Sočo neprečiščene odplake. Pa naj gre za tehnično napako ali kaj drugega. Dejstvo je, da tako stanje traja že preveč dolgo in da je treba nekaj ukreniti. Tudi zaradi tega ker občani za čiščenje odplak tudi plačujejo. V soboto na gradu pred maloštevilnim občinstvom Pevec Sandro Massimini predstavil svet operete V soboto zvečer je na gradu v okviru poletnih prireditev nastopil znani pevec operetnih melodij Sandro Massimini. Spremljala ga je prikupna in odlična pevka So-nia Dorigo. Operetni večer se je pričel, žal, v znamenju nepredvidenih težav, saj zaradi prometne Ob podpisih za referendum dobil še tombolo Občinskemu svetovalcu Ginu Cocianniju, še vedno predstavniku KD, čeravno je iz dneva v dan bolj v navzkriž z vodstvom stranke in njegovimi uradnimi stališči, se je angažiranost proti gradnji financarske šole v nedeljo res obrestovala. Skupaj z drugimi pobudniki referenduma je Cocianni večji del večera prebil ob mizici za zbiranje podpisov pred vhodom na šagro v Podturnu. Tako je tudi sam kupil nekaj kartel za tombolo, četudi to ni njegova navada. In glej, sreča je obdarila prav njega s glavnim dobitkom -tombolo v vrednosti dveh milijonov lir. Polovico tega zneska je Cocianni daroval v sklad za pomoč beguncem, čeprav nam je kasneje hudomušno pristavil, da je bil glede tega v dvomu, ali ne bi denarja dal v "sklad za finan-carsko vojašnico", saj po vsej verjetnosti sto in več milijard še ne bo dovolj za tako velikansko gradnjo. Za referendum o financarski šoli zbrali že polovico potrebnih podpisov V samih desetih dneh od začetka zbiranja podpisov so Odbor za varstvo in razvoj letališča ter druge organizacije, ki so pristopile k akciji za referendum o lokaciji šole-vojašnice za finančne stražnike, zbrali že več kot polovico podpisov, ki so potrebni za razpis referenduma. Po občinskem statutu je namreč treba v štirih mesecih zbrati 1.500 overovljenih podpisov, predlog referenduma o financarski vojašnici pa je doslej podprlo približno med 800 in 900 goriški-mi občani. Točno število pravzaprav niti ni znano, saj so v zadnjih dneh začeli z zbiranjem tudi izven občinskega volilnega urada na šagri v Podturnu in po rajonih, vseh pol pa še niso zbrali, da bi prešteli podpise. Vsekakor so na občini do včeraj našteli okrog 400 podpisov, še toliko oz. še kaj več pa so zbrali pri mizici pred vhodom na prireditveni prostor v Podturnu v soboto in nedeljo zvečer. Prav odziv občanov pri mizicah na odprtem navdaj e pobudnike referenduma z velikim optimizmom. Vsak večer so v nekaj urah zbrali po več kot 200 podpisov, mnoge ljudi, ki so želeli podpisati, pa so morali odvrniti: nekateri niso imeli s seboj veljavnega osebnega dokumenta (ta je potreben, ker mora vsak podpis overoviti pooblaščeni javni funkcionar), kar precej pa je bilo občanov iz okoliških občin in med njimi še največ iz Sovodenj, ki bi želeli podpisa- ti, a ne morejo, ker gre pač za občinski referendum in veljajo torej le podpisi goriških občanov. Akcija za nabiranje podpisov se bo nadaljevala tudi v prihodnjih dneh in to kljub velikemu šmarnu. Odbor za referendum napoveduje, da bodo njegovi predstavniki prisotni z mizicami na trgu v Podturnu spet jutri in nato v naslednjih dneh. Nadalje bodo, če bodo dobili dovoljenje, zbirali podpise na gradu pred vhodom v prireditveni šotor, kjer bodo od četrtka, 13. avgusta, do nedelje, 23., vsak večer projekcije filmov iz letošnje selekcije za nagrado Amidei. Poleg tega so se v akcijo zbiranja podpisov vključili tudi nekateri rajonski sveti. Z vsemi navedenimi potezami želijo torej pobudniki že pred sejo občinskega sveta, ki bo 7. septembra razpravljal o financarski šoli, zbrati ne le potrebnih 1.500 pač pa čim več podpisov. S tem bi najbrž premostili tudi formalne ugovore, češ da gre za problem, ki ni v pristojnosti občine in torej ni možen referendum o njem. Pobudniki referenduma sicer zavračajo te ugovore in trdijo, da je občina kljub vsemu pristojna vsaj za nekatere odločitve v zvezi s financarsko šolo. Poleg tega pa računajo na množičen odziv občanov, saj bi z velikim številom podpisov zahteva po posvetovanju s prebivalstvom nedvomno pridobila večjo težo in bi se ji torej bilo težje izogniti. Na tradicionalnem tekmovanju se nadaljuje premoč slovenskih zvonarjev Pritrkovalci iz Ajdovščine zmagali v Podturnu V okviru poletnih prireditev v Podturnu je bilo v 'nedeljo kljub izredni pripeki tekmovanje v pri-trkovanju zvonov. V približno tri ure trajajočem nastopu se je_ pomerilo dvaindvajset skupin. Štirinajst jih je prišlo iz bližnje Slovenije, osem pa je bilo tekmovalnih skupin iz naše dežele. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali monsinjor Šrečko Šuligoj, brata Pietro in Dario Stacul ter monsinjor Angelo Persig, je prvo absolutno mesto prisodila Ajdovcem, s čemer se nadaljuje tradicija premoči slovenskih skupin, saj so lani so na prireditvi zmagali Vipavci. Poleg tega so podelili še nagrade za najboljše z ene oz. z druge strani meje. Med osmimi skupinami iz Furlanije - Julijske krajine je prvo mesto osvojila skupina iz Buie, drugo skupina iz Ajella, tretje pa skupina iz Moša. Uvrstitev med skupinami iz Slovenije pa je naslednja: prvo mesto je zasedla skupina iz Budanj, drugo mesto skupina iz Podnanosa, tretje pa skupina iz Deskel (sestavljala so jo dekleta). Ob tem velja zabeležiti, da se zanimanje za pritrkovanje veča iz leta v leto in da so tekmovanje iz Podturna že začeli posnemati v raznih drugih krajih. Na sliki: tekmovanja pritrkovalcev v Podturnu se je udeležila tudi ženska skupina iz Deskel, ki je zasedla kar solidno tretje mesto med skupinami iz Slovenije. Osvežitev vendar malo padavin Po dolgotrajnem vročem in sušnem obdobju, je vendarle prišla osvežitev. Včerajšnja popoldanska nevihta je dodobra prevetrila ozračje in prinesla vsaj začasno osvežitev. Žal pa je bilo padavin, ki so si jih nadejali predvsem kmetovalci, bolj malo. Razsušena zemlja bi potrebovala vsaj dan ali dva dežja. Nekaj posevkov je sicer požgala suša, oziroma bo pridelek znatno nižji od pričakovanega, dež pa bi blagodejno vplival na jesenske pridelke, zlasti pa na grozdje, ki je že v prvi fazi dozorevanja. Včerajšnjo nevihto je spremljal močan veter, ki je še največ dela povzročil gasilcem. Prejeli so nič koliko klicev za odstranitev odlomljenih vej z ulic in cest. Precej klicev na pomoč pa so prejeli tudi v luškem poveljstvu v Tržiču in pri poveljstvih raznih služb na priobalnem področju, od Gradeža do Sesljana. Nevihta, ki se je razvila v razmeroma kratkem obdobju je na morju presenetila kar nekaj jadralcev in posadk manjših plovil, ki so se tako znašli v težavah. Do popoldanskih ur sicer nismo prejeli poročil o hujših posledicah ali celo nesrečah. Mnogi namreč niso dovolj upoštevali vremenske napovedi, ki je napovedovala prihod sicer kratkotrajne nevihtne fronte in so računali, da se bo lepo vreme prejšnjih dni in tednov nadaljevalo. Tako sicer pravijo tudi vremenoslovci. Čez dan ali dva, naj bi se pravo poletje nadaljevalo. nesreče na odru ni bilo klavirja in pianist Giorgio Negri se je pač moral znajti na pianoli. Kljub takemu začetku pa je Massimini kaj kmalu našel pot do srca sicer ne preštevilnega občinstva, ki je prisluhnilo najbolj znanim odlomkom iz operet Havajska roža, Pri belem konjičku, Činčila itd. Med posameznimi pevskimi nastopi je Sandro Massimini prijetno zabaval občinstvo in mimogrede napovedal nekaj novosti iz njegove prihodnje koncertne oziroma pevske dejavnosti. Med drugim pripravlja za novo sezono novo predstavo operete »My fair lady«, ki pa je ljubitelji operetnih melodij v naši deželi, kot kaže, ne bodo videli. Na sliki: Massimini in Dorigo-va ter v ozadju Negri med sobotnim nastopom na gradu razna obvestila Kajak in kanu društvo Šileč iz Gorice bo priredilo v soboto, 22. t.m., tekmovanje (slalom in spust) po Vipavi, 7. Soška regata od Solkana do Podgore pa bo v nedeljo, 13. septembra. kino Gorica VITTORIA Zaprto. CORSO Zaprto. VERDI Zaprto. Nova Gorica SOČA Ni predstave. SVOBODA Šempeter Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Thea - Raštel 52 - tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska 1 - Ul. Terenziana 26 - tel-482787. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada od 3. do 8. avgusta 1992. OKLICI: šofer Adrian Halili in gospodinja Maria Kondo, uradnik Marco Slabile in delavka Ida Forner, uradnik Aleš-sandro Ciuffarin in prodajalka Giovanna Beltramini, delavec Luca Munafo in študentka Antonella Del Sordi. POROČILI SO SE: geometer Maurizio Milliava in učiteljica Michela Spazza-pan, odvetnik Paolo Bevilacgua in uradnica Renata Boccadoro, delavec Angel0 Vecchione in brezposelna Flavia Qualb' policist Mario Piana in policist Alessan-dro De Vito ter uradnik Pierpaolo Sau-nig in študentka Donata Geat. pogrebi Danes v Gorici ob 8.45 Rosalia Gorjaft vdova Fari iz bolnišnice Janeza od B°98 v Tržič, ob 9.15 Maria Sforzina, poročen3 Ouarantotto iz kapele glavnega pokopališča v cerkev sv. Ane in jv Červinjan, °.D 9.30 Jožefa Likar, vdova Černič iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. uri Mario Gemelli iz splošn bolnišnice v kapucinsko cerkev in n glavno pokopališče in ob 13.15 Luig18 Radiči, vdova Ghedini iz splošne bolnišnice v Val D'Astico (VI). J- Zapustila nas je naša drag® mama, babica in prababica Jožefa Likar vd. Černič Pogreb z mašo bo danes, 11. av9u_s„ ta, ob 9.30 iz mrliške veže bolnišnic Janeza od Boga na glavno goriško P° kopališče. SVOJCI Doberdob, 11. avgusta 1992 »B XXX. om, mati!« »Sveti Krištof ima to moč, da te bo varoval smrti ves tisti dan, ko ga boš videl in počastil.« »Vem, mati!« »Pa v Solkanu, pravijo, na prvi hiši da je tudi njegova podoba. Ne pozabi se ozreti nanjo!« »Ne bom, mati!« »Zbogom, Vrban!« »Zbogom, mati! Srečno.« »Vrni se!« Sin je šel. Mati je dolgo gledala za njim, ki se je gubil v prvi mrak. Ko je izginil in ga ni videla več, se je ihteč prijela za srčno stran in se zgrudila z bolnim srcem na hišni prag. »Vrban, moj Vrban!« Oh, matere! Vse vidijo naprej, vse vedo... Pri Sveti Luciji na Mostu, v sredi svojih osmih otrok in preplašene žene, je stal Anže Rink in hlinil silno dobro voljo. »Kaj, otročiči! Davkarje gremo lasat v Gorico in gospodo ubijat.« Otroci sO to radi čuli, žena Anžetova pa je rekla: »Kaj pa, če bodo oni vas? Kaj naj potem počnem sama z otroki?« »Ne govori tako vpričo otrok,« je dejal Anže, »pohujšala jih boš. Mar tebi, otroci, le bodite pridni Pa mater poslušajte. Ovsenega kruha ste stradali doslej, pšenične poqače se boste preobjedli Potlej.« »Hej,« so se veselili otroci, le žena ni verjela. »Beži, beži! Še močnika iz črne moke ne bomo imeli.« »Kaj močnik! Meso vsak dan Pa klobase,« je mežikal in sladkal z usti Anže. To je delal, da bi solze skril, ki so mu vrele v oči. »Mešo,« je verjelo najmlajše. Tedaj je upadel Anže tu pogum 111 zavpil: »Če pa se nič več ne vidimo, 2hogom, moji ljudje. Po kruh, po ^eso, po klobase!« S tem bojnim klicem je šel. Otroci in žena so molče strmeli Za njim. Le najmlajše dete se je Oa pol čudilo in na pol izpraševalo mater v naročju, kaj neki je °: »Kobaše?« * K° je stopil Anže Sl1 mimo Bačarji. 8Ali že greste?« je »Gremo!« je dej; Mrak. Ves mračen j' a si ime služi. »Kaj pa ti je, saj : N vprašal Anže. Bil j . eh njimi, ki so fak ni odgovoril. P e9al Lužnik: ^ »Prvikrat v življenju je pil mo. Kakor otroka ga glava boli pa moti se mu.« »Kakšni časi,« je pomislil nze s težkim srcem. »Lužnik je ezen in Mrak pijan!« * ^akih sto korakov sta bila a °?ta!a za drugimi nad Slapom Id - t 'n Štefan Laharnar. Od na 1Je „ae vedno bilo plat zvona V Kočah in na Šentviški gori bil n,1 več zvonilo. Andreju je za Ji- i.Ce mirno, Štefanu mrko in hiš rbtieno- Odtrgal se je bil od žf>3 Čudno pepelnato je bilo m vln° obličje. Nič ni rekla, a z J e zdaj trpel po poti: Ivan Pregelj TfflMIJVCT »Bolna je, Bog ve, da je bolna. Pa mi je ni zinila, da ne bi sitnaril.« Otresel se je neljube misli na ženo in vprašal brata Andreja: »Kako uče zadnje čase v cerkvi? Ali je tak upor greh ali ni?« Andrej je dejal: »Pisano je, da ne potegni z drhaljo proti pravici, in še je pisano, da se potegni za pravico.« »Glej, saj gremo za pravico proti krivici!« je menil Štefan. »Kakor je pisano,« je govoril Andrej, »da imajo dvojno mero in dvojno vago in dvojni mernik, večji in manjši. Pa sem bral, da gorje deželi, kjer poglavarji že zjutraj pojedajo.« »Moj Bog, kakor nalašč za nas je pisano,« se je čudil Štefan. Andreju je bilo všeč, da je uveril brata, in je dejal: »Davi sem odprl v bukve, da bi videl, kako bi se samo odprlo. Ali veš, kako sem bral?« Utihnil je za trenutek, nato je navajal: »Tako sem bral: Zato poslušajte vi Krajli inu merkajte, vučite se vi Rihtarji na zemlji! Vzamite si k ušesam vi, kir čez njih veli-ku gospodujete, kateri se povdi-gujete čez folke. Zakaj vam je gospostvu danu od Gospuda, inu oblast od tiga nar višiga, kateri bo vprašal, koku vi rovnate inu bo izpraševal, kaj vi stavite. Zakaj vi ste njegoviga Krajlestva služabniki, ali vi nikar prov ne sodite, inu ne deržite pravde, inu ne sturite tega, kar je Gos-pud postavil. On bo čelu grozo-vitu inu v kratkim nad vas prišel, inu pojde ena čelu ostra sodba čez oblastnike...« »Andrej,« je zaklical vedro Štefan. »Saj te razumem, zdaj te.« »Pod božjo mislijo smo,« je prikimal Andrej. V Bači je dotekel Štefana domač človek, naj se vrne, da mu je žena hudo slaba. * Martin in Tinče Munih sta šla s Stopca čez Podolnice. Tinče Munih je bil slabe volje. Komaj se je bil doma otresel žene, ki ga ni hotela pustiti zdoma. Dva dni da bo menda pač prestala sama, je menil, naj pa kako žensko vzame k sebi, da je preveč strah ne bo. Žena pa je opsovala še Martina, da je on vsega kriv. Martin se je muzal, Tinče pa je bil slabe volje. »Hudirja,« je dejal zdaj, »kadar se naša tako postavlja, pa kadarkoli še mi je kaj branila, prav gotovo mi je bilo potem žal, da je nisem poslušal.« Pogledal je Martina in dejal nejevoljno: »Ti si pa prečudno vesel.« »Sem,« je odvrnil Martin in pridal tiho: »Premišljam, kaj se mi je sanjalo ponoči.« Nato je povedal: »Ne vem, kako da se nisem in nisem mogel spomniti, kakšna je bila moja rajna. Lej, nocoj sem jo pa videl.« »Videl?« »Sanjalo se mi je, nu,« je dejal Martin; »prav tako sem jo videl, kakršna je bila na poročni dan. Za pečjo da ležim pri Kobalu, pa da je prišla in legla k meni. Da je otroka doma pustila, je rekla, in da jo skrbi. Pa je zakašljala, kakor je vedno pokašljevala. Potem si prišel ti in me zbudil.« Valentin je vzdihnil. »Zdaj jo vidim, če le oko zaprem,« je dejal sebi Martin. Tiha blaženost mu je ležala na obličju, ki je bilo brazgotinasto in trpko, kakor spokorniško... Okoli desetih zvečer je bilo. Podseli se je stisnilo nekaj senc tesno ob zid pred Kobalovo krčmo in Šavlijevo kovačijo. Hrup v gostilni je utihnil. »Jašejo,« je zašepetal nekdo. Res je bilo vse razločneje slišati, da prihajajo potniki od Gorice. Dvoje jezdecev se je izobli-čilo na cesti. Sence, ki so čakale ob zidu, so ju obstopile in jima zastavile pot. »Stoj!« »Cosa vuOle? Kaj hočete?« je vprašal prvi jezdec. Drugi je vzkliknil: »Gospod, beživa!« Jezdec, ki je zaklical, je osuk-nil konja in podil konja nazaj proti Ročinju. Tedaj so se odprla vrata iz Kobalove krčme. Luč je • padla čez cesto, čez jezdeca, ki ni hotel bežati. Nekaj osuplih klicev je bilo čuti. »Saj ni Karnel, tolminski birič je, Grandent.« Nekdo je sunil zdajci naprej, popadel konja za vajeti in viknil presunljivo: »Galjot, ali me poznaš? Svinja! Kaj si počel s Tončko?« Jezdec se je rezko zasmejal: »S poti!« Vidučev Tone ne sluša in kroti konja, ki ga žene jezdec na zadnje noge. Zdajci sikne ogenj iz pištole fantu naravnost med oči in osvetli obenem spačeno in bledo lice mladega grofovega blagajnika. Ljudje viknejo, konj skoči. Jezdec zavpije zmagovito. Svobodno cesto ima pred seboj. Tedaj pa se požene nekdo od zadaj za bežečim in sune z nekakšnim strašnim orožjem ob konjskem boku v jezdeca. Presunljiv krik se razleže. Konj zdirja proti Ušniku, dirja divje skozi Ciginj, skozi Volče in se ustavi razpenjen šele v Tolminu. Na cesti pred Kobalom so se zasvetile luči. Pred kovačijo leži Vidučev Tone s krvavim, strašno ožganim licem, umira. Roke grebejo v pesek. Le deset korakov više se vije v strašnih bolečinah podobno mlad človek na tleh. Gnojne vile mu tičijo globoko v križu. Ob strani stoji mutasti Vidučev. Maščeval je svojega brata. V Kobalovi krčmi sedi medtem njiju oče, stari Viduč. Pravkar je v enem dušku izpraznil pol bokala vina. Vesel je. »Oženil se bom,« pravi, »kaj bi z vdovištvom v šestdesetem letu. Sinove bom imel, da jih bo še več za punt.« Tedaj ga pokličejo k sinu. Gre, omahne nad mrtvega in ječi: »Zdaj bom sinove imel, zdaj!« Kima z glavo, se prijemlje zanjo. Ves je siv. Ne joče, ne tuli, le kraka, kakor da se mu pljuča trgajo iz prsi. »Imel sem ga, pa je umrl, da je pogubljen!« Tisto uro je izgubil tudi sina mutca. Nihče ga ni več videl... »Imel sem ga, pa je umrl, da je pogubljen za večne čase!« * Ob treh, ko se je oglasil zvon pri Svetem Mavru, je začela stara in za smrt bolna Kraguljeva teta v blodnji prepevati. Pela je dve uri. Ob petih je bila tako slaba, da so ji svečo prižgali. Ob osmih je začela umirati. Tedaj se je dvignila s svojega ležišča domača hči Tončka. Bila je bolj senci ko živemu človeku podobna. Šla je k bolni teti, jo prijela za roko in vprašala: »Teta, ali boste umrli?« Starka je gibala s suhimi ustnami. »Vidim! Koliko krvi, koliko krvi! Šest tavžent šest sto...« Ženo trese mrzlica, ves prostor drgeta z njo, slika na steni. Od daleč ječi zvon pri Svetem Mavru. Otroci bijejo plat, možje in fantje so že šli. Tončka gleda na teto, ki je pokojna. Ali je že umrla? Ni umrla. Drami se, skoraj glasno govori: »Angel me je za roko vzel pa sva šla. Strašna je brv preko, nobena britev ni bolj ostra. Tam sem visela nad temo in nazaj pogledala. Moj Bog! Kaj sem videla krvi, žalosti in solz! Otroci vpijejo, lačni so, zebe jih...« Starka joče, roti za tolažbo. »Lačen bo, kdo mu bo dal jesti?« »Jaz, teta,« obljublja Tončka; veruje, da bo. Vidi tetinega sinu, lepega Janeza, ljubi ga. »Smrtni pot ga bo oblival, kdo mu ga bo obrisal?« toži teta. »Jaz, teta!« se roti Tončka. »Od vseh bo zapuščen! Kdo ga ne bo izdal?« »Jaz, teta!« Svetega Mavra zvon se je izje-čal, molči. Noč in groza pred mrtvimi je nenadno legla deci v srce. Pa so zbežali. Noč je dolga. Sredi brezkončne se je utrgala Kraguljevi teti na Modrejcah izmučena duša iz telesa. Tončka je sklenila roke: »Za njeno dušo, za dušo njegove matere!« »In tudi zanj,« je pristavila. Samo za nesrečno dušo Vidu-čevega Toneta ni molila... (se nadaljuje) Ob koncu zadovoljstvo v slovenskem taboru, manj v italijanskem - Negotova prihodnost Na svidenje v Atlanti ’96 Svetovni praznik športa in mladine je torej dočakal svoj neizogiben konec. V nedeljo zvečer je Barcelona z veličastno in hkrati prisrčno in ganljivo sklepno slovesnostjo, na kateri je bilo resnično mogoče zaznati sredozemski temperament, ki je preveval celoto, odredila konec teh XXV. olimpijskih iger moderne dobe, najbolj univerzalnih iger v teh zadnjih dvajsetih letih, morda pa celo zadnjih iger, na katerih je ostalo še kanček tistih vrednot, ki naj bi jih vsebovali splošni oznaki olimpizem in olimpijski duh, čeprav zvenita obe definiciji že dalj časa sila licemerno. Ciklus 26. olimpiade je namreč že v polnem teku. Gostiteljica prihodnjih iger bo Atlanta, prestolnica zvezne države Georgia v ZDA. Glede na to, da bodo olimpijske igre čez štiri leta slavile visok jubilej, 100 let od njihove prve "moderne" izvedbe v Atenah, je bilo grško glavno mesto logični naravni kandidat za njihovo organizacijo. Prevladala pa je opcija Atlante, zato ker je to mesto, kot so ugotavljali komentatorji italijanske televizije, v stalnem razvoju in razmahu, v katerem imata med drugim svoj sedež Coca-cola in TV družba CNN. Kaj pa je bilo za barcelonske igre najbolj značilno, mimo dejstva, da so bili prisotni košarkarski in teniški profesionalci in da je doping postal protagonist zadnjih olimpijskih dni? Tudi glede tega so mnenja deljena, čeprav je mogoče vsaj nekaj karakteristik združiti pod skupni imenovalec. Manjkal je, kot ugotavljajo italijanski poročevalci, olimpijski heroj, ali z drugimi besedami, absolutni protagonist teh iger (to vlogo je v Los Angelesu in Seulu odigral Carl Lewis, ki je pa tokrat "odpovedal", saj je osvojil samo dve zlati kolajni...). Vitalij Ščerbo je res v Belorusijo odnesel kar šest zlatih medalj, toda to ni medijska zvezda, na gimnastiko pa se tako ali tako vsi spomnijo samo ob priložnosti svetovnih prvenstev ali olimpijskih iger. Teniški asi so v Barceloni v glavnem odšli s prizorišča v predtekmovanjih ali v prvih izločilnih dvobojih, ameriški košarkarji so bili prav gotovo največja senzacija teh iger, v smislu, da je bilo verjetno prvič v zgodovini, ko je bila zmaga že vnaprej napovedana, olimpijsko zlato pa oddano "po odloku". Toda "dream team" je sestavljalo 12 tekmovalcev, tako da se iz te skupine res ne da izpostaviti enega samega junaka, četu- Sklepno slovesnost v Barceloni je popestril veličasten ognjemet (telefoto AP) di sta v tem pogledu Michael Jordan in Magic Johnson nekaj pedi pred svojimi kolegi. In kar je za sredstva javnega obveščanja najhuje, je dejstvo, da tudi tragičnih junakov tokrat ni bilo, recimo nekoga, ki bi v deželi katalonski prevzel dediščino Ben Johnsona. To bi lahko bila, denimo, vsa brezizrazna dekleta na gimnastičnem tekmovanju, toda one so kot za nalašč za en "problemski" članek, za občasna razglabljanja in moraliziranja o neizprosnosti in nečlovečnosti tega sveta, kaj več od Sergej Bubka ne more postati tragični protagonist iger zaradi enega samega spodrsljaja, čeprav velja, da je on verjetno največje razočaranje Barcelone '92. Italijanski mediji so svoje tragične junake istovetili z Antibom, Bordinom, nogometno in odbojkarsko reprezentanco. V svojih posegih so šli italijanski časnikarji še dlje: na račun vseh navedenih je bilo med vrsticami mogoče razbrati očitek, da so izdali do- tega pa bi bilo že preveč. In tudi "leteči Ukrajinec" movino, izničili stoodstotno veljavne napovedi in izjalovili pričakovanja. Dejstvo, da je Italija v skupnem seštevku izboljšala uvrstitev iz Seula, je le blag analgetik, ki ne bo ublažil bolečin "na papirju" šeste ali sedme športne velesile v svetovnem merilu (kot zatrjuje predsednik CONI Arrigo Gattai, ki sešteva kolajne letnih in zimskih iger), ki je izgubila primat tudi v Sredozemlju, saj sta Španija in Francija krepko pred njo. Zaradi tega pa se nekaterim "favoriziranim" panogam pišejo hudi časi in verjetno se pravi vroči dnevi znotraj vodstev posameznih športnih zvez začenjajo šele sedaj, ko se bo neznosna avgustovska vročina najbrž nekoliko polegla. Za Španijo so bile barcelonske igre nasploh najuspešnejše doslej in uvrstitev na šesto mesto v skupnem seštevku z 22 osvojenimi kolajnami kaže, da so se Španci, mimo ugodnosti, na katere domačin lahko vedno računa, temeljito pripravili ter s tem potrdili, da so trenutno, glede športa, vodilna država na evropskem jugozahodu. Novonastale države so z bilanco zadovoljne in ne bi moglo biti drugače, glede na to, da je bil to prvi nastop za vse, tako da bodo primerjave tekle šele od danes naprej. Za Slovenijo je bil nastop na OI v splošnem merilu več kot pozitiven. Edina temna točka ostaja slabša uvrstitev Debevca, ki je imel potencial za osvojitev kolajne. Tudi tako pa ostaja obračun Slovenije pozitiven. Na ruševinah Sovjetske zveze so še zadnjič nastopili skupaj tekmovalci SND, ki so premočno zmagali v skupnem seštevku osvojenih kolajn. Na prihodnjih igrah tega ne bo več, zato pa bodo verjetno igre bogatejše za enajst enot (morda pa manj), kar bo nedvomno razveselilo tiste, ki se oge-revajo za nastop čim večjega števila držav. Med značilnostmi barcelonskih iger sodi tudi pomanjkanje vrhunskih dosežkov. V atletiki so to vrzel zapolnili le ameriški tekači. Sijajni rekord Yo-unga v teku na 400 m z ovirami in pa obe "svetovni" štafeti so delno popravili splošni vtis povprečnosti rezultatov na atletskem tekmovanju. Zato pa so nam s kopico rekordov postregli plavalci, v prvi vrsti Rusa Popov in Sadovji. Po vsem navedenem je od tu do At-lente samo en podatek gotov: skrajna negotovost. Nihče namreč ne ve in ne more vedeti, kje bodo države bivše SZ lahko črpale sredstva za finansiranje svojih vrhunskih športnikov, kdo bo od tu do Atlante nadomestil Lewise, Bubke, Johnsone in druge heroje ter junakinje našega časa. Nasploh pa ni še nihče v stanju, da odgovori, ali bomo še dolgo časa prenašali skrajno farizejstvo v zvezi z vprašanjem dopinga in koliko bo še olimpijskega duha in olimpizma v Atlanti, glede na to, daje MOK s tako izbiro zavzel nedvoumno stališče. Barcelonski župan Margall in predsednik MOK Samaranch sta se od iger poslovila s primernima govoroma. Juan Antonio Samaranch je v čustvenem navdihu celo priznal, da je Barcelona organizirala najlepše, najbolj veličastne in najuspešnejše igre moderne dobe, kar ima morda le nekoliko preveč patriotičen prizvok, pa vendar... Poseg mestnega "alcalda" pa je bil v svoji preprostosti mnogo bolj realen in bližji čustvom in pričakovanjem preprostih ljudi. Slovo od iger so si Katalonci domislili tako, da bosta obe ceremoniji, bodisi svečano odprtje, bodisi sklepna prireditev, zapisani v zgodovini kot dve izmed najbolj privlačnih doslej, čeprav ni bilo pretiranega blišča in je bil nedeljski ognjemet res veličasten okvir za tako ganljivo slovo. In še najbolj všeč nam je bilo, da so tekmovalci in gledalci, ne meneč se za prednost olimpijskega protokola, dobesedno zgrmeli in se kot živ plaz usuli na tekmovališče stadiona Čamp Nou in neukrotljivo zaplesali ob zvokih prikrojene barcelonske rumbe. Morda je sporočilo pravega "hita" 25. olimpijskih iger, ki sta ga tako ubrano še enkrat zapela Jose Carreras in Sa-. rah, "Amigos para siempre", ustrezalo še največ prva njim. Mogoče ne bodo to za večnost, toda v nedeljo, pod reflektorji Čamp Noua, ko je še vse dišalo po smodniku, in medtem ko so preživele alegorične podobe skupine Els Comediants priklicale k spominu Ga-udija in Dalija, so bili tekmovalci z vsega sveta, še bolj kot na tekmovališču, vsaj zadnji dan na improviziranem plesišču, dejansko prijatelji za eno n°C' IGOR CANCIANI ivicdoljo Z S B Z ! 1111 Z S B SND ZDA Nemčija Kitajska Kuba Španija Južna Koreja Madžarska Francija Italija ^ Kanada Velika Britanija Romunija Češkoslovaška j?ponskaK°reia Bolgarija Poljska Nizozemska Kenija 45 38 29 Etiopija 37 34 37 Alžirija 33 21 28 Estonija 16 22 16 Litva 14 6 11 Švica 13 7 2 Jamajka 12 5 12 Nigerija 11 12 7 8 5 16 i! \ 1 o o Latvija Južna Afrika : Avstrija Ul Belgija 0 3 1 3 1 8 5 'i 6 5 7 5 3 12 Hrvatska 4 6 8 Iran -4 2 1 NOU 4 0 5 Izrael 3 8 11 Mehika 3 7 6 Peru : i r; ° 0 2 12; 0 12 ; 12 0 1 2 0 1 1 9 1 0 0 1 0 : Norveška Turčija Indonezija Brazilija Grčija švedska Nova Zelandija Finska Danska Maroko Irska J 1 ? ® „ i 0 0 2 :;1 o 2 4 2 Slovenija 2 4 1 Argentina 2 2 2 Bahami 2 2 1 Kolumbija i j “ s;; 1 7 4 Pakistan 1 4 5 Filipini 1 2 2 Portoriko 1 1 4 Katar 0 0 1 • ; ; 0 0 1 1 1 1 Surinam 0 0 1 Tajska 0 0 1 1 1 0 Azzurri po pravem maratonskem boju premagali Španijo Zlati italijanski vaterpolisti Zadnji dan barcelonskih iger je Italija posegla po zlati kolajni v vaterpolu. Po kar šestih podaljških je namreč v finalu premagala favorizirano Španijo z 9:8 (1:0, 3:2, 2:3, 1:2; 0:0, 1:1, 0:0:, 0:0, 1:0). Kot sam izid kaže, je bilo srečanje izredno izenačeno in skoraj dramatično, azzurre pa je nekajkrat tudi oškodoval sodnik in tudi vzdušje med igralci in trenerjem ob bazenu ni bilo prav »idilično«. Zmagoviti zadetek po pravem maratonskem boju je dosegel Gandolfi 34 sekund pred koncem šestega podaljška. Veselje med prisotnimi italijanskimi navijači, igralci, vodstvom in trenerjem, Hrvatom Rudičem je bilo seveda po velikem trijumfu nepopisno. Razočaranje v španskih vrstah je bilo veliko, saj se je reprezentanca več mesecev pripravljala na »svoje igre« in je bila tudi nesporni favorit za zlato. Bronasto kolajno je osvojil SND, ki je zasluženo premagala ZDA (8:4). To je tretja zlata kolajna na OI Italije. Prvo je namreč osvojila v Londonu leta 1948, drugič pa v Rimu leta 1960. Na sliki Ap: tako je Italijan Gandolfi dosegel zmagotivi zadetek proti Španiji A Barcelona ’92 XXV olimpijske i&r<& * Medtem ko so Afričani razočarali Maratonsko zlato v Južno Korejo Afriškega preporoda torej niti v maratonskem teku ni bilo in ponovil se je azijski uspeh, ki je bil značilen že lani na SP v Tokiu. Premoč Azijcev je bila skoraj popolna, saj so edini odgovorili na ne preveč prepričan napad Italijana Bettiola in nato dokaj zanesljivo vodili vse do konca. Vmešal se je le Nemec Freigang, kar pa ni bistveno spremenilo končnega izida. Za Korejo je bila ta že druga zmaga v maratonu na pi, prva iz daljnega leta 1936 pa je uradno »zapisana« kot japonska, ker je bila tedaj Koreja pod jarmom japosnekga cesarstva. Olimpijski tek iz Barcelone konec koncev ni bil posebno zanimiv. Tekači so očitno štedili z močmi v pričakovanju napornega vzpona na grič Montjuic. Z izjemo nekaj kratkih in tudi lažjih vmesnih vzponov je bila proga v Prvih 35 kilometrih ravninska. Hladnejše je bilo tudi vreme, nihče pa se ni spustil v kako predrzno akcijo. Od Afričanov sta nekaj časa na čelu skupine vztrajala predstavnika Tanzanije Naale in Namibije Swakopboi, nekaj kilometrov Pa je v vodilni skupini vzdržal tudi Etiopec Mekkonen. Ko Pa se je začelo zares, so vsi izginili. Korejec Jongco je Japonca Morisito strl samo dva ki-lomtra in pol pred ciljem, ko je že kazalo, da se bo vodilnima nevarno približal Nemec Freigang. Poseben junak pa je bil Taniguchi, lani svetovni prvak. Iz lansklega uspeha na domačem SP je bila znana njegova izjava, da se je maratona lotil, da bi pil oranžni sok kot drugi maratonci, ki jih je le videval. V Barceloni je pri °krepčevališču verjetno preveč zamudno iskal oranžado in v zmedi se je nekdo zabil vanj. Taniguchi je padel, ko pa se je pobiral, mu je nekdo stopil na čevelj in mu ga sezul. Pri tej nezgodi je Taniguchi izgubil 200 metrov. Zasledovanje je začel preudarno, da ne bi prehitro potrosil moči m na koncu zaostal za zmagovcalcem za dobro minuto, za bronasto kolajno pa samo 42 sekund. Brez nezgode bi bil Taniguchi verjetno prvorazredni kandidat tudi za zlato. Italija je le za silo ohranila svoj sloves v tej panogi. Za Bordina velja, da je bilo res možno presenečenje, vendar so laka upanja napajala predvsem rožnata predvidevanja v tisku. Bettiol je vsekakor dosegel več, kot je javnost od njega Pričakovala. Naj omenimo, da je Slovenec Vindiš osvojil 40. mesto. Razlogi za popoln polom tekačev iz Afrike pa so še neznani. In še to: v Barceloni so ugotovili že peti primer dopinga. Na seznamu »pozitivnih« se je tokrat znašla Litvanka Nijo-le Medvjedjeva, ki je bila v skoku v daljino četrta. Svetovna atletska zveza pa je podaljšala ameriškemu atletu Rey-aoldsu izključitev zardi dopinca do 31. decembra letos zaradi hudih izjav proti IAAF. BRUNO KRIŽMAN O Jurij Kufersin, predsednik ZSŠDI, je letos gotovo težko čakal vesti z barcelonskega jadranja, saj je tam nastopala tudi zamejka Bogatčeva. V Barceloni sta dejansko nastopala dva vaša znanca: poleg Bogatčeve je bil tam tudi zlati olimpijec Fabio Casartelli, zmagovalec lonjerske dirke. Kako ocenjujete njun nastop? Nastop Bogatčeve gotovo nakazuje velike rezerve, ki so še v našem športu in pa dobro delo z našimi športniki. Seveda pa imajo največ zaslug za njen uspeh Arianna sama, njen oče kot trener in njen klub Sirena.« Kaj pa Casartelli? »Zelo sem vesel njegovega uspeha, ker dokazuje, da na naši lonjerski dirki nastopajo vrhunski kolesarji, pa tudi zato, ker sem mu pred igrami osebno zaželel ta dosežek.« Ali naša družba pravilno vrednoti te uspehe? »V zadnjih letih se naša družba zaveda pomena športa v naši skupnosti. Kot tudi izhaja iz našega dokumenta na občnem zboru, pa si bo ZSŠDI še naprej prizadevalo, da bi bila nudena tej dejavnosti še večja pomoč.« Kakšna bi bila vaša sklepna ocena letošnjih iger? »Pozitivno se mi zdi, da so dali priložnost za nastop tolikim športom, zelo značilen pa se mi zdi zlasti napredek afriških atletov, pa tudi nekaterih drugih.« Čestitke Slovenske skupnosti Bogatčevi in veslačem z Bleda Po koncu olimpijskih iger v Barceloni je deželno vodstvo Slovenske skupnosti poslalo tople čestitke zamejski jadralki Arianni Bogateč za lepo uvrstitev, ki pomeni pomembno uveljavitev zamejskega športa na svetovni ravni. Na predsednika Slovenskega olimpijskega komiteja Janeza Kocjančiča pa je naslovilo prošnjo, naj posreduje čestitke SSk šestim »bronastim« veslačem z Bleda. V pismu je še zapisano, da se Slovenci v zamejstvu zelo veselijo njihovega uspeha, ki povzdiguje slovensko ime v svetovni tekmovalni areni. Nedeljski finali Ml leSI * *MM MARATON - MOŠKI 1. Jungco (J. Kor) 2.23:23 2. Morisita (Jap) 2.13:45 3. Freigang (Nem) 2:14:00 4. Nakajama (Jap) 2:14:02; 5. Bettiol (It) 2:14:15; 6. Kokaich (Mar) 2.14:25; 7. Kuruk (Polj) 2.14:32; 8. Taniguci (Jap) 2.14:42; 9. Garcia (Šp) 2.14:56; 10. Kirn (J. Kor) 2.15:01; 40. Vindiš (Slo) 2.21:03; 44. Faustini (It) 2.21:37; Bordin odstopil. unllnliul PRESKAKOVANJE ZAPREK 1. Beerbaum (Nem) 2. Reymakers (Niz) 3. Dello Joio (ZDA) 1 i " ■ lil .1 i.". MUŠJA KATEGORIJA 1. Su Choi (J. Kor) 2. Sanchez (Kuba) 3. Austin (ZDA) in Kovacs (Madž) PERESNA KATEGORIJA 1. Tews (Nem) 2. Lopez (Šp) 3. Soltani (Alž) in Paljani (SND) SUPERLAHKA KATEGORIJA 1. Vinent (Kuba) 2. Leduc (Kan) 3. Kjall (fin) in Doroftei (Rom) SUPERVVELTER KATEGORIJA 1. Garcia (Kuba) 2. Delibas (Niz) Zlati maratonec, Južnokorejec Hvang Jungco 3. Mizsei (Madž) in Reid (VB) SREDNJETEŽKA KATEGORIJA 1. May (Nem) 2. Zaulični (SND) 3. Bereš (Madž) in Bartnik (Polj) SUPERTEŽKA KATEGORIJA 1. Baldao (Kuba) 2. Igbineghu (Nig) 3. Nielsen (Dan) in Rusinov (Bol) Ekipni športi ZA 1. MESTO Italija - Španija 9:8 (3:2, 2:1, 2:3, 1:2; 0:0, 1:1, 0:0, 0:0, 0:0, 1:0) ZA 3. MESTO SND - ZDA 8:4 (1:2, 2:0, 4:1, 1:1) ZA 1. MESTO Brazilija - Nizozemska 3:0 (15:12, 15:8, 15:5) ZA 3. MESTO ZDA - Kuba 3:1 (12:15, 15:13, 15:7, 15:11) V pričakovanju pokalnih in prvenstvenih tekem Prijateljska srečanja italijankih nogometašev kot na tekočem traku Prijateljske nogometne tekme si sle-0° kot na tekočem traku. Včeraj se t? | aP°B pomeril s Slovanom iz Bra-nai6, srečanje pa se je končalo ne-uločeno 1:1 (0:0). V vodstvo je prvi Prišel Slovan v 57' minuti z Maixne-®, za domače pa je v 76' minuti izenačil Zola. z na turnirju Nicola Ceravolo odpravil Cosenzo. Slednja je prva ■i Vedla že v 17. minuti, Inter pa je označil in postavil končni rezultat s rniiacijem (11-metrovka) in Bianchi-6 m v. 2\ polčasu. _ j ekaj nedeljskih izidov: Schalke 04 0-4 fo o° 1:3 (1:1), Verona - Sampdoria ri-nirv ' Borna - Borussia Dortmund 2:1 Siracu* ‘0^iare99io 3:0 (1:°)> Taranto - Pri Triestini objavili cene letošnjih abonmajev j^Bri Triestini so včeraj začeli z abon-Ab^SlC° kampanjo za novo sezono. 200