165. istevilka. Ljubljana, soboto 23. julija. XIV. leto, I88U SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemali za a v h t r o - o p e r s kdežele /a celo leto u pol leti 3 gL, %a četrt leta 4 sL — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta .'J ffld 80 kr., /a in DHMM 1 gld. 10 kr. /.a poiiIJMijfl na dom se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje de/elo toliko več, kolikor poštnina .znaša. Za gospode učitelje on ljudskih šolali in xa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 jrld. 50, k r., po pot t i "prejemali za četrt leta o «old. — Za iw. nanila se plačuje od Četiristopne petit-vrate 0 kr., če se oznanilo enkrat tiska, T> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če bo trikrat ali večkrstt liska Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ie v Ljubljani v Franc Koluianov-j hiši „<;l.-.l:Uiška itolba", OpravniŠtvo, lift katero naj bc blagovolijo pošiljati naročnine, rek l>i mar ije, ozimniJa, t. j. administrativne stvari, jo v „Narodnoj tiskarni" v Ko 'manovej hiSi. 0 potrebi slovenskih šolskih knjig. —.r.— Neomahljiva resnica je, da se bode navadno naše življenje še ■ le tedaj vspešno razvijati pričelo, kadar bodemo imeli narodne svoje šole. Pri tem omenjamo ljudsko šolo le mimogrede, ker ta mora biti narodna, če hoče doseči svoj namen, katerega ima i?polnovati mej prostim ljudtsvom. Da se tudi v te učilnice usiljuje nemščina, da nemški „schulverein" in njega pomagači na Kranjskem in po drugem Slovenskem tudi po teh Šolah predejo svoje pajčevine, to je istina; ali kaj tacega more počenjati samo nelogična preslepljenost ali pa gola hudobija, ki je jednaka tistej, s katero je prišel satan, ter je v tihej noči poskušal zasejati ljuliko mej pšenico. Veliko večjega pomena za narodni naš napredek pa so naše srednje šole, katere so Se vedno tako organizirane, da se velika množica gospodskih učenčekov prerije skozi vse razrede, no da bi se naučila slovenskega je zikft. Ko pa dokončajo univerzo, se takoj z nemškim svojim duhom povrnejo v slovensko deželo in prste stezajo po javnih službah, ter zakonu, ki terja od javnega uradnika znanje slovenskega jezika, zadostujejo z izgovorom, da so vsaj dokončali svoje študije na slovenskem gimnaziji, in da so torej slovenskega jezika zmožni, kolikor je bilo potrebno. Slovenska narodna zavest bode še le tedaj popolnem utrjena, kadar bodo tudi olikani stanovi brez vsake izjeme zavedli se slovenskega rojstva, tako da ne bodo več gojili nepotrebnega nemškega navdušenja, katero sedaj prodajajo mej nami. V tem oziru pa ne bodo napočili prej boljši časi, dokler učeča se mladina ne bode imela boljših pojmov in nazorov Koncert na Šneperku. Pred nekaterimi dnevi obiščem starega prijatelja v velikej vasi N . . . Govorila sva po prestanku 13 let mnogo o naših domačih razmerah. Njemu se je v tem času družina pomnožila in razcvetla. Svoje otroke lepo slovenski iz-reja. Milo se stori človeku, ko sliši slovensko dekle pravilno domači jezik govoriti, peti naše krasne pesni i. t. d. Osramočen mora biti marsikateri meščan, ko zaide s svojimi nemško izrejedmi otroci v tako obitelj in tam slovensko odgojo najde in vidi, da je naš jezik lep in za odgojo pripraven. Naša inteligencija veliko greši pri odgoji svojih otrok, ker jih na podlagi nemškega jezika izreja. Večinoma so taki otroci izgubljeni za narod, ker se jim neka prevzetna misel v glavo vtepe, da bo o slovenščini, in dokler bode zapušenla gimnazije s tistim nenaravnim ali .smešnim sovraštvom proti narodnosti našej, ki je morda opravičena pri najivnej, svojo modrost iz francoskih in angleških slovnic srebajočej gospiei, kratko nikar pa ne pri resnih mladeničih. Iz mnogih uzrokov imamo prepričanje, tla nam hoče vlada dodeliti v srednjih šolah naravne naše pravice, katerih nam dozdaj nepravične tako imenovane liberalne vlade dodeliti nijso hotele. Vladi pa bi bila pot mnogo bolj uglajena, da imamo potrebnih šolskih knjig, katerih je do zdaj še tako malo zagledalo slovenski svet! Na tem polji je gotovo škodljivo, tajiti kaj, ter stvar prikrivati ali jo olepšavati! Gola istina je, da nemarno šolskih knjig, Če ravno imamo sicer marsikako knjigo, pri katerej je škoda tiska, papirja in vsakega denarja, ki se je potrosil za njo! Vsak pametni človek ve, zakaj nemamo šo'skih knjig: kdo jih bode izdajal, dokler ne ve, da jih bode kdo kupoval?! Vender moramo nagla-šati, da bi se bila lehko izdala uže nekatera knjiga, ki bi nam zdaj prav izvrstno služila. Ali pustimo, kar se ni j zgodilo, in napnimo vse moči, da se popravi, kar se je v preteklosti zamudilo. Čas, v katerem živimo, je pre-važen za slovensko šolstvo, prevažen za razvoj slovenskega naroda! Kar zdaj zamudimo, popraviti se morda ne bo dalo nikdar več. Drevo je polno in veje se šibe pod zrelimi sadovi; skrbeti je treba, da se otrese, in vestno paziti, da ne udarijo čez plot kaki tujci, ki bi nam pobrali sadove. Čujemo, da se je visoka vlada obrnila do „Slovenske matice", ter jej na srce pokladala, da naj bi izdala nekaj določno jej zaznamovanih šolskih knjig. Mi ne vemo, je li ta vest več vredni, ko drugi, ker govore nemški. | Čast torej materi, katera v slovenskem duhu izreja svoje otroke | Prijatelj mi je tožil, da nijso Slovenci več tako navdušeni za narod In domovino kakor so bili pred 13 leti. Koliko je resnice v tem, naj preiskuje kdo drug. Jaz sem ugovarjal in opominal, da so naši rojaki ravno zduj svečano praznovali god slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Mnogo jih je izkazalo navdušenje za stvar, da so šli celo v Rim. Tem bolje, če se motim, pravi prijatelj Pa veš kaj, da pridem na druge misli: praz nujmo tudi mi sv. Cirila in Metoda, s tem, da gremo na Šneperk, od koder se vidi največ slovanskega sveta. Čez par dni pišem prijatelju, kako je z našim izletom na Šneperk in dobim odgovor, da je spravil družbo skupaj. „Dne 10. julija Te pričakujemo". Vesel, da bom zopet jeden-krat v domačej druščini, se podam ta dan na avtentična ali ne. Toliko pa živo čutimo, da je „Slovenskej matici" tudi brez vladnega opominu sveta dolžnost storiti na tem polji, kar je mogoče. In pri tem nikdar ne pozabimo, da se v dveh mesecih lahko mnogo doseže, ker so prevodi ravno tako dobri, Če ne mnogo boljši, kot pa izvirne naučne knjige. To je privatno naše prepričanje, ki pa stoji trdno, ter se omajati ne da, če bojazljivo-previdne glave mej nami Se tako ali ti-ko protestujejo! Na „Slovensko matico", ta zavod, ki je uže pri svojej ustanovitvi napolnoval slovenski narod z najboljšimi in najponosnej mni upi, obrneni so torej zopet pogledi vsega olikanega slovenskega sveta, in vsi dobro misleči pričakujejo, da se bode v tem važnem in odločilnem trenutku delovanje „Matično" koncentriralo jedino le ni* izdavanje šolskih knjig. Ker se tu bije boj za duševno blagostanje, za duševno bodočnost in duševni napredek slovenskega naroda, prepričani smo, da bodo vsi udje brez izjeme in brez najmanjšega godrnjanja prejemali priproste šolske knjige, ki imajo zdaj več pomena, kakor najbolj učeno, po celem svetu sloveče delo, ki bi se morda na slovenščino preložilo ter „ Matičarjem*' v hišo poslalo! Mi opuščamo vsako daljše besedovanje, ker smo preverjeni, da „Matično" prvosedatvo in njen odbor sama popolnem sprevidita važnost odnošajev, pa da bosta vsled tega pričela delovanje, energično in izvanredno, kakor ga terjajo izvanredne razmere, v katerih živimo. Politični razgled. šolnin «' dc/etc. V Ljubljani 22. julija. Kakor poroča „Czas", skliče se državni pot in najdeni pri svojem prijatelji drago mi tovaršijo za izlet na Snežnik pripravljeno moških nas je bilo šest Kmalu naložimo vozove z vsem potrebnim in zdivimo po pr.tšnej cesti proti na'einu cilju. Bilo je ob treh po-poludne, ko smo raz voz stopili v vasi M . . . a. Od todi smo peš korakali. Vročina nas je zelo nadlegovala, zbog tega je bila hoja po peščenej, zdaj ob robu, zdaj v dolino iu zopet v klanec se vijočej poti težavna. Sem ter tja smo zdramili kako srno, katera nas je plaho pogledovala, misleča si menda, kaj neki iščejo tukaj ob tej vročini — so pa nespametni. Proti večeru smo dospeli do podnožja»l Šneperškega, ker smo v nekej bajti prenočili ali dan pričakovali do 2. ure popolunoči. Od todi na vrh Šneperka je še tri ure hoda. Od počitka smo torej dovolj imeli. Razgrnili smo odeje na steljo, karero so nanosili naši nosači, smo legli okoli ognja, kjer se je kuhala večerja. Po večerji so odmevale lepe zbor na dan 10. oktobra; in delegacije stopijo vkup 25. oktobra. Moravski deželni zb or se baje snide dne 15. septembra in se zopet zapre 4. oktobra. Skoro za gotovo se more sklepati, da se bode kratek čas tudi drugim deželnim zborom v zborovanje odločil. Vlada misli baje deželnim zborom predložiti predlog o samovoljnej delitvi zemljišč. Kakor znano, to>i se po vseh deželah, da se velika posestva razkosujejo, da potem peša kmetijstvo. Ta vladni predlog naj bi imel namen, kolikor mogoče zabraniti samovoljno razkosovanje zemljišč in uničevanje kmetijstva; na đrugei strani pa da bi vender, kjer je de-lenje neizogibno potrebno, ne stavilo se mu zaprek. VllttllJ«' 4lrŽ**v«'. 0 ru»klli razmerah poroča berolinski dopisnik v „Daily Telegraf": „Pozvedel sem iz dobrega vira, da se bode notranja politika ruska popolnem na dobro obrnila in da bosta Loris Melikov in Skobelev v važnih in upliv-nih uradih. Če je moja informacija resnična, videli bodemo kmalu carja Aleksandra na poti liberalnih reform in opirajočega se na može, ki uživnjo javno zaupanje." — Razjarjenje na Žide je Se vedno veliko. Tako so zadnje dni v Perešalevu razdejali tamošnji prebivalci več židovskih prodajalnic; židje so streljali na na-padovnlce. — Car je pomilostil Jesse Hel-fan. Mestno smrti ima prestati dosmrtno po-si'no robstvo. Meinarodna komisija, ki ima nadzorovati odstopanje turških provincij Grkom, vrnila se bode zopet iz Carigrada začetkom meseca avgusta v Grško, ker začno zopet Grki zasedati novo pridobljene okraje. Mej Francijo in Turčijo so razmere nekako napete, to se pokazuje celo pri etiketi. Ko so 14. dan t. m. obhajali Francozi narodno svečanost, bil je istega dne tudi rojstni dan sultanov. V Therapiji je francoska ladija imela francosko in turško zastavo, turška ladija pa nij hotela francoske razobesiti. — Turčija misli na reformacije, da bi si nekoliko opo mogla. „VatikM svetuje vladi, naj bi zmožne in dobro plačano inozemske uradnike vzela in jih nastavila v upravnih uradih. A kaj pomaga človeku otresti se spon, če je znotraj gnil iu razjeden od strupa popačenosti. Iz Arabije se čuje, da so se v okolici Meke zgrabili turški vojaki in vstajniški Arabci. Turski vojaki so bili tepeni od vstajnikov in izgubili na begu 200 vojakov. Dan za dnem prihajajo iz Afrike neprijetne vesti za Francoze. Vstajniki se branijo in napadajo z občudovanja vredno energijo; Francoze pa ovira tudi grozna vročina. „Agence Havas" poroča iz Saide pri Oranu: Čete (francoske) so utrujene, sovražnik jim ne da nobeden trenutek mini. Nedvomno je, da mnogi Bene-Guile in Mehasis (brzonogi velbljodi) spremljajo Bu-Amemo. Vročina je neznosna, široko ne neha pihati, vsaka ofenziva je nemogoča". Takim glasovom nasproti pa so to- lažijo Francozi, da jim bode vender le mogoče pobiti upornike. „Rep. Franc." piše: Če sultan ne prepove religijoznega podpihovanja, je PVan-cija odločena, da z vsemi pripomočki konec stori nerodnostim. Če nas sultan neće v miru pustiti, bodemo ga pripravili k pameti. V Nemčiji traja boj mej strankami še vedno, da, vedno huji je. Stari Bismark sam neumorno deluje kot volilni agitator. „Post" prinaša članek pod naslovom: „Die deutschen Liberalen". V članku tem piše: „Videli smo, koliko nezgod so pouzročila naprednjaška mi-nisterstva v Avstriji in Franciji in zato ne bodemo nehali gospodom Bambergerju, Richterju in drugovom staviti se na pot do vladarstva, po katerem hrepenijo". In dalje očita naprednjakom, da ne ume j o druzega kot govoriti lepe govore, da bi skrbeli za napredek, to da jim še na um ne pride. Dopisi« Iz Maribora 20. julija. [Izviren dopis.] Dvajsetletni obstanek tukajšnje čitalnice je bil bil 17. t. m. povod svečanosti velikega pomena in neprecenljive vrednosti za narodno naše ži-venje. Svečanost začela se je z banketom. Ob osmih zvečer so bile čitalnične dvorane uže napolnene z družabniki in gosti, kateri so nas ali ad personam ali kot zastopniki zunanjih slovenskih društev se svojo navzočnostjo počastili. Ko smo se uže nekaj okrepčali, je naš predsednik g. dr. Ulrih opisal z lepimi besedami pomen večera in, primerjajo preteklost s zdanjostjo, omenil mnogobrojnih zaslug milosti vega našega vladarja za ubogi slovenski narod in h koncu svojega govora napil presvetlemu cesarju Josipu I. gromovit 3 kratai Zivio! Na to je godba zaigrala cesarsko pesen in dolgo časa se neprenehoma doneli iz zvestih prsij hvaležni živio-klici. V drugej vrsti so se pozdravili častiti gostje. Po tem pozdravu je g. profesor Majeiger krasno govoril slavnostni govor; g. govornik jez živimi barvami narisal življenje naše Čitalnice od onega trenotka, ko je 17. julija 1861. leta blagodušni g. dr. Domin k u š več narodnih mož zavoljo ustanovljenja društva v prospeh in prosveto štajerskih Slovencev v svojem stanovanji zbral, — kjer se je tudi takrat mariborska čitalnica ustanovila — do dvajsetletnice, katero smo ravno obhajali; z izbranimi besedami je popisaval britke in vesele ure, koje je omenjeno društvo v tem času preživelo. Govornik je posebno na-lisal prva leta in omenil vseh važnejših dogodkov in pomenljivih veselic; tako obletnico dne 2. avgusta 1802. leta in tisočletnico v spomin in na čast sv. Cirila in Metoda, kadar se je uže lep sad društvenega delovanja sijajno pokazal v tem, da se je svečanosti, katera se je vršila dne 5. avgusta 1863. leta, udeležilo nad pet tisoč navdušenih Slovencev. Jako pomenj-Ijiva je bila tudi dne 25. septembra 1865. leta Slomšekova beseda, ker se je takrat založil fond spomeniku slavnega Slomšeka in posebno tudi, ker so se takrat sešli naši učenjaki in narodni voditelji in so se pogovarjali zavoljo skupnega delovanja na političnem in slovstvenem polji itd. G. govornik je živo pripovedoval, kako težko je bilo ledino orati in zopet krepko povdarjal zasluge g. dr. Dominkuša, preč. gospodov biskupov Strossmaverja in Slomšeka, dr. Sernca, dr. Ipavca in dr., kateri so na vso moč duševno in gmotno naše društvo podpirali. Pokazal je tudi pomen in vpliv društva na razvoj narodnega živenja, razjasnil zvezo, v koji stoji naša čitalnica, rejenka dr. Dominkuša, se „Slovenskim Narodom" in ravno tako tudi dokazal zpčetek „Slovenske Matice* v našem društvu, pri čemer je posebno omenil zaslug dr. Tomanovih. Med celim govorom so se razlegali živio- i slava klici na posebno imenovane zaslužne može. Jako zanimljiv je bil tudi govor g. grof Glaserja, predsednika tržaške čitalnice, ki je lepo razlagal pomen mariborske čitalnice, kateri stojita kot tvrdnjave na mejah jedna proti silnemu germanstvu a druga proti laškim navalom; s krepkimi besedami je izpodbujal na ljubezen do cesarja, preljube naše domovine in milega našega slovenskega jezika. V srce sezale so dalje g. dr. Jurtele, predsednika ptujske čitalnice, beseda o žalostnih minolih časih in nesrečnih volitvah, ko je naše zapeljano ljudstvo volilo kot zastopnike svoje najljutejše sovražnike. Mimogrede še omenim govora g. dr. Sernca, predsednika celjske čitalnice, posebno na vrlo mladino, kojo je ognjevito vne-mal za narodno stvar. S pravo gočnostjo je govoril g. dr. Pajek. Odpadnike in izdajice slovenskega rodu primerjal je nekdanjim turškim janičarjem, nabranim mej krščanskimi sinovi, katerih se je ljuti Turčin posluževal v podjarmljenje in uničevanje Slovenstva, kateri so za turški denar morili in mučili svoje slovenske stariše, brate in sestre, a naposled, ko Turka nijso več robili, sami postali žrtva ove ljutosti in krvoželjnosti, kojo so popred zavoljo časnega dobička na vso moč podpirali. Taka osoda čaka vse, kateri svojih roditeljev ne ljubijo in materin jezik zaničujejo: „kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevej peti1'. Tem nasproti je ome- domače pesni po tihem starem gozdu, v kate-1 rera je videti orjaških hoj in bukev, ki same od sebe trohne in raspadaj o, ker jih nij mogoča' porabiti. Tik pod Snežnikom često-kral C.či doge delajo in jih na hrbtu spret-j nih mul po oftkih in opasnih stezicah iz gozda Bpravjjajo. Pozno v noč so moji tovariši zadremali. Jedin jaz sem čuval angelja spečega poleg mene. Le spavaj mirno, milo bitje, in sanjaj lepe sanje, saj si tako srečno! Ob treh za rano smo se zopet vzdignili in ob 6. uri smo stal; na vrhu Snežnika. Me-Beca oktobra lanskega leta sem pohodil prvo višjo goro gorenjski Stol. Krasen je ta razgled se Stola. Vse drugače je na Snežniku. Pod nogami Notranjska, Istra in Dalmacija z morjem; proti Italijanskemu Lombardija, Venecija; proti vzhodu črnogorske, srbske in bolgarske gore ! Krasno se vidijo gorenjski snežni velikani! Zamaknil sem se v prejšnje stoletje. Vi- del sem krute Turke pustošiti slovansko zemljo — videl sem Napoleona I. se svojo vojsko stati na obalih adrijanskega morja, in razne, čudne misli so se mi sprehajale po možganih. Vojska prvega Napoleona, ta „čudesnaja armija" : skoro v vseh evropskih jezicih so jej velevali in — vender si je podvrgla polovico Evrope! —- Videl pa. sem v duhu tudi skoro 2000 slovanskih romarjev pred sv. Očetom v Rimu klečati in živo moliti za — zjedinenje nesrečnih slovanskih plemen. Kar me prehude mili glasi citer: „l'o jezom bliz' Triglava." Sviral je to melodijo omamljivo lepo an-gelj, čegar spanje sem po noči stražil bil pri bajti. Potem so zapeli pevci: „Jaz sem Slav-jan" tako navdušeno in krasno, da se ne da popisati. Kaj tacega mora vsak sam skusiti in kdor ima kaj srca, ljubil bode naš rod, domovino slovensko in — Slovanstvo! Pregledovali smo pred o^iiodoni pod pi- ramido v steklenicah listke. Na jednem sem čital: „ Dokler bode pozdravljal Snežnik velikana Triglava, tako dolgo bode Slovan v posestvu svojega jezika in zemlje." Ta napis si zabeležim v dnevno knjižico in tam najdem drugi napis, katerega sem lansko leto na Stolu prepisal z listka glasečega se: „Prisezimo, da bodemo z vsemi svojimi močmi branili avstrijanski prestol, kateri nam bo delil ravnopravnost. Živio Fran Josip I.ft*) Tako se je dovršil naš koncert na Snežniku v slavo solunskih bratov slavjanskih pro-svetiteljev. Sklenili smo ob jednem, da meseca septembra priredimo drug koncert nad ] romantično- divjim bohinjskim jezerom. *) Dotični gospodje naj ini ne zamerijo, pa naj i bodo brez skrbi: vse s cekinom vred sem zopet v steklenico poravnal in s svojim dodatkom v Skalovji ' na Stolu shranil. Pia. njal čvrstih mož, kateri so vsekdar kakor jeklo stali za narod in njegove pravice, in gromoviti živio- in slavaklici so zaorili izmej domoljubnih poslušalcev. Navdušenost in vnetost je pa do vrhunca dokipela, ko je g. govornik prešel na navzočnega g. dr. D o m i n k u š a in s krasnimi besedami opisal tega velikodušnega narodnjaka mnoge zasluge za mariborsko čitalnico, za vsa slovenska podjetja, da, za ves slovenski narod, in ga, kar se stanovitnosti, srčnosti in nepremičnosti tiče, grškim hoplitom pripodabljal in vzor slovenske značajnosti in vzgled pravega domoljuba in nesebičnega narodnjaka imenoval. Le počasi je zamogel g. govornik stavek za stavkom, da skoraj le besedo za besedo izrekati, ker so grmeči, ne prestani živio-klici besedo za besedo preseka-vali in tako vedno govornika silili, da je v jedno mer moral z nova začenjati. Omenilo se je tudi mnogih drugih zaslužnih mož, kakor preč. g. Mark. Glaserja, dekana pri sv. Petru blizu Maribora, pokojnega Cvetka i. dr. Mej temi daljšimi govori se je napila marsiktera zdravica posamičnim osobam, društvom in posebno tudi našemu nežnemu spolu, kteri se je obilno veselice udeležil; prebrali bo se mnogobrojno došli v „Slovenskem Narodu" uže omenjeni telegrami. Odmore so izpolnili pevci s petjem in godba z igranjem melodij milih slovenskih pesni. Da je to priliko vzlic velikej vročini krepka naša mladina porabila tudi za ples, se samo ob sebi razume. Res vesel večer smo imeli, kojega svoje žive dni ne bodemo pozabili. Vse je bilo navdušeno in uneto za narodno stvar in upati smemo, da ne bode ugasnil ta sveti plamen. Živeli prosveta in svoboda našega naroda! ■z Prage 19. julija. [Izv. dop.] (O dijaškem shodu.) Z veseljem smo pozdravili na tem mestu dopis od dne 10. julija iz naše lepe Gorice. G. dopisovatelj govori gotovo vsa-cemu slovenskemu dijaku iz srca in dolžnost naša je, skrbeti zato, da se uresniči ta misel. V vsem se skladamo z g. J—g—, le kar se tiče kraja, smo tega mnenja, da bi kazalo izbrati kako večje mesto kranjsko, ležeče ob železnej cesti in sicer najprimernejša bi bila Ljubljana. Mesto mora biti ob železnej cesti zaradi komunikacije in troškov, na Kranjskem zato, da bode udeležba i štirskim dijakom mogoča. Ljubljana pa bi bila zato najprimerneja, ker je in mora biti središče vseh Slovenov. Tu ne govori iz mene lokalni patrijotizem — nijsem Ljubljančan —, nego imam le trdno prepričanje, da ideja o združenji vseh Sove-nov v administrativno jednoto, katero so naša glasila in naši politiki — pustili nekam v nemar, ne sme pozabiti se popolnem. V Ljubljani imrmo gledališče, imamo čitalnico itd., torej bi se dalo vse v večjej meri in dostoj-nejše izvršiti. Dalje: K takemu shodu treba dobrega sveta in dejanske podpore izkušenih narodnih mož. Bojim se, da bi se nam v kakem trgu ne godilo tako, kakor pri jednakej priložnosti pred letom dnij v nekem gorenjskem mestu. Vprašali smo v nekej zadevi mladega narodnjaka za svet, a dobili odgovor: „Kaj to mene skrbi, jaz nijsem dijak!" Vse res, da se je pretiravala fraza o „mladini, našej nadi," vse res, kar se bere v jednem poglavji „Ivana Slavlja" o tem, vender, gospodje, pazite, da ne zagazite predaleč v nasprotje! Les extremes se touchent! Slavno uredništvo bi pa prosili, naj sprejema dopise v tej zadevi ter je brzo razglaša, da se dogovorimo in če mogoče uže konci t. m. sestavimo odbor. —e. Dostavek uredništva. Želji e. do pisnika bodemo radi ustrezali, če bodo dopisi — stvarni. ■z Kopra 19. julija. [Izv. dop.J (Zrelostni izpiti) na tukajšnjem moškem učiteljišči za Primorje so se vršili letos še precej hitro in sicer od 1. do 16. t. m. Mature se je udeležilo 32 kandidatov in sicer 20 tukajšnjih četrtoletnikov, 5 lani reprobiranih in 7 priva-tistov (6 iz Kranjske, 1 Italijan). Od lani re-probirana sta izpit položila dva Slovenca, dva Italijani, 1 Hrvat pa je reprobiran na dva meseca. Privatisti so vsi „padli" in sicer 2 (1 Ital. 1 Slov.) na dva meseca, ostali pa so na celo leto. Koprski četrtoletniki pa so pokazali, kakšni nslabotni malovredneži" — kakor jib je psovala neka imenitna oseba — da so. kajti pri maturi nij nobeden bil reprobiran ni na leto dnij niti na mesece, marveč naredili so maturo vsi s precej dobrim uspehom. Kaj tacega nij še doživelo moško učiteljišče za Primorje v Kopru! Slava bistrim mladeničem, bodočim učiteljem! Mej njimi je polovica čvrstih Slovencev, koji obečajo tedaj precej pridnih rok na šolstvenem polji. Po dovršenej maturi bi kandidatje, ki so absolvirali, radi zapustili staro koprsko „luknjo" ter se podali na počitnice, a nij jim do 30. t. m. dopuščeno, ker se baje nekoji boje, da ne bi se vroči kandidatje prehladili na visokih in prijetnih goriških in deloma kranjskih planinah; zato je dobro, da se počijejo in ohlade v „prijetnem" Kopru, kjer jim pre-manjkuje še celo vode, ker je tukajšnja voda od zdravnikov prepovedana. Zato pa jim nebrojni ljubeznjivi komarji pojo „podoknice" ter jih, misleči, da ne Čuvajo, trudoljubivo p;kajo. Teh in jednakih dobrot, kakor neštevilnih ostudnih gosenic na slavnem sprehajališči, učiteljskim pripravnikom v Kopru ne manjka. Bodite — hvaležni! Srečne počitnice in na svidenje pri „dijaškem shodu", o kateiem piše „Slovenski Narod", da utegne biti 8. septembra v Vipavi. O tem morda še kaj več. K.—i.— % Dunaja 3. julija. [Izv. dop.] (Odgovor dopisu z D u najav „Slovenske m Narodu" Štev. 142.) (Konec.) G. dopisnik pride do tega-le nasveta: „Ta razper (sic!) se ne da drugače rešiti, nego radikalno, namreč z združenjem „literarnega društva" s „Slove-nijo". Da se o tem razgovarjamo, je „petitio principii", da je nam slovenskim dijakom treba literarne šole, da se pa celo društvo „Slovenija" ne sme spremeniti v društvo, kjer bodi literarno delovanje (v našem smislu) samo sebi namen. Kdor tega ne more umeti, z njim se pač ne bomo mogli nikdar razumeti. Jedino zavetje nam torej ostane potem odsek, ki bi se moral ustanoviti v „Sloveniji". In recimo, da se v odsekih ravno tako ali še bolj vspešno in vstrajuo deluje, nego v društvih, recimo, da letos po zimi je bil predlog o „li-terarnem ali filozohjskem odseku" sprejet (kar pa nij res, ker predlog se je v prvem branji zavrgel, a v naslednjej seji se predrugačen nij predlagal, ker poročevalec njegov v sejo ni prišel nij) in recimo dalje, da nijmamo ravno v odsekih „Slovenije" žalostnih skušenj in da so v življenje poklicani „Slovenije" odseki res spolnili, kar so obetali, — recimo, da bi bil „literarni" odsek dobra izjema odsekov, koli- kor jih je na slabem glasu, recimo, da to in ono: čemu kaj taeega predlagati zdaj? Čemu tak nov rmodus vivendi". če ga uže imamo in smemo biti zadovoljni z njim ? Pred no se kuj predlaga ali pa sklene, vpraša n»j se: kaj nam hasne? Če pa v vprašanji „odsekovem" vprašamo čemu ? ne vemo pametnega odgovora! Pač, pač: „sloga, bodimo složni!" Ali ne slepimo samih sebe! Kar se o ,,razponi", o „neslogi" do zdaj govori in piše, to bila bi smešna in prazna fraza, ko bi vsa zadeva ne bila tako resna in ne bi imela slabih nasledkov. Nesloge nij bilo do zdaj nobene! Da sta dve društvi, to nij, da bi si morali biti nasprotni; da bi si kdaj bili Dali dve društvi nasprotovali, tega nam g. dopisnik nij pokazal, mi pa smo razjasnili, da je bilo do zdaj složno in vzajemno delovanje mej obema. Glavna stvar je, da se dela, potem naj se uže pod to ali ono streho, pod tem ali onem pokroviteljstvom. Če bi kdo iz same udanosti do „Slovenije" zagovarjal „odsek" in skušal pridobiti ga jej, vprašamo, kaj bi bila „Slovenija" z „literarnim odsekom" na boljem ? Ali bi imela udov in udnine več V Ne; zakaj vsi iz „literarnega društva", ki jim je sploh do jednacih društev, kot je „Slovenija", zapisani so vanjo. (Torej „razkropljena nijso materijalna sredstva," g. dopisnik!) Duševnih močij več? Udje „literarnega društva" žrtvujejo kot udje „Slovenije" vse svoje moči, ki so primerna, pospeševati napredek in čast „Slovenije". (Torej „razdvojene nijso duševne moči"!) Predavanj več? Mogoče, če bo mnenje po tem. Ali tedaj se more pa uže v „literarnom društvu" za predavanje v „Sloveniji" pripravljati in odrejati, kakor v kacem „odseku" : če bi se leliko predavalo v „Sloveniji", kar se je poprej bilo obravnalo v njenem „odseku", ali ne bi se ravno tako lehko predavalo v „Sloveniji", kar se je poprej bilo obravnalo v „slovenskem literarnem društvu"? Ali ne? Vidite, to je pravi „modus vivendi". „Literarnega društva" udje so se ravnali po njem, kadar so imeli kaj primernega berila in se bodo tudi v bodoče, Če se bo hotelo in hotelo se bo vsacemu, komur je res samo do stvari, a ne do imena in kdor ne zametuje vsega, kar nij prirastlo iz njegove dlani. Tako je jasno, da bi „Slovenija" z „literarnim odsekom" ne pridobila prav ničesar druzega, nego „odsek"; ali namen, ki ga doseza „slov. lit. društvo", bi po odseku trpel, jako trpel! Če bi hotel o tem slednjem obširneje govoriti, bilo bi treba posebne razprave. Ali uže teg[a bodi dovelj! Svoje mnenje smo razkrili, lehko je torej soditi. Opravičevali smo se, drugim prepričanje svoje vrivati, ne bodi nam navada! Sami pa bomo svoje skromne moči uporabljali vedno le po svojem prepričanji. Motilo nas ne bo, naj nepremišljenost, sebičnost, terorizem kakeršne koli vesti trosi o nas, kakor tudi se nam more le smešno zdeti, če g. nasprotnik v onem dopisu s tako, strašilu podobno moralo krog sebe maha ! G. nasprotnik naj se po svoje izveliča, mi pa po svoje! Končno naj izražamo še svojo odločno misel v tej zadevi: „Slovenija" in „slovensko literarno društvo", obe društvi na D u naj i sta vsako samo za-se* potrebni, do zdaj je vladala — sloga mej njima, vlada naj tudi v bodoče!" Odbor „slovenskega literarnega društva" ne bo več odgovarjal! Ude in somišljenike svoje pa prosimo, naj se po tacih in jednacih dopisih ne dade plašiti, temveč naj bivajo tudi odšle kolikor mo« goče delavni udje „Slovenije" in „slovenskega literarnega društva. Odbor „slovenskega literarnega društva" na Dunaji. Domače stvari. — (Ljubljanska prostovoljna požarna straža) se bode jutri zjutraj ob Va 7. uri z vsem svojim gasilnim orodjem vspo-stavila na cesarja Josipa trgu, da jo bode ogledal g. mestni župan. Po ogledovanji bode velika vaja. — (Velikodušnost.) G. Josip Gorup se je zopet pokazal vrlega človekoljuba. Da česti spomin nepozabljive svoje soproge, ob daroval je skoro vse javne zavode rečanske in pozabil nij tudi hrvatske gimnazije na Reki. Tako pišo reški listi, pa tudi tržaški „Citta-dino", ki so vsi polni hvale za rajno in za gospoda Gorupa, našega vrlega rodoljuba. — (Odlikovanje.) Sekcijski sovotnik g. Ferdo pl. Matovšek v Zagrebu je povodom vtelovljenja Vojne krajine dobil red železne krone III. vrste. — (Imenovanje.) Poštni oskrbnik g. Edvard Schonta v Ptuji je imenovan višjim poštnim oskrbnikom. — (Toča) pobila je skoro vse poljske pridelke v Danjah, Sorici, Kladji in Hobovšah v loškem okraji. — (Samomor.) Z Jesenic na Gorenjskem se nam piše: Tukaj nastavljeni c kr. žandarm, Anton Andolšek se je sam ustrelil. Dne lb. t. m. našli so ga mej Javornikom in Jesenicami mrtvega, imel je prestreljeni prsi poleg njega je ležala puška. Kaznovan je bil uže večkrat zaradi prestopka svojih dolžnostij in tudi zdaj mu je pretilo strogo preiskavanje ; to je bilo tudi skoro gotovo uzrok, da se je ustrelil. Anton Andolšek je bil izvanredno udan pijančevanju. — (Povod en j o suši.) „Edinost" poroča : Tržačanje se po pravici čudijo našega rojaka, gospoda Fr. Kalistra, krasnej palači, katero je on sezidal na kolodvorskem trgu. To palačo hodijo ljudje gledat kot znamenitost Trsta in vsi priznavajo, da je glede stila, elegance in bogatije najlepša in najkomodnejša palača v Trstu; s tem je pač dost' rečeno in to kaže, da pravi okus je tudi vlast Slovencem, ako so premožni. Ta palaca ima podstrešjem tudi reservoar za vodo kot najhitreja pomoč v slučaji požara. Vodno cev, ki vodi vodo v ta reservoar, odprl je nek delavec v soboto, reservoar se je po noči napolnil in voda je prekipfla ter napolnila najprej podstrešje, potem prodrla v tretje nadstropje in tam poškodovala vse parkete in tapete ter prodrla tudi v drugo nadstropje ter tam poškodovala parkete, tapete in krasna dela iz štuka. Škoda je velika, ceni se na najmenj G000 gld. — (Učiteljska služba) na triraz-rednej ljudskej šoli je izpraznena na Jesenicah z letno plačo 450 gld. in 42 gld. dotacije. Prošnje naj se vlože vsaj do 18. avgusta t. 1. pri okrajnem šolskem svetu v Radovljici. — (Nov učni pripomoček za ljudske šole.) Pri začetnem pouku v branji stenske table jako dobro služijo, posebno pri skupnem branji (Chorlesen). Stenske table iz založbe šolskih knjig davno uže ne ugajajo terjatvam glede na tisk, obliko in velikost črk. Da bi se nujnej potrebi ustreglo in slovenske ljudske šole dobile pripravne stenske table, sestavila sta gospoda A. Razinger in A. Žu-mer, učitelja n* II. mestnej orazrednej ljud- skej šoli v Ljubljani, novim stenskim tablam načrt, katerega mislita takole izpeljati: 1) Stenske table bi bile 76 cm. visoke, a 55 cm. široke. 2) Vsakej črki bi bila odločena po jedna tabla. 3) Prva tabla bi kazala črke „?', v, n," posamič pisne in tiste (litografirane) ter sestavljene v zloge. 4) Na čelu pred črko bi bila narisana podoba one normalne besede, ki se pričenja z dotičnim glasom, namreč: An-gelj, boben, cerkev, črešnja. dleto, Eva, fižol, goba, (mušnica), hiša, iskra, jabelko, koza, lij, miza, nos, oko, peč, raglja, srp, škarje, top, ura, vile, zvon, žaga. 5) Na ta način bi bilo priredjenih 23 tabel. Po sliki bi vselej bili 2 vrsti pisnih vaj, postavljenih mej črte (linia turo). Za temi pride tisnih vaj toliko, da je ostali prostor napolnjem. 6) Z vsako novo črko bili bi sestavljeni kolikor mogoče vsi samoglasniki. 7) Podobe pisnim črkam bile bi v soglasji z „Abecednikom", ki sta ga izdala ta dva gg. učitelja, in ki je uže v mnogih šolah vpeljan. 8) Črke (brez zgornje in spodnje dolgosti), bi bile 4 do 5 cm. velike (t. j. „?', u, r, s,u i. t. d.), da jih morejo učenci tudi v naj-večjej šolskej sobi na tanko razločevati. 9) Razvrstitev bi bila ista, kakeršna je v „Abe-cedniku", da se table poleg njega rabijo. 10) Na 24. tabli se nahajajo 3glasni zlogi s soglas-nikom na konci, na pr.: le-vi, lev in Številke. 11) Zadnja (25.) tabla naj bi kazala velike začetne črke v abecednem redu. — Ker so troški za take stenske table veliki, prosita izdavatelja vse vodje ljudskih šol, kateri si mislijo naročiti omenjene stenske table (cena 2 gld. 50 kr.), da jima blagovole to kmalu naznaniti pismeno. Ako se primerno število šol oglasi, bode se slavno naučno mini-sterstvo prosilo, da potrdi nameravane stenske table, in potem se začne razpošiljanje. Ako se oglasi mnogo naročnikov, bode se tudi cena liri me rno znižala. Da se, kar moči vsem ustreže in ker več oči več vidi, naj blagovole gospodje učitelji naznaniti izdavateljema, ako imajo glede navedenega načrta staviti kake nasvete, izrazitiželje ali pomiselke, kajti ustrezala bi rada vsakemu. Naročila sprejemata imenovana gg. izdavatelja, zdaj samo imena, da se zve, bode li mogoče, lotiti se izpeljave načrta, ki poleg obilnega truda stane tndi precej denarja. Razne vesti. * (Nikdar sit.) Zadnji teden so pripeljali iz Izole v tržaško bolnico 34 letnega moža. ki nij nikdar sit. Uže nad jedno leto so mu kuhali vsak dan 14 krat in vselej je obilo jedel. Mož je strašno rejen, da hoditi in stati ne more. Radovedni smo, ali se našim zdravnikom posreči, da spravijo v red tako lačen želodec. * (Drag zapisnik.) Knjižnica v Bri-tish Museum dala je tiskati abecedami zapisnik knjig. Tisek tega kataloga bode znašal GOO.000 gld., in cena bode jednemu eksem-plaru 2O0O gld. Iz tega se razvidi, kolika da je knjižnica. * (Visoka starost.) V Sargo Tarjanu v Ogrskej živi mož po imenu MihaH Audo, ki je 113 let star. Mož je čil in krepak. * (Nežna ročica.) V Rimu stala je te dni pred sodnijo kmetica, ker je s pestjo ubila mladega moža. Krasnu kmetica je hladnokrvno pripovedala, da jo je mladi gospod nadlegaval povsodi s svojimi zagotavljanji 1 ju bežni, in ona da mu je hotela dati „spomin", priložila mu klofuto. Ta udarec nežne ročice pa mu je prouzročil smrt. * (Posnemanja vredno.) V Rimu so se nedavno sešli vsi uredniki tam izhajajočih časnikov ter sklenili, da ne bodo več v svojih listih priobčevali samoumorov, moritev. uboj- stev, tatvin itd., ker take vesti kvarijo javno nrav in le pospešujejo jednake hudobije. Pogosto branje tacih hudodelstev zatira strah in stud do njih ter zbuja in draži zverinsko in zlodejsko nrav v človeku. To je gotova resnica in zato je omenjeni sklep posnemanja vreden. Mislimo si kako mirno dolino, v kate-rej so taka hudodelstva neznana; v takej dolini se je pripetilo, da se je nekdo obesil. Kako hudo se je ljudstvo tega preplašilo in kako je bilo lazbegano ! Minilo je morebiti uže 20 let in se več, in vedno ljudje z grozo o tem pripovedujejo. Poglejmo pa v kako razuzdano mesto, kjer so taka hudodelstva navadna; ljudje, zato nemajo več toliko strahu in studa pred njimi, kar pa je glavni uzrok, da se vedno množe. 17m ril no v ljul»l |*tn i: 18. julija: Fran Kožuh, pekovski pomočnik, 51 let, kolodvorske ulice št. 39, za pJuČnieo. 19. julija: Ana Borštriar, tovarnnrskcga delavca hči, 1 dan, Poljanska cesta št. 40, za stabostjo. 20. julija: Fran Dostal, hranilnični uradnik, 37 let, kongresni trg gt. 14, za jetiko. — Anton Novak, sin železniškega kurilen, 7 tednov, Marije Terezije cesta št. 1, /.a slabostjo. 21. julij a: Marija Jenko, uradnega sluge hči, 17 let, Kapiteljske ulice St. 13, za plučnico. V deželnej bolnici: 18. julija: Matija Kačič, gostač, 77 let, za osla-benjem pluč. — .Josip Lauler, gostač, 78 let, za črevesnim katarom. Tulci. 91. julija: Evropa t Fonda iz Pisino. — Sigon iz Planiue. — Knez iz Zagreba, Pri Nlonu i Koa iz llouberga. — Kriegcr, VVolf, Schott, Gilek z Dunaja. — Daničič iz Belgrada. — Sconiparini, Wei8B iz Trsta. Pri fflnllcfi Girancoli iz Gorice. — Planer iz Siska. — Retaiioh, Schlesinger, Neuman, Reguli, Kop-pal, Eckstein, Jurca z Dunaja. Dunajska borza 22. julija (Izvirno telegratično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru 1860 drž. posojilo Akcije narodne bank Kreditne akcije . Srebro . . Napol. . . C. kr. cekini . 77 gld. 35 • 78 „ 35 . 93 „ 90 . 133 „ — 831 „ — • 364 „ 10 . 117 „ 35 • . n • 9 „ 80*/« 5 n 69 • 57 „ 25 Podpisano glavno opravilstvo Bi jemlje čast zdaj o žetvi p. n. gospode kmetovalce uljudno opozoriti, da prevzema poleg zavarovanj pohištev, mobilij vsako vrste, zalog, živine itd. tudi zavarovanje pridelkov 11:1 polji ili I i*; t v 11 i 1«: i 11 J proti požarnej škodi pod kolikor možno a ugodnimi pogoji. Dotična pojasnila so rado- ♦ voljno dajejo v pisarni glavnega opravilstva, t kakor tudi pri podopravilstvih in tu se spre-+ jemajo tudi zavarovalne ponudbe. £ Glavno opravilstvo ♦ ogrslo-fraric. zavarovalnega tlrnštva ♦ v pri (396-4) * J rune *;i4 iii J ♦ glavni trg Št. 10. ♦ Samo na borzi more se v tako ug' dnem času ob rastočih in padajočih kurzih se 1O0 golti, vsak teden lehko pridobiti od I© do »o golti. — Na pisma takoj odgovarjam. Wechselstu.be P. Friedlander in Wien, Slutil. WollEelle S. (325—7) Dve lepi sobi s kuhinjo, srodi mesta, dasta se za tri mesece prav ceno v najem. — Več pove administrac ja „Sloven-skega Naroda".__ Ezdrftejj in uradnik Makso Armič. Lh.srnin« in tisk -.Narodne tiskarne J.