178. strnim I LMIjii!, i ponMiik, 6 muti 1117. L. leto. »Slovenski Narod* v*l|a po pofttti za Avstro-Ogrsko: za Ncmfijo: cck) leto skupaj naprcj . K 30*— ćelo leto naprej . . . . t K 34'— StrMett " 2**1 7*5C " Ameriko in ine drage dežele: na mesec „ «... 2-50 ćelo leto naprej . . . . K 40.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali mamka. Upravnl*tvo (spodaj, dvorišče ievo). BnaflOTa ul!ca iU 5, telefon it 85. Iihaja vamk dan svaear lzwxmmU ■•€•!!• ta prazatk«. Inserati se računajo po porabljenem prostoru ln slcer: 1 mm visok, ter 63 mm %ok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vlu., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin„ parte n zahvale (eaak prostor) 10 vio. Pri večjih insercijah pa do?ovroru. Na pismena narobila brez istodobne vposlatvre naročnlne se ne ozlra. „Narodaa tlakarna'1 talatoa st. SS. Upravrtlltvu naj se oošiljaia naračniae, rekla nacije, inserati Lt (L, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja v Itlubl|aai dostavljen na dom ali če se hodi ponj : ćelo leto 'naprej . . . . K 23-— I Četrt leta „ • • • . . 7*— po! leta .......14*— I na mesec ,....., 2*30 Pasa?n»ina Stevifka vetfa 12 vitiarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rolcoplsl se ne vračajo. VrađaUtro: Snattova »lica ši. 5 (v pritllčju Ievo), telefon 5t 34. Preko zgcđovinskin napaS i iugo-ivaoiia na Jutri se sestane na Dunaju parlamentarna komisija Jugoslovanske-ga kluba, da se posvetuje o stališču jugoslovanske delegacije napram spremenjenemu položaju. Predsednik dr. Korošec bo sporočil pooblaščen-cem Jugoslovanskega kluba predlo-ge, ki mu jih je siavil ministrski predsednik. Vabljivi in sladki morajo biti ti predlogi za zastopnike nacijonalno izstradanega naroda, da vlada in nemski politični krogi s tako gotovost jo računajo na podporo Jugoslo-vanov. Mi jih ne poznamo — vemo pa, da so nezdružljivi z deklaracijo. Verjamemo, da se nahaja v njih mar-sikatera koncesija, stvarna in oseb-na, toda koncesije so danes za nas nesprejemljive. Mi nočemo koncesij, mi hoćemo pravico, polno pravico. Učiti se moramo iz zgodovine. Vedeti moramo, da se je naš narodni boj tako pogosto konca val s porazi, ker si nismo znali postaviti skupnega trdnega cilja in nismo hodili po ravnih cestah. Nismo našli formule, ki bi nam bila povsem jasno pokazala edi-no mogočo razresitev našega narodnega problema. Cim jednostavnejša rešitev. te-žje jo najde človek. Še v 18. veku so narode kosali kakor hleb kruha, v 19. pa je zavladalo spoznanje, da je naravna organizacija človeštva po narodih in narodnih državah. Gospo-darji so seveda to načelo držali na-zaj, kar se je dalo. A ćelo podjarmljeni nišo povsod vedno Jasno videli, katera pot je žanje prava. Primitivni in brezpravni rodovi pač (n. pr. Jugo-slovani na Balkanu), ti so brez po-mišljanja vedno znali, da imajo le en skupni narodni program, t. j. svobo-do. Kjer pa je en del naroda užival privilegije (obično na kožo rojakov) sploh, kjer se je narodom obetalo kaj pravic, tam je začela »politika«, in zatemnel je narodni program. Obilo zla so nam Jugoslovanom prinesle usodne napake zastopnikov, ki so iz oči izgubijali stari, a vedno mladi in pravi program narodnega osvobojenja. Zapadno Sotle so *sta-novi« le naše mislili, onkraj Sotle pri plemičih pa navadno nič ni bilo boljše. Ko je cesar Jožcf cdredil osvo- boditev kmetov, in so sploh za plemstvo sila nevarne novice prihajale iz Pariza, takrat se je zateklo hrvatsko plemstvo brez potrebe k Madžarom in prostovoljno prepustilo leta 1790. ;>zajedničkemu saboru« sklepanje o davkih za Hrvatsko in povrh še dalo ogrskemu namestništvu vrhovno oblust nad županijami. Seveda le »začasno«. tako so mislili, a Madžari so jih že držali. Na tej napaki slone vsi oni težki boji, ki so končno do-zorcli v državliansko vojno leta 1848. Odpor pa je rodil narodno idejo na Hrvatskem. Ilirsko gibanje p^d vodstvom Ljudevita Gaja je seglo preko inte!i:rence globoKo v ljudstvo. Narodno zavest na Hrvatskem so vzbudili Ilirci, pa tuđi. na Slove n-s k e m, kjer so zanjo pridobili dr. Janeza B 1 e i w e i s a. Tuđi drugi del ilirskega programa — zanesti v narodnem jeziku izobrazbo med ljudstvo — je rodil lepe sadove, pri nas je vzbudil slovenski književni jezik, s katerim so slovenski vodje naj-hitrejše upali, da pridejo do srca in razuma našega ljudstva. Politični program Ilirstva žal ni potegnil za seboj Slovencev, ki so se komaj za-čeli dramlti. Leto 1848. ie našlo Slovence povsem nezrele. Nihče ni dobro vedel, kaj hoče. Malo-šrevilna inteligenca. ki se je bila rav-nokar oklenila slovenskega imena in se učila in pilila v književni sloven-šćini je vlekla na vse strani. Eni so bili za volitve v nemški državni zbor v Frankfurtu, drugi proti. Eni so po-tegnili iz posebnosti književnega jezika politično konsekvenco in se ce-pili od Hrvatov. Eni so bili za vse-slovenski program, eni za nerazdelji-vost Korotana in Štajerske. Bili smo komaj v povoj ih, in če je tud i bil kot nekak slovenski zastopnik dr. Štefan Koče var leta 1848. na hrvatskem saboru v Zagrebu pritrjeval jugo-slovanskemu programu, zavedne mase za njim ni bilo, kakor ne za onimi, ki so na Dunaju in v Kromerižu iskali in iskali. Mnogo bližje narodnemu programu so bili leta 1848. Hrvatje. Milili so na nas Slovence in pridobili Srbe, kojih patrijarh R a i a č i ć je vstoličil bana J e 1 a č i ća. Ilirska struja je na Hrvatskem prevzela vodstvo boja za državno samostalnost, ki ji je bila obenem narodno osvojenje. Vsa neiz-merna sila ilirske agitacije ie prišla na dan v epičnem letu 184S. Bil je to do danes največji trenotek za vres-ničenje jugoslovanskega ujedinjenja. J el a č i ć u je dal sabor diktatorsko moč. V rokah tega moža je bila naša usoda. Da je Jelacić zaČel z orožjem nastopati napram Madžarom, nam je vspričo razbitim pogaja-njem z jgrskim ministrskim predsed-nikom Batyanijem, nečuvenemu pre-ganjanju Srbov v Voivodini in ruva-nju Košutovih ljudi v Sremu in Bosni povsem umijivo. A da je Hrvatska vstopila v doj ofenzivno ne kot »tertius« v zvezi z dvorom, te-muč kot podrejeno orodje brez realnih garancij za bodočnost, že to nam daje misliti, ali se ni tedaj zagrešiia usodna hiba. Tako so Hrvati nastopili proti revolucionarnim nunajčanom, ki nišo bili nasprotniki naših teženj. In da potem, ko se je po prvih zmagah cesarska armada morala umakniti, še nismo uvideli, da le kot samostojna skupina kaj dosežemo, kot slepo in zvesto orodje pa nič, da smo tedaj nadaljevali boj d o popolnega svojega iztro-šenja, to gotovo ni bila več ona prava politika, ki vidi Ie narod svoj in nič drugega. Izkrvavljeno Hrvatstvo je v plačilo, da je zvestobo stavilo nad svoj narodni program, dobilo žandarje in Bachov absolutizem. Narod, ki ne misli noč in dan sebično na svoj ideal, ga zgreši kakor so ga Hrvati leta 1848. Se enkrat je prišel velik trenotek in zopet nismo bili zreli v svojem narodnem programu. Na Slovenskem smo dolgo kolebali med centraliz-mo in deže!nim federalizmom. Od-ločili smo se za — d e ž e 1 e, na bli-žajočo se rešitev ogrskega vpraša-nja pa nismo niti pomišljali. Po porazu leta 1859. so prišli Hrvati zopet do besede. Nehvaležnost Dunaja in Badiovi huzarji so storili vse, da so hrvatsko javnost pripravili za Pešto. Madžari pa so obenem spretno raz-penjali mreže prilizljivih teorij o jed-nakopravn^sti in svobodi. Pod tem raspoloženjem je narodna večina sklenila v saboru, da bi se spet pogodila z Ogrsko o ožji državnopravni zvezi. če Ogrska Hrvatski v naprej prizna, da se pogaja s samostalno državo. Kateri zakoni naj bi bili izroče-ni zajedničkemu saboru in katera uprava bi bila skupna, tega sabor ni povedal, vsekako pa je pridržal Hrvatski zakonodajstvo in vrhovno upravo v političnih, naučnih, verskih in ptavosodnih po-slih. Drugi politiki so bili za poga-janja z avstrijskimi deže-1 a m i, a pritisk javnosti jih je uničil. Evgen Kvaternik je menil, da še ni rečeno, da pridemo pod Dunaj, če se odkloni zveza s Pešto, zato naj se sabor dogovarja le s kraljem o ožjih zvezah njegovih pokrajin. Ta predlog se je smatralo kot brezupen in neiz-vedljlv. Kralj je sabor razpustil, a potrdil sklep večine kot cl. 42 ex 1861. Zdaj je počela velika doba. Hrvatje so dobili znatne koncesiji. Stali pa so pod fiksno idejo, da je Pešti več verjeti nego Beču# ki bi jih ćelo lahko v Nemčijo potegnil. Mesto da so zagrabili in se brez ozira na Pešto pogajali, so zamudili ugodno dobo, dokler dvor ni začel iskati zvez z Madžari in jih je res tuđi že sklenil, še predno je buknila nova vojska leta 1866. Prekasno se je sabor otresel madžarske sugestije in uvidel.da tre-notne simpatije in antipatije ne srne-jo obvladati narodnega programa: Ko je Strossmaver 23. decembra 1866. pripeljal saborsko deputacijo na Dunaj, da se poišče novih po-tov za direktne odnošaje Hrvatske z Avstrijo, tedaj ie kmalu videl, da je bilo že sklenjeno »de nobis sine no-bis — o nas brez nas«. Kar se je nato zgodilo, je bilo vse le posledica prej-šnjih dogodkov. Kralj je oktrojiral Hrvatom nov volilni red, volitve pa je provedel ban Levin Rauch, in nagodba v današnji obliki je bila za-gotovljena. Kralj je bil vsega tako gotov, da je Ogrom sankcijoniraJ nagodbo, še predno jo je sklenil avstrij-ski parlament in dasi so bila pogaja-nja s Hrvati razbita. Ta žalostna dejstva smo tu po-vedali, da pokažemo posledice napake, da smo se iz enega naročja vr-gli v drugo, mesto da bi le naše mislili. Pri tem so irlrvatje prostovoljno dali iz rok finance, zadovoljni, da jim Madžari upravljajo premoženje, njim pa za avtonomno upravo izplačujejo odpravščino 22 milijonov forintov. Slovenci nisn'o bili takrat prav nič boljši. Tavali smo naprej brez programa. Glasovali so tuđi naši po-slanci za — dualizem, češ da s tem ustrežejo Poljakom, in pa radi 21. 19., ki nam itak zagotavlja narodno rešitev! Najbolj pa radi obljubljene go-renjske železnice' Tako smo se do dobra zakopali, prodali se za malen-kostni dobiček in nasedli na limanice obljube o jednakopravnosti. Nauk iz leta 1867. bi nam moral biti noč in dan pred očmi. Kasneje ni bilo veliko napredka. Toliko smo Slovenci vendar se po-vspeli, da smo uvideli, da bijemo z deželnim federalizmom same sebe po zobeh, in prišli do programa o ze-dinjeni Sloveniji. Tuđi na Jugoslo-vanstvo je močan del naše inteligen-ce mislil, vendar je večina stala pod nekako filološko sugestijo, da politična skupnost Jugoslovanov ni mogo-ča, če obdržimo književno slovenšči-no. Med tem pa je na Hrvatskem div-jal Khuen - Hedervari.V takih žalostnih časih, ko so najboljše sile naroda potisnjene v ozadje, se izgub-Ijajo energije v strankarskih in čr-karskih bojih. Tuđi mnogi slavonski Srbi so podpirali K h u e n a, mi in Hrvati pa smo krvaveli v besnih for-mah domaće vojne, pozabljajoč na naš veliki narodni program. Sele začetkom tega stoletja se je nekaj okrenilo. Zdrava narodna sapi-ca je prišla od vstoka. Naenkrat nam je vsem nekaj vstalo v srcu. Ko je vojaški spor med dinastijo in Madžari spravu* nove može na kr-milo v Pešti, so na Hrvatskem nastopili novi čaši. Srbi in Hrvati so se složili, opozicija je porazila madža-rone, Drevzela je nehvaležno, a vendar neizbežno nalogo, da z notranfl-mi reformami in zlasti z bolj in bolj demokratskim volilnim redom uspen sobi narod za nov odločilni boj. Na-« pram tej novi narodni vladi nastopa državnopravna opozicija, a ne iz kljubovalnosti, pravzaprav kot tmfifn rektna podpora vladi napram Madža* žarom, in ves narod se zaveda, da^ se ti protivniki vsak dan lahko složi-* jo na našem velikem programu, ko zanj napoči dan. — Kjer so nekoč z Dunaja naščuvanl laški »avtonoma-ši« ruvali zoper združenje Dalmacije z Banovino, tam je vstal nov rod šh rokih idej, prava vez Jugoslovanov, Tuđi v Bosni so ponehali oštri konfe-sijonalni spopadi in tam kakor tud3( po Hrvatskem in v Sloveniji je prodirala ideja, da more katoličanstvo mirno živeti zraven pravoslavja in da je brat »mi mio, koje vjere bio«.— Med Slovenci je dozorelo prepriča-nje. da na Dunaju nič ne dosežemo in da od tam podpirajo Nemce, tako da nam ginejo naše meje. Silno je vplivala na duhove balkanska vojna 1. 1912. Nato je padel še strah za književno slovenščino: uvidelo se je, da to vprasanjs ni politično in nam ozir na obstoječe dejstvo in narodno prosveto veleva. da naj se književna slovenščina prosto razvija poleg sr-sko - hrvatske sestre. Ce pa bi bilo v nekaterih krogih, ki jim je nemški vpliv pregloboko v LISTEK. 0 tari in miniki H Luigi C a 1 c o. (Dalje.) Ker sem skromen človek, po-iskal sem si prostor pri najskromnej-ši mizici, ki je stala v najtemnejšem kotu. Tuđi sem moral čakati precej dolgo na postrežbo. Pa nisem delal radi tega prav nobenih sitnosti. To mi lahko verjamere kar na hesedo. Še le čez pol ure sem bil deležen nekoliko moče za grlo in zaloge za že-lodec. Oboje mi je prav dobro tekni-lo. To je pa naravno, ker je bilo oboje dobro, jaz pa žejen in lačen. Samo malo neprilično sem spravlja! obo]e v se, ker mi je bila na potu obveza na obrazu. Čeprav me pa možje pri dol-gi mizi nišo prav nič upoštevali, sem pa vender voljno pretrpel to ne- Mej zbranimi mozakarj« pogresil sem mesarja Mateja KaSmana. Poleg malih posodic na mizi ie bilo menda to dejstvo vzrok, da se je dolga miza odlikovala z nenavadno tišino. Tedaj so se pa naenkrat odprla vrata na stežaj in notri je stopil pogrešani mesar Kašman, Kakor so poprej niožje znali molčati, tako so postali sedaj zgovor-ni. Na mesarja Kaštnana se ie vsula ćela toča vprašani: »S kateriin bikom si se pa toliko časa bodel in bratil? Ali si štel mn-reblti dlako jetfčni kravi, predno si jo zaklal in pobH? Ali si naleiel na tele, s katerim si v rodTi? AH ti je odrekla morebiti ćelo rvoja goba v rvojem vedno žejnem požiralnikit?^ Taka in podobna vprašanja je moral slišati mesar. Proti svoji mesarski navadi ie pa vse presHsal. Ne da bi odgovoril bev ali mcv, poklical je cei polic vina in izpraznil kar dva kozarca zapored^ma. Na to si je obrisal usta in dejal: »No ali ste si že izstrgali svoje obrekljive iez'ke, vi paste duše? Ce srbi še koga njegov smrdljivi jezik, le na dan z besedoi Saj beseda ni konj. Moja ušes.i so pa tuđi kosmata, posebno kadar hnčem. No glavina Gustelj, ali ne bos nobene vzč razče-sal? In ti nepokorni kovaški meh. ali ti je naenkrat primrzni! tvoj osir.oje-ni jezik? In ti šivanka, ki te zinerjajo za Antona Kalana! Kaj pa je s teboj? Ali ne bos nobene več udel? In ti mi-zarska smola, Andrej Mehur! Ali ne boš nobene več zasvedral na račun mesarske klade? Sedaj vsi molčite, ker dobro veste, da z mesarjem Kaš-manom ni dobro zobati češenj. Ko sem vam zaveza! vaše opravljive jezike, naj pa kar sum izderem kakšno pametno, da ne oo mo!čanja.'< Te zadirčne besede so morale mesarju precej osušiti njegov poži-ralnik. Zato si ga je namočil znova in izdatno. Njegovi omizni prijatelji in sopivci .so pa kar naprej molčali. Ker mesar Kašman le predolgo ni izpol-nfl svoje besede, ga je glavnikar Gustelj rahlo opomnil na to, rekoč: »Ali še vedno nisi dovolj nama-zal svojega obrekljivega goltanca? Zini že vendar kakšno. ti kravji pod-repnik, da se ti ne naredi pika na jeziku! Molčiš prav lahko doma pri svoji babi. Pa doma tako molčiš od zore do mraka. Zato si pa vsaj tukaj malo zbrusi svoj jezik.« Mesar Kašman je pogledal svojega prijatelja Gustlja precei izpod čela, predno mu je odgovoril: »Mojo hišno pokoro pa pusti kar lepo pri miru, če hoćeš, da ostaneva prijatelja! Sicer ti bom pa tako pre-rahljal tvoje grešne kosti, da jih boš še na sodni dan iskal okrog. Saj veš, da znam pobijati. Nisem zastonj me-sarskega stanu!« Pa dovolj bodi praznih besedL Naj rajši povem kaj nametnega. Torej danes zjutraj na vse zgo-daj sem bil po volička v blizino ti-stega kraja, kjer je mačka knedla kar ćelo tretjino svete trojice. Presneto mi je šla trda in pošteno sem se spo-til poprej, predno sem mogel zastriči volička. Veste, danes ne gre kupčija več tako, kot je šla včasih. Včasih so le-tali in bezljali kmetje. voli, krave in teleta za mesarji, dandanes je pa narobe. Pri moji najostrejši sekiri, da je res tako! Če zves kje za kako jetično kra-vico, suhega telička ali nadušljivega volička, potem si zadel temo, če mo-reš zastriči žival. Predno gres na kupčijo. zaobljubiti se moraš k materi božji na Višarje, da bi kupčija debro iztekla. Potem si nabaši v svoje žepe še sladkorja, kave, tobaka, smotk in še več takih stvari, predno se podaš na pot. Vse te stvari ti bo-do gladile kupčijo. Brez njih pa ne boš nič opravil. To vam povem iz lastne skušnje. Tako sem se tuđi jaz opravil in otovoril danes zjutraj, ko sem šel kupovat volička. Previdno in ves po-tan sem se bližal kraju svoje kup-čije. Ne boste mi verjeli, da se nisem prav nič zmenil in obregnil ob vroče pozdrave vaških smrkovcev. Ti so me že pri prvi hiš! v vaši pozdravili s kamenjem in prijaznimi besedami: Prokleti škric, gosposka žalost, mestna lakota itcl Pri teh pozdravnih besedah va-škega naraščaja so me sicer prav po-^ šteno zasrbeli prst:. Toda Matiček se je v mislili na nezastriženega volička premagal in otrokorn pustil njihovo nedolžno veselje. Ko sem se približal hisi, kjer so imeli na prodaj volička, zagledal sem pred hišo ženščino^ BiTa je stara od dvajset do česidese: let, čez vso me-: ro umazana in razmršena, najbrž hi-šina pri kravah in svinjah, torej ena prvih oseb pri hisi. Matiček, sem si teda] mislil na tihem v svojem srcu, sedaj pa bodi le pameten, da je ne zavoziš. Potegnil sem raz glavo svoj nedeljski klobuk in ogovoril ponizno in s sladkimi besedami, kakor bi sa-? dil rožice, tisto žensko: »»Dobro jutro, mlada gospodična! Ali ste dobro spančkali? Kaj pa cenjeno zdravje? Najboljše. ali ne? Saj vam berem to na obrazku, ki ie cvetoč kakor krvava potonka. Pri^ dušim se vam, da tako brhke gospo-: dične nisem videl še v svojem živ^ ljenju! Nisem je videl, pa nisem, čeprav sem obhodil že več kakor pol sveta. ČIoveku se smeje kar srce. ko vidi tako rožico zjutraj na vse zgo-daj. Ali vas smem vprašati, če so doma gospod Porenta ali vsaj njegova gospa? Ne zamerite mi, če vas paBorsenzeitung« Javlja: General E r-d ell j, zapovednik 11. armade. je bil izdajalsko zavratno ustre-1 j e n. General G u r k o Je bil are-t i r a n. Potrjuje se, da so pokajanja med viado in kadeti pretrgana. Aksentjev, predsednik izvrše-valnega odbora kmetskega sveta je imenovan za ministra notranjih del. Petrograd, 3. avgusta. (Kor. ur.) Reuter. Radko Dimitrijev se je odpo-vedal višjerrra poveljstvu 12. armade. Na njegovo mesto priđe general Parskij, višji poveljnik severne armade. BeroHn, 3. avgusta. Veliki knez Dimitrij Pavlovič. ki velja za dušev-nega provzročitelja umora, slepar-skega meniha Rasputina in ki je živel od umora v pregnanstvu v Perziji, je dobil dovoljenje, da vstopi zopet v rusko armado ter pojde te dni na fronto. A ,__ . Petrograd, 4. avgusta. (Kor. ur.) Kapitan linijske ladje Nemec je povi-Šan za konjeradmirala in imenovan na raesto admirala Koičaka za povetf-nlka črnvmorske monuo£ft» RUSKO URADNO POROClLO. 29. julija. Zapadna fron-t a. Med Vzhodnim morjem in reko Pripjatom ogenj iz pušk in letalsko delovanje. V Galiciji je bil zapadno Zbaraža odbit napad sovražnika na naše pozicije. V smeri na Tamopol so se bližali izpostavljeni sovražni oddelki crti Ohrimovce - Romanov-ka - Zerebli - Kolodzjejovka - Po-Poznanka - Hetraanska - Eleonowka-Sorola - Krogulec. V pokrajini zapadno Husjatina so izpraznili naši oddel-ki pod pritiskom sovražnika crto Tiha - Rudka - Dembrovka. Zanadno Zaleščikov je zasedel sovražnik Ja-sienov Polni in Toporovce. V Kar-patih je sovražnik po ćeli vrsti napadov ob hribu Tomnatiku in na od-seku severo - vzhodno Kirlibabe od-bii naše oddelke malo proti vzhodu. — Romunska fronta. V smeri na Kedzivasarhely so romunske čete napredovale in zasedle crto, napravljeno z višin 9 vrst zapadno Nacine-stirka in Casinula in z višin zapadno Ragoslavja i npri Zaleazerju. 30. j u 1 i j a. Zapadna fron-t a. Pri Lbarovu artiljerijsko obstre-ljevanje. Sovrainik je obstreljeval mesto. Južno Husjatina je skušala sovražna infnnterija prodreti preko Zbruča. Bila pa je zavmjena, Ob Dnjestru je napade! sovražnik naše mostišče pri ZalešČik;h, bil pa je po trdovratnero boju odbit. Jugp - ra-padno Znleščikov, pri Zoitmače, Ki-seleu in Žecovi se je sovrn^niku posrećilo po trdovratnih bojih, da je naše čete malo nazaj potisnil. V Kar-patih so se poniaVnile naše eete vzhodno Tomnatika in Capula pod pritiskom sovražnika na Sipot, Ka-sueret in Moldavo. — Romunska fronta. Dne 28. julija Je izvedel sovražnik sevemo ceste Jakobeni-Kimpolnng nekaj napadov, ki so bili tekom dneva zavrnieni. Ali zvečer je porinil sovražnik naše-čete na visine zapadno Fundul Moldovi. Nanadi na obeh straneh železnice Foksani-Ajemd so bili zavrnjeni. 31. julija. Zapadna fron-t a, Sevemo Husjatina so se polastili scvražni oddelki. ko so prešli na vzhodni breg Zbruča, dveh črt na^ih strelskih jarkov; ali po Ijutem bajo-netnem boju so bili vrženi ven, na-kar smo vzpestavili svoj prvotni položaj. Poskusi sovražnika. da bi pre-koračil Zbmč pri Puklakfh - Podfili-pijem. so se fz?a1o\n!i. Istotjko smo zavrnili sovražne npr-ade pri Ctnrma-kovki. Vsled sun!a sovra^r!kove?ra so nć-.še čete opustile ZalešCike. Južno Dnjestra je napade! sovražnik v ofenzi\i na fronti Zalešč'ki - Snjatin naše pozicije. Po žilavih bojih se je posrećilo sovražniku. potisniti nazaj naše čete pri Dorošovcti - Zastavni in pri Verenčanki in Orošenem. V zadnjih bojih sta se odlikovali posebno tretja in deseta divizija fnskih strelcev in pešpolk Proskurov, ki je izgubil vse svoje oficir je. — Romunska fronta. Napad! sovražnika severno ceste Valeputna - Kim-polun^ so bili vsi odbiti. Južno ceste se je posrećilo sovražniku. da je naše crte malo nazaj potisni!. Deset vrst severo - zapadno Soveje so vzele romunske Čete sovražne oozlcije na desnem bregu Putne ^ri Poianu. P i -sama za vojaška poroči-1 a misli, da se i e Izvršila sedanja nemska ofenziva vsled točnih obvestil o notranjem stanju ruske armade, katera je dohil nemški generalni štab v svoje roke. Hindcnbure je baie obljubil Viljermi, da bo armaia v dveh mesecih nesnosnbna za boj. ROMUN5KO UT?\DNO POPOCf'-O. 30. } u 1 i j a. Pri Dornivatrf je na-padel sovražnik ponovno ruske pr>-zicite severno ceste V?!eputna - Ia-kobeni. Vsi napadUso bili favrnieni. Na zapadni meji Moldave. med dolinama Casinu in Putno za nas uspeŠ-ne patmljske praske. Na Putni in Seretu artiljerijsko delovanie in ogenj iz pušk. 1. avgnsta. Severno Dorne-vatre je zasedlo desno rusko krilo novo odporno crto malo boli vzhodno. Na zapadni meji Moldave oboje-stransko patruljsko delovanje. V ^o-rovju med dolmama Casmu in Pntno krajevrp boji in utrjevanle zavojeva-nih pozicii. Tri sovražne postojanke sa premazane. Ob Putni je sovražnik obstreljeval vas Marasessi. Ob Seretn ogenj pušk in topov. Cesar v črnovlcah. Cc?wir%se je v soboto popoidne ocrpeljal v osvobojeno glavno raesto Bukovine, v Črnovice. Krizo nuhe revolucije- Kerenjski podal demisijo. — Izvr-ievalni odbor delavskega tn kme- čkega sveta sklfcan. Stockholm, 4. avgusta. (K. ur.) Vsled demisije, katero je podal rasld ministrski predsednik Kerenjski« in ka- teto je p»vuorična vlada odklonila, je bil skhcan izvrsevalni odbor delav-skega in kmečkega sveta. Petrograd, 4. avgusta. (Kor. ur.) Ministrski predsednik Kerenjskij je po-slaJ svojom u natnestniku, predsedniku ministrskega sveta Nakrasovu nastopno pismo: ,Ker je kljub vsem mojim od-redbam nemogoče, vzpostaviti provi-zorično vlado na način, primeren po-trebam izrednega zgodovinskega Časa, ne morem vec sprejemati odgornosti pred državo. Prosim provizorično vlado, da me oprosti vseh funkcij." — Kerenjskij je odpotoval iz Petrograda. Provizorična vlada je sklenila, da demisije Kerenjskega ne sprej-m e, se isti večer na posvetovanju z odličnimi politični mi zastopniki in čla-ni pro\iioričnefi:a odseka dume in iz-vrševalnega odbora deiavskega in vo-jaškega sveta ter sveta kmečkih odpo-slancev. Stockholm, 4. avgusta. O od-stopu generala Bm^ilova porocajo, da je Brusilovo stališče iilede vojne-ira položaja v nasprotju z mnenjem drugih generalov. Brusilov je trdil, da je nemško - avstrijska ofenziva že prekoračila vi§ek in je predlagal razbremenilno ofenzivo na drugi fronti. Drugi generali pa so imenovali novo ofenzivo samomor. Sav-jenko je trdil. da so vojaki izdubili zaupanje do Brusibva, ker žrtvuje ljudi brez obzira. Edini popularni general je Komilov. Po tem je Kerenjskij sklenil premembe v armadnem vodstvu. Pokorsčlna provizoricni vladi Komisija za rešitev rusko - flnskega konflikta. Helsinjtfors, 4. avgusta. (Kor. u.) Na skupnem posvetovan)u delavske-j?a in vojaškega sveta in mornari-erna. Brez ozira na naraščajočo velik ost svojih izgnb, so močne sovražne čete opetovano napadle naše postojanke od železnice Ypern - Roulers do Saint Juliena. Vselej je bila razbita sovražna linija in razpršena po našem artiljerijskem zapiralnem ojrnju in po mfaiiterijskem ognjn. Naše čete so včeraj zvečer napadle aovražne jarke severo - vzhodno Gouzeau-courta in prizadele sovražniku znatne izgube. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 2. avgusta »večer. V Belgiji je artiljerijski ogenj, ki je nad-vladoval artiljerijo Nemcev, katerih delavnost je bila vzliodno in severno Bixschootea inočnejSa, onemogočil vsak poskus sovražnih napadov, dva nemflta napada vzbodno Camyja je naš ogenj ustavfl. V Champagni boji patrulj. Napravili smo vjetnike. Na levem bregu Može obojestranski ar-tiljerijski ogenj. Vobri svet na Fnmcoskem. Lagano, 3. avgusta, Glasom lon-donskega poročiia »Agenziji Stefani« so prišli Lloyd George in Sonnino, lord Cecil, Bonar Law^eneral Smits in zastopniki Rusije včeraj iz Londona na severno Francosko, da bi tam konferirali z zastopniki Francije. — Sonnino se vrne najbrž v London, kjer bo poleg Lloyd Georgea in Bal-iourja v soboto govoril pri obletnici vstopr. Anglije v vojno. Z italijanske fronte. Na primorski fronti cfce-luje v glavnem artiljerija. Snočno po-ročilo naznanja močno streljanje italijanske artiljerije na hrib Sv. Gabri-jela vzhodno Gorice in na Kraški planoti. Za Sv. Goro je važen hrib Sv. Gabrijela, kar je bilo že opetovano obrazloženo tekom desete ofenzive. Istočasno pa je delovala italijanska artiljerija ljutejše kakor na-vadno na Krasu. Na primorski fronti je sedaj še precej živahno delovanje na obeh straneh, tako da je pričako-vati silnih bojev, ako Cadorna kako drugače ne ukrene glede na bojni položaj, za entento povsodi neugoden. ITALIJANSKO URADNO POROClLO. 3. avgusta. Sovražnikovo delovanje, ki je bilo včeraj zopet ob-Čutno na vsej fronti, je provzrocilo na naii strani delovanje naših izvid-nih oddelkov hi naglo in uspešno po* moč artiljerijskega ognja. Manjše in-fanterijske praske so bile pri hribu Palome vzhodno Chiese, na Campo Rov eru, asiaška visoka planota, na Colbriconn, jugozapadno Col di Boi-sa, v visoki dolini BordagHa v Karni-ji, na Rombonu, ob sretlnji Soči, se-verovzhodno Plavi in Solkana kakor tuđi vzhodno Gorice, kratki artiljerijski boji na nekaterih odsekih asi-aške planote, ob srednjem toku Soče, kakor tuđi na Krasu med Kostanjevi-co rn fludimlogom. Jeden naših letalcev je sestrelil nad Tolminotrr sor vražno letalo goreče na tla in prisilfi drngo, da je pristalo v svojih lastnfli crtah, kjer Je bilo potem sestreijeiK) od naše artiljerije. — Preteklo noC so bombardirale naše močne zračne skupine uspešno arzenal in vojaške naprave v Pulju in so se vrnile pol^ noštevilno na svoje postaje. Sovraž-ni letalci so napadli z bombami nefta-tere obljudr^ie kraje ob spodnfl Soči, kar je provzrocilo le malo žrtev in neznatno materijalno škodo. 4. avgusta. Tekom včerajnfinje-ga dne so se obnovila na vsej fronti običajne artiljerijske akdje in male praske med izvidnimi oddelki. V noči na 3. in v noči na 4. avguta je izvedel sovražnik vzhodno Dol. Vrtojbe in na Rombonu dva močna napada, ki sta bila popolnoma odbita z našim ognjem in živahnim protinapadom Cet, ki so zadle izpostavljene pozicije. V zračnih bojih 2. augusta je bil poleg dveh že naznanjenih sestreljen Še tretji sovražni aparat. Preteklo noč so obnovile naše zračne skupine bombardiranje arzenala m vojaških barak v Pu-lja. Vsled lahke megle, ki je ovirato delovanje žarometov in obrambni ogenj, so vrgli naši drzni letalci osem ton bomb in drugih eksplozivnih snovi točno na nameravane dlje in so pro-vzročili veliko §kodo in ljute požare, katere nismo mogli opaziti, predno so se letala vrnila na svoje postaje. Razne vojne vesti. Mirovno vprašanje. Haag, 4. avgusta. »DaIIy Chrč-nfcle« javlja, da se vrše med drža-vami entente izmenjayan3a misli, ki znajo v kratkem imeti važen uspeh in morđa provzročiti možnost miru. Pariz, 4. avgusta. (Kor. urad.) »Agence Havas«. V govoru, ki ga je v četrtek imel v poslanski zbornici ministrski predsednik Ribot o vlad-ni politiki, je tuđi rekel: Vlada misli, da pridemo sele tedaj do miru, ki ga moramo sprejeti, kadar bo Nemčija zanj prosila. Izgube sovražnikov. ĐeroJin, 4. avgmsta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Po previdnih cenitvah so izgubili do 1. julija 1917 Rusi 9,500.000 mož, Francozi 4 milij. 400.000 mož, Angleži, izključivši Indijce, 1,600.000, Srbi 500.000 in Roni uni 300.000. Skupne izgube entente znasajo torej nad 18 milijonov, kar znaša toliko, kakor vse prebivalstvo Danske, Norveške, Švedske in Nizozemske. — Vojni stroški entente zna-šajo v treh vojnih letih 258 milijard mark, vojni stroški centralnih držav pa 107 milijard. (Opomba: Vse hvale je vredno, da sta nemški in avstrijski korespondenčni urad pri vojnih stro-ških povedala ne le izdatke entente, nego tuđi izdatke centralnih držav; iadi bi m tuđi učakak 4a bi jy^- y £»rsn .SLOVENSKI NAROD*, dne 6 avgusta 1917. 178. itev. dala javnosti ne le kake izdube ni Ijudeh irra enten-ta, nego tuđi, kake izgube na Uudeh so imele centralne države.) Prememba v franoosketo ministrstvu. Pariz, 4. avguata. (Kor. urad.) »Matin« javlja: Ministrski predsed-jifk Ribot in vojni minister Painleve, ki naj bi bila kofiec tega tedna od-potovala na konferenco v London, sta svoje potovanje odlazila na ne-ćrAočen čas. Ribot je mnenja, da ne more zapustiti Pariza, dokler ni mi-nistrska kriza popolnoma pojašnjena hi ništa imenovana nasladnika Lava-zosa in Cochina. »Jtirnal« pfš.*: V po Etičnih krogih smatrajo za možne *e daijše premernbe v Ribotovem mini-srrstm. »Echo de Parts« pravi, da hoče odstopiti tuđi Maloy in da pt>-stane najbrž Viviani začasni notranji mini ste r. Romunsko žito. Berolia, 4. avgusta. Odvažanje na Romunskem zarlcn;enega žita je konćano. Skupni uspeh je bil tako velik, da je mogla Necnčija prcskr-beti svojo armado In za en mesec tuđi vse civilno prebivalstvo. Podobno so preskrbljcne tuđi Avstro-Ogrska, Turčija tn Bo'grarija. Nad 90.000 ton tega žita so bili že Angie-ži plaćali. Nov govor L!oyd-Gecrg£3. Nov govor Lfoyd - Geor^ea. London, 4. avgusta. (Kor. urad.) Novi komite za v o i n e c i 13 e je zboroval v Oueenshailu. NavzoČni so bili med drugimi: italijanski minister zunanjih del Sonnino, srbski ministrski predscdnik Pasić, mnoso minist-rov in poslancev ter naćškof can-terburvskl Italijan^ki minister S o n n i n o je izjavi!, da je šia Italija v vojno v obrambo svoje dohre pravice, ko je Avstro - O?rska dogovorno z Nemčijo prelomila trozvezno pogodbo. Posebni cilj Italije je osvo-bojenje bratov iz zatiranja in pouol-na zagotovitev njene neodvisnosti. Govornikova vroča želja je, da bi ta vojna spravila civilizirano človešt- j vo do svobode. Angleški ministrski predsednik Lioyd - George je po-zd ravil Sonnina in ga im en oval mcč-nega moža Italije, čigar odlocna volja popelje Italijo gotovo do višje veljave, neeo 30 je kdaj imela med narodi. Kcfcr zpVieduje velikarske boje zadnjih dveh let na avstrijski meji, ta ve, da vodi Sonnino svoje I hrabr. \rojake do zmage. Govornik je Izlt,-»1 svoje veselje, da je \odja italijanskega naroda na današnji če-trtl obletnici vojne tu, izrszil cdloč-nost svojega naroda, iti dalje, dokler bo celemu svetu zagotovljen mir in svoboda. Govornik Je potem pozdravu srbskega minittrskeea predsed-nika Pasica, vodio srbskega naroda, te žrtve germanskega barbarstva, ter je izjavil: Borimo se, da prema-dreko svojim častihlepnim nacrtom in govore samo o odložitvi uresnićenja teh načrtov. Prihodnjič hočejo sigiir-no nastopitL Ta prihodnjič sploh ne srne več priti. Mož, ki zavzema visoko mesto na Nemškem, }• rekel, da priđe mir kmalu, a da se vojna v desetih letth lopet začnt. mnta u n n vm si im. Btrna. 4. avguita. Listi prijav- Ijajo brzojavko londonske Exchange Telegraph Company ii ^Vaachingtona, glasom katere je amerikanska vlada sklenili, da sploh ne govori o mirovnih pogojih, dokler ni Nemčija poražena. Vlada se je dalje obvezno dogovorila z zavezniki, da ne pod pira separatnega miru. Sodi te, dtjtiu* Tfm »id WMdi Biki pogodba, o pogojili bodoč«ei miru. Wasohinffton 4. avgutta. (K. b.) Urad za mornarico, je sklenil takojinje rekviriranje većine novih ladij, ki K grade v amerikanski)! ladjcćelnicali. RA2POLOŽENJE V AMERIKI. Vodit«! oaotlifttov umorj^n. Stokholm 4. ara; u sta. (K. b.) Listi porođaje iz Novega Yorka: Zna-nega delavskega voditelja Franka Lit-tleja so maskirani ljudje odpeljali in je bil najden, obrten na neki želei-niski most. Sodi se, da je virok temu zločinu to. da je Little agitiral proti vojni in ziasti, da je amerikanske vojake imenoval stavkolomce strica Sama v uniformi. Kda} nattopi Amerika? Dunaj, 5. avgusta. General Wr«M-novleh pI5e v »Deutsche Revue«: Centralne države morajo računati s t:m, da nastopi Amcrka z moćno armado proti koncu jeseni na cvropej5kih bojiščih. Ako do takrat pcKlmcrska vojna ne prisili entente k miru. potem se vojna nedotrled-no podatjša. V tem leži nevar-nost amf?r?škc intervencije. Amcriškc č?te že na potn? Bero!^?!, 5. avgusta. Včeraj pcv voči j? Ml ustavljen ves privatni hrezžtčni brzojavni promet med Cv-ropo H Ameriko. To dejstvo se spravlja v zveza z važnfmi transporti na morju. Kitalska proti Hamčiji. London 4 avgusta. Reuterjev biro iavlia: Novi prezident kitajske republike je dre 2. t. m. predsedoval seji ministrskega sveta, ki se je so£-asno izrekel za vojno proti Nemčiji. (Novi prezident ki-iaj>ke republike se imenuje Feng Kou*š2unu n je bil dosedaj predsed-nikov namestnik. Hrvatski sabor. V seji 3. t. m. je govornik Star- : čevićeve stranke dr. Ante P a v e 1 i ć povdarjal, da tuđi sedaj se izvrJi nagodba z Madžari, ki uea;a samo mad-Ža-rskemu imperijalizmu. Madžari pa se morajo odreci hegemonije in pravice močnejsesa, drugače ni sporazuma s Hrvatsko. SI ova ni so za-čeli ruiiti dualizem V tako stanje je dovedlo na^odbeno suženjstvo hrvatski sabor, da se nekatere stranke ne upaio dvigniti se proti dualizmu. O vsem moičočem se je govorilo v saboru, aii ni *e govorilo o zadskem procesu, ko je v Aradu poginilo na tisoće našega naroda. Sedanja vojna najbolje govori proti dualizmu. Iz Hrvatske gredo naši produkti v Madžarsko brez rekompenzacije. Ni dru-gega sredstva nego prekiniti nagodbo. Koalicija hoče splošno volilno pravico, ali kaj nam koristi, ko pa sabor nima pravice in moči. Čehi pravijo, da nima smisla parlamentarni kabinet, ako nima svobode. Ožia Hrvatska je bila obva-rovana od vojnih neprilik in koalicija pripisuje to Madžarom v zaslugo. Ali to je bilo le v korist Madžarom. Madžari bi nas uničili z ognjem in meceni, kakor je to rekel Andassy. — Perši č je in*erpe!iral o naredbi, zakaj se v nemškem nazivanju domobrans. rabi oznaka „honved* in ne več „Land-wehr-. V seji 4. t. m. je govoril na dolgo posl. Radić, ki se ie b*vil z raznimi notranjimi in zunanjimi zađe-vami. Seja zopet jutri. Polititne vesti. as Vit«z P«ntx, zastopnik ntkega gornještajerskega volilnega okraja v državnem zboru, ki si je, kakor smo poročali, povodom đesetletnice svoje izvolitve dal pottaviti poseben spomenik (I), je sedaj povišan v baronski %stan. » = Narodno združmjt. Iz kro- gov mariborskih rodoijubov priob-čuje »Straža« dopis, ki »zva'a med drugim: V svetovni vojni, ko so ili sinovi vseh slovenskih slojev z ena-kim navdu$enjem v f*nako nevarni boj za cesaria in dom, tedaj nas Je začela ta skupna nesreća združevatf tuđi doma. Nezaupnost je začela gi-nevati !n medsebojno spoštovanje je vstajalo. Da pa so se prej skresani in nasprorujoČi si bratje popolnoma spravili in si podali brez pridržka roke ter vstopili v isto bojno crto proti netranjemu »ovražniku, k temu »o naiveč pripomogli Nemd sami. V preiskovalnih zaporih so si soili čla-ni vseh slovenskih ttrank, vseh slovenskih slojev, ki so bfli vsi na podlaci enakih krivičnih in podlih ovaob opljuvanl, kamenjani tn prcjanjairi, tam so tzeinila med tem! narodnim! mučeniki doctia vsa politična na-tprotja, ki so nas It do todai ovirala, braniti z ztlnilenimi moCmi narodovo pravice. In to pobratimstvo, vzklilo iz enake?* mučeniitva n« bo Izflnl-lo, p*£ pa bo iz^nilo vsikot tuđi najmanji« netaupanK ruka maltokort* na občotllvottt kflidtl pa vora m* navaja pod krinko skrajne ruflkalno-sti vodo na svoj mlin in rodi odpor. Preko takth ljudi je treba iti na obeh straneh brezobzinto na — dnevni rad. To narodno združenje, kojega prvi sad te deklaraciji o zđruženju vseh Juffoslovanov, je treba vedno in povsod poudarjati ne man] med izobraženci, kakor med kmetskim in delavskim ljudstvom. CasI, ko smo se med seboj kavsali In ravsali so minuli, te otroške baletni smo srećno prebili, zdaj prfde Čas krepkega dela za skupne cilje. za avtonotnijo slož-nega jugoslovanskega naroda v okviru avstrijske države pod habsburškim žezlom. Skrajno potreba je, da zbirajo poslanci ljudstvo na javne in zaupne shode, kakor to delajo drugi narodi te dnl, in tam navduSujejo narod za združenje vseh strank za skupne cilje. S to enotnostjo onemo gočimo za vedno, da bi ostal slovenski narod ki je vrge! o pravem času vsa razjedajoča nasprotstva od sebe, poetično raztrgan v raznih kronovi-nah. Mi dobro razumemo načelo Nemcev: »Divide et impera!« (Deli rn vladal boš!) A tok Časa je postal temu načelu neizmerno nasproten. Načelo novega časa se glasi: »Z b e-rf raztresene narodovc »ide i n združi j i h v eno narodno ena to. ki bo tvorila z enakimi enotami ostalih narodov skupno veliko z vezno avstrijsko državo, v k at e r i b o z veseljem bivala in jo z navdu-Šenjem branila. Za nad-\lado enega naroda nad drugi ni i seveda v taki zvezi ni nobenega prostora.« = Kulturna zmota. Češki ?oct-ainodemokratski poslanec dr. B. Šme-ral je v „Avstrii^ki nolitiČni družbi* povoril o razmerju Čehov do Dunaja ter pri lem rekel, da Dunaj premaga politično nezaupanie »malih14 narodov (k njim je stol tuđi Čehe in Poljake), če se bo vnete'e ne^o doslej zanimal za njih duševno in umetniško delo in če odpre njih delavnosti, duri Dunaja in s tem v ves svet. Češki „Narod imenuje to mišljenje kot povsem blodno *er ga dolocno zavrača. »Kolikor trdi-tev, toliko blodenj!* pravi. .Kulturni interes in duševna vzajemnost ne mo-reta niVdnr nadomestiti političnih pra-vic: mi Čehi nočemo od Dunaja lju-beznjivostiT ampak smo se k njemu obraćali izključno za svoje pravice; zdaj je konćno prišel hip, ko nam svetovna politična situacija čez glavo Duna;a in proti njemu zajatnčuje te pravice. Ako se bodo Dunajčani zanimali za našo literaturo, našo godbo, n«*o obrazovalno umetnost, bo to njih korist in ne naša . . . Toda prav slučaj Smetanov in Dvofakov ući, da se ni treba preveč radovati radi take kulturne pozornosti Dunaja. Jako često spaiajo dunajski Nemci to pozornost z adoptacijo in v hipu postane iz našega najsi §e tako narodnega umet-nika „avstrijski moster", za kar se od-ločno zahvaljujemo. Duševna omeje-nost staro avstrijskega birokrata je iz-pregovorila na usta ameralova, ko je trdil, da se z Dunajem otvori .malim" narodom vstop v ves svet. Ravno narobe je res. Niti na Nemškem ni za-dostno priporočilo kakega kulturnega pojava, če se mu Dunaj ponudi za impressaria, saj se ćelo dunajska umet-nost često ne more v nemški državi dokopali do zaželjene pozornosti. Da bi Dunaj mogel utirati umevtnje za umetniške osebnosti in dela v Parizu, Londonu, Petrogradu, v Rimu in No-vem Jorku, tega resno pač niti g. dr. Šmeral ne veruje. Naš kulturni propa-gačni program po vojni je povsem obraten: svoji umetnosti in literaturi borno utirali pot v tujino popolnoma brez ozira na Dunaj in njegove po-sredovatcljske službe . . .* = Razmere ▼ GaiicfJL Vlada Je sporočila poljskim voditeljem, da iz vojaških ozirov zaenkrat ni misliti na uvedbo civilne uprave v Galiciji, slasti tuđi na imenovanje civilnega namestnfka mesto dosedanjega generala grofa Huyna. = Uredi le v polhkega vprašanjt. Z Dunaja poročajo: V zmislu sveje-časnega poziva je predložil poljski državni svet dunajski in berolinski vladi osnutek za ustavo poljske države. O tem osnutku se vršijo sedaj posvetovanja na Dunaju in Berolinu in priiakovati je, da bo fflede osamo-svojitve Poljske storjen skoraj na-daijni valni korak. Poljsko vpraša-nje je tvorilo glavni predmet dtmaj-skih konferenc nemikejta državnega kanelerja z grofom Creminom. * Botgarffcl ministrski predsed-■ffc Radoelarov je 5. t. m. odpotoval z balkanskim vlakom is Soflj« v ino-semstvo. — Zgodovlna nekesa kooflnlra-fljt. »Arbeiter Zeitung« opisuje na-stopni slučaj, kl priča, iz kako ničevih raslogov so se državljani internirali m kemfinirali. Peter Paulowicz je bil pestajni mejster v Bukovini. Tik pred izbruhom vojne jt prišel k njeni orožntfki ttrmžmoister Sdmobfl hftindnLOđY«Mga)tk-jim občanom sledeče: Begtind, ki se vračajo v domovino z oblastvenim dovoljenjem in ki so brez sredstev, kakor tuđi oni, ki se preselijo z oblastvenim dovoljenjem v drug begunski tabor, itnajo pravice do brezplačnega prevoza. V to svrho morajo dotični begund naznaniti odbora za begunce sledeče: 1. ime begunca; 2, njegov poklič; 3. število, ime in starost dru-žinskih udov; 4. prejšnje stalno biva-lišče; 5. kam se vrne begiinecj 6. od-hodna železniška postaja in zadnja že-lezniška postaja; 7. natančna saznamba in število stvari, ki se pošiljajo po ie-leznici. Naslov odbora je: Hillskomite fflr die Flflchtlinge aus dem Sflden, Wels, Oberčsteneich, August OOllrich-strasse Nr. 31. — Županstvo Bovec, sedaj v Radovljić, dne 1. avgusta 1917. Po Trstu je hodU par tednov neki človek, ki se je imenoval vČasih Mihael Jakobinski, včasih grof Dom-brovski, s Poljskega doma. Star je okoli 25 let Včasih je hodil v civilni obleki okoli, včasih v vojaški. Sedaj so ga aretirali in se trudljo dognati njegov identiteto. Hrvatska mornarička Šola ▼ Bakru je spremen]ena v pomorsko akademijo. Dnevne vesti. — Za pomorske kadete so po* višani pomorski aspirantje Jos. A h 1 i n, Henrik Klinar in V. Zanoškar. — Novo imenovani pri mar. j od-delka za očesne boleznf v deželni bolnici v Ljubljani g. dr. Albert Botteri je te dni nastopil službo. Od sedaj se zopet sprejemajo na ta oddelek vsi, tuđi težki operativni slučaji. — Solsk© po6iinice se n* skrajiajo, kakor trdijo raznt toza-devne vesti med občinstvom. Vse take vesti so brez podiage. Olede pričetka šolskega pouka nišo namerav^ne nikake izpremembe. — Dve obleki na leto. Z Dunaja poročajo: Podobno kakor na Nemškem bodo tuđi v Avstriji uredili preskrbo z obleko in perilora. Vsakvbo smel kupiti na leto največ 2 obleki. Uvođene bodo posebne n**t7fnfc£. 178. Itcv. .SLOVENSKI NAROD-, dne 6. avgusta 1917. Stran S. — Družba sv. Orila ta Metoda Izda tuđi za leto 1918 svoj koledar (Vestnik) in sicer že 32. Narodne cvrdke vabimo, naj podpro našo pridno šolsko družbo s tem, da ji po-šljejo oglase. Cene oglasom so izred-no nizke (ćela stran 20 K, pol strani 11 K, četrt strani 6 K.) Narocila z be-sedilom naj se blagovolijo poslati »Družbi sv. C. M.« v Ljubljani, Slovenski trg. — Umri je v Llubl anl na sv. Petra c št 77 Jos. Rolhar, gojenec c. kr. učitcljišča, star 16 let. — Promet zasebnih vojnopošt-nih zavitkov na vojnopoštne urade štev. 235, 363, 377, 422, 424, 631 in 640 je ustavljen. Poroč I se je v Ilirski Bistrici g. Cton Blaschke nadporočnik v rez. z gdčno Drago Oljšakovo. Bilo srečno. Iz Ifrastnika se nam piše: Radi pomanjkanja premoga prišlo je sedaj mnogo rudarjev na dopust, da bi pomagali, da bi se večja množina pre-moga nakopala. A kaj pomaka, ko pa ne dobijo živeža! Sirote, njih žene frodijo na Kranjsko kupovat jedila. Gredo pet do deset ur daleč, in spro-5ljo pri usmiljenih ljudeh na kmetih, cia dobijo za drag denar nekaj jedil n. pr. moke, fižola, jaje itd. A kaj po-maga? Ko prinesejo do štajerske ine-je, jim vse odvzamejo orožniki m vojaki. Ne pomaga ne prošnja ne jok ne pritožba. Izgubijo toliko časa, deri arja, in ves tako potreben živež. Tako strogo postopanje naj bi se vendar nekoliko omililo! Razpuičen obćinskl zas*OD. Štajersko cesarsko namestnišjvo je razpustilo občinski zastop občine Ključarovri v Ijutomerskera okraju, ker je postal vsled vpoklicev odbor-nikov v vojaško službo nesklepčen. Občinske posle bo oskTboval doseda-nji župan Franc Sagaj. Po maslo ]e šla. V soboto đo-poldne je šla neka gospa na trg, da kupi nekaj masla in tam naletela neko žensko, ki je prodajala maslo. Ko ga gospa izbere gotovo količino ter hoče plaćati, osupnena opazi, da je okradena. Iz ročne torbice ji je nam-reč izginila denarnica in 40 K med tem ko je kupovala maslo. Ko je pri-hitela pozneje zopet z denarjem na trg pa masla ni bilo veČ. Nov seznam izgubljenih in naj-denih stvari v Času od 1. do 31. ju-lija je nabit na uradni deski v stop-nišču c. kr. policijskega ravnateljstva. Izgubljen je bil duble §61 patnik včeraj opoldan od brivnice Matkovič, Pred Škofijo do Podtranče. Pošteni najditelj naj ga blagovoli oddati proti nagradi Mestni trg 12/1. Izgubi ena je bila v soboto ra-java denarnica s čez 50 K vsebine na poti od Dolenjske^a kolodvora do Šiške. Pošteni najditelj naj jo odda na policiji. Prostovoljca, zmožnega ruščine, potrebujejo v velikem mestu, Več v uredništvu. A&rovizacija. -r Prodaja moke za stranke. Strankam se bode prodajala moka od srede 8. avgusta do vštetega četrtka 16. avgusta. Na vsako izkaznico se dobi V* kg pšenične moke za kuho kg po 66 vin. in lU kg koruznega zdroba kg po 90 vin. Ostanek moke je napovedati zanesljivo v petek dne 17. avgusta 1917 dopoldne. -f- Uzorci za naročita premoga, predpisani od ministerstva za javna dela, se dobe pri c. kr. revirnem ru-darskem uradu v Widmayerjevi hiši, vogal Resljeve in St Peterske ceste med uradnimi urarai po 20 oziroma 15 vin. + Prodaja plemenskih prešlćev In prešičev za rejo. Kranjski dež. predsednik razglaša, da se smejo ob spodaj navedenih dnevih in ondi omenjenih krajib prignati in prodajati plemenski prešiči in prešiči za rejo in sicer: l.V političnem okraju Krško: dne 18. avgusta v Mokronogu, 24. avg. v Št. Jerneju, 10. septembra v BušeČi vaši, 15. sept. v Mokronogu, 20. sept. v Škocjanu, 24. sept. v Bučki, 29. sept. v Cerkljah, 29. oktobra v Mokronogu, 12. nov. v Bušeči vaši, 12. nov. v Ratečah, 12. nov. v Bučki, 12. decembra v Mokronogu, 20. dec. v Mokronogu. — 2. V političnem okraju Rudolfovo: dne 16. avgusta v Kandiji, 28. avg. v Rudolfovem, 20. sept. v Kandiji, 18. okt. v Kandiji, 23. okt. v Rudolfovem, 15. nov. v Kandiji, 4. decembra v Rudolfovem, 20. dec. v Kandiji, in vrhutega v Rudolfovem ob dosedaj običajnih tedenskih tržnih dnevih za živino. — 3. V političnem okraju Kamnik: dne 24. avgusta v Kam -niku, 28. avg. v Moravčah, 29. sept. v Mengšu, 15. oktobra v Kamniku, 18. oktobra v Lukovici, 6. novembra v Mengšu, 12. nov. v Moravčah, 26. nov. v Domžalah, 4. dec v Kamniku, 13. dec. v Mengšu. — 4. V političnem ojeraju Črnomelj: dne 2. avg. v Črnomlju, 21. avg. v Mctliki, 6. sept. v Črnomlju, 25. sept. v Cr- I ftoaliu. 3a okt v CraomiiiL U. dec ' v Metlilri, 24. dec. v Črnomlju. Prignati, oriroma prodaja« se srne samo na oblastveno odobrcnem sejmiSču. Druga Živina, kakor plemenski prešiči za rejo, se ne smejo prignati. Prekupci in mešetarjt so iz kl j učeni. Književnost. — Književno poroćilo. Znana slovenska pisateljica Zofka Kvedro-va bo začela izdajati s prvim septembrom 1. i. ženski list v hrvaškem jeziku: »Ženski Svijet« mesečnik za kulturne, socijalne in politične interese žensk. Naročnina stane letno 16 kron, posamezni zvezki so po 1 K 50 vinarjev. Slov. dopisi bodo tiskani v slovenskem jeziku. — Ker nimajo slovenske ženske nobenega svojega glasila in je na vsak način potrebno, da se v teh časih oglasijo tuđi ženske v svojih pravičan, bo list velikega pomena in bo gotovo našel povsod veliko privržencev. Treba je, da ga podpirajo ženske i n moški, zakaj, v teh razburkanih valovih svetov-nega nemira je treba tisoc in tisoč združenih rok, da bo v skupnem de-lu vzevetelo prerojeno človeštvo v dobroti in ljubezni za bodoče dni. — Dopise, vprašanja in naročnino je po-šiljati na naslov: Zofka Kveder-De-metrović, Zagreb, Pantovčak, 1 b. nazne stvari. * Židovski polk s šćitom kralja Davida« Iz Londona por.>čajo, da novo postavljeni polk ruskih Židov s ščitom kralja Davida kot polkovnim znakom postavijo na fronto v Palestini. * Strašna eksplozija se je pri-petila 2. t. m. v municijskih skladi-ščih pri Krakovu. Ubitih je bilo 48 vojakov, ranjenih so našteli deset. Najbrž se je municija vsled vročine sama vnela. — V Hennigsdorfu pri Berolinu je 4. t. m. eksplodirala mu-nicijska tovarna. Dosedaj so ugoto-vili 6 mrtvih ter mnogo ranjenih. Vzrok je najbrž neprevidnost. * V cerkvi skrita živila. Pri okrajnem sodišču v Slanem na Če- Iskem je bila obravnava proti župniku Francu Siru in njegovi gospodinji Mariji Maršalik, ki sta bila obdolže-na, da sta skrivala in zadržavala nuj-ne potrebščine. Res je bilo v cerkvi skrito 548 kg pšenice. 29S kg rži, 452 kilogramov ječmena in 194 kg ovsa. Župnik je pri obravnavi izpovedal, da je skrila te stvari njegova gospo-dinja brez njegove večmosti. Župnik je bil oproščen. njesrova gospodinja pa obsojena na sto kron globe. * Angđeški nacrti za promet v zraku. V Londonu je bilo pod pred-sedstvom lorda Cowdraye posveto-vanje, kako se naj v miru porabijo za sedanjo vojno zgrajena mnogo-številna letala. Izprožena je bila mi-sel, naj se s temi letali uredi reden promet po zraku. Pri povprečni brzini 128 km, bi prišla letala v treh urah v Pariz, v 12 in pol ure v Rim in v Carigrad, v enem dnevu. Vožnja za kilometer po 3 franke 75, a dala bi se morda znižati na 2 franka 50. Tako bi n. pr. polet iz Pariza v London veljal 125 frankov. * Madžarščina na Dunajit. Lan-sko leto že je tedanji naučni minister Hussarek začel razmišljati o učenju madžarskega jezika v avstrijskih srednjih šolah. Seveda ni za to niti najmanjših predpogojev. A brez sadu nišo ostala fa razmišljevanja ministra Hussareka. Na Dunaju so bili ustanovljeni trije tečaji za učenje madžarskega jezika. Oglasilo se Je žanje 780 gimnazijcev in 992 realcev. Ker pa ni bilo učiteljev, so sprejeli le 75 učencev. Na Ogrskem so pa vzlic temu jako veseli tega poskusa in se zelo zavzemajo za to, naj bi se av-strijska mladina raje učila madžar-^čine kakor pa »sovražnirt Jezikov«, češ, če bi se v Avstriji razSirilo znanje madžarščine, bi bila to nova vez med Avstrijo in med Ogrsko. Nam seveda ne gre v glavo, kako si mo-rejo Madžari misliti, da bo kdo dal prednost njihovemu jeziku pred fran-coščino ali italijanščino, 2X2 Poslano. Ni .Svarilo-, kitero je izdal dr. Poček, odvetnik v Ljubljani v Slov. Narodu z dne 3. t m., podam sledeče pojasnilo: Da bi s€ dr. Poček pred javnostjo opral, izkorišča moje .delovanfe* v Ptujtt. Povdarja pa naprej, da on fara dobro ve, da je bilo to moje .delovanje" rcllko bolj poiteno, kakor pa je njegovo in da je on 5 mesećno ječo že večkrat zaslužil, £e je moja sodba, na katero se sklienje, opravlčena. Moj prejšnji šef v Ptaju je bil zaveden Slovence. In prav to je Ptuićane neznoano greblo. Ob izbranu vojne moral je pod oroije tn ostal sem nekaj Čas.i sam v pisarni. Res, kmalu se je pričela proti pfsanri gonja fn ao-di$£e je zbralo ma Ione vfte akte te frimrm*, ker je v vsaketn viđelo hudodelttro in proti meni se je uvedla kateoska preiskava. Predmet te preiskave pa so bile rtzne izjave, s kateriml so stranke priznale stroSkovae terjatve Ltd. Onsenin nai, da sem izjave sestavijal prav podobno dr. Počkovemu sisteran, kaji* ▼ njegovi službi sem bil £e leta 1912 in si takt at marsičemu pri uči 1. SodilČe pa wt je ravno nad temi Ujavami s poti kalo. Mcdtem ko je bila v desetih enakih slučajih preiskava popotnoma ustavljena, se me je v par slučajih obtožilo in pri dotični glavni razpravi me je zagovarjal ^Ka naac j^Bft ■^d^bbl aiBWBBBai v uauiMaaL sat.. Petra cesU it. U. Se pred glavno razprivo |e dr. Poče* a*tr)avel, di n m aaorn ufuaUU, ker to, feaar se me dolfi, ni lcazn}ivo In ker mnogo govori za mojo oedolžnost Svest si. da k ne je po krivici preganjalo te z oztrotn na imenovano zatrdilo dr. Počk«, se Jaz sam Slavne razprave nisem odeležil, marveč samo r. Poček kot moj zagovoraJlL Kakor je pri njem že v navadi, pa je s svojem zagovorom pogorei, kaiti aodišče me je na obaodilo v 5 mesečno ječo. Dr. Poček je po sodbi Se opetovano napram moji materi izjavi), da je sodba krivična, da se me je po •edolinem obaodiio. In sedaj si drzne človek, ki dobro ve, da se me je preganjalo po nedolžnem in ttadi po nedolžnem obsodllo, nad mojim .delovanjem* v Ptuju nad mojo mariborsko sodbo podtikati. Ce v svoj zagovor ni imcl druzega navesti, dovolj žalostno. Prav ta slučaj, s katerim si dr. Poček skuša pomagati, na tane no pojasnim pri drugi priliki. če se prlmerja moje .delovanje* v Ptuju i delo-vanjem dr. Počkđ, se priđe brez dvoma do prepričan ja, da mora tuđi on Imetl precej vroča tla in da je že davno saslužil, da se ga pre-ganja in sodi. Naravnost nesramna laž je, da mi je moj prejSnjl delodajalec v Ptuju izpla-čeval mesečno po 90 kron, kajti takoj prvi mesec mi je izplačal 150 kron, potem pa mesečno ..precej' in ne samo „nekaj* več. Tuđi ni res, da bi bil jaz dr. Počka cei mesec sam in po drugih prosil, naj me sprejme v službo, marveč je res, da me je Vlktorija Strniša, trgovka s čevljt v Ljubljani, ki žc več kot 10 let pelje z dr. Počkom ljubezen, nagovarjala, naj se ponudim dr. Počku v službo. Z dr. Počkom sem tozadevno samo enkrat govoril in sicer dne 22. maja 1916, vstopil pa sem pri njem že takoj drugi dan. Dr. Poček trdi, da mi je v Času od 23. maja 1916 do 5. oktobra 1916 izplačal 899 kron. Po-vdarjam, da je v tem znesku zapopaden tudl znesek po 500 kron, katerega sem izterjal od jermenarja KOhlerja iz naslova konkurzne terjatve, katere je dr. Poček odstopil meni; na račun zaslužka sem torej v 5 mesedh prejel samo 399 kron, kar znaša na mesec povprečno 80 kron in ne kron 200, kakor to trdi dr. Poček. 2 ozirom na trditev dr. Počka, da mi je izplačal tuđi precej na komisijskih siroških, ga vpraSam, koliko mi je plačal za službena opravila v Opatiji, Kranjski gori, Kranju, TrŽiču, Litiji in dvakrat v Kostanjevid. Kolikor jaz vem, za vsa ta pota nisem prejel niti vinarja. Zclo ljubo mi bo, ker po trditvi dr. Počka zadeva priđe pred kazensko sodišče, kajti tam bo dana prilika o marsičem razprav-ljati. Za vse moje trditve imam dokaze, zato se tuđi dr. Počkove grožnje, da se tuđi meni ne bo boljše godilo, kakor svojčas Josipu Plankarju, prav niČ ne bojim. Res, gospod Plankar je moral mnogo prestati, a javnost naj izve, da ne bo veČ dolgo, da se bo ost, ki je bila proti njemu naperjena, zasukala. Dr. PoČku svetujem, da med najno zadevo ne vmeSava po nepotrebnem tretjih oseb, ker pridem sicer tuđi iaz z raznimi imeni na dan. KoneČno izjavljam, da sem samo jaz zaprosi I za .prometno pisarno" in da pri tem z gosp. J. Plankar nisem v prav nobeni zvezi. Ce je dr. Počku dovoljen odvetniški posel, tuđi proti moji .prometni pisarni* ne bo pomislekov. Ljubljana, dne 4. avgusta 1917. _________ Josip Polajnko. * Za. vsebino tega. spisa je ured ni Stro odgovorno le toliko, kolikor dolova zakon Poslano.*) Dr. Poček, odvetnik v Ljubljani, vmešava mene v afero, ki jo ima z g. Jos. Polajnkom. Opozarjam ga, da naj me nikar po nepotrebnem ne iz-ziva, ker za morebitne posledice, ki bi vsled tega izzivanja nastale, ne bom odgovoren. Omenim, da jaz z g. J. Polajnkom glede prometne pisarne, za katero je on prosil, nisem v nobeni zvezi. Ljubljana, dne 3. avgusta 1917. ________ Jt)sip PUakar. * Za. veeblno tega spisa Jt> uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa s&kon. Darila. ProartoiiMni doneskl za. Vdovski In sirotinski sklad pri c. kr. čmovojniSkem okraj-nem poveljstvu št. 27 v Ljubljani. Glasom po-ročila upravnega odbora doSIi to temu sklada sledeči denarni prispevki: 14. izkaz: Josip Bartol!, medik. akcesist, 10 K. Pavel Potoirek, posestnik, Prušnik pri Zagorjo, 4 K. Josip Go-Ijevšček, tovarnar, Ljubljana, 4 K. Josip Zora-bec, posestnik, Podturn pii Trebclnem, 4 K. Martin Špolar, posestnik, Češence pri Trebel-nem, 1 K. Franc Zevnik, posestnik, Cateže, 2 K. Anton Hočevar, posestnik, Germulje, 2 K. Josip Vokač, trgovec, Dobovc, 10 K. Franc Perhauc, domobr. evidenčni nadofidjat v pole, Krško, 11 K, Franc Saje, posestnik, Brezje prt Trebelnem, 5 K. Fran Pekolj, posestnik, Brezje pri Trebelnem, S K. Anton Ćinkole, občinski predstojnik, Škocjin, 4 K. Ivan Repič, domobr. evidenčni oficijal, Kranj, 10 K Ivan Schmautz, domobr. evidenčrri asistent, Novo mesto, 5 K. Okr. sodnija, iz kazenske zadeve. Hir. Bistrica, 10 K. Davorln Roviek, fotograf, Ljubljana, 10 K. Izdalatet] in odsovorni aređnlk: Valentla Kopitar. Lastfllaa In ttslc »NarocfaM tiskarne«. llh^fin spretni, srednje starosti, ie ■Hini *iw%\m% taktl. 2573 Naslov pove upravo. »Slov. Naroda«. Fram MaroH, Lfubljana, Stovvnsk* 1085 \iM nandne peii n B 1-M aM VM se *Mto še. P# pmiU 2% ¥. već. Majlapli darilol hUraHe stare, žc rabljene ali nore in odpadke iz plutovine knpvfe ŠL K0HNf Fffa, ETlfal 4>6. 2578 Kupujem in proSajam: bođiai potrti!**, itoUeolno, to-1mov milo*, porcftUB, oroifa, podobe, star deaar9 sploh vse, kar ]e sajman} 50 let stara. Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemljišta itd. Albert Derganc fcrivec in konceai|oniranJ starinar Ljubljana, Frančiškanska ulica 10. m pomožne dalavce H Milit in lumožee delavhe. samske ali oženjene, za visoke plače pri prostem stanovanju in prosti vožnji. Dobra hrana in po ceni ali konzumno prejemanje blaga. Ravnateljstvo portlandcement-alli tevarn v Zidanom mosta. RIKO CENTRAL u Keželnem Sledallsču. Daa«B t poneđeljek sadnjlkrat HELAHOJA! Ko drče plazovi. Pretresljiva drama z gora. Najpriljubnejša fimska prvakinja Bala Moja v glavni vlogi. Ml sa mlaaUao. Ni sa mladino, Tortk 7. — Sreda 8- — Ćetrtek 9. avg. i Erai Merena v sijajni drami: Baronica Ciganka. VI sa aiUdlne, Mi sa mladino. Vsak večer ob 9„ velik koncerti Rabila sem Vaš kreme UUN0M6 in moram ga vsakemu vroČe priporočati U. Hastlevn, članica opere na Kral. Vino^radih. Izdeluje : Laborstorlf Mmvm, Praga- j Vrsoviea, Halak. bL 35, tel. S443. \ Veliki lonček 3 Kf srednji K 1.50, za poskuSnjo 60 vin — PoSilja se po pošti proti vposlatvi zneska z dodat« kom 60 vinarjev za porto. Zaloga v Ljubljani: Lekarna V. pL Tmkecsf. 3084-1V. Potrti globoke ialocti naznaajjamo viem, da je Bog poklical našega I JOSIPA geiesice task. c. kr. »ateipKa I v 16. leta fterosri po mnkapolnem dolgcn trpljenju danes k sebi. I Pogreb bo v torek 7. avgusti ob 4 ori popoldne iz hlše žalosti I Sv. Fetra cesta 77. I V UUBUANl, dM 6. svgnita 1917. I MBHaVaVaaaaam aamaVaaaaaaaaaVara^ DCkV «v VH^BHB^LVaaaaaaVaVl ^■^■^■■^^■■s VMS mvaVaVaaaaaaaaKA flftm'Tl- ^^^ I W ^^^^BBBl ^^V^^^^^^^^^v ^ ^^^F^^ v^ W ^SvaiajBBJBBlBBBBBjmV BBBa^BB^Bia^B^BalV • ^*f* ■BBr^B^V ^^^PVp WWi ^^"^ ■ •Jeja, enol. prostov, Pramcit TenCekt UNa, JoHailwt bratje in sestri. I 1 aitstoem log« lt«fel|anskm so pred« wm%kUum maomlma smorttkOVlrt VOJ la vraiov sa kmrfavo la stel{o. Posnaf« tmdl hrastovih. — Poizve se pri tevaf« eoroBO, Trnove *tr. to. 2574 lite se tn sohe s kuhinjo meblovane ali ne, X« tftkoj. 2571 Kdo, pove upravn. »Slov. Naroda«^ Trgovski pomoSnik zmožen slovenskega in nemškega jezika ¥ govoru in pisavi, se sprefmo takol pri KaBiumem dnstr« v Bropi« kaasor se nasloviti toradevne proanie. 2580 Đlfak nltje roalks, lfćo primarno stanovanie s hrano za iolsko leto 1917/18. 2475 Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda«. Leno meblovana meselna SOBI s posebnim vhodom in električno rat> svetlfavo v sredini mesla, se i i 6 e sa tako| ali kasneie. Ponudbe pod „Mirna stranka / 2539U na uprav. »Slov. Naroda«. ■!• v se proda, s svinjskom III (IH in vrtom v prometnem UI ili krain na SP" Stalerskem. ■ IIlili Naslov pove upravništvo ■«««f«« ^siovenskega Naroda«. 2576 Vinske SODE kupim, vsako msro do 30 hl vsebine. — Cenjene ponudbe naj se naslove na V, EHOELHAH, Kamnik. Zastopniki in potniki se iščefo za stvar, ki se mak dan rabi. Ponudbe pod „R. M. 1894/ 2964" na uprav. »Slov. Naroda«. Praktikant se liče za veletrgovino, iz bolfse obitelji. — Potrebno je znanje slovenskega in nemškega jezika. — Ponudbe je poslati na upravništvo »Slov. Naroda«. 2499 ■ g% 1 onemn, ki preskrbl lili llMflfl stranki brez otrok /ili I/llin stanovanje zlaUt UH Hl lili »obama iv kuhinjo, "ffll III UH Ponudbe na uprav. ■w tinn^nn »Slov. Naroda«. 2577 Salonska garnitura dobro obranjena^ se takof proda« zaradi poman]kan]a prostora. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«! 2541 100 K nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi stanovanje za takoj. Obstojati mora z 2—3 sob s kuhinjo, prazno ali meblovano. 2552 Kdo pove upravn. »Slov. Naroda«. Ekonoma ki ae razume ▼ kletarstvn sprejme Andrej Oset P. GuStanit Koroiko. 2544 irL iša dvonadstropna, % leplm vrtom, prlprav* na ui vsako obrt, v Postotni na Vllkar« levem trgu, se pod ngodniml pogoll proda. Pojasnila daje (Uzela Vodoplvec, Postolna. 2513 Gospod, ljubitelj prirode, v stalni službi, vojašc, prost) s pravico do po- f^ofnine, ^mofen vodstva trgrovme in femetijsiva. Je// ynanfa sorodne duše- gospice ali mlajše vdove, ft bi imela trgovino, posestvo ali primerno doto v svrho ^enitve. 2548 Le resne ponudbe na upr. v$l. Aar." pod „^odočnos* 2549". Kodno priliko! Uhani z briljantoiii, zlata motka ura in različni prstanl in več drugih zlatnin, se eeno proda. Po zve se v trgovini alaščio na Dnnalaki oeati it 6. 2585 KONJAK destiliran U vina lastnega prldelka. Pri oslabelosti od starosti in SelodCnih tež-kočah je iz vina destiliran star konjak Že stoletia znano preizkaženo okrepčilo. 12 let stsrega v 4 pollitrskih steklenlcah pošljem franko za 40 K, mlajšega 3 letnega, čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trfmnte v eidik, 4 po II i trske stekle-nice 32 K- % litra vinskoga tganja 28 K. Benedikt Hertl, veleposeatnik« gra$Cina Golite pri Konjicah, Štajersko. Madenlč ali beljši delavoo kl |e to delal pri elektrtcnlh ntonta-sak, se lsće. Đober Easlniek, prosto stanovanie in voinia. Hrana v kn-klnll ia oaoblo. Ponudbe na ravna-tel stvo cementne tovarne, oddolok elektr. centrale v Zidanom amoatsL Stran 6 .SLOVENSKI NAROD«, dne 6 avgusta isi7. 178. stev. Priporočamo našim s gospodinjam z KOLINSKO CIKORIJO iz edino slovenske s tovarne v Ljubljani Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani I u Delnlika glavnica 1OyOOO.OOO kron. u S Cl^ltfilB*!© V«l llKCd ŠtfSVa 2- Reseranl fondl okroglo 1,500.000 kron. I Poslovalniea e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v SpHiu, Celovec, Trslu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani- in Celju. I-------------------------------------------------- Sprejema -------------------------------------------------I Kupuie in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarižne dobave in dovoljuje wl°se "a Hnlllico Jii tekoži ražun aprovi^aciji^ke kredite. I = proti ugodnemu obrestovsnju. = I *- ** Srfeecico, Ispulčale odpravi kar najhitrejSe ,,Dr. Flescha originalno rujavo mazilo". Mali lonček K 160. veliki K 3—, družinska 1853 p-Tcija K 9*—. Dobiva se v tekarm „pri zlaiern Jelenu"« Marijin trg, Ljubljana. Potrebule se mesefe^ 3«a!tih Jtrd les) s Kranjske? proti takoSSnss-^? pfsSiiu. Ponuđbe uai se vposlfeTO v najbUžnjem Času m 5. n. k. ZzutTSl-arieleriedepct is Foldposi 3£3. 2 49 MM, POkifc iiiiijsib. k)š't M. M\l k ^fa T'Q/rs Mm !i!?p n*pkiing in rsnp 1 ozdravi hitro in sigurno Xe urraže ia ne diši. ^lali lor.ček 3 K, veliki !ončck 5 K, druzinski lonček 9 K z navodilom. K temu spadajoče brinovo :r.ilo 4 K. I Gerd SandQr7 lekarnar, Nagv Koros 30. Pilili mmm mtumiM mml& parfumerija, fotografična manufaktura ftd. Ustanovljena leta f897. Ljnbliana, gidcvs&a clica 1. Ceniki na razpola^o Cer.iki na raznola^o. MihUp UUJuu ^ umetni in trgovski vrtnar BKr.iaa i'.;. n. obiiul/o. da si mbijl njegov €wefEi€iti saSen samo Pod Transe* št. 2 9 poleg Cevljarskega mostu. , k Velika zaloga suhih vencev. Izd^cvanje sGpkov, vencev, trakov i. t. d. Znnanfa nzrsčila to6no. Vrtnarija na Tržaški cesti št. 34. Hiša-vila z vrtom ¥ ljubijansbi oUolict, se proda. Cena 24C00 kron. -547 Naslov se izve v upravi »Slov. Naroda«. Spretno modistko sprejme tvrdka 2540 Stara trg Stev. 21. II QJ O> _ ■ i| ; s *■* rt i s I ° Najnoveiše. izkušeno sredstvo proti kapavcu ftriperju), belemu toku, črevesnemu in mehumemu katariu i. t. d. GONOKTEIN je upeljan na češki klinik- dvor. svetnika vseuč. I prof. dr. V. Janovske^a. Na praški nemški kliniki vseuč. prof. dr. K. Kreibicha. Toplo ga priporočajo: vseuč. profesor dr. J. Bukovskv, vseuč. prof. F. Samberger, vseuč. docent dr. J. Odstrčil i. t. d. Vereinsrekonvaleszen-tenheim des patriotisch en Hilfevereins vom „Roten Kretizc" na Dunaju, šef MU. dr. F. Bara eh piše: Pošljite mi kakor zadnjič Gonokteina. P. S.: Ne morem si kaj, da ne bi Vam izrazil svoje pohvalno mnenje o rezuitatih Gonokteina. i MU. dr. Ign. Kanders v Linču piše: Naznanjam, da sem z Vašim preparatom dosegel iz-vrstne uspehe in da sem z njim ; popolnoma zadovoljen. Dobi se po vseh večjih le-karnah. — Skatljica K 6*—. Zahtevajte literaturo in prospekt! Ljubljana: L«karna Trnkbicj Zagreb: Lefcarna „Salvator** 8. Mlt-fe bach, Jolaćlćcv trg. Split: I^Uirna ,.K Cosnej Sfn^skof". J. 2aian. :MiO Proizvaja: FarmakoloSko-kemičn« laboratorij „HERA", Praga-Vršovice 552. Đobavtteli vo^aega mlnlstrsiva fn Vo;no - tdravstvecega zdruienfa. , Cenjacama obiiastra naznanjam, da sem otvorU Izvriaval bodem vsa ¥ to stroko spadajoča dela. Damske kostume pc safsove^šl đnnajskl modi. Damske bluze po naj-Une]šem lraacoskem sistema. Obleke za gospode po na{Iioe|-ieo kroja. — Otieaem hočem tadl radi pomanjkanja blaga obraćati In modernizirati damske kostame In obleke za gospode po najnlijlh cenah. 2555 FeEiks Potočnik, Gradišće štev. 7., pritličje. Tuđi se sprejmeta takoj dva dobra krojaška pomoćnika. Najboll zaaimlT (a na{bol]il ilov. llnstrovaiil tednlk 101 ki priobčujejo vsak teden mno?o zanlmlvih sllk % bofU6 in o drugih važnih aktualnh domačih in tujih dosrodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesml, povesti, fako sanlmiv, Iep detektivski roman, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 118 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, kl je posvećen k zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, brlv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3— pol leta K 6.— in ćelo leto K 12'—. Naročnikf dobe kot nagrado slike Prešerna, JurČIča, Oregorflča in Aškerca ter tuđi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Pošlj;te nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno lo poštnine prosto na ogied. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" Ljubljana, FrančUkanska ulica 10 L St. 11386. 2507 Zgiaševanie beguncev. V smislu razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 24. julija 1.1., št 21734 se pozivljajo begunci iz Bukovine, Galicije vzhodno od Lvova, Dalmacije, Primorske: (Trst, Istrija, Goriško in Gradiška), iz Koroške: (sodna okraja Trbiž in Podklošter) ter politični okraj Šmohor, dalje okraji na Tirolskem južno od Brenovskega sedla, ki Divajo v mestii Ljubljana in so brei sredStsVf da se zglase v sledečem redu in po naslednjih navodilih; 1.) Zglaševanje se vrši v mestnem zglaševalnem uradu na mestnem magistralu, Mestni trg št. 2 od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne in sicer za stranke z začetnimi črkami: A — E v sredo dne 8. t. m. F—L v četrtek dne 9. t. m. M—R v petek dne 10. t. m. S—Ž v soboto dne 11. t. ra. in dn£ 13. in 14. t. m. za vse stranke, ki so iz tehtnih razlogov zamudile pravi termin. 2.) Vsakdo se mora zglasiti osebno; osebe po 14. letom, ki so po- begnile s svojci ter prebivajo v skupnem gospodarstvu, ima pa zglasiti načelnik dotičnega gospodarstva. 3.) K zglasitvi se mora prinesti sledeča dokazila: a) rojstni in krstni list. b) domovnico. c) izkaze o državnem prispevku za preživljanje svojcev, o stalnih letnih plačah in o drugem svojem dohodku. Mestni magistrat ¥ Ljubljani, dne 4. avgusta 1917. Podružnica Ljubljana. IARANSKA RANKA Podružnica Ljubljana. Delniika glavnka: K 12,000.000. *^ ■** *^ •** * ™ *^ ** ** l^iTI^I\f* Rezerve: okrog K 1,000,000.—. obrestovaoju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na mora- Petrninl«* : BMkJA: teke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. mmm_______torl»- Rentni davek plača banka iz svojega. o:«~lk s^ijSI" **** M»0JME: na blago, ležeče v javnih skladiščih. KUPUJE EM PBODAJTA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. m srečke K«t«r siip^ik miiumi. Rurma n^r^iu u i;u • x . m . i • c. kr. razredne lotenje^______________________________| ■etko^ i«o- | ™tMai ™nri* narožlIa >» \& uvršuje najknlantneje. Brzojavni naslovi JADRANSKA. w Telefon St. 257.