41. štev. V Ljubijam, dne 17. oktobra 1901. XI. leto Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 10 v. Če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati i,,Narodni Tiskarni" v LJubljani, Tsi spisi in dopisi pa uredništvu Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Kdo kvari kmeta? Zadnja leta sem se Kaže, da je začel kranjski kmet nravno propadati. To nam pričajo posebno izkazi o sodnijskih obsodbah. V prejšnjih časih so bili kmetje navadno obsojeni le zaradi pretepov in ubojev. Pretepi in uboji kažejo pač, da je kako ljudstvo surovo in neomikano, ali nravno je zato vendarle lahko dobro. Zdaj pa so postali pretepi in uboji redkejši, samo na Gorenjskem še cveto in sicer vsled žganjepitja, zato pa irnajo sodnije veliko posla z goljufijami, posebno z goljufijami storjenimi po krivem pričevanju in po krivi prisegi. V teh činih pa se kaže nravno propadanje. Kaj je temu uzrok? Gotovo je, da »o gospodarske razmere tega v mnogem krive. Boj za kruh je včasih silno težak, tako težak, da uduši VBe blažje čute v človeku in ga zapelje tudi v hudodelstvo. Tudi drugi socijalni uzroki se dajo navesti za to, da nas narod nravno propada, a v veliki mori zadene krivda tudi duhovnike. Ti bi morali biti učitelji in varuhi nravnosti, ali kakor kozel ni sposoben za vrtnarja in volk ne za pastirja, tako tudi slab duhovnik ni za varuha in učitelja nravnosti. Imamo poštenih duhovnikov, ki veBtno izpolnjujejo svoje dolžnosti, imamo pa tudi tacih, ki so si izbrali duhovniški stan, ker za druzega niso bili sposobni, ker niBO hoteli ali mogli študirati ali so so odločili za ta stan, ker duhovnik lahko lenobo pase kakor hoče, ker nima no-bonih skrbi in voč kakor treba sredstev, da življenje uživa kakor hoče. t Slabi duhovniki bo glavni uzrok, da propada nravnost našega ljudstva. Duhovnik, ki živi nečistosti, daje slab izgled. Koliko jo duhovnikov, ki žive nečisto, to v6 vsak. Detomori v iarovžih tudi ne Povzdignejo nravnosti, niti pijančevanje, ml* lov na testamente, niti tolovajstva kakor v Gočah. Imoli smo pa tudi šo ialostnojše izglede, namreč slučaje, da so duhovniki ljudi naravnott nagovarjali in zapoljavali h krivemu "pričevanju in h krivi prisegi. Ti slučaji so le marsikomu v spominu, sicer pa jih bomo o priliki zbrali v celoto, da spozna ljudstvo, kako zavrženi ljudje Bo nahajajo mej duhovniki, v katerem y sicer tudi obilo poštenih in Častivrednih mož. Slabi duhovniki kvarijo nafio ljudstvo, slabi duhovniki ho gtovni uzrok, da pn.pada nravnost in se množe hudodelstva. Korist ljudstvu, korist naroda za-hleva, Ha se ustavi ta nečisti curek, ki toče iz nekih furnvžev in zastruplja studence iz katerih ljudstvo pije. Ne samo gospodarska, politična in narodna korist slovenskega kmeta, tudi nravnost zahteva, da se naš kmet reši slabih duhovnikov. To je pa le mogoče, če se vodi brezobziren boj proti slabim duhovnikom. Združimo vse moči, da ta boj srečno končamo v čast cerkve in v korist vere in ljudstva. Politični pregled. Državni zbor se je sešel dne 17. t. m. Če bo sploh mogel kaj koristnega ukreniti, je še dvomljivo. Nemci se pripravljajo za velik naskok na Slovane. Deželnozhorske volitve na Češkem so končane in bo deželni zbor imel tudi v bodoče češko večino. V nemških okrajih so največ uspehov dosegli tisti nemški radikalci, ki delajo na odstop od katoliške cerkve, v čeških okrajih pa je lepe uspehe dosegla kmetska stranka. Na celem Češkem je bil voljen en sam klerikalec, vsi drugi poslanci so sovražniki klerikalcev. Vojna v južni Afriki. Zadnji čas se Burom zopet Blabše godi. Kar počenjajo Angleži presega vse meje. Angleži so zdaj začeli Pure moriti. Vsacega jetnika ustrele ali ga obesijo ali obsodijo na dosmrtno ječo. In lem razbojnikom se dovoli, da dobivajo iz naše države konje. Dopisi. Iz Metlike 15. oktobra. Dne 3. t. m. jo priobčil klerikalni »Domoljub« članek iz Metliko, v katerem pravi: Neki nevo-lilec, ki je prod kratkim tako ginljivo po-peval »Gospodine pomiluj«, jo od Tavčarja zahteval, naj narodi postavo, da se bo smelo po štacunah prodajati tudi ob nedeljah med mašo. — Poslanec dr, Tavčar se je v svojem govoru ugodno izrazil za nas trgovce, da se bo trudil podpirati našo, na dež. vlado podano prošnjo zaradi nedeljskega počitka, da se nam dovoli, imeti našo trgovine dopoldno med službo božjo odprte. Na to odljubo sem na shodu prosil g. predsednika za besedo, ne kot vo-lilec, ker kot ogrski državljan nimam tu volilne pravice, ampak kot trgovec, na kar mi je bilo dovoljeno, da govorim ter sem so v imenu trgovcev zahvalil g. dr. Tavčarju na njegovo obljubo, nisem pa od njega zahteval, naj napravi kako postavo, kakor trdi »Domoljubov« dopisnik. Pri blagoslovljenju temeljnega kamna cerkve našega obreda tem res pel »Gospodi pomiluj« in pel bom ako mi Bog zdravje da tako tudi tedaj, ko bo dovršena naša kapela, ki ho v nekuj dnevih že pod streho. Ne morem se vzdržati, da ne odgovorim nekaj na vrtanje glede mojega govora na shodu in glede pevanja »Gospodi pomiluj«. Dopisnik kaže s tem očitanjem, da misli, da sem jaz izgubil vero in postal brezverec. Proti temu svečano protestujem. Jaz sem grško katoliške vere, katero spoštujem nad vse, v kateri hočem živeti, dokler bom živ, ker me na to veže krščanska dolžnost ter lepi izgledi, nauki, sloga in ljubezen grško-katoliškega duhovništva do izročene ji črede. To duhovništvo se ne bavi z drugim nego z onim, kar mu nalaga sv. "mati cerkev in se zadovoljuje s tem, kar mu je za njegov trud odkazano. Nikar ne mislite, »Domoljubov« dopisnik, da so metliški liberalci brez vere. Oni imajo trdnejšo vero kakor vi in vaši to-varši, ker se niti po vaših obrekovanjih ne dajo od nje odvrnit. Bodite proti njim taki, kakor vam sv. mati cerkev ukazuje, da ste. Ne dražite jih na svetem mestu, ki je določeno in posvečeno za oznanjanje božje besede, ne pa za obrekovanje, hujskanj in politiziranje, kakor vi danes delate, in zopet nastane tista lepa sloga mej prebivalci Metlike in njihovimi duhovniki, kakor je bila prej. Kdo je razdrl to lepo slogo? Nihče drugi, kakor vi klerikalci, ki ste na vse katoliško trgovstvo udarili s konzumnim društvom, misleč da tako izobraženega vernika katoličana oško-dite, da njegov s trudom zasluženi kruh spravite v vaše žepe in celi njegovi obitelji bodočnost pokvarite, vrh tega ste še revnega kmeta odtrgali od pluga in ga pahnili v vrtinec politike. To so uzroki, da so se Metličani od vas odvrnili, a zato še nikakor niso svoje vere izgubili. Vašega poČenjanja ne more nihče odobravati, kdor količkaj drži na sveto vero in na Boga, izvzemši tiste, od laži opojene pristaše, kojim ste s klevetanjem tako napolnili možgane, da so kakor blazni sučejo okrog vidnega svojega propada. Vrnite bo tja, kamor spadate, glejte, da družite narod zopet v tisti slogi in ljubezni, v kateri je prej živel, in bolje bo za vas in za siromašni narod. To je moj odgovor dopisniku »Domoljuba«, prvi in zadnji, ker bi bilo izpod moje časti, da bi v bodoče še odgovarjal na njegove dopise. Janko Hranilovic, trgovec in posestnik. Sv. Jurij ob juž. žel. pvakrat se jo že bavil neustrašeni »Rodoljub« z nebodijotreba kmetijsko in konzumno zadrego, katero sta po dolgih mukah in raznih zvijačah ustanovila naš sladkoustni Valentin in pa kodroglavi Grega. Pametnim in razsodnim kmetom pač ni potreba na dolgo in široko razkladati o ničvrednosti in škodljivosti konzumnih društev. Njim zadostuje, če so pokaže na žalostne konce, katere jo storilo že mnogo konzumov, ustanovljenih v gotovo izpraz-njenje že itak preklicano plitvih kmečkih žepov, ali pa na tež'lb smrt, katera stoji pred konzumnimi duri pripravljena, na povelje sodnije n. pr. v Rečici, Laškem, pri sv. Emi i. dr. Kakor rečeno, bi to zadostovalo za pametne ljudi. Kjer se pa nahajajo take »prismojene duše« kakor n. pr. pri nas v Šentjurju, treba je, da se jim potegne debela mrena raz duševnih očij, da se jih ne pusti nadalje naslanjati se na konzum-ske stene, v katere opira naš bogati Valentin s posmehom svoje od vina zaru-dele oči. Danes se hočemo baviti z notranjim poslovanjem naše proti kmetijske kon-zumne zadrege. Kakor je nalovljenim zadružnikom znano, vodijo to mrtvorojeno dete našega vsemogočega farovža trije vidni »jogri«, v trgovini eden bolj neizkušen kakor drugi! Najbolj »zavrtani« od njih »vleče« na mesec 30 gld. plače, ostala dva pa morata svoja želodca tako strahovati, da se zadovoljujeta vsak z desetimi goldinarčki. Plača toraj res ni velika, pa za take glavice, kakor so naši komiji, je še ta desetkrat prevelika. Nekateri kmetje pravijo sicer, da so dobro plačani, verjetno pa to ravno ni, kajti prej ko slej bo tega ali onega premagala narava in so bo z ozi-rom na to, da mu postajajo hlačke od dno do dne bolj ohlepne, obrnil tja, kjer ima več upanja odebeliti se vsaj razmeroma tako, kakor je kaplan Erker. Saj ima Ciglarjev Tonček, najbolj goreči komij, dan na dan prestat obupne boje s Bvojim trebuhom. Večkrat bi rad šel na potrebo, toda trebuh mu iz strahu, da ne dobi kmalu nadomestila, tega ne dopušča. Druga dva sta v enakih škripcih. S kakim veseljem in s kako vestnostjo bodo ti župnikovi uslužbonci opravljali svoje posle, si lahko vsakdo misli. Sreča za konzum, da ne prodaja kuhanih jestvin, ker dobiček bi si moralo iti kopat pod Rifnik še prej nego si ga pojde tako. Prvo tedaj so sprotne, vseskozi iz-vežbane osebe. To ima naša zadrega, da si boljših ni mogla pod tem solncem poiskati. Druga poglavitna točka je blago, dobro, sveže in ceno. In ravno ta stran šentjurske, kakor vsake druge zadrege je vse — no graje, ampak hvale vredna. Da se srečajo po farovški zvijači domišljavi kmetje prej z zdravo pametjo, odredila je ta v svoji neskončni ljubezni do njih, da ne more noben konzum dobivati blaga naravnost iz tovarn, toraj po najnižji ceni, temveč šele iz druge, tretje in še nadaljne roke, od katerih hoče vsaka nokaj za svoj trud imoti, tedaj za mnogo dražji denar, nogo jo dobavljajo trgovci po poklicu. Da odda trgovec najprej in najraje staro in slabo blago, se samo ob sebi razume ir> kdo bi mu to zameril! Če so katoliški konzumarji stem zadovoljni, zakaj ne bi bili proti-konzumarji! Tudi Šentjurski konzum ima to srečo. Zatekati se mora, kolikor mu ne polaga ljubljanska glavna zadrega, k celjskim trgovcem, kjer natvezijo »kunštnim« kupcem vse, kar sami ne morejo zlahka razpečati. A šentjurski kmet konzumar je zadovoljen, makar plača za meter preležanega platna 30 kr., dočim ga dobi svežega pri vsakem trgovcu po 16 do 20 kr. Župnik mu je tako zamazal oči, da ne more več dneva od noči ločiti. Če pa se kateremu zazdi, da dobi recimo pri Kar-tinu mnogo ceneje, takoj znižajo komijčki ceno in dajo po približno isti ceni kakor trgovec, čeprav trpi društvo izgubo. To seveda lahko storijo, saj ne bodo naposled izgubili komiji, ampak le kmetje. Mnogo se jih je tako že spametovalo, da so pokazali zadregi hrbet. Zanimivo je tudi, kako popolnjuje zadrega svojo »zalogo«. Kadar jej česa zmanjka, in to se zgodi večkrat kot ne, urno pošljejo bivšega mež-narja v Celje, in ti jim pripelje potrebno po noči, da nihče ne vidi. Dneva se menda bojijo. Kajti zadnje dni je prišel neki preglednik iz Ljubljane, poslalo ga je bržčas njegovo popirnato Veličanstvo dr. Žlindra, in ta je ponoči zadrego revidiral. Tihotapil se je ponoči iz zadrege in ker se na opravičeno vprašanje ni hotel odmeniti, moral je pete nabrusiti. Lep red mora vladati v društvu, če ga morajo že zdaj in po noči pregledavati. Toda bog ne daj, da bi društvu kaj podtikali. Veselilo nas bode, če odneso kmetje zdrave žepe, kajti župnika in kaplana ne bo tako gotovo nič bolelo, kakor gotovo imata nos na sredi lica. Še prostora nam je omeniti. Zadrega se je vtaborila v občinski hiši — zastonj. Do lani so stanovali v njej učitelji in plačevali najemnino. Odslej pa se je prepustila naenkrat brezplačno društvu, pri katerem je komaj 1 10 občanov. Da je to očitna potrata z davki, je jasno ko beli dan. In ravno tako umljivo, da Be upro temu strankarstvu prizadeti davkoplačevalci ter si poiščejo na pristojnem mestu pomoči. Ko je vse tako v najlepšem (?) redu, je opravičeno upanje, da pojde šentjurski konzum v prav doglednom časom rakom žvižgat. Da se pa to prej zgodi, hočejo šentjurski popje ustanoviti še gostilno, pekarijo in mesarijo. Točil se bodo pristni »pekelberger« gospodov Jožefa in Gregca, kruh so bo pekel iz nafohtane pšenico, klali pa bodo za ajmoht tiste piske, katere so nanosilo trcijalke v iarovž, katerih pa ni mogel fajmošter v svojem žegnanom trebuhu pokopati. Torej bodo vse pristno katoliško, kakor so ravno spodobi za konzumno društvo. Pa našim popom It ni dovolj, če speljejo samo šentjurske kmete na led. S svojo goBpodarsko organizacijo nameravajo raztegniti še na Dramlje in na Ponikve. No, tu jim utogno najprej spodleteli. Predno pa so lotijo Dramelj, povedali bomo drameljskim kmetom lepih in koristnih rečij, da poženejo svojega župnika Konzum-Andrejca koj prvi dan k Trezi. Na Ponikvi ustanavlja konzumsko podružnico kmet Žličar p. i- Nunek, ali kakor najraji sliši, šentjurski »tinancmi-nister«. Dokler še samo govori, ga nočemo postavljati k luči. Kadar nas pa mino potrpežljivost in usmiljenje, povemo na vsa usta, kakšni procenti so »linancministru« najljubši. Pridemo še! Sladki dom na Štajerskem. V naši župniji so izvrši vendar žo obče zažoljena potrebna premomba. Zapusti nas dosedanji naš g. župnik, noseč seboj težko zavest, da je tekom svojega tukajšnjega službovanja prizadeval svojim župljanom britke čase. Vsi od corkvenika-možnarja in organista ter učitelja do bivšega župana čutili so župnikovo nemilo oblast. Zavoljo njegovih strastnih tožb je bilo več župljanov težko prizadetih, nekteri so celo v zapru morali premišljevati župnikovo dušnopastirsko ljubezen — do svojih župljanov, drugi so pa zavoljo njega zapustili mili svoj rojstveni kraj, preselivši se v sosedne občine. Da bi se poravnala iz župnikovih tožb župljanom prizadeta gmotna škoda, ne zadostovalo bi tisočak goldinarjev. Njegovo večkratno zaničljivo zmerjanje bodi si v šoli do mladine ali s prižnice do zbranih župljanov, ostane nam v trajnem spominu. Na vesti ima tudi g. župnik zanemarjanje cerkvenih dolžnosti, ko večinoma nismo imeli ob nedeljah in praznikih popoldanske božje službe. Po njegovem vedenju pa je tudi župnija nravstveno zelo trpela, saj nam vznak tega zapušča gosp. župnik sebi obrazno podoben — svoj spominek. — Hvaležni smo škofu za to župnikovo premeščenje. M. T. Domače in razne novice. Socialnih demokratov shod v Zagorju. V nedeljo popoludne zborovali so socialci Zagorski v Milllerjevi gostilni. Na dnevnem redu so imeli starostno preskrbo onemoglih delavcev, njihovih vdov in sirot, kot drugo točko pa deželnozborsko volitev v Idriji. K shodu bila sta vabljena tudi dr. Šusteršič in dr. Tavčar. Prvi ni prišel, dr. Tavčar pa se je zborovanja udeležil. Shod je trajal od dveh do petih, a ves čas so stali poslušalci kot zid na mestu. 0 obeh točkah bil je čobal poročevalec. Pri prvi točki je razvijal ie znane argumente, na kar je bila ista tako znana resolucija na državni zbor sprejeta. Razprave pri ti točki ni bilo. Tudi o volitvi v Idriji je bil poročevalec gospod Čobal, ki je iskal glavno moč v tem, da je strastno napadal narodno napredno stranko — prav po receptu »Rdečega praporja« — dočim je klerikalno stranko s kratkimi besodami odpravil. Kako je torej prišlo, da so idrijski socialisti pri dcželnozborski volitvi morali tako postopati, kakor so postopali? Najprej jo narodno-napredna stranka sploh taka, da po Čobalovem mnenju socialistična stranka nikdar ž njo iti ne more. Napredni slovenski stranki očita, da jo sedanjega škofa z lakajsko Bervilnostjo sprejela ob njegovem dohodu v Ljubljano, da je kovala s klerikalci znano »slogo« in da bvoj čas »Delavca« v svoji tiskarni tiskati ni hotela. Na drugo stran so pa tudi lokalno razmere v I ti rij i. po krivdi liberalcev tako zavržene, da vsled tega socialci niso mogli glasovati za dr. Majarona. V tem pogledu navaja postopanje naprodujakov pri tisti priliki, ko so socialno demokratične stranke preprečili štrajk v Idriji, potem postopanje naprednjakov proti delavskemu konzum-nomu društvu. Istotako graja pisavo »Jed* nakopravnosti«, ter še omonja, da so liberalci pred volitvijo socialno demokratične voliloe pitali s capini, razlrganci itd. Dr Tavčar, kojega so delavci z isto pazljivostjo poslušali, kakor poročevalca, omonja najprej, da je prišel danes v sredo zagorskega delavstva kot gost, a no kot nasprotnik, in da ni prišel iskat kakih prepirov, pač pa dotike, ker ima še vedno tisto prepričanje, katero je razvijal pri Bvojt državnozborski kandidaturi, da imajo namreč vse v deželi obstoječe svobodomiselne stranke stopiti v nekako dotiko, ako naj se uspešno pobija reakcija. Da se da narodno-napredni stranki mnogo očitati, tega si je tudi govornik zvest; sprejem knezoškofa ljubljanskega in pa sklepanje znane »sprave«, bili sta dve oslariji, za koje pa so bolj odgovorne posamezne osobe nego pa stranka. Tudi je res »Narodna tiskarna« odklonila tiskanje »Delavca«, ali dandanes bi ga prej kot ne več ne odklonila, ker se v tem pogledu ne nahaja več na malenkostnem prvotnem svojem stališču. Da so morda tudi lokalne razmere v Idriji ti ali oni zakrivili, je mogoče, docela neverjetno pa se govorniku zdi, da bi se bili idrijski naprednjaki tako daleč spozabili, da bi bili delavce volilce z navedenimi psovkami od sebe odrivali. Če se je pa kaj tacega zgodilo, morala bi to tudi naša stranka najostreje obsoditi. Vse to, kar je navel sodrug Čobal, bi končno opravičevalo socialno demokratično stranko v Idriji, če se je volitve zdržala, nikakor pa ne opravičuje gla »ovanja na korist klerikalcem, ki so so-oialnodemokratični stranki strupenejši nasprotniki, nego — kakor pravi Kristan — onemogli in v agoniji ležeči liberalci. V Idriji se je kršilo načelo znane Bebelove resolucije, ki je bila na shodu v Mogun-ciji z veliko večino sprejeta. Tega kršenja danes g. Čobal ni mogel opravičiti, ker se sploh opravičiti ne more. V drugem pa je najbolje, če se čez idrijsko epizodo zagrne plašč pozabljivosti. Socialno-demo-kratični stranki ta epizoda ne služi v čast> ce tudi se lahko pripozna, dajo napredna stranka v Idriji to ali ono zagrešila. Slovenski narod je dandanes podoben Človeku, ki je obložen z verigami. Noge ima vko-vane v verige, roke istotako, in še celo okrog vrata ima tako težke verige, da mu dostikrat poide sapa. »In sedaj ste pa ravno vi socialni demokratje, ki zahtevate, da naj naš narod pleza po dolgi in vitki lati vašega programa? Kako naj pleza, ko je ukovan v farške verige, da se sploh ganiti ne more? Glavni smoter naše stranke je odprava teh verig: v ta namen Be naša Btranka pošteno in uspešno trudi. Socialno-demokratična stranka pa naj drži b tistimi, ki niso za odpravo, nego za pomnožitev verig? Da bi bila taka vaša taktika neumna, nelogična in nezdrava, tega mi pač ni treba razvijati!« Govor dr. Tavčarjev bil je s pohvalo »prejet. Odgovarjala sta nekoliko Čobal >n predsednik shoda, na kar se jo zborovanje mirno in dostojno zaključilo. Obsojen frančiškan. Pater Hijacint, frančiškan v Liuhli»«i , . . i l • r ^"'Jani, je vsoBtranski ta- lent in frančiškanski red je nanj lahko j~K ,M°/,je BU^Poraben. Tudi pri ctošnjih deželnozborskih volitvah je p. Huacmt posegel vmes. Naročil j0 namreč možnarju v Šiški, naj prođ <^ja »Ogledalo duhovniške lainjivosti« <3ospo«ka je pa izvedela za to nedovoljeno kolportažo ter šišenskega mežnarj* TZr tudi patra Hijacinta naznanila kazenskem, sodišču V sredo je bila obravnava t Tta bila tako p. Hijacint kakor mežnar obso jena na primerno globo, seveda je dobil mežnar manjšo kazen kakor pater. Mežnar bo odštel kronce in stvar bo zanj pri kraju. Drugače je pa s patrom. Ta namreč *>Q sme imeti denarja in ga tudi nima. Ako piftca globo, ki mu jo jo naložilo so-lfioe, potem bo dokaz, da ima skrivaj denar, da toraj greši zoper svojo obljubo. Sam torej p. Hijacint ne more plačati globe, po postavi je pa kdo drug ne sme zanj plačati. Kdor bi to storil, zapadel bi sam kazenski obsodbi. Kaj preostaja torej p. Hijacintu? Nič druzega, kakor da se pusti zapreti. Premovanje govedi. C. kr. kmetijsko ministrstvo in deželni odbor kranjski sta na predlog kranjske kmetijske družbe dovolila potrebni denar. Danes vršilo se je premovanje govedi v Jeličnem Vrhu pri Idriji: v sredo dne 16. oktobra se vrši premovanie v Mokronogu, v četrtek dne 17. oktobra pa v Kranju. Za lepo živino je določeno dvajset premij po 50, 40, 30 in 20 kron. O priliki teh premovanj bo deželni odbor po svojem zastopniku kupoval za pleme sposobne čistokrvne bike pincgavske, murbodenske ali muricodol-ske pasme. Izgled katoličana. Z Notranjskega se nam piše: V nekem duhovniškem kon-zumu posluje za poslovodjo slaboznani človek, ki je že večkrat pokazal svojo naturo, tako v Cerknici, na Gorenjskem in slednjič na Reki. Ta mož, na katerega je duhovščina jako ponosna, živi v divjem zakonu (na korajžo) z neko 401etno vdovo. Pred kratkim porodila mu je vrla prilež-nica nezakonsko dete. Kaplan bil je baje krstni boter. Nesramno je, da postavlja duhovščina — takšnega »javnega po-hujšljivca« za izgled. Slavni škofijski ordinarijat pa prosimo, naj vendar enkrat napravi konec temu za celo faro škandaloznem, pohujšljivem in nesramnem počenjanju. Iz mariborske okolice se nam piše: Tu nekje je te dni ostal župnik z neko gospodično na skednju zaprt. Dekla je zvečer skedenj z zapahom zaprla, ker ni vedela, da je župnik v prijetni družbi v njem skrit. Ponoči je prišel neki mož mimo skednja in ga je na silne prošnje župnikove odprl. Stvar se je seveda hitro raznesla, in vse se smeje. Tudi sicer uganja župnik vsakovrstne novosti, če se ne poboljša in ne pusti brezmernega pijančevanja, ga bomo morali trje prijeti. Črno olje zoper otroke. V Šentjurju ob juž. žel. pripovedujejo ljudje z vso resnobo sledeči, če resnični, nesramni in kažnjivi nauk necega kaplana iz okolico. Nekoga dne pride k njem žena (ime je na razpolago) revnega kmetica k spovedi. Koncem svetega opravila potoži se žena spovedniku, da jo je Rog hudo kaznoval, ker jo povila ie 13 otrok, katerih pa skoro ne more preroditi. Obenem ga pa zaupljivo vpraša, kako mogla zabraniti štorklji zo-petni obisk. Kajti žena je baje tako rodovitna, da postane precej blagoslovljena, čim le zagleda moža. Spovednik jej na-svetuje precej drage voljo pripomoček in Bioer jej naroči, da mora piti črno olje, če bo hoče nadaljnih otrok obvarovati. Ženi Be zdi to nevrjotno in nevarno. Ljudje pa se pohujšujejo nad takimi sveti v spoved niči ter se povprašujejo, kedaj bo vendar pristojna oblast naredila temu konec. Shod v (jornjeingradn. »Slov. kmet. društvo za gornjegrajski okraj« vabi s tem vse člane, kakor tudi prijatelje društva od blizu in daloč k javnemu društvenemu shodu, ki so bo vršil v nedeljo dne 20. t. m. ob Vi 3 uri popoldne v prostorih g. MikuŠa v Gornjemgradu s sledečim dnovnim redom: 1. Govor potovalnega učitelja g. Rolo; 2. Kaj potrebujo kmet? (Govori kmet); 3. Kam jadramo? (Govori kmet); 4. Razni nasveti. Posvetovalo se bode tudi o ceneni nabavi umetnih gnojil, zato je potrebno, da vsak član prijavi, koliko in kakšnega umetnega gnojila si želi. Kmetje, pridite polnoštevilno na shod! Podpora. Deželni odbor je pogorel-cem v Gorenji vasi pri Ribnici dovolil podpore 3000 K. Slovanski kanoniki v Trstu. Znano je že, da je bil s pomočjo slovanskih kanonikov izvoljen prost Petronio upraviteljem tržaške škofije. Prav ti slovanski kanoniki so določili, daje izvoljen Petronio, ki je voditelj bojevite, Slovencem in Hrvatom skrajno sovražne laške duhovščine, in ki je bil na čelu tistih duhovnikov, ki so umrlega škofa Šterka tožili pri papežu. »Naša Sloga« pravi o teh slovanskih kanonikih, da nimajo niti slovanskega ponosa, niti prepričanja, in da jim je narodnost deveta briga. Dočim so laški duhovniki v narodnih stvareh odločni in nepopustljivi, so ti slovanski kanoniki vedno pripravljeni, za sladko italjansko besedo od zgoraj zatajiti svoje slovanstvo. — »Naša Sloga« naj bo zagotovljena, da slovenski kanoniki v Ljubljani, v Mariboru in v Gorici niso ne za las boljši od svojih tržaških tovarišev. Patriotizem naših nuncev. Piše se nam: »Slovenski Narod« je zadnjič okrcal cerkniškega dekana, kako jo je popihal iz cerkve, ko so peli cesarsko himno na dan godu Njega Veličanstva. Sličen slučaj se je zgodil pri nas v Gorenjem Logatcu. 4. t. m. imeli smo slovesno sv. mašo ob 9. uri, katere se je udeležilo vse urad-ništvo okrajnega glavarstva in šolska mladina. Ko se je po dokončani sv. maši pričela peti cesarska pesem, pobral jo je naš g. župnik bliskovo v zakristijo, in mesto njega prikazal se je iz taiste mežnar, hiteč ugaševati goreče sveče pri oltarju, tako, da smo več kakor pol pesmi morali slušati pri gorenji one sveče, ki jo zažiga naš dobri stvarnik — t. j. pri solncu. Tako se vzbuja patriotizem po naših zvestih — patrijotih. Pa kaj hočemo: Idrija je blizu, tam je dom črno rudečega socializma — in ta je prehodnik — anarhizma. S potnimi listi barantajo izseljenci v Ameriki. Kdor je srečno prišel v Ameriko, pošlje svoj potni list domov, da ga sorodniki prodajo kakemu fantu, ki je še vojaški dolžnosti podvržen, da jo zamore popihati v Ameriko. Tak potni list stane 10 do 20 kron. Ljubljanska policija je prijela dva fanta, ki sta Be s kupljenima potnima listoma spravila na pot v Ameriko, pa sta prišla le do Ljubljane, kjer ju je policija pogruntala in prijela. Mlekarna v Dvorjah pri Cerkljah je zelo v stiski in ne more dobiti odbornikov. Vsaj ni čuda, če ima dosedaj 2000 K dolga in ni plačala kmetom že tri mesece za mleko. Takim mlekarnam pa naj daje deželni odbor podporo? Trgatev v Istri je letos tako obilna, da je težko najti kupcev za grozdje in za mošt in primankuje posode, da se shrani nov pridelek, posebno v južni iBtri. Mnogo grozdja je moralo ostati na trtah. Staro vino se ponuja pod ceno, po 7 do 8 gld. hektoliter, da se dobi v kletih prostora. Grozdje se je prodajalo celo po 21/« novčiča, teran po 5 do 6 novčičev. V Dinjanu je trgatev nad vsa pričakovanj* obilna, jednake razmere so v Kanfanaru in Poreču. Nastala je takorekoč prava »beda preobilja.« Tržne cene v Ljubljani 12 oktobra 1901. Pšenica, 100 kg Rež, „ . Ječmen, Oves, Ajda, Proso, Koruza, Krompir, Leča, Grah, Fižol Maslo, kgr Mast, „ Špeh svež, „ lit. 18-14 - 16|-1520 13j— lo 20 13 4 20 -20 -50 -24 2!40 l|50 130 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno. . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo ,, „ PiSčanec..... Golob Seno, 100 kilo . . Slama, „ „ . . . Drva trda, klftr. . . „ me>ka, „ . . 5,80 64d 8,50 560 Preo bleke^^ po 70, salame po 80 kr. kilo, in drugo pošilja po povzetju (1421 v) Janko Ev. Sire v pranju. Oradeo, 12. oktobra. Brno, 2. oktobra. Dunaj, 12. oktobra Praga, 9. oktobra. Trst, 5. oktobra. 55, 16, 77, 72, 44 13, 29, 88, 38, 47. 20, 40, 86, 34, 31. 84, 2, 74, 89, 72 28, 50, 19, 22, 75 Dobro ohranjen Harmonij ter 2 stružnici za les (Holzdrehbank) se po ceni proda pri gospv Jos. Oblak-u _ umetni strugar Selenburgove ulice I. Doktorja pl. Trnkoczyja že mnogo let izvrstno preskušena zdravila, redilna in dietetična sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko. Najceneje se dobivajo, če se naroča po poŠti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s poštnim povzetjem, tudi celo samo en komad z natančnim rabilnim navodilom. Za Štedljive gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, ble-dične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja Dr. pl. Trnkoczvjev KakaO filadni C Al Priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje hranilno J sredstvo. Bolje kot sladna kava. Zavojček (\'4 kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Tinkoczvja Zelod©Čn6 kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, krepilno, bolest —. utešujoče, tek vzbujajočo, čisti želodec in pospeSuje prebavo. Steklenica 40 b, pol tucata 2 K. KrO&JIC6 °''VHJaln<*, ielade« čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, kakor se to o 1 čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujoče je to sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h, Sest Škatlic 2 K 10 h. — Poenkrene kroglice. Škatla 80 h, tri Škatle 2 K. Prsni P'J1"^1' in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim apnenim * železom, utešuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. (24—18) OrPJTlilni a"* n<*ov cvet (Gichtpeint) priporočljiv je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje 5 v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, KS^^gaMS! bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, Sest steklenic 3 K 50 h. B9T K©1- Je vodna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktori« pl. Trnk6czyja redilne Vantvona inHiiik«. pripravke za živino. Doktorja pl. Trnk6ozy a Živinski prašek za notranjo rabo pri kravah, volih in konjih. Ze blizu BO let z najboljšim uspehom uporab-ljevan, kadar krave nočejo žretl, In da se zboljsujo mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. Prašičji Jedilni in krmilni prašek. Varstveno in dietetično J Bredatvo za prašičo. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolščo. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Varatvona in»ink» Pozor! Zeli kdo samo eden kos od teh sredstev, torej s« tudi omenjeni eden kos, takoj s poštnim povzetjem pošlje. 15 milijonov kron. nad 300,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje ne vzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem. d«*-?) OdjT Denarne vloge se sprejemajo tudi po posti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnlČne sprejemnice se dobivajo brezplačno. llliii Odgovorni nr*tfn«k Valeuftin Kopitar. .AAtnin* in ttaek »Narodne TIskarna* * Ljubljani 9709