Telefon št. 74.
Pattamna številka 10 h.
Pa Miti pra|waa: u
jelo leto naprej 86 K—h pol leto , 13, — , (•trt , , 6 , 50 , Mesec , 2,20,
* apravnlMva prejemu: za
•elo leto naprej 20 K—h pol leta Setrt , Mesec
10,-, ; i>:
Sa poiiljanje na dom 20 h ne mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naraialaa in latorate (prejema u^ravništve v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne rraCajo, nefrankovana pisma ne
vaprejemajo.
Urodalitvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja voak daa, izviemfi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 52.
V Ljubljani, v torek 4. marca 1902.
Letnik XXX.
»Deufecher Verein'—velika nevarnost za Maribor in okolico.
Zaradi ravnotežja nasproti »Slovenskemu druStvu za Spodnji Stajer« v Mariboru ustanovljenega »Deutscher Verein fur Marburg u id Umgebung« napredovanje opazovati, more narodnjake napolniti z opravičenimi pomisleki. V zadnjem občnem zboru bil je zopet načelnikom izvoljen znani veliki nasprotnik slovenskega ljudstva in luteran dr. Edvard Glantsohnigg, v odboru so na novo: dr. O r o s e 1 jun., sin znanega častitljivega starčeka, slovenskega odvetnika mariborskega; učitelj P r a ž a k , znan po svojih radikalnih načelih: »Hie deutsche Liebe; hie deutsche Hiebe; — G'rad vor-aus und m i 11 e n durch!!!« (Njegove besede iz enega lanskih govorov na učiteljskem zborovanju.) Nadalje so v odboru: dr. Heinz L o r b e r jun., sin nemškega mariborskega odvetnika, ki pa je prišel iz poštene slovenske rodovine slovenskih goric; Blednjič dr. S e r p p , koncipijent, dopisnik »Grazer Volksblatta«.
V občnem zboru se je zatrjevalo, da mu je že obljubljeno nemško žensko učite-1 j išče v Mariboru, poganja se vspešno za železnico Zelen-Travnik (Wiee)-Maribor in ima že velikanski volivni zaklad (VVahlfond), katerega je nabral bogataš K r a c k e r, za kar se mu je izrekla iskrena zahvala. N e -dvomno bodo ti ljudje odločilni za časa prihodnjih volitev!
Na pomoč njim bodo prišli pa še drugi. V prvi vrsti »Landwirtschaftlicher Verein fur Rothwein und Umgebung«, katerega že 15 let vspešno vodi znani baron Ros-m a n i t, rodom Ceh. To društvo je raztegnilo Bvoje mreže okoli celega Maribora in ima mnogo udov in vpliva, ker za kmetijstvo mnogo dobrega stori. Tudi Slovenci sprejemajo drobtinice, pa bodo zgubili zato svojo svobodo in narodnost. Da bodo sprva na to ložje pozabili, bode se že z novimi
malimi darovi in sladkimi besedami poskrbelo.
V	rokah teh ljudi je Beveda tudi vplivna podružnica »Kmetijske družbe«. Nov hud političen nasprotnik nastal je nekdaj slovenski mariborski okolici z vinarskim nemškim društvom »Weinbau verein fur Marburg und Umgebung«. Prvo besedo imajo tu zopet glasoviti mariborski politiki Franci Girstmajrer, dr. Lorber sen. i. dr. Hlapčujejo njim kmetje-odpadniki iz okolice, že z dobra znani »Herrenbauern«. Najbolj žalostno pa je, da so ti ljudje v svojo sredino zvabili tudi blagega moža in vnetega katoličana barona T w i c k e 1; seve se ga bodo otresli, če bodo mislili, da ga ne potrebujejo več, ali če bo vstal kot njim nadležen opominjevaleč.
Tako delajo!
Kaj pa mi? slovenci nimamo razven političnega društva nič temu nasproti postaviti. Ni kmetijskega, ni vinarskega društva ! K temu pa prihajajoševedni in vedni prepiri, vse same osebnosti, bratoljubje je izginilo in s tem naravno tudi požrtvovalnost. Kakor zevajo lačni mladiči iz gnezda, pohlepni hrane, tako gleda mala peščica slovenskega ljudstva na razumnike v mestu, — zastonj! Osebne mržnje in zasebnih namer bi
ne smelo biti med nami.
' *
Orožnova »Celjska kronika« ohranila nam je staro kmečko puntarsko pesem, katere odpevek se glasi: »Leukup, leukup, leukup, leukup, — Woga gmaina!«
Ali res ni več moža med nami, ki bi za mariborske blovence to staro pesem na novo uglasbil ?	111 e e g o.
Državni zbor.
Dunaj, 3. marca. Ministerstvo za notranje posle.
V	petek koncem seje se je pričela nadrobna razprava o ministerstvu za notranje posle. Troški za leto 1902 se preračunavajo na 68,033.678 kron; od leta 1897 so se pomnožili za dobrih 12 milijonov kron.
Za osrednje vodstvo se proračunava 2,247.340 kron, za statistiko proti nezgodam 20 000 in za državni zakonik 181.910 kron. Za upravo v posameznih dežela h se proračunava 18,917,440 kron. Z a javno varnost je v letošnjem proračunu 14,958.335 kron, troški so se od lani pomnožili za dobrih 400.000 kron. Z a d r -žavne stavbne urade je v proračunu 3,856 985 kron, 10-3 085 kron več, nego lani. Za cestne zgradbe se proračunava 4,643 462 kron. Ta svota ob-seza 10 000 kron kot prvi obrok za most čez Dravo mej Marenbergom in Vuhredom, 22.000 kron kot prvi obrok za preložitev zagrebške državne ceste na Kranjskem pri Studencu, bv. Roku in Radohovi vasi, za tlak na dunajski državni cesti v Ljubljani prvi obrok 10.000 kron, za preložitev državne ceste mej Kandijo in Težkim potokom kot četrti cbrok 14.000 kron, za preložitev državne ceste v Podselu pri Tolminu na Goriškem 10.000 kron, za popravo idrijske državne ceste od Ušnika pri »_eginju čez Sv. Lucijo do Gor. Idrije kot deseti obrok 20 000 kron itd.
Za vodne zgradbe v raznih deželah se proračunava za tekoče loto 9,810 691 kron. Ta svota obseza tudi 50.000 kron za uravnavo Drave od Maribora doli, 140 000 kron za uravnavo Drave na Koroškem,' 15^200 kron za uravnavo Save na Kranjskem. Za uradna poslopja pol. uprave zahteva vlada 355 540 kron, mej drugim kot drugi obrok 10.000 kron za uradno poslopje v Novem mestu.
Poročevalec o osrednjem vodstvu je baron M o r n e y. Prvi govornik v petek, češki poslamc Form a nek, je grajal nedostatke politične uprave, naglašal potrebo višjih državnih prispevkov za kmetijstvo, ki je vsled raznih uim v vedno večji stiski, in konečno opisaval delavsko bedo.
Nemški poslanec Gratzhofer s Koroškega je grajal pristransko postopanje političnih uradov.
Nemški kmet G m a o h 1 s Solnograškega se je pritoževal o slabih posledicah živinske
kuge. Ta kuga se zanese tudi v zdrave kraje, ki morajo škodo trpeti.
Poljski poslanec dr. Binder graja počasnost galiških uradov, naglaša velika bremena občin ter opisuje bedo mej prebivalstvom, ki se v trumah seli iz dežele v Ameriko in druge kraje.
Danainja seja
se je pričela ob 3. uri. V zbornici je komaj toliko poslancev, da je seja sklepčna. Ko začne govoriti radikalni rusinski poslaneo dr. K o s , izprazni se zopet zbornica. Govornika poslušajo le ožji rojaki. Tako se utegne goditi tudi naslednjim govornikom, ker zanimanje za stare pritožbe raznih strank pojema v zbornici z vsakim dnem proračunske razprave. Najboljše bi bilo, da vsak govornik svoj govor spisan izroči stenograiom in v enem dnevu je razprava končana, ker se proračun niti za vinar ne predrugači, Živah-neje utegnejo biti razprave o naučnem, pravosodnem in finančnem ministerstvu.
Zbornica bode zborovala še do 22. sušca, a če pridejo vsi oglašeni govorniki na vrsto, je nemogoče proračun dovršiti do Velike noči. Zato bode vlada v kratkem predložila dvamesečni proračun. Zbornica se snide zopet po praznikih, da dovrši proračun ter obravnava o pogodbi s podonavsko parobrodno družbo, o trgovini z žitom na obroke, o zakonu glede davka od železniških voznih listkov in inženirskem naslovu. Pred prazniki pa pridejo gotovo tudi še tržaški nemiri na vrsto.
Tržaški nemiri.
V petek zvečer je v odseku za preiskavo tržaških nemirov poročevalec dr. pl. F u c h s predložil svoje poročilo. Poročevalec navede vse dogodke po uradnih aktih ter predlaga :
1.	Zbornica uzemi na znanje naredbo skupnega ministerstva z dne 15. svečana, s katero je bilo proglašeno izjemno stanje za Trst in okolico.
2.	Vladi se naroči, da nagli sod zopet prekliče, ko razmere to dopuste.
LISTEK.
[5] Slepi muzik.
Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel KriliC.
Bilo je poldne. Solnce se je tiho pomikalo po sinjem nebu. Z griča, ki so na njem sedeli, se je videla široka razlita reka. Led se je na njej že stajal, le zdaj pa zdaj so na njenem površju plavali in se tajali ostanki ledu, ki so se videli kakor bele pege. Na poplavljenih travnikih je stala voda v velikih lužah; beli oblački, ki so se ob enem z modrim obnebjem zrcalili v njih, so tiho plavali v globini in izginjali, kakor da bi se tajali z ledom. Od časa do časa so se na površini vode delali vrtinčki, lesketajoči se v solncu. Dalje za reko so činele razorane njive, ki je iz njih izhlape-vala sopara, ki je liki prozorni megli plavala v zraku in objemala daljne b slamo pokrite koče in sinji gozd v daljavi. Zemlja je tako rekoč vzdihovala in oblaki darovanega kadila so se dvigali v nebo.
Priroda se je okoli in okoli odprla liki prostrano svetišče, ki je praznično okrašeno. Toda za slepega dečka je bilo vse to samo črna tema, ki ga je obdajala, šumela, valovala in odmevala v njegovi duši v najrazličnejših zvokih ter provzročala v njem nove
nenavadne občutke, ki je zaradi njih tako boječe bilo dečkovo srce.
Takoj od kraja, ko so žarki toplega solnca pobožali njegova lica in ogreli nežno kožo, je instinktivno obrnil svoje slepe oči proti solncu, kakor da čuti, da je to središče vsega življenja. Zanj ni bilo prozorne daljave; niti sinjega obnebja niti širokega obzorja, čutil je samo, kakor da se je nekaj materijalnega, prijetnega in toplega dotikalo njegovega lica z ljubko ogrevajočim doti-kljajem in kako je potem nekaj hladnega in lahkega, — nekaj manj lahkega nego toplota solnčnih žarkov — odpihavalo z njegovega lica to nežno toploto in ga božalo po licu s svežim hladom. V sobi se je deček privadil svobodnemu gibanju, ker je okoli sebe čutil praznoto. Tu so ga pa obdajali liki izpreminjajoči se valovi, zdaj nežno božajoči, zdaj ljubeznivi in opojni. Topli do-tikljaj je nekdo hitro odpihal in struja vetra mu je zvenela v ušesih, božala mu lice, sence in glavico; zdelo se mu je, da ga hoče odnesti in potegniti v neki prostor, ki ga ni mogel videti, to mu je jemalo zavest in ga zazibalo v nejasne sanje. Zato se je zdaj dečkova roka krepkejše oprijemala materine, srce mu je zamiralo in skoraj popolnoma nehalo biti.
Ko ga je mati posadila na tla, se je
malo pomiril. Zjdaj je začel kljubu nenavadnim občutkom, ki so polnili njegovo srce, razločevati posamezne glasove. Topli prijetni vali so se gibali kakor prej neprestano in njemu se je zdelo, da so prodirali v sredino njegovega telesa, ker so se udaroi njegove razburkane krvi dvigali in padali istočasno z udarjanjem teh valov. Toda zdaj so mu prinašali s seboj glasno žvrgolenje škrjančkovo in tiho šumljenje zelene breze ter komaj slišno pljuskanje reke. Lastovka je 8vistela z lahnimi krili in krožila v divnih kolobarjih, hrošči so brneli, nad vsem tem se je pa razlegal zategnjeni in žalostni krik poljedelcev, ki je poganjal konje po na pol zaorani njivi.
Toda deček ni mogel umeti teh glasov v njih celoti, ni jih mogel razločiti in jih sestaviti v celotno sliko. Zdelo se je, da padajo in prodirajo v njegovo temno glavico eden za drugim, zdaj tiho in nejasno, zdaj spet zamolklo, glasno in omamljivo. Včasih so silili vsi ti glasovi istočasno v glavico in se neprijetno mešali v nerazumljivo disharmonijo. Veter s polja mu jo pa vedno zvenel v ušesih in dečku se je dozdevalo, da se valčki gibljejo hitreje in da njih šum zagluša vse ostale glasove, ki prihajajo od nekod iz drugega sveta, kakor spomini včerajšnjega dneva. In v isti meri, kakor so
glasovi zamirali, se je polnilo njegovo srce z občutki prijetne onemoglosti. Njegov obraz je ritmično drgetal; oči so se odpiralo in spet zapirale, v vseh potezah se mu je bralo neko vprašanje in naporno premišljevanje. Dečkova slabotna in z novimi občuti napolnjena zavest je začela pešati; vendar se je Se borila z vtiski, ki so mu vreli v glavo z vseh stranij, prizadevala si je urediti jih, zliti jih v eno celoto in na ta način zagospodovati nad njimi in jih premagati. Toda ta naloga je bila za male temne možgane dečkove pretežka, ker mu je za to nedo-stajalo vida.
In glasovi so rasli in padali eden za drugim, ali bili so še vedno prepestri in preglasni .... Valovi, ki so dečka obdajali, so se dvigali vedno silnejše, udarjali nanj iz zveneče in šumne teme in se izgubljali v isti temi, za njimi so pa udarjali novi valovi, novi glasovi ... — ki so postajali še hitrejši, višji in silnejši in ga zibali in omamljali .... Še enkrat se je nad to zamirajočo zmešnjavo oglasil zategnjen in turoben človeški vsklik — potem je pa hipoma vse potihnilo.
Deček je tiho zaječal in padel vznak v travo. Mati se je naglo obrnila in vsklik-nila, deček je ležal bled v globoki ne-Znvesti.	(Dalje prih.)
Tržaški poslanec dr. H o r t i s zahteva v imenu odsekove manjšine, da se izjemno stanje takoj prekliče ter vladi naroči, naj čimpreje prekliče tudi nagli sod. Soo.-dem. dr. Ellenbogen zahteva, naj odsek odkloni Fuchsovo' poročilo in izvoli drugega poročevalca.
Min. predsednik dr. pl. Koerber odgovarja : Nemogoče mi je od tukaj presoditi, ali so že v Trstu take razmere, da bi bilo mogoče brez strahu preklicati izjemno stanje. Ni še dovolj, da je mir na ulicab, temveč tudi duhovi se morajo pomiriti. In to se ni še zgodilo, kakor se mi zdi, vsaj iz uradnih poročil tega ne morem sklepati. Tržaška policija mora še vedno vsak dan zaradi nezakonitosti) zapreti več oseb. Dne 24. febr. zvečer oh 7 uri so bili izgredi v ulici »sette fontan « Množica je s kamenjem napala stražnika, ki je hotel napraviti mir. Mnoge vojaške in civilne osebe dobivajo pretilna pisma, ker so v službi morale posredovati ob izgredih. Zdi se mi torej, da ni še pravi čas, ko bi vlada mogla preklicati izjemno Btanje. Z ozirom na nemire v drugih deželah je treba mnogo previdnosti. Zato naj bi odsek vladi le priporočil, da prekliče izjemno stanje, ko to razmere dopuste. Pomorska uprava je pač ponudila Lloydu kurjače, toda le z ozirom na javno službo. Z Dalmacijo nimamo neposredne zveze, zato Lloyd posreduje poštno službo. Konečno min. predsednik naglaša, da vlada noče ničesa prikriti, ampak želi, da se dogodki popolnoma pojasnijo.
Danes zvečer ima odsek zopet eejo.
Nemški državni jezik.
Vsenemška zveza je nedavno nemški ljudski in napredni stranki poslala vabilo, naj bi nemške stranke pričele akcijo, da se nemščina z zakonom uveljavi kot državni jezik. V petek so se načelniki nemških Btrank posvetovali o tem predlogu ter sklenili, da ničesa ne sklenejo.
Angleži se bojujejo z — minus-Buri.
Tega pač ne more umeti navaden smrtnik. Da bi morali Angleži vihteti bridki meč nad Buri, ki jih manjka, se zdi vsakomur nemogoče, le angleškim reporterjem ne. Da je to res, dokazuje naslednje dejstvo:
Dne 8. julija 1901 je sporočil lord Kitchener v London mej drugim to-le: »Z gotovostjo trdim, da na celem bojišču ni več nego 18.50 0 Burov.« Na to sporočilo je vojni minister Brodrick v spodnji zbornici naglašal, da se bo sedaj dalo naprej proračunati, kedaj bo konec vojske. Od navedenega števila se odbije v vsakem novem poročilu naznanjeno število padlih, ranjenih, ujetih ter onih Burov, ki so se udali, in razvidi se natančno, kako močen je še burski nasprotnik.
To se je res točno odračunavalo in dne 24. februvarija letos se je pokazalo, da je bilo 1260 Burov ubitih, 664 ranjenih, 9174 ujetih, 2775 se jih je pa udalo, torej znaša to skupaj 13.8 7 3 Burov. Od dne 8, julija 1901 pa do 24. februvarija 1902 je bilo tedaj 373 Burov več ubitih, ujetih itd., kakor jih je sploh bilo na bojišču. In ravno teh 373 minus-Burov je dne 24. februvarija povzročilo Angležem pri Klerksdorpu tolik porazi Kak ne-Anglež bi trdil, da se je Kitchener uštel, ker bi skoro ne mogel verjeti, da 373 minus-Burov povzroča 200.000 Angležem toliko neprilik.
Waldeck-Rousseau o bližnjih volitvah.
Minuli petek se je udeležil francoski ministerski predsednik nekega banketa, na katerem je govoril o izidu prihodnjih parlamentarnih volitev. Izjavil je mej drugim, da se na predvečer volivnega boja dežela lahko zanaša na čuječnost, skrb in libe-ralno-republikanski duh vlade. On s svoje strani računa, da se združijo vsi republikanci proti sovražnikom republike. Mej poslednje šteje govornik tudi vse one, ki pod plaščem republike zasledujejo konservativne ali na-cionalistiške namene. Pojavili se bodo tudi monarhistiški republikanci. Mi bomo pa vsem znali raztrgati masko raz oči, kajti splošna volivna pravica ne veruje slepilnim slikam. — Govornik je konečno še enkrat apeliral
na edinost vseh republikanskih elementov pristno liberalnega duha ter pri tem ni pozabil omenjati nekega hlapčevstva v pretekli dobi. — Naslednji dan, kot smo že sporočili, je pa njegov voz zadel ob voz električne železnice ter se z Waldeck- Rousseau-ojn prevrnil.
Položaj v Albaniji.
Položaj v Albaniji je postal v zadnjem času izredno resen. V okrajih Avlona in Berat splošno vre, specielno prvoimenovano mesto blokirajo albanski roparji. V Beratu prebivalci nočejo plačati davka. Vsled tega je došlo iz Janine več vojaških oddelkov. V okrajih Elbassan in Tirana celih 26 vasi odreka vsako davščino. Podgoverner prvega okraja je vsled tega ukazal aretirati vse starešine v imenovanih vaseh, češ da so pro-vzročitelji odpora mej prebivalstvom. Poslednje pa s tem postopanjem nikakor ni bilo zadovoljno. Zbralo se je v velikem številu pred konakom ter zapretilo, da zažge mesto, če se ne izpuste aretiranci. To je pomagalo, vse so morali izpustiti. Turška ob-lastva so izpočetka dušila ljudski upor s tem, da so odlikovala posamne albanske voditelje. To pa sedaj več ne vleče, ker je prebivalstvo uvidelo, da ima od tega korist edino le gotovo število mogočnežev.
Dijaški nemiri na Ruskem.
Vsakomur so še v spominu veliki dijaški nemiri na Ruskem, ki so se pojavili spomladi leta 1901. Stavkali so vseučiliščniki na vseh ruskih univerzah. V Petrogradu, Moskvi in Harkovu so bile velike poulične demonstracije, katere so skušali kozaki udu-šiti s knutami. General Vanovski, bivši vojni minister, je postal naučni minister, ter je z najlepšimi obljubami pomiril dijaštvo. Vse se je nadejalo svobodomiselnih reform. Časopisje je smelo razpravljati vseučiliške zadeve, kar ni bilo dovoljeno že od 1, 1880, vsi profesorji, dekani in rektorji so bili vprašani za mnenje, kako naj se vrše zahtevane reforme. Dijaštvo je zahtevalo, da se odpravijo vladni uniformirani vohuni, da so odprta vseučilišča dijakom vseh narod-nostij, da se dovoli tudi ženstvu študirati, da se smejo dijaki zbirati in imeti svoja društva. Vanovski je obljubil vse, a že v oktobru je v Moskvi svoje obljube preklical ter uveljavil zopet stari red. Profesorji, dijaki in časopisi so morali molčati. — To je dalo letos povod novim nemirom, ki so se v malem obsegu pojavljali že v novembru minulega leta. V Harkovu so se dijaki uprli prof. kemije, ki vedno predava iz istega rokopisa brez ozira na moderne napredke. Izključenih je bilo zato 200 dijakov! Zato so štrajkali dijaki vsega vseučilišča, politehnike in veterinarske šole. Dijaki in delavci so demonstrirali, in 8 dni so divjali policaji in kozaki po ulicah. Več sto oseb je bilo aretiranih in nad 600 dijakov izključenih, vseučilišče pa do novega leta zaprto. V Petrogradu, Moskvi in Kijevu pa so se dijaki izrekli solidarne z dijaki v Harkovu. Izjavili so, da štrajkajo, dokler ne bo 600 izključencev zopet sprejetih. Dne 6. t. m. so v Kijevu sklenili dijaški štrajk. Dne 16. m. m. so se začele poulične demonstracije, katerim so se seveda pridružili delavci. Nad 10.000 oseb je demonstriralo z rudečimi zastavami in pelo revolucionarne pesmi. Dne 17. t. m. je naraslo število na 30.000. Kozaki so zopet delovali. 100 oseb je bilo ranjenih, 3 ubite. Ministrstvo je predavanja do jeseni ustavilo. Dijaški nemiri pa še niso ustavljeni.
Iz brzojavk.
Občinskih volitev v bolno-gradu so udeleže letos tudi soc.-dem. Vsenemci v Solnogradu nimajo sedaj nobene zaslombe in tudi ne bodo postavili svojih kandidatov. Pri gospodarstvu ostanejo nemški liberalci. — »Die Wartburg« je naslov novemu tedniku za pročodrimsko gibanje. Za Avstrijo je kot izdajatelj naznanjen poslanec Eisenkolb.
Volitve na Bolgarskem. V nedeljo se je vršila volitev v bolgarsko sobranje. Od 189 poslancev, kolikor jih šteje ta zaBtop, pripada 101 vladni stranki (Zofija je izvolila same vladinovce), 30 jih pripada narodni (Stoilovega) stranki, 8 je Stambu-lovcev, 10 Karavelovcev, 7 demokratov, 10 agrarcev, 9 liberalcev, somišljenikov R»do-slavova, 8 socialistov, ostalih 6 pa dosedaj
še ne prištevajo nobeni stranki. Uradno poročilo pravi, da so se volitve v celi deželi vršile izredno mirno.
Dopisi.
Z Rakeka, 27. febr. (Nekoliko o boju pri o b č i nsk i h v o 1 i t v a h r a • k o v s k i h.) Dne 24. februvarija je bil voljen, kakor smo ie poročali, soglasno dosedanji župan Andrej M o d i o z Rakeka. Liberalna družba gradila je z vsemi silami Modicu pot do splošnega zaupanja. Liberalci porabili so vse zvijače, namerili proti možu vse svoje najostrejše meče, tožili ga in obrekovali kakor najhujšega hudodelmka. Želeli so, da bi vsaj Modic župan ne bil, naj bo že kateri hoče potem. Možje »svobodno« misleče stranke so delali skoro dve leti vedno nočne šole, da se dobro poduče, kako da bi te zvite klerikalce prekucnili, semtertje ni bil poduk le brezplačen, temveč se je dobivala tudi nagrada. Nagrada je obstala navadno iz dobitkov, nekoliko litrov vina, pečenke in seveda le boljših jedil, ako je bil posten dan in če so bile ribe pri rokah, so udarili praktikanti po ribah, ako pa rib bilo ni, dobre so bile tudi klobase. Pri tem se je mogla tudi kaka boljša smodka prižgati.
Volili smo obč. odbor štirikrat, in pri tej priliki so se liberalci prekucnili petkrat. Zdihovali so pri neki taki »prekuciji« nekemu gospodu od okr. glavarstva in mu tožili svoje gorje. Dotični gospod jih je pa tolažil in rekel: »Pritožite se!« Ali tudi to ni bdo dovolj tolaživno, in dejali so: »baj se pritožimo, ali nič ne pomaga?, ker »klerikalci« nas goljulajo. »Oho!« je rekel gospod, »sodniji jih naznanite! Bodo pa kaznovani«.
Aha! To je bilo ugodno tolažilo in liberalci so Be res tega tudi oprijeli. Tožili bo volivce, da niso pristna pooblastila. Orož-ništvu so vrli liberalci pripovedovali »storije« o raznih srnah, ter slednjič res dosegli ovadbo pri drž. pravdoištvu. Toda deželno sodišče je oproBtilo Modica, pač pa obsodilo tri liberalce.
»Narod« pripoveduje, da so »klerikalci« sedeli na zatožni klopi radi tatvine, ter pravi, da je Slabeta in Krmavnarja zagovarjal dr. Tavčar. Iznenadilo nas je pač, da je dr. Tavčar tako milostnega srca postal in je hotel »klerikalce« zagovarjati, kajti vedeli smo, da »klerikalci« imajo dr. Brejca. Tedaj je dr. Tavčar hotel po vsej sili »klerikalce« rešiti, pa se mu ni posrečilo. »Narod« seveda vse, kar naredijo njegovi prijatelji slabegp, prevrača na klerikalce.
»Narod« prav:, da so vsi ti Modicu nosili srne, in ko so »Narodovci« 'zvedeli, zakaj se gre, so brž skočili v pomoč in ni bilo dovolj, da so imeli »klerikalci« že enega zagovornika, dali so liberalci brž še enega. Ali ni to od »Narodovcev« brezpametno, da gredo tako »klerikalcem« na roko ? Po eni strani so hoteli Modica z županskega stola vreči, po drugi strani pa ga zagovarjati. Zdaj se praskajo za ušesi in si grizejo prste. Pa stroški, stroški! Kaj liberalec sne golaža in kaj zraven popije piva, kadar voli, to ve le tiBti, ki kandidira.
Iz Št. Vida pri Vipavi, 27. febr. (N a adreso deželnega odbora). Dopis iz Vipaye z dne 22. febr. v »Slovencu« daje nam povod, da objavimo tudi mi nekaj o naših obč. razmerah, katere so skoro enake obč. razmeram Vipavskega trga. Razloček je le ta, da je manjšina odbora sicer preprečila nepostavno izvolitev funkcijonarjev za oskrbovanje Šentviškega in loziškega podobčinskega premoženja iz občinskega odbora, zaradi tega pa nimamo pravzaprav nobenega legalnega zastopstva — in mero-dajni faktorji nič ne ukrenejo, da bi se uveljavila zadevna določba obč. reda.
Župana šentviškega je sicer okr. glavarstvo z dopisom z dne 23. jan. 1901 št. 240 poučilo, da si volijo opravičenci sami oskrbnike za gospodarjenje s svojo lastnino, zato pa že eno leto župan, interpeliran pri vsaki obč. seji, obljubuje v »štirinajstih« dneh odrediti omenjene volitve —, toda ob ljubi in Btori vse ob jednem. — To je napredno !
Vže pred devetimi meseci so si gozdni opravičenci izvolili pod vodstvom županstva novi gozdni odsek, a posluje še vedno stari. In zakaj ? Zato, ker so »klerikalci zmagali«, ki niso po duhu županstva niti »oberžupana«, po katerega receptu naš župan vlada. Žal, da delovanje takih županstev, merodajna ob lastva bolj uvažujejo nego opravičene pritožbe tistih, ki zahtevajo svoje zakonite pravice.
Pritožila se je bila namreč manjšina našega obč. odbora v napominanih zadevah na c. kr. okr. glavarstvo dne 30. okt. 1901, katero se pa ni ozrlp na našo opravičeno pritožbo; dalje smo se pritožili na deželni odbor 2. nov. 1901, od katerega pričakujemo ugodne rešitve v kratkem času, saj nam je dr. Tavčar javno zagotovil, da a k o bog. Božič izvoljen poslancem, dobili bomo od dež. odbora — vse. — Izvoljen je g. Božič —, zato pa apeliramo na moško besedo dr. Tavčarjevo. Dolžnost bi bila pa tudi g. poslanca
Božiča skrbeti, da se ta »lepa obljuba« — izpolni.
Z Notranjskega, 1. marca. „K 1 e r i -k a 1 n i s h o d v K i 1 o v č a h." Pod tem naslovom poroča nekdo v 48. št. „SJ. Nar.", o shodu Kat. pol. društva v Kilovčah, župnija Prem na Notranjskem. Ta dopis je tako nerodno sestavljen, da se nehote vzbuja človeku misel, gotovo ga je spisal kak obiskovalec ljudske šole. „Predsednika se ni volilo', pravi razboriti poročevalec, kateremu še vedno ni znano neko določilo našega zakonika, po katerem se včasih na shodu predsednik ne voli. Katero postavno določilo imamo v mislih, ne povemo liberalnemu dopisniku; naj gre prašat Gostinčarja v Ljubljano, ta nima nobene mature v žepu, ne gimnazijske, ne realske, ne preparandijske, pa to vendar ve, ker je brihtna glava, bolj kot »Nar." dopisnik.
O kapelanu Brajcu se enkrat bere, da je mahal po liberalcih, koj potem pa, da je mahal po vodi. Zdaj pa se izpoznaj, po čem je ta kaplan prav za prav mahal!
»Novega ni povedal ničesar." Kolikor je nam znano, je g. govoril o lažeh v »Narodu" in »Rodoljubu". Da liberalcem to ni bilo nič novega, je vsakemu lahko umljivo. Saj so te stvari že itak brali, in tako neumni menda tudi niso več, da bi imeli vse za čisto resnico.
„Dr. Krek razpravlja o zadrugah in pove, da je sicer liberalizem rešil kmeta grajske sužnosti, a da mu ni dal nadomestila. Posneti je bilo, da želi duhovščina kmetu zopet nekdanjih tlačanskih časov." Upajmo, da je samo „Narodov" dopisun iz dr. Krekovega govora to umetno posnel. Kmetje, ki se na posnemanje bolj zastopijo, so posneli vse kaj druzega. Zato naj dr. Krek vkljub „Nar." posnetku zopet pride v Kilovče, kajti posneti je, da je „Nar." dopisniku nekdo možgane posnel.
»Omenjamo še", pravi „Narod", „da je nekdo pouzmal nekemu naprednjaku kapo." Dotični naprednjak je bil gotovo brez glave, ker si je dal kapo pouzmati, in čez par dni bomo morda brali v »Narodu", da je dotič-nemu naprednjaku nekdo ne samo kapo, ampak tudi glavo pouzmal.
Kdo pa je bil tisti „nekdo", ki je na klerikalnem shodu naprednjaku kapo pouzmal, to „Narodov" dopisnik zamolči. Iz njegovega molka sklepamo z veliko gotovostjo, da je bil „uzmovič" liberalec. Kajti če bi bil klerikalec, bi »Narod" to gotovo povedal.
„Joškovkaje prodala nekaj konsum-skega vina in nekaj telečje prate",. pove k sklepu »Narodov" poročevalec. Človek bi pričakoval, da bo Joškovka več prodala, pa ni. Besedica „nekaj" kaže, da so bili klerikalci in liberalci, ki so se kilovškega shoda udeležili, trezni in zmerni ljudje, kar se ne more reči o obiskovalcih kateregakoli shoda.
Po shodu in tudi med shodom so liberalci pili konsumno vino, in kaj čuda, če smo se navzoči klerikalci pri tem pohuj-šali, in tudi začeli konsumno vino piti? — Kajnampamorejo?
Iz Črnega vrha, 27.febr. Posojilnica in mlekarna. Kar znajo liberalci sploh, so pokazali tudi naši naprednjaki 16. svečana na občnem zboru naše posojilnice. Računali so na okoliščino, da v takem slabem vremenu, ko ljudje niti v cerkev niso mogli priti, tudi na zbor posojilnice ne bodo hodili. Tako bi bili radi spravili svoje ljudi v načelstvo in nadzorstvo. G. župan je pripeljal na zbor svojih 14 zvestih pristašev. Pa mož je računil, drugi so obračunali. Gosp. župan, grozdje je bilo še prekislo!
Pravega prijatelja naše posojilnice se je pokazal tudi njen bivši blagajnik in odbornik Janez Vidmar. Mož se je ognjevito skliceval na §. 3. zadr. pravil, češ, zakaj posojilnica ne prodaja gozdov domačinom ampak tudi tujcem. V svoji liberalni naglici pa ni videl, da §. 2. določa, da posojilnica pomaga tudi v nravnem oziru, in da nikjer ni zapisano, da bi posojilnica morala gojiti liberalstvo. Mož bi bil prav storil, da bi bil ostal doma. Dobil je davno zasluženo odpustnico.
Značilno je, da povsod rujejo zoper naše posojilnice ravno tisti ljudje liberalnega duha, ki bi morali biti najbolj hvaležni. Pa le naskakujte posojilnico, kakor hočete, v njenih pravilih je poskrbljeno, da nikdar bo prišla v roke liberalcem!
Naša posojilnica je dokaz, kolike koristi in važnosti je za kmeta zadružno življenje. Od vipavske graščine je kupila za 27.000 kron gozda in ga razdelila med potrebne naše kmete Ko bi jim ne bila posojilnica pripomogla do gozda, Bog ve, kdaj bi ga dobili. Kupila je tudi neko posestvo v Črnem vrhu. S tem bo pripomogla gosto-vom do čednega stanovanja, vsak si bo lahko redil po eno ali dve kravi, obvarovala pa bo tudi gozd pred tistimi, ki gozde tako čisto znajo obriti.
Preteklo nedeljo je imela tudi mlekarska zadruga svoj občni zbor. Iz zmešanih računov bi se dalo sklepati, da je primankljaja za 2160-64 kron. Udje so dobili za mleko in maslo 14.427-29 kron. A računi, računi! „Slov. Nar." in »Rodoljubu"
Priloga 52. štev. „Sloveiicak< dn6 4. marca 1.9 OS.
svetujemo, naj ta račun dobesedno ponatisneta, in potem naj pa celih pet let molčita o vseh računih naših posojilnic in kmetijskih društev. Menimo, da celo tistemu, ki ga je sestavljal, ni jasen, kaj še le kmetom! Čudno je, da v računu zgube in dobička ni vštetih 856-12 kron za vožnino mleka v Logatec in 167910 kron za vožnino od blaga in delo pri mlekarni. Tudi stroški za komisijo niso izkazani v računu zgube in dobička. Dalje je znano vsakemu, kdor je kaj imel opravila pri društvih, da ima vsako društvo ustanovne in upravne stroške. Kakor kaže račun, mlek. zadruga jih ni imela. Račun zgube in dobička že po svojem imenu kaže, da pove zgubo ali dobiček. Ta račun ne izkazuje primanjkljaja v znesku 2160-64 K. Tudi se ne da spoznati iz računa zgube in dobička, zakaj ima zadruga pri opravi celih 759 52 kron dobička, ki ni izkazan v računu. Le računajmo! Bilanca izkazuje dolga na opravi 6397-17 kron, vrednost inventarja 9511-97 kron in vrednost mlečne posode 1017-32 kron. Vrednost vse oprave torej znaša 10.529 29 kron. Izdalo pa se je za mlečno posodo in drugo opravo 3372-60 kron. Če k tej svoti prištejemo dolg 6397-17 kron, bi stala vsa oprava z mlečno posodo 9769-77 kron, torej je dobička pri samem inventarju za 759'52 kron. Na vse to pa prašamo tajnika in blagajnika, kaj sta si mislila, ko sta deleža 22 kron zapisala v bilanci med premoženje in med dobiček v računu zgube in dobička, kar je popolnoma napačno. Vsak človek zdrave pameti bo rekel, da delež, ki ga bo zadruga nazaj dobila, ni zadrugi nikakor v dobiček, pač pa ostane njeno premoženje. In če torej teh 22 kron ni smeti pisati v račun zgube in dobička, kako je to, da račun zgube in dobička soglaša v svoti 16.311-88 kron?
Svetovali bi torej našim liberalcem, naj se ne zadirajo v posojilnico, saj jim že sam račun za mlek. zadrugo raste čez glavo.
Z Vipavskega, 12. februv. Raznoterosti. Naši liberalci ali naprednjaki, ki napredujejo v slabem, mesto v dobrem, so si vzeli za načelo svojega delovanja laž in zavijanje resnice. Če jim tiči kdo v želodcu kot prenevaren nasprotnik, ga moralno vbijajo v svojih neslovenskih in neverskih listih po reku: „Le predrzno obrekuj, nekaj se bo že prijelo!" Da je to resnica, mi je nekdo naših pravil, ki je sam slišal to machi-avelistično načelo iz ust nekega kolovodje vipavskih liberalcev. Ko mu je mož naše stranke očital, kako očitno lažnjivo pišeta „Soča" in „Slov. Narod" s svojima sinčkoma „Primorec" in „Rodoljub", in kar je še najhujše, da tisti listi nikdar ničesa ne prekli-čejo, če niso sodnijsko prisiljeni, bilo to še tako jasno dokazano, mu je isti tako le odgovoril: „Kdor je naš politični nasprotnik, kakor je ta in ta, istega moramo z vsemi sredstvi, dopuščenimi in nedopuščenimi, moralno uničiti, ravno zato, ker je naš hud nasprotnik in oškoduje in izpodkopuje našo stranko s svojim javnim uplivom!
Torej načelo liberalizma je v resnici laž, kakor ga je označil že pokojni Pij IX. rekše v svojem „Sylabu", da je »liberalispius pestis perniciosissima saeculi XIX!" („naj-bolj pogubna kuga XIX. stoletja!")
Ko sem bil še v malih šolah, mi je pravil moj pokojni stric, ki je služil še pod maršaloma Bubna in Frimont v Lombardiji na Laškem, da je imel neki častnik prav posebno piko na nekega desetnika (korpo-rala), ki mu ni mogel nikoli prav vstreči. Očital mu je, da svojim podrejenim vojakom ne daje lepega izgleda, ker ima njegova vrhnja suknja vedno tu ali tam kak madež, čeravno ni bilo to res. Pa muhasti častnik je znal to svojo trditev zvijačno dokazati. Ko je neki dan bil zopet pregled vojakov, ga zopet ozmerja, da ima na suknji marogo. Desetnik, ki je za ta dan svojo suknjo dobro osnažil, da ni imela niti najmanjšega madeža, odgovori spoštljivo, rekoč: Prosim, pokažite mi to marogo! A v istem hipu, ko mu pokaže s konjskim bičem na suknjo, je bila suknja res vmazana, pa od biča, katerega konec je prej oni častnik pomazal z neko nesnago. In tako je vbogi desetnik moral biti kriv; vsi njegovi tovariši so se temu čudili, ker nihče ni videl prej najmanjše maroge na njegovi suknji, ter nihče ni vedel, odkod to? Še le pozneje se je zvedel vzrok. Kakor je iznajdljiva ljubezen, tako in še bolj je iznajdljiva tudi hudobija. Ravno tako delajo menda vsi liberalno-na-prednjaški listi, ter posnemajo onega pikra-stega častnika. Kar piše istim listom kak njih pristaš o katoliškem duhovniku, če mu je dala tudi vsa duhovnija nehlinjeno zaupnico, in če je isti dopisnik, ki komaj svoje ime prav podpisati umč, gledal tudi že radi raznih prestopkov skoz železno mrežo rumeno solnce, vkljub temu mora vse res biti, kar o njem piše! Noben še tako istinito dokazan popravek se ne sprejme, ker napred-njaški dopisniki so „nezmotljivi" v svojih obrekovalskih dopisih! Sreča, da se je dne 5. febr. 1.1. ustanovilo „Obrambeno društvo", v Ljubljani, ki bode skrbelo zato, da bodo morali liberalni časniki sami popravljati,
kakor to tiskovni zakon (§. 19.) zahteva. Dosihmal so bili duhovniki proti liberalcem kakor brez vsake obrambe; odsihmal bode to vse drugače. Resnica in pravica naj veljd za vse enako!
Pa dovolj o logiki liberalcev! Dne 8. m. m. sta se poročila liberalni učitelj Fr. Mrcina in A. Hrovatin, sin znanega liberalnega vipavskega župana, na Gočah z dvojčki hčerami (Herminijo in Katarino) pok. župana Leop. Žgur. — Hčerki sta bili nekoliko v samostanu uršulink v Ljubljani izgojeni in sta si bili v otroških let tako zelo podobni, da jih ni bilo lehko razločiti; zdaj ko ste pa odrasli, sta si le malo podobni. — Nekdaj so si želeli duhovni ljubljanske škofije službovati v vipavski deka-niji, a odkar je liberalizem duhovne razburil, si marsikateri vun pomaga, čeravno je večina vipavskih prebivalcev katol. narodnih načel, kakor so pričale poslednje volitve v dež. in drž. zbor. Izprazneni ste župniji Gol in Slap; zato morajo nekateri duhovni bi-nirati, kar pa ni lahka stvar! Kam plovemo?.
—	Ubogo krščansko ljudstvo!
Iz Žirov, 1. marca 1902. Čemu se zaganja dopisnik „Slov. Naroda", v našega vse časti in spoštovanja vrednega kaplana č g. Jos. Lavriča? Kdaj mu je dal povod k temu? Ali ga to jezi, ker g. kaplana vsi farani hvalijo in spoštujejo, razen tistih, ki zajemajo hrano iz „Rodoljuba" in „Slov. Naroda" ? Samo poglejte njegovo delovanje, v cerkvi in zunaj cerkve! Kdaj se je ljudstvo tako v obilnem številu vdeleževalo pridig in krščanskega nauka ? O, dobro vemo, da vas bode v oči njegovo marljivo delovanje pri »klerikalnih" društvih. Kaj ne, to je glavni uzrok napadom? Morda Vam ni prav, ko ne hodi k Vam prašat, kaj sme delati in kaj ne Že ob njegovem prihodu v Žiri ste pisali, — kakor tudi zdaj pišete — da mu bodete pokazali ostre zobe; pa to so jako slabi zobje
—	trohle škrbine — ako mu mečete izmišljene in nedostojne psovke v obraz. Kar se pa tiče agitacije pri zadnji deželno-zborski volitvi — ako je res ne morete pozabiti — Vam povemo, da kot duhovnik ima dolžnost in kot državljan pa tudi pravico ljudem svetovati. On ni delal s pijačo in grožnjami kakor liberalci. Kar se pa tiče bodočih občinskih volitev, vas prašamo, kako in kje se on kaj pripravlja? Nasprotno pa se vi že celi dve leti pripravljate. Čudno je tudi v to, da se je Vam ravno sedaj začela občina Žiri tako majhna dozdevati; ko je vendar znano, da je ena izmed največjih na Kranjskem. Prašamo dopisnika, kdaj so se vam pri usta novitvi vašega bralnega društva od naše strani metale ovire pod noge? Pač pa pri vas delate na to, kako bi našim društvom škodovali i kar ste pokazali ravno 2. februarja t. 1.; kakor hitro ste izvedeli, da bode imelo naše gasilno društvo veselico, hiteli ste na vso moč, da ste tudi vi, z namenom našemu gasilnemu društvu nekaj dohodkov odvzeti, napravili veselico v ravno isti hiši, pri kateri je naše gasilno društvo že dvakrat naporno, a z vspehom delovalo. Končno vam ugled, ki ga ima občina, prav radi prepustimo; kedar bodete pisali še kakšni dopis v vaša dva časnika, pišite vedno le iz Nove vasi, dav ne bo kdo napačno mislil, da smo ravno Žirovci liberalni hlapci.
Ž i r o v c i.
Metlika, 27. febr. O Plantanovem shodu v Metliki za časa zadnjih državnozborskih volitev je pisal „Narod", da so prišli klerikalci zgago delat na ta shod vsled višjega naročila. Shod se je vršil v dvorani metliške „ čitalnice".
Nekaj tednov nato — bilo je na sveč-nico 1. 1901 — se je v isti dvorani obhajala predpustna veselica. „Klerikalcev" ni bilo zraven. Metliška „inteligenca" ni delala le zgage, marveč se je celo stepla med seboj do krvi. Navzočim Hrvatom se je glasno klicalo: „Ven s Hrvati!"
Še klavernejši od lanskega leta se je končala letos predpustna veselica. Pravi lep prizor je bil, ki je zopet pokazal sijajno, kako „neposurovelo in nepoživinjeno je ono slovensko ljudstvo", kateremu niso misijonske pridige vir, da bi pos uro velo in poži-vinilo. „Klerikalci" se seveda tudi letos niso brigali za to veselico nič. Predmet slavnostnemu govoru je bil: „Kako prodaja cigan konja." Vkljub tej tukajšnjemu „nepobuda-ljenemu slovenskemu ljudstvu" povsem primerni tvarini ni zamogel slavnosti ni govornik dokončati dela svoje živahne domišljije, zakaj to vam je nastal tekom te »misijonske pridige" prepir in nemir! Tu ste lahko slišali čedne in lepe priimke, s katerimi so se radodarno obsipali „nepobudaljenci" mej seboj! Menda nam ne bode nihče čitateljev preveč zameril, če otmemo vsaj najnedolž-nejše pozabljivosti in jih sem zapišemo: „krevlja, žaba, krota," itd. itd. V takem duševnem razpoloženju „intcligence" je potekal čas od večera do ranega jutra. Le kadar je baje pokazal kak policaj pri vratih svojo postavo, so se nekoliko neki umirili razgreti „inteligentni" možgani in polegla se je ona „razdivjanost", ki je nastala vsled takih medsebojnih pridig v „ljudski duši."
Sicer so se pa že vihali rokavi in že tudi baje klicalo na korajžo. Bila sta zraven še dva gospoda, katerih ime za danes zamolčimo javnosti. Ne moremo si pa kaj, da ne bi ju opomnili: Ali se jima spodobi biti v taki družbi?
Po mestu se sedaj govori, da se bode ponavljala ta v predpustna veselica; vendar ne v dvorani „Citalnice", ampak v kaki drugi in da bode imela za marsikoga tudi gotove posledice.
Mi se pa trdno sedaj nadejamo, da se bode metliški deželni poslanec premislil nekoliko in obrnil besede, katere je dejal v Črnomlju: „Naše kmetsko ljudstvo je ostalo surovo, nevedno in za vsak napredek nesposobno" na vse koga drugega, kakor pa na poštenega in vernega kmeta.
Z Goč na Vipavskem, dne 3. m:*rca. Goški obsojenci nastopili so kazen dne 14. hi. m. »Slov. Narod« piše, da je bila dan odhoda obsojencev na Gočah slovesna služba božja s petjem in orglanjem, da so bili vsi obsojenci pri sv. obhajilu, in da je goški g. kurat izpred altarja nagovoril slovesno obsojence. Res je, da so prišli štirje obsojenci
—	a ne vsi — k sv. obhajilu, in to — pravi »krščanski« g. dopisnik — je bilo prav, in proti temu ne ugovarja Vso drugo pa, kar dopisniku narekuje njegovo strastno sovraštvo do gospoda kurat a, je grda in ostudna laž, kar lahko vsak trenutek s prisego pritrdimo vsi, kar nas je bilo tisti dan pri sv. maši.
Dan odhoda obsojencev je bila navadna tiha maša, kakor vsak delavnik — brez petja in broz orglanja. Izpred altarja gosp. kurat niti besedice črhnil ni; temveč sv. mašo opravil, kakor po navadi, (on sploh nikjer nobenega govora ni imel tisti dan). Li ni tako pisarenje v resnici satansko ? Ima li tak človek šc kaj vesti ? Dopisnik poživijo »cesarsko justico« »naj vendar enkrat pokaže dejansko g( žkemu gospodu, da je cesar več, n» go pa vsi vipavski popi« ; mi pa g. dopisniku kličemo: Bog še živi. živi Božja ju-stica, katera Vam bi de, če so ne poboljšate, dejansko pokazala, da je Bog več, kakor vsi obrekovalci, in zlasti taki, ki tako ostudno in predrzno obrekujejo, kakor Vi.
Iz Trebnja 24 febr. (Naše občinske .volitve.) 14. nov. smo imeli namreč občinske volitve. V pojasnilo sledeče: Naša občina je razun vasi Trebnje popolnoma Icmetieika občina, in vse ljudstvo hoče imeti kmeta, torej moža iz svoje srtde, za župana ; 'in tako je bilo tudi mnogo let.
Pri zadnjih volitvah so pa napeli trebanjski liberalci vno moči, da bi kmetom županstvo vzeli in Pavlina naredili za župana. Komur so naše razmere količkaj znane, ni treba več pisati, ime Pavlin pove vse. Dose danji župan, vrl. vsega upoštovanja vreden mož, posestnik Franc Huč iz Gor. Ponikve, je že devet let na čelu naši obč:ni, požrtvo valno so trudi za korist ljudstva, ne glede na svojo korist ne na čast, kar mu priznajo prijatelji in Bovražniki, samo eno napako ima v očeh trebanjskih liberalcev — kmet je in s kmeti drži pa »farjev« ne zaničuje tako, kakor trebanjski liberalci. Njegovo mo žato nrstopanje ob priliki Tavčarjevega razbitega ahoda in ob zadnjih volitvah je bilo povod, da so se naši liberalci z uradništvom na čelu zarotili zoper njega. Mnogo zaničevanja in preganjanja je moral prestati, in skušali so ga vreči, še predno je potekla doba njegovega županovanja. V takih razmerah so se vršile občinske volitve dne 14. nov. lanskega leta. Prišlo je sicer nenavadno veliko število volivcev, toda ker dosedaj pri občinskih volitvah ni bilo takore-koč nikakega boja, so so mnogi zanašali, ali pa so šli zaradi lepega vremena »a delo. Tako so liberalci zmagali z večino 2 glasov v drugem razredu, ki je bil dosedaj vedno naš, in dobili odbornikov 13, mi pa samo 12. Ne bom popisoval, kakih sredstev so s« ponluževali liberalci — saj so v tem povsodi jednaki — tudi ne, kako so slavili svojo zmago in kaj ao še vse napovedovali za takrat, ko bo Pavlin za župana izvoljen, zakaj
—	prišlo je drugače.
Proti volitvam dno 14. nov. smo vložili ugovor. Liberalci so so prestrašili; hitro so skovali dopis v »Narod«, češ da volitve nikakor ne smejo biti ovržene. No, vladi ni imponirala modrost »Narodovega« dopiB nika, in je razveljavila voiitav v I. in II. razredu Liberalci so bili poparjeni, med ljudstvom pa je zavladalo nepopisno veselje, tembolj ker je bila volitev v III. razredu in podobčinah, kjer so bili izvoljeni razun enega sami naši možje, potrjena. To je bila velikanska moralna zmaga za naše ljudstvo. V istem trenutku je bila zmaga odločena, in liberalci bi bili najbolje storili, če bi Be no bili spuščali v boj. Tega niso storili, ampak napeli vse sile in pritiskali na vsakega, kdor je količkaj odvisen od njih. Ravno zato, ker so liberalci nap"li vse silo, je ta volitev še posebno podučna; sedaj imamo pred sabo natančno razmerje glasov obeh strank; in to razmerje je pokazalo, da ljudstvo trebanjskihlibcralcev ne m a r a, da trebanjski Pavlin ne bo nikdar
naš župan. Katoliško narodni odborniki bo dobili pri drugi volitvi dne 13. feb. po 60 glasov, liberalci pa z vsem svojim prit skom niso dobili več kot 27 glasov. Od teh glasov so dali liberalcem kmoti samo 12, in še to so samo taki kmetje, ki hodijo v liberalne gostilne, ali pa ki so liberalcem dolžni, tako da ne reveži no morejo ganiti. Nekaj takih revežev je tako, dasiruvno so popolnoma naši, s kruto silo primoranih glasovalo za pol liberalnih in pol naših odbornikov. Tih torej niti ni upoštevati, tako da po vsoj pra vici rečemo, da ljudstvo v celoti trebanjskih liberalcev ne mara.
Predrzno in nelepo je torej od trebanjskih liberalcev, da se usiijujcjo in tlačijo ljudem, ki jih ne marajo, kakor so očitno kaže izid zadnjo volitve. In, kar je posebno važno, mož}©, teri so 13. febr. v II. razredu položili liberalce pod klop, ti možje so prvi in najtrdnejši posestniki, takorekoč evot naše občine (v I. razredu so namreč sami uradniki in trgovci), ti mozjo so izrekli sodbo nad liberalci; to ni nikaka nahujskana druhal, ampak zavedni m o ž j o, ki so v resnici z navdušenostjo šli na volišče, katerih ni bilo treba pridušati in s silo tirati na volišče, kot so liberalci morali priganjati svoje ljudi, z eno besedo, to so bili možje, ki so dobro vedeli, kaka škoda bi bila za občino, če bi zmagali Trebanjci. To naj bo Pavlinu in trebanjskim liberalcem v premislek ! Veseli in hvaležni naj bodo, da so jim v Trebnjem dobro godi! Nihče jim ne krati poštenega zaslužka, nihče ne dela sile, naj bodo liberalci ali kar hočejo ; samo eno zahtevamo od njih: ljudi naj pustijo pri miru! Kaj torej ljudi hujskajo in delajo prepir v občini, kjer je vladala prej sloga in mir? Ne eden izmed njih ni domačin; pustijo naj torej domačine pri miru, naj si izvolijo za župana, do kogar imajo zaupanje! Naša občina je ena prvih v bližini Novega Mesta, sramotno bi bilo zanjo, ako bi si dala zapovedovati od peščice pr i s e 1 j e-n i h liberalcev !
Še eno stvar moram omeniti in odločno obsojati, namreč nastopanje trebanjskega uradništva pri naših volitvah, namreč za državni in deželni zbor in pri občinskih volitvah. Kaj jo bilo prej, o tem raje molčim, pa tudi pri občinskih volitvah so delali za trebanjske liberalce, kateri so zato v hvaležno priznanje volili v prvem razredu, kjer so neomejeni gospodarji, za odbornika sodnega adjunkta, ex-bogoslovca Jurija Faj farja. Izid volitve kaže, da se je uradništvo s tem postavilo v odločno nasprotje z vsem domačim prebivalstvom; če kjo, jo tu opravičeno vprašanje, ali so ljudje tu za radi uradnikov, ali uradniki zavoljo ljudi ; gotovo s tem niso nič na svoji časti pridobili, da so skušali ljudstvo spraviti pod komando liberalnega krčmarja. Naj bo o tem za danes dovolj ; tvarine imamo zadosti na razpolago.
S tem som stvarno popisal naše raz mere. naj sedaj svet sodi, kje jo pravica, kdo dela nemir. Mi obžalujemo boj, vendar ker ste ga nam usilili, ga sprejmemo, in ga hočemo izbojevati. Vrlemu, poštenemu ljudstvu pomagati jo naša dolžnost; ijudstvo vedno bolj spoznava svoje prave prijatelje in nam je hvaležno, veselo in navdušeno slavi to ljudstvo svojo zmago. Liberalcem je malo časa solnce sijalo.
Iz Trbovelj, 27. febr. (Izjava) Liberalci in nemškutarji so povsod enaki. Kakor hitro ne tuliš ž njimi, te sumničijo, ter ti podtikajo vse mogoče in nemogoče reči, posebno če si »klerikalec«, ali celo duhovnik. Tako je tudi sedaj pri nas. G župan je bojda izvedel od Drag. Hribarja, in g. nadzornik je pravil g. župniku, da je »Domov na« dobila najmanj dva dopisa že od tukajšnje duhovščine radi letošnjih obč. volitev, katerih pa omenjeni list ni sprejel z ozirom na staro prijateljstvo.
Ker se iz tega izvajajo posledice, zato pa — ako je kaj resnice na tej govorici — izjavljamo sledečo: G. župnik je rekel, da »principijelno« ne dopisuje »Domovini«. Midva podpisana pa imenujova vsakega lažnika in obrekovalca, kdor bi še kedaj ponavljal te trditve. G. Hribarja pa poziv Ijova, naj dokaže, ali pa prekliče v svojem listu, če jo le kako črkico prejel o letošnjih volitvah od trboveljske duhovščine. Claru pacta, boni amici!
Matej M e z n a r i č Fort. Končan kapelana.
Izpred sodišča.
Porotne obravnave v Ljubljani.
Liberalec . . . Včeraj smo omenili, da se je vršila porotna obravnava proti 32 letnemu oženjenemu posestniku Fr. Kreču iz Stoba radi nenravnosti. Obravnava je bila tajna. »Narod« je poskušal tega poživinje-nega človeka proglasiti za »klerikalca«, po znejo so je pa dokazalo, da ni bil nikdar pristaš naše stranke, da ji je bil nasprotnik in da jo bil goreč čestilec liboralnih načel. Včeraj ga je zagovarjal dr. Triller. Žalosten
pogled je bil na dolgo vrsto prič mladoletnih deklic, večinoma šolaric, katere je izrabljal! Fr. Kreč je dobil sedem let težke ječe.
Ropar i* mošenjakega gozda. Danes se je vršila porotna obravnava proti 27letnemu čevljarju Petru S t e r iz Spodnjih Dupelj radi ropa. Peter stern je 13. decembra lanskega leta v mošenjskem gozdu napadel Marijo Mule j. O tem dogodku smo že obširneje poročali. Obtoženi se je na poti pridružil 52letni Mariji Mulejevi ter se pogovarjal ž njo. Nakrat jo je sunil od zadaj v obraz, da jo priletela v grmovjo z glavo na tla. Ster jo je prijel za roke, potem pa jo zagrabil za kiti in jo vlekel po strmini navzdol. Napadalec je Marijo Mulej davil, s kamnom udrihal po njeni glavi ter upil: »Ali si od h .... a, da te ne morem ubiti«. Brskal ji jo po žepih, da bi jo oropal, nakar je Mulej vzdihnila: »Pusti me pri življenju in vzemi denar, ki je v torbici«. Ster je Mulejevo pustil in planil k torbici, iz katere je Mulejevi oropal 8 kron denarja. Mulejeva je okrvavljena preplašena zbežala iz gozda k prvi hiši Lovro Vilfana. Vsled napada je dobila težke telesne poškodbe. Porotniki so vprašanja o razboju in težki telesni poškodbi soglasno potrdili in Peter Ster je bil obsojen na petnajst let težke ječe.
Oproščen. 53 letni krojač Janez Lavrič iz Kozarš je stal danes pred porotniki obtožen goljufije. Dolžilo se ga je, da je ravnal na škodo svojega varovanca Janeza Peruška. Porotniki so ga oprostili. Zagovarjal ga je
g. Iv. V e n c a j z.
* *
*
Spletka proti beneficijatu Kni-ficu. Jože Japelj iz Tomišlja ne dd miru g. beneficijatu K n i t i c u že eno leto in ga je javno psoval pred župniščem z raznimi priimki. G. beneficijat je trpel, dokler je mogel, ker se noče s svojimi duhovljani to-žariti. Naposled je bil prisiljen tožiti, ker ga je Japelj zopet psoval. V tožbi je gosp. beneficijat tudi navedel, da je japelj neko slaboumno osebo hujskal, katero je „Nar." že večkrat zlorabil proti g. beneficijatu, naj ta oseba psuje gosp. beneficijata. Danes je bil Japelj pri okr. sodišču, kljub zagovoru dr. Kušarja, obsojen na tri dni zapor a. G. beneficijat si ni privzel nobenega zastopnika. Z ozirom na nastop Japljev proti njemu je g. beneficijat meseca februvarija Japlja nazval z barabo. Tudi Japelj je tožil g. beneficijata, ki pa besede „baraba" pred sodiščem ni hotel preklicati, in je dobil radi tega 20 K globe. Ta obravnava zopet kaže liberalno obrekovanje duhovnikov.
Kuharica in vojak. V Celovcu je služil pri vojakih 24letni Franc okusec iz Rateč na Kranjskem. Seznanil se je s kuharico Ivano Rainer, ki ga pa ni mogla trpeti v vojaški suknji in ga je pregovorila, naj dezertira od vojakov. France je res de zertiral in bil nekaj dni skrit pri Rainerjevi, potem pa odpotoval proti domovju. Skoro pa se je skesal in se sam naznanil, naznanil je pa tudi vojaštvu sovražno kuharico, kake svete mu je dajala. Kuharici ni nič pomagalo tajenje in bila je za svoje »svete in pomoč« obsojena na dva meseca v ječo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. marca.
Olasovanje o dispozicijskem zakladu. Liberalni poslanci, ki so pred volit vami prodajali radikalizem kar na cente, sedaj z veliko silo skušajo oprati svoje glasovanje o dispozicijskem zakladu. Trditev liberalcev, da v slučaju, ko se gre za za upanje ali nezaupanje vladi, ki je v celjski zadevi pokazala svoje lice, slovanski cen-trum in hrvaško slovenaki klub nimata pravice zahtevati od naprednih poslancev, da postopajo z njimi soglasno in solidarno, do kazuje, koliko so bile vredne svoječasne »Narodove« trditve, da je slovenskim in hrvaškim poslancem treba v narodnih zadevah skupnega postopanja. Ali so liberalnim volivcem kaj blišči pred očmi ? Liberalno časopisje hoče oprati liberalne poslance z zatrjevanjem, da glasovanje o dispozicijskem zakladu ne pomenja zaupanja vladi Ta trditev je namenjena za liberalno pamet I Ako se komu da na razpolago velika svota, ne da bi se zahtevalo od njega obračun, potem se mora pač imeti zaupanje do dotičnika! In potresno posojilo! Kako pozno so pričeli nanje misliti! Znano je, kako so liberalci metali dr. Šusteršiču polena pod noge, ko se je trudil za odpis potresnega posojila. Dr. Susteršič je že začetkom januvarija na redil korake, na katere so liberalci šo le se daj pričeli misliti. Že dosedaj niso liberalci nič storili, in sami za potresno posojilo tudi ne bodo nič dosegli. V proračunskem odseku je bil naš poslanec Povše, ki so je
potegnil za hišne posestnike in je bila do-tična resolucija v odseku soglasno sprejeta in bode brezdvomno sprejeta tudi v ple-numu. Kje torej pride v poštev kranjska liberalna poslaniška trojica? sicer so pa liberalcem ne gre za to. Oni špekulirajo takole: Ako bode vlada še dala kake olajšave, tedaj bodo najivnim svojim volivcem pričeli praviti: »Mi smo to dosegli s tem, da smo glasovali za dispozicijski zaklad,« če pa vlada ne bo dala nič, bodo pa vpili: »To so klerikalci krivi, ker so glasovali proti dispozicijskemu zakladu.« Resnica v tej zadevi pa je le, da jo rešitev te zadeve p o p o 1 n o m a n e o d v i s n a od dispo zicijskega zaklada, posebno pa od slovenskih liberalnih poslancev. Dr. auster-šič je že pred meseci razkrinkal dr. Tavčarjevo nasprotovanje koristnim dr. Šusteršiče-vim predlogom v odseku za nujno pomoč pri nezgodah, zato naj dr. Tavčarjev »Narod« ne prihaja sedaj s skrbjo za hišne posestnike. Vsem neodvisnim ljudem je zadnji nastop liberalnih poslancev v državnem zboru le utrdil sodbo, katero so dobili že pri prvih njihovih nastopih v državnem zboru, in celo tržaška »Edinost« si je upala o slo venskih liberalnih poslancih napisati mnenje, da taki poslanci pač niso na svojem mestu!
„Narodni Listy ' o slovenskih liberalcih. Tega pač nihče ne more reči, da bi bili »Ndrodni Listy« klerikalni. In to so menda tudi bo reklo, ako jih zdaj »Slov. Narod« ne proglasi za »klerikalne«. Kajti »Nar. Listy« pišejo: »Stališče, na katerem stoje liberalni Slovenci v tej stvari (namreč glede dispozicijskega zaklada), je res čudno. Dovoliti vladi proračun in zlasti dovoliti ji razpoložni zaklad, se smatra povsod za izraz zaupanja, če tudi ministri to tajo, da bi ga dobili. Ta nazor imajo tudi vsi Slovenci in Hrvatje, razen imenovanih dveh ; dali so s svojim glasovanjem na znanje, da ne morejo nikakor potrditi politiko sedanje vlade proti svojemu narodu. Kar se pa tiče ljubljanskega mesta, more se reči, da, celo mora se reči, da ima vlada k glavnemu mestu kranjskemu, zadetemu po tako hudi potresni nesrtči, iste dolžnosti, kakor proti drugim mestom«. — To se pač pravi, da tudi liberalni Cehi ne verjamejo, da bi bili liberalni Slovenci povedali pravi vzrok, zakaj sta gg. dr. Ferjančič in Plantan postala naenkrat tako — zaupljiva do vlade.
Premeščen je poštni asistent gospod Franc Irgolič z zidanega mostu v Celje.
Družba sv. Cirila in Metoda je
imela meseca februvarija 1189.90 K dohod kov in 2007.16 K stroškov.
G. dopisnikom. Iz mnogih krajev dobivamo od svojih somišljenikov dopise. Srčno se zahvaljujemo gospodom in prosimo potrpljenja, če ne moremo takoj ustreči, ker nam gre trda s prostorom. Prosimo, da naih poročajo vsi hitro in točno, a kratko. Cim daljši je dopis, tem težje pride na vrsto. Kratka zanimiva poročila pa radi takoj objavimo. Prosimo, da so kratke posebno polemike Nekateri liberalec res ni vreden, da pišemo toliko o njem. Torej: Hitro, točno, kratko!
Slovesno vmeščenje Poroča se nam: V nedeljo 2. sušca je bil v prijaznem Št. Danijelu nad Pliberkom vmeščen ta-mošnji župnijski upravitelj g. Frančišek Ksav Meško, naš pisatelj in pesnik. Slovesni čin izvršil je ob obilni navzočnosti vernega ljudstva iz domače in sosednjih župnij pre-častiti gosp. mestni dekan Simen B a u e r iz Pliberka, ki je v navdušenem, do srca se-gajočem govoru razložil pomen slavnosti za novo vmeščenega župnika in njegove žup-ljane ter je v iskrenih besedah kazal na dolžnosti, koje imajo župljani do svojega dušnega pastirja. Navzoči so bili pri slavnosti, katera se je izvršila ob najlepšem in najprijetnejšem vremenu, tudi čč. gg.: tajnik Rozman, župnik P r e m r u ter kaplan S m o 1 e j. Od zunaj došlo je obilo čestitek, ki so pričale o mnogih simpatijah, ki jih uživa naš vrli pisatelj. Pri ločitvi bil je le e n g 1 a s: To je bil res dan, ki ga je napravil Gospod! Novemu g. župniku pa kličemo: Bog ga ohrani še mnoga leta!
Konferenoe je pričel včeraj ob 7. uri č. g. P. II u g o 1 i n in jih bo nadaljeval vsak ponedeljek in četrtek zvečer ob 7. do vel.
tedna. Velika večina poslušalcev je bila mož. Vsebina govora jo bila nastopna: Velik je dandanes napredek v vseh strokah. Vse pa Človeštvo lahko pogreša (in je bilo prej srečnejej vero pa ne moro pogrešati, njo tirja človeška narava. Človek jo namreč umstveno, s oc i j al no in trpeče bitje. 1. Umstveni zakoni učijo, da ima vsaka stvar svoj začetek v sebi ali od drugod. Edino, absolutno bitje, ki ima svoj začetek v sebi, je Bog, vsa druga bitja imajo B?ga za svojega začetnika. Bog je pokazal v stvarstvu svojo vsemogočnost, modrost in dobrotlji-v o s t, kdo bi tega ne spoznal, kdo bi no ljubil tega Boga? — Boga spoznati, ljubiti, častiti se pravi verovati. 2. Človek prihaja iz družine in zamore živeti in se razvijati le v družbi. Družba pa ne obstane brez oblasti, brez varnosti življenja, časti in imetja. Kdo varuje te blaginjo ? Božje zapovedi. Kdo mora človeka, da jih spolnuje? Morda čast in ponos, veda ali vnanja sila ? bo sicer koristne stvari, pa ne dostajajo. Človeško strast in egoizem kroti le vera v Boga, ki vse vidi in ve, in ki bo enkrat sodil vse ljudi. Kjer ni vere, tam so žalostni pojavi, kakor v preteklih dneh. 3. Človek ima mnogo težav na zemlji, vera jih sladi. Bog nas tepe, Bog nas ljubi. Kdor nima vero, obupa, se umori. Ljubimo vero, razširjajmo jo, naredila nas bo modre, blage, srečne.
Marijinim družbam naznanjam, da nisem več v Mošnjah, in prosim, da se naslavljajo pisma name v Leše, p. Tržič. Fr. Bleivveis, upravitelj.
Pred mariborske porotnike pride 17. t. m. velespoštovani g. F. Šegula. Tožijo ga radi razžaljenja časti.
Hrvaški tamburaši v Ljubljani. Vukovarsko taniburaško društvo, obstoječe iz 6 moških in 6 ženskih, koncertira jutri v sredčl in v četrtek v »Narodni kavarni«. Začetek ob V»9. uri zvečer. Vstopnina 20 kr.
Za vinogradnike novomeškega okraja. Od zneska, ki je dovoljen v letošnjem letu za obnovitev po trtni uši opu-stošenih vinogradov, je na razpolago še 4000 kron. Pomoči potrebni vinogradniki tega okraja naj prošnje za dovolitev brezobrestnega posojila vlože najkasneje do 15. t. m. pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu, kjer se dobe v to potrebne tiskovine.
„Vahtarica" v Celju in slovenski zavodi. Po neznanskem trudu in po mnogih najnesramnejših šikanah se je posrečilo celjskim Slovencem pred približno 20 leti ustanoviti dva denaraa zavoda: »Južnošta-jersko hranilnico« in pa »Posojilnico«. Kako potrebna sta ta dva zavoda bila, kaže njuno lepo prospevanje. Seveda je ravno ta rast naših zavodov našim nemškutarjem trn v peti, katerega se hočejo iznebiti na pošten ali nepošten način. Najprej so začeli sami snovati posojilnice. Te jim niao šle po volji. Potem so začeli ljudstvo hujskati, — tudi to ni izdalo. Sedaj so pa začeli grdo obre-kovati po svojem umazanem glasilu »Vah-tarici«. Kar je pa pri teh obrekovanjih in lažeh najbolj značilno, je to, da se iz vseh navedenih člankov spozna pisava nekega nemškega odvetnika in nekega — sodnika na spodnjem Štajerskem. Odvetnik Be zaletava v slovenske odvetnike kot zastopnike zavodov, sodnik pa v zavode same. b konkretnimi slučaji se ne bomo bavili, ker nimajo pomena za našo bralce in širje ob činstvo. V osvetljenje kulantnega postopanja slovenskih zavodov moramo le omeniti, da se nikdar ne izroči stvar v tožbo, ako ni zapadlo najmanj 5 ali 6 obrokov. Prej se vedno pošiljajo in sicer vedno dvakrat na leto opomini na zaostale upnike. — Pribiti pa moramo postopanje nekih nemških de narnih zavodov, kateri 1 4 dni, beri štirinajst dni potem, ko je obrok zapal, stvar odvetniku izroče. Več kakor pol leta pa menda itak noben štajerski nemški zavod ne čaka. To pa iz lahko umevnih vzrokov : Nemcu ali nemškutarju ni za blaginjo na šega revnega ljudstva. Denarni nemški za vodi na Spodnjem stajerju ustanovljeni so le z namenom, da osvoje slovensko zemljo čisto po pruskem vzorcu, kateri na enaki način izsesavajo in izpodrivajo poznanjske Slovane. Konečno še ne smemo preiti ne usmiljenega postopanja nekaterih nemških odvotnikov v Gradcu, kateri so svoj čas, ko naše ljudstvo še ni imelo svojih slovenskih
odvetnikov, se vozili k navadnim obravnavam iz Gradca v Celje. S tem so ubogim tožencem povzročali velikanske stroške, kateri ao bili popolnoma nepotrebni, ker bo bile stvari čisto jasne in bi to vsak celjski odvetnik uli notar lahko opravil. Delali bi še danes tako, ako jim ne bi olovenski odvetniki tega dela ustavili. Od tod vsa jeza, od tod »Vahtarično« pisarjonje! Sicer pa bi »Vahtarco« na te dogodke prejšnjih dnij opozorili ter jo opomnili na to, da je dobro najprej pred lastnim pragom pometati!
Ljubljanske novioe. Zadruga dimnikarskih mojstrov se snuje v Ljubljani. Pripravljalna dela so že v teku. — Umrla je v Ljubljani gospa Rozalija T s c h u r n , vdova magistralnega uradnika, v 94. letu svoje dobe. Umrla je gospa Marija T e k a v e c, stara 73 let — Nezgoda. Privatnik Fr. Tsac, stanujoč v hotelu »pri slonu«, je padel danes po noči pred Perle-sovo gostilno in si zlomil roko. — Utonil bi bil skoro strojarski pomočnik J. Završan na Poljanskem nasipu. Nekoliko vinjen se je prevrnil v Ljubljanico pri stari tovarni sladkorja. Infanterist 27. pešpolka J. Gvedic ga je rešil iz vode. — Influenca med konji V tukajšnji artilerijski vojašnici je več konj obolelo za influenco. Bolne konje so izolirali. — Belgijci zopet v Ljubljani. Včeraj smo poročali, da se je en bataljon pešpolka št. 27 vrnil v Ljubljano. Dotični bataljon se je pripeljal som še le danes zjutraj. Ostala dva bataljona, ki sta še v Trstu, se vrneta skoro gotovo v par dneh. — Potrjenih je bilo danes v vojake 42 mladeničev iz ljubljanske okolice. — Vodovodne cevi polagajo v smeri proti justični palači.
Prijeti iEselniki. V Brnu je policija prijela tri kranjske fanto, ki še niso vojaščine prosti in so hoteli brez oblastvenega dovoljenja ee izseliti v Ameriko. Aretiranci so : Anton Kastelic iz Metanj, Franc Ut bas iz Velike Dobrave in Jožef Miglič iz Metanj.
Ognjegasci v predilnici. Po inicija-tivi načelništva prostovoljnega gasilnega društva ljubljanskega dovolilo je vodstvo tukajšnje c. kr. priv. predilnice članom tega društva ogled tovarne. Ker je natančno poznanje posameznih objektov in lege prostorov velike vrednosti za slučaj požara, zbralo se je v nedeljo 1. t. m. lepo število gasilcev, kateri so si z g. načelnikom Štriceljem, pod osebnim vodstvom ravnatelja tovarne gosp. Meyerja, ogledali predilnico. S posebnim zanimanjem sledili so pa razkazovanju gasilnega orodja in priprav za alarmiranje delavcev v slučaju nevarnosti. Priznati se mora, da je tovarna v tem uzorno urejena, ter je večja katastrofa takorekoč izključena. Ob jednem pa izreka odbor g. ravnatelju Me-yerju za njegov trud pri razkazovanju in izvanredno prijaznost tem potom svojo naj-prisrčnejšo zahvalo!
Pomnožitev tržaške garnizije. Tržaški municipij je baje dobil od vojaške oblasti poziv, naj pripravi prostor za še eden polk pehote, ki se stalno nastani v Trstu.
V	Ameriko odšel je agitator liberalne stranke v St. Petru na Notr. Fr. Medica ml.
Razložene slike. V Kollmanovi pro-dajalnici je razstavil akad. slikar, g. Verbič troje slik: cesarjevo in sliko deželnobramb-nega divizijonarja ter veliko sliko nadvojvode Rainerja. Slike so namenjene za častniško obednico v deželnobrambni vojašnici.
V	Trstu je sedaj 3000 brezposelnih delavcev. V kolikor se tiče tujih podanikov, je vendar vlada sprevidela, da mora bolj pazno gledati, kaki ljudje se nameščajo v javnih podjetjih, in na to pot so jo znabiti pripeljala počenjanja nekaterih oseb v dnevih 14. in 15 februvarija. Društvo „Tramvay» je namreč zdaj zadobilo kvalifiko prometnih društev, kakor so železnice, in kot tako spada pod nadzorstvo vlade odnosno mini-Bterstva železnic, katero je zdaj tej družbi ukazalo, da ima odpraviti iz svoje službe vse tuje državljane in namestiti domačine. Do sedaj je društvo tramvay naznanilo peteri osebam, da morajo editi.
Stavka na Reki. Preteče stavke delavcev v reški plinarni ne bo. Neeporazum-Ijenja bo se poravnala vsled intervencije obrtne oblasti.
Požar na parniku »Kilo«. Iz Trsta poročajo, da je požar na L'oydovem par-
niku »Kilo« napravil 150 000 K Škode. 1000 vrefi sladkorja je deloma uničenih.
Z dinamitom usmrtil bi se bil kmalu i. g. J. Godec. Brskal je po arhivu in je našel med staro šaro naboj dinamita. Prvi hip ni vedel, kaj je našel, zato je zagnal naboj po tleh. Posebna sreča je bila, da vsled tega udarca dinamit ni eksplodiral. Brž nato je postal radoveden, kaj neki je v zavitku, katerega je bil počil ob tla, pobral je naboj in se prepričal, da ima v roki — dinamit. Tako je le tnalo manjkalo, da se ni ob tej priložnosti zgodila nesreča.
Volitve v okrajno bolniiko blagajno novomeško ee bodo vršile dne 15. t. m.
Meteor, mesečno poročilo. Minoli mesec svečan je bil mil, vendar skoz in skoz oblačen in moker. — Opazovanja na toplomeru dad6 povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 01°, ob dveh popoldne 2-3°, ob devetih zvečer O80, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 11°, za 1-3° nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dad6 734-0 mm kot srednji tlak tega meseca, za 2 0 mm pod normalom. — Mokrih dnij bilo je 22; padavina, sneg in dež, znaša 227 9 mm. Ozračje bilo je ves čas zelo mirno.
Iz tretjega nadstropja na dvoriSče se je vrgla v Gradcu sluge žena Antonija Puoher. Mož jo je pri skoku ugrabil za krila, a krila so se odtrgala. Ženska je težko poškodovana.
Poskusen samomor gimnazijca. Pri Lembahu pri Mariboru se je vrgel na železniški tir 151etni gimnazijec Aleksander Schmied. Prijel ga je tovorni vlak. Težko ranjenega gimnazijca so prenesli v bolnico. Dvomijo, da bi okreval.
Dvojni umor. Kmečki sin Pisuš v Boču pri Mariboru je prišel včeraj pijan domov. Ko mu je mati pijanost očitala, je sin mater s sekiro ubil. Morilec je mater slekel in zakopal v gnoj. Nek hlapec, ki je bil v bližini in je hotel preprečiti sinovo dejanje, je bil tudi od Pisuša s sekiro ubit. Hlapčevo truplo je morilec skril v hlevu. Tudi neko deklo, ki je vse to videla, je Pisuš težko ranil. Posrečilo se ji je zbežati in poklicati orožnike. Pisuš je aretiran.
Dva samomora v Trsta. V soboto ob 4. in pol uri popoludne se je zastrupil v gojzdiču blizu Pindemonte okoli 60 let stari Mihael K r i š č a k iz ulice Sorgente. — Ob 11. uri zvečer v soboto pa se je na svojem stanovanju zastrupila 31-letna Ivana Dobrila iz ulice Riborgo št. 6. Ko je namreč ob istej uri njen soprog došel vinjen domov, nastal je med njima prepir, ki je završil s tem, da je žena nepričakovano izpila steklenico strupa. V bolnici so jej zdravniki hoteli izprati želodec, a se jim ni posrečilo, ker je bila žena že v poslednjih hipih in je kmalu nato umrla. Ker je bilo na njenem stanovanju vse v neredu, je policija aretirala njenega soproga Ludovika, sumeča, da se je morda dogodil umor. Pozneje se je izkazalo, da je bil nered radi tega, kar sta se imela naslednjega dne izseliti, ter se je izkazalo, da se je v resnici dogodil samomor, vsled česar so moža izpustili na svobodo.
V Ameriko je odpotovalo iz litijskega okrajnega glavarstva tekom meseca februvarija 44 oseb.
Slovenski milijonarji v Ameriki.
Imamo jih! »Slovenec" je sicer pred nekaj tedni malo neverojetno sprejel vest „Ameri-kanskega Slovenca", da štejejo amerikanski Slovenci med seboj že par milijonarjev, sedaj vam pa postrežemo z imeni teh ameriških slovenskih milijonarjev. Evo jih: G. Jos. Kraker v Melrose, Minn., g. Peter Rupe v Calumetu, Mich., g. Jože Golob v Lead-ville, Colo. Vseh seveda ne moremo poznati ker so Združene države za spoznanje večje, nego pa je n. pr. Kranjska. To so namreč milijonarji v ameriški denarni vrednosti. Če pa hočete izvedeti imena onih, ki so milijonarji v kronah, to je onih, ki bi s svojim premoženjem na Kranjskem veljali za milijo-narje, pa zamoremo postreči s par ducati.
Ponesrečeni Slovenoi v Ameriki. V newburških tovarnah American Steel in Wirre kompanije je eksplodiral plin. En delavec je bil močno opečen. Sedaj se je pa dognalo, da je ponesrečenec naš rojak Jožef Poglajen, doma iz Primskovega. Prav budo je opečen na glavi i>. rokah, a je
vendar zanj nekaj upanja, da okreva. — Iz
Clevelanda poročajo, da se je ponesrečil ie precej priletni John Z a 1 o k a r, hode navzgor po silno strmih, ozkih in temnih stop-njicah na 1200 St Uair Street. Padel je vznak in tamkaj obležal. Šeie nekako čez pol ure po te| nesreči ga je naSel na stop-njieah John Lisec vsega okrvavljenega in v nezavesti. s> pomočjo drugih so ga potem prenesli v njegovo stanovanje, kjer je umrl kmalu potem, ie predno so mogli k postelji poklicati njegova sinova Jožefa in Henrika ter hčer Rezo. — Pokojnik je doma iz Sa-dine vasi, fare Žužemberk, kjer zapušča že precej priletno ženo in jedno Bestro in brata.
Najnovejie od raznih strani.
Umrl je v Pragi dr. Ivan R u ž i č k a , rodom Zagrebčan, a mnogo zaslužen za češko gledališče. — Velike demonstracije brezposelnih delavcev so bile v Parizu. Ranjenih je okolu 40 redarjev s kamenjem. Anarhist Libertad je aretiran. — Dvoboj. Včeraj cb 2. uri popoludne se je vršil med ogrskima drž. poslancema Tiszo in Rakovskim dvoboj Ra-kovski je bil težko ranjen na desni roki. — Proti Poljakom. Nemški listi javljajo, da so v Gneznu zasledili tajno društvo poljskih gimnazijcev. Zrelostne skušnje se vrše v drugem mestu. — Velikanska povoden j. Iz New Yorka se javlja, da je povodenj napravila na milijone dolarjev škode. Tekom zadnjih 24 ur je utonilo 23 ljudij. — Občinski svet praški da pariškemu listu »Temps« 2500 K subv. in je za ureditev dopisovanja v franc. liste določil 5000 K. — B i s m a r c k prepovedan. Tretji zvezek Bismarckovih spominov je visokostojeČa oseba v rokopisu kupila in sedaj tretji zvezek ne bo izšel. — Občinske volitve na Dunaju se bodo vršile od 17. do 24. t. m. Prostih bo 52 sedežev v obč. svetu. — Obsojen Grassmanovec. Zalagatelj raznih pam-fl :tov proti spovedi in celibatu K. M i n d e v Lipskem je bil te dni obsojen radi goljufije na tri mesece ječe. — samomori dijakov se množe. V Olomucu se je ustrelil dijak obrtne šole Ig. Novak. Vzrok »nesrečna ljubezen«.
Kaj bi se dalo Se obdačiti? To premišljujejo Francozi, in urednik lista »Temps« predlaga, naj se vpelje davek na dežnike. Ta bi nesel državi prijetno vsotico. Obdačeni dežniki bi nosili take znamke, ka kor psički. Ob dežju bi davčni organi hodili po ulicah in cestah ter revidirali znamke. Razvil bi se med davčnim organom in med davkoplačevalcem nekako tak razgovor : »Po kažite dežnik! Ali ima znamko?« »Meni se mudi. Dež lije kakor iz škafa.« »Vi niste plačali davka. Konfisciram Vam dežnik!« »Saj bom plačal takoj danes, samo zdaj mi ga še pustite.« »Ne morem. Zakon pravi: Kdor ne plača davka, naj se moči! V imenu postave . . .«
Župnik v ječi. Zopet eden! Nedavno sta prišla v stanovanje župnika Delanghe, pomočnega župnika pri sv. Karolu v Hou-plinesu pri v Lille, dva orožnika ter sta ga aretirala. Župnik je nemo vzel svoj brevir in klobuk ter šel z orožnikoma. Najprej sta ga orožnika peljala v občinski zapor, pred katerim se je skoro vzbrala množica vašča-nov. „Živel župnik! Živela svoboda! Proč s tirani!" klicala je množica. Kot v triumfu spremljala je množica župnika, ko sta ga odvedla orožnika po blatni cesti naprej. 7 kilometrov je moral iti župnik peš, potem so se nekoliko oddehnili in nato je zopet moral hoditi peš z orožnikoma 5'/* klm. do Lille, kjer sta ga v veliko senzacijo občinstva peljala orožnika po najbolj obljudenih ulicah. V jetnišnici so župnika takoj oblekli v jetniško obleko. In vzrok tega postopanja napram župniku? V občini Houplines je za župana neki Sohier, zagrizen nasprotnik duhovščine in vere. Tega človeka je župnik, ko je bil Sohier majhen, oblačil! Sedaj je Sohier župan in kot tak odredil, da se v občini ne smejo prirejati cerkvene procesije. Župnik je stvar božjo više cenil, nego županovo odredbo, in priredil je dve procesiji. Župnik je bil obsojen v globo in stroške kazenskega postopanja^ ker mu pa niso mogli nič vzeti, moral je telesno trpeti. Pomožnemu župniku v Houplinesu vzel je župan celo občinsko stanovanje! Ko se je župnik povrnil te dni iz ječe, čakali so ga župljani pri — slavoloku, možje so župnika vzdignili in ga nesli v razsvetljeno cerkev. Župnik se županovim odredbam ni uklonil. Priredil je zopet procesijo. Župan je jezno gledal, ko je videl, da so za procesijo stopali sedaj tudi bivši njegovi prijatelji. Osamljen je sedaj župan Sohier in onemogel napram župniku! Proti župniku si radi procesij ne upa več postopati.
Kotiček za liberaloe. Iz Idrije se poroča: Prihodnja številka »Jednakoprav-nosti« bode ilustrovana. Gospoda okrog nje je prišla po treznem premišljevanju do pre-
pričanja, da bode na ta način pridobila največ naročnikov. Kot prvo sliko bode prinesla »Jednakopravnost« na načelni strani tsti sneg, ki ga je županstvo pustilo spraviti raz cesto in ki leži sedaj v velikih in dolgih kupih okrog cerkve. Na drugi strani bode pa slika s kupi, ki so nastavljeni po trgu najbrže radi tega, da bi vlovili stolp ako bi se imel prekucniti od prevelikega, ponočnega in zelo prijetnega tulenja, naše »inteligence«. »Kdur zna, ta pa zna, je itku un, ka je 'svidram krava daru«. — Problem za »Edinost«. »Odkod klerika-lizem?« To strašno zanimivo vprašanje si je stavila tržaška »Elinost« ter odgovarja: »Vsi znamo, da je klerikalizem prišel v Ljubljano z Miasijo in iz Ljubljane Be je razširil po drugih slovenskih krajih«. Vse drugače pa »Narod«. Ta pripisuje »klerika-lizmu« visoko starost. Že pred stoletji je ta zmaj drl Slovence in jim pil kri ter kožo snemal in nazadnje jih je vse s kostmi in kožo utaknil v svojo bisago. Prosimo torej, da se »Narod« in »Edinost« pomenita med seboj vBaj o starosti »klerikalizma«. Toliko se piše o njem. Mi bi radi vedeli vsaj za starost tega gospoda. — »Učiteljski Tovariš« o svojih kolegih, ako so Slom-škarji: »Pri tem delu za svobodo in napredek pa naj nas ne motijo tisti maloštevilni tovariši, ki služijo v nasprotnem taboru za evnuhe svojim političnim pašam. Ti so skopljenci stanovskega ponosa, zato prav na pristojnem mestu. Mi jih ne pogrešamo in ne pogrešaj mo !(!)... Z roko v roki tvorimo nnprodirno falango oznanjujoč svojim nasprotnikom, da smo vredni boljših in po-šcenejših nasprotnikov kakor so oni, da pa se tudi njih ne bojimo, čeravno so globoko pod normalo poštenih in dostojnih ljudi«. In dež. šolski svet pusti, da taki »globoko pod normalo pošteni in dostojni« ljudje poučujejo največji zaklad slovenskega naroda — njega deco !
Društva.
(Društvo tiskarjev na Kranjskem) je imelo minulo soboto pri „Maliču" svoj letošnji redni občni zbor, ki se ga je udeležilo 98 članov ter mu je predsedoval g. Pavli ček. Letno poročilo z računskim zaključkom so vzeli zborovalci odobruje na znanje. Dohodkov je imelo društvo 11.378 75 K, stroškov pa 12.195-34 K, torej primanjkljaja 79659 kron. Bolnišničine se je izplačalo 321084 K, 3 invalidom 1352 K, za 4 pogrebe 1600 K, 11 sirotam 696 K, podpora brezposelnim članom je znašala 1213-20 K. članov je štelo društvo koncem leta 117. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: Načelnik J. P a v 1 i č e k, načeln. namestnik Al. H o f 1 e r, računovodja Oton Planine, blagajnik Josip K1 o v a r, blag. namestnik Rajko Pirkovič, zapisnikarja A. Strekelj, J. Mlinar, knjižničarja Oskar T e r g 1 a u, Ivan D i m i c, odbornika Ant. M a n z i n i, Ant. Sterlekar, revizorji Ivan Komar, Mihael Popovi c, M. R o ž a n c, upravitelj potne blagajne Oton Planine.
Telefonska in brzojavna poročila.
Jubilej sv. očeta.
Rini, 4. marca. Včeraj dopoludne se je vršila povodom začetka 25-letnice vladanja in 92-letnice rojstva papeža Leona XIII. v cerkvi sv. Petra veličastna slovesnost kronanja. V bogato okrašeni baziliki je bilo navzočnih okolu 30 kardinalov, nadškofov in škofov, dalje od zunaj došli izredni poslaniki, diplomatje, rimsko meščanstvoin ogromna množica meščanstva. Ob pol 11. uri so prinesli v baziliko sv. očeta na „sedia gestatoria". Radostni vskliki so doneli nasproti sv. očetu. Ko se je sv. oče vsedel na prestol, darovala se je slovesna sv. maša. Po sv. maši peli so „0remus pro pontifice" in „Tedeum". Na to je sv. oče dal blagoslov in se okolu pol 1. ure popoludne vrnil v Vatikan.
Rim, 4. marca. Pri včerajšnji slavnosti v cerkvi sv. Petra je bilo navzočnih okolu 60.000 oseb. Pri sprevodu po cerkvi je sv. oče skoro vedno stal in se je blagoslavljajoč zahvaljeval za ovacije navdušeni množici. Sv. oče je bil kakor pomlajen in je bil ves čas duhovnega opravila, ki je trajalo dve uri, popolnoma krepak in čvrst. Osebni zdravnik sv. očeta je izjavil, da je zdravstveno stanje sv. očeta izven-redno dobro.
Dunaj, 4. marca. Včeraj so pri nunciju osebno čestitali kot zastopniki cesarjevi več nadvojvod in nadvojvodinj, mej njimi nadvojvoda Ferdinand,
nadvojvoda 01 o n, nadvojvoda Rainer več ministrov, mej njimi minister zunanjih stvari grof Golucbowski, ministerski predsednik Korber, francoski poslanik in drugi odličnjaki.
Dunaj, 4. marca. Včeraj zvečer se je vršil pri nunciju Talianiju gala-diner, pri katerem so prisostvovali grof Goluchowski, diplomatični kor in minister Ha r tel.
Budimpešta, 4. maroa. Povodom slavnosti kronanja sv. očeta včeraj katoliške šole niso imele pouka. Vršile so se šolske slavnosti, ki so se zaključile s papeževo himno.
Dunaj, 4. marca. Zbornica nadaljuje nadrobno razpravo o proračunu.
Korniin, 4. maroa. Tu so aretirali nevarnega anarhista zidarja Valentina Demezzo. Dobili so pri njem manifeste, v katerih se poziva, naj se proti odličnim osebam rabijo bodala.
Budimpešta, 4. marca. (0. B.) Trgovinski minister H eged u s je podal ostavko, njegovim naslednikom je določen poslanec nacionalne stranke Ferdinand Horanszky.
Rim, 4. marca. Uradni list naznanja, da kralj ni sprejel demisije Za-nardellijevega kabineta in da se ta predstavi parlamentu dne 10. t. m. Pravosodni minister Coccu-Ortu postane minister za javna dela, prvi portfelj pa prevzame posl. G,ippo. Zborniški predsednik bo bržkone posl. Biancheri.
Rim, 4. marca. Kraljevska dvojica obišče v juniju najprej Sicilijo, potem Sardinijo.
Bruselj, 4. marca. Posebnega Kru-gerjevega odposlanika bode predsednik ameriških združenih držav sprejel, ko odpotuje princ Henrik.
IJmrli ho:
3. marca. Jera TurSič, zasebnica, 45 let, Studen-tevske ulice 2, srčna hiba.
V hiralnici:
2. marca. Jera Gerl, dekla, 50 let, dementia ae-(juisita cat intest. chron.
Dunajska borza
dnž 4. marca.
Skupni državni dolg v notah.....10175
Skupni državni dolg r srebru.....101-55
Avstrijska zlata renta 4%......120-85
Avstrijska kronska renta 4%.....99-10
Ogerska zlata renta 4%.......120-05
Oger9ka kronska renta 4% ..... .	97-45 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1631-—
Kreditne delnice, 160 gld..............698 50
London vista......................239-96
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem drž.velj.	117-22'/,
20 mark........................23 44
20 frankov (napoleondor)......19 0'J
Italijanski bankovci..................93 40
a kr. cekini...........1133
Žitne cene
dni 3. marca 1902. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogramov.
PSenica za pomlad......K	9-22
. * maj.......9-23
» » jesen........—
Rž za pomlad.........7 26
, „ jesen.........7.52
Koruza za maj-junij.....,	5-47
Oves za pomlad........7-80
. „ oktober.........790
Na budimpeštanski	borzi:
PSenica za april.......K 9'18
, , oktober....... 8-17
Rž za april......... 7 38
, „ oktober........ 6 77
Oves za april......... 7 56
„ „ oktober........ 6 25
Koruza za mai........ 619
. „ julij.......,5-33
(Bfektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka. . , , južne žel. . ,
Ri „ , • •
Ječmen . „ . , „ ob Tisi . . . Koruza ogerska, stara.
, , nova , Cinkvant . stara
Oves srednji Fižol . . .
9-40 9 65 7-70 720 6-86 6-60
5-60
6-50
6-30
7-90 7-75
do	9-23
„	9^24
^	727
„	7.53
,	6-48
,	7-81
„	791
do	9-19
„	818
.	7 39
-	6-78
,	7-76
»	6-28
„	6-20
,	6-35
do 10 05 , 1000 , 7-90 „ 860 n 7-75 „ 6-65 , 5-65 , 7-00 „ 6-60 » 810 „ 10-76
Meteorologltiio poročilo.
flSiaa nad morjim 3G6'8ia, srednji zračni tlak 736-0i
I
Cu ojn-
MTUjt
Stenja
buro-lnotra » mm.
IpritveA. 1 73.V3
.1 7. zjutr. |2. popol.
733 7 733 0
Tamp*-
tatnn
po C«litju
V«troi
~7:01p. m. svžh.
4 6 |p. m. svzh.
6 9 sl. szah.
N«bo
tšt
oblač.
li!
26
Srednja včerajšnja temperatura 6-3', aormale: 1-6*
Vozni red
avstrijskih državnih železnic, veljaven od t. oktobra 1901.
Pribajalni in odhajalni čas označen je v »red-
ajn*ropikeni iua. Srednjeevropski čas je kraj-
nemu času v Ljubljani za 2 minuli napre.,.
Odhod is Ljubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri 24 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selz-thal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto
Ob 11. uri 51 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 miti. popoldne meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 3. uri 56 m in. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-ReiDing v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Francove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob 6. uri 55 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 10. uri zvečer r Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, (Juriha, Bregenca, Iuomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka.
Ob 8. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 16 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla.
Ob 8. uri 44 min. zvečer meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 8. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Liuca, Steyra, Solno grada, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (dri. kol.)
Ob
v Kamnik.
7. uri 28 min. zjutraj n 2. „ 05 „ popoldne „ „ 6. „ 50 „ zvečer „ „ , IO. , 25 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob 6. uri 49 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 06 „ dopoldne „ „ 6. „ 10 „ zvečer , 9. „ 55 , ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Malna železnica Ljnlana-IrMa.
Odhod: Ob 7-15 zjutraj „ 1-56 popoldne „ 6*05 zvečer
Prihod:
Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 5*04 zvečer.
Katoliška Bukvama v Ljubljani
priporoča:
Razlaga velikega katekizma ali krščanski nauki za cerkev. Sestavil Ant. Veternik, župnik na Dolu. Prvi zvezek: o veri in apostolski veroizpovedi. Broširano 2 K, s pošto 20 h več.
Razlaga velikega katekizma ali krščanski nauki za cerkev. Sestavil Ant. Veternik. Drugi zvezek: poglavje o upanju in molitvi, pa poglavje o ljubezni in zapovedih. Broširano 2 K 50 h, s pošto 30 h več.
Išče se
cerkovnik- organist.
Prednost ima oženjeni, ki zna kako rokodelstvo in je tudi zmožen podučevati na zasilni Soli. Nagrada za podučevanje po zmožnosti. Službo nastopi lahko precej po Veliki noči.	267 4—3
Cerkveno predstojništvo na Jančem pri Litiji.
Priljubljeni naliavski 281 6-2
smetanov sir
razpečava ravnateljstvo veleposestva v
Nalžovih, pošta Srebrna gora na Češkem.
Ker se tretji redni občni zbor »Kmetijskega druitva v Dolenji vasi pri Bibnloi dne 23. februvarija zaradi nespo-razumljenja glede volitev odbornikov in načelnika ni mogel končati z vspehom, zato razpisuje načelstvo »Kmetijskega društva"
0DCI11
na nedeljo 16. sušca 1902
ter vabi vse zadružnike.
"V s p o i* o <1:
1.	Nova volitev načelnika, namestnika in in odbornikov.
2.	Slučajnosti.	283 i—i
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in
pohištvena dela poročata v naročila
iz mesta in z dežele BRATA EBERL v Ljubljani, Frt nč Skanske ulite. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence.	13 11-7
Trgovski pomočnik,
ali poslovodja, izurjen v vseh strokah v trgovini in z večletno prakso, želi svojo sedanjo službo premeniti.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca".	288 3—i
Lil
se sprejme v trgovino mešanega blaga pri
286 s-i Francu Zurc Trebnje.
Trgovskega učenca
sprejme „Kmetijsko društvo na Blokah pri Fari', pošta Nova vas pri Rakeku. Učenec je moral dovršiti štiriraz-redno ljudsko šolo.	282 3—1
Na prodaj sta
2 križeva pota
oba po 95 cm. visoka, po flld. 65"— jeden pri	189 12-6
T^J=t. TOMAN-u,
podobarju In pozlatarjn t Ljubljani, Talvaiorje* trg st. 1.
Lepa enonadstropna 284 3—i
hiša.
na zelo ugodnem kraju se takoj ceno prodfi, radi smrti z dvema postranskima poslopjema in vrtom. — Naplačilo le 8000 gld.
Pobližnja pojasnila pismeno na upravništvo »Slovenca« pod šifro ,M H. M.'1
dvajsetega stoletja 1901 - 2000
z načelno podobo v barvah In Jako zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor GregorIJ Pečjak. «
Stane v „Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več.
Radi opustitve kupčije prodA se
zaloga umetnih cvetlic
za cerkvene šopke in VeilČkOV
skupno za 500 K ali- na drobno za svojo ceno.	203 6 -6
Marija Mikota,
Ljubljana, Pred škofijo št. 21.
Hiša z gostilno
obstoječa iz treh gostilniških ter štirih spalnih sob, dvema kuhinjama, kletjo ter z lepim zaraščenim vrtom, se da s vso opravo v najem oziroma se tudi proda. — Taista stoji v Sent Vidu pri Ljubljani tik državne ceste, blizo farne cerkve, ter novo zidanih „Skofovih zavodov".	2?3 5
Več se poizve ravnotam pri lastniku št. 7.
Vsako število
kupuje po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu.	124 20-13
Anton Decjhenghi
lesni trgovec na Knezovem posestvu zraven „Figovca"
Dunajska cesta, Ljubljana.
Spretni zastopniki se sprejm61
Jtfafboljša uporaba
mleka!
Kar največ
in
surovega masla !
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Aifa-Separator-ju.
500 prvih priznan]; 135 52-6 v Parizu 1900 „Grand Prlx«.
'/i milijona tacih strojev v rabi!
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo.
Popolne oprave sa dobivanje sirotke za roko in parno moč.
Načrti, proračuni.
Akcijska družba Alfa-Separator,
Dunaj, XVI.. Ganglbanergasse 29.
Ceniki, podučne brožure brezplačno.
Zaloga za južne dežele v Gradcu, Annenstr. 26.
5K3T Proda se
a w	iRP	a
■ ¥
J ■■HI
katera je zraven mestne farne cerkve ter v najbaljšem stanu in ni najmanjšega popravila potrebna. Ima tudi korporacijsko pravico do drv. V hiši je prodajalna. Pripravna bi bila najbolj za kakega gospoda duhovnika v pokoju. Proda se pod najugodnejšimi pogoji.
Natančneje se iz\e pri lastniku Ant. Svetic-u v Kamniku.	268 3-2
Št. 2340.
Razpis.
247 3-2
V Metliki je izpraznjena služba
profizoričnega deželnega živinozdravnika.
S to službo združeni so dohodki letnih 1400 K, in sicer je v pokritje te sveta zagotovljen iz deželnega zaklada znesek 800 K, dočim sta se mestna občina Metlika in sodni okraj Metlika zavezala po 300 K prispevati v to svrho.
Dotični živinozdravnik je dolžan brezplačno ogledovati meso v mestu Metlika ter živino, ki se prižene tjekaj ob letnih semnjih ter tedenskih tržnih dnevih.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje z dokazili starosti, znanji slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški usposobljenosti
do dne 15. marca 1902
podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 21. februvarija 1901.
■
J
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi hiši, obrestuje hranilne vloge po	no 95-9
41]« odstotka
brez odbitka rentnega davka,, katerega posojilnica sama za vlo&nike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega kranilnlčnega urada št. 828.406,
Telefon štev. 57.
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na boril.
99
Menjarična delniška družba
M B B C U B«
I., Wollzeile 10 in 13, Dunal, I., Strobelgasse 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je 'mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 18
ladajatelj: Dr. Ev|W Laape.
Odgovorni vrednik: Ivrr^Rakaveo,
Tisk .Katoliike Tiskarne w Ljubljani.