288
Politične stvari.
Nemci in Čehi.
Ako pride popolnem nepristransk ptujec v avstrijsko aeželo, v kateri bivata nemški in slovanski narod drug poleg druzega v pravi bratovski prijaznosti, brezpogojno družeča se osebno, v družinah, društvih, v vedno vzajemnem prometu, temu zdela se bodo nerazumljiva poročila, kakoršna se berejo pogostoma v nekaterih nemških ^,asnikih — o nestrpljivom sovraštvu med Nemci in Slovani. — Poročila taka zadevajo one dežele, v katerih bivajo poleg Slovencev ali Čehov tudi Nemci.
Da ne bode kedo sodil, da so nam na misli vsi Nemci ali Nemci sploh, kedar govorimo o takem poče-njanii izrastkov nemškega rodu ali janičarjev slovanskih, izrečemo tukaj uže naprej, da nam še na misli ni očitanje izrekati nasproti narodu nemškemu ali pa onim zastopnikom, ki vedo in priznajo, da se mora priznati tudi drugim narodom,   kar se zahteva po pravici za-se.
Slovenec dobro imenuje one vrste kukavice „nem-čurje", to so kaljivci miru med Slovenci in Nemci na Kranjskem, slovenskem Štajarskem, Koroškem in Primorskem.
Zadnje dni pokazali pa so svoje mojsterstvo v ob-rekavanji, sumničenji in^ žaljenji češkega naroda vsi nemško-liberalni listi iz Češkega in z Dunaja. Sošli so se bili namreč nemški turnarji iz velike okolice v skoraj čisto češkem Kraljevem Dvoru. Vsled izz»vljajočega ve-deuja turnarjev vtrgala se je češkemu prebivalstvu potrpežljivost in nekateri češki rokodelci posegli so lastnoročno med turnarje tako, da je nastalo nekaj praske.
Zdaj pa je bil ogenj v strehi. Po vsem svetu in na vse rogove trobila je Weitloff-Knotzova svojat, da se na Češkem uže Nemci celo pobijajo, ves Izrael po nemških časnikih začel je kričati zoper češki narod, zoper cesarskega namestnika Krausa in zoper vlado Taaffejevo, kakor bi bil uže res sodnji dan nastal za Nemce.
Enak nastal je po kriku kranjskih nemčurjev svo] čas, ko je nekaj ljubljanskih fantalinov v turnarski noši pete pokazalo razdraženim kmetskim fantom na Jančjeiii. Tudi takrat moral bi bil svet misliti, da Slovenci na^ Kranjskem Nemce kar žive derejo.
289
Pa kar je pri tej dogodbi najbolj čudno, to je vedenje polovladnih časnikov. Vsaj Čehi in Slovenci uže tako niso vajeni, da bi jih zagovarjalo drugo, kakor samo lastno časništvo. Kedar bi bilo res umestno, da vladini časniki tudi v češko-slovenskih krogih kaj zavrnejo, takrat pa padejo s pravo strastjo po njih in očitanja ga ni konec. Naši narodi so surovi, ne poznajo mej postave in krivda vsake najmanjše napake zvrača, se na vodje in zastopnike dotičnega naroda.
Vse drugače pa se božajo na pr. nemški irreden-tovci na Češkem. Ko so česko-nemški turnarji — ne morebiti kakovega Ceha poškodovali ali napadli, ampak ko so z veleizdajskimi čini sramotili vse Nemce v Avstriji bivajoče gori v nemških Draždanah, takrat skrivali so se nemški liberalni in pa vladi služni časniki v tiho molčanje; človek bi bil moral misliti, da njim €el6 nič mar ni ono veleizdajsko rovanje Knotzovcev.
Danes pa, ko se gre morebiti za nekaj marog na kožah turnarjev ravno one vrste pa trobijo vsi oni časniki v en rog s Schonererjevimi glasili zoper Čehe. — Ne dvomimo, da bodo pa tudi češki poslanci v državnem zboru spregovorili vladi nasproti svojo resno besedo.