M}. krat)
pti Ma$odovttvi modctne lote v fiornjem MtiCanovcu

V Ljubljani, dne 18, maja 1933*
JUGOSLAVIJA POSVEČA NAJVEČJO POZORNOST NARODNI PROSVETI NJENA SKRB NE OBSEGA SAMO USTANAVLJANJA NOVIH ŠOL, MARVEČ TUDI SMOTRNO IZPOPOLNJEVANJE IN IZBOLJŠANJE 2E OBSTOJEČEGA ŠOLSTVA. TO PRIZADEVANJE VLADE RODI RAZVESELJIVE SADOVE. PREBIVALSTVO VSE JUGOSLAVIJE SE VEDNO GLOBLJE ZAVEDA VELIKEGA KULTURNEGA POSLANSTVA NARODNE ŠOLE, KATERE SE OKLEPA Z VSO LJUBEZNIJO. LEP ZGLED TEGA SO PODALI PREBIVALCI GORNJEGA MILANOVCA, KI SO ZGRADILI MODERNO ŠOLO IN POVABILI V SVOJO SREDO NJ. VEL. KRALJA ALEKSANDRA, NEDAVNO JE TO PRIJAZNO MESTO POD ZELENIM RUDNIKOM SPREJELO VLADARJA, KI SE JE RADOSTEN ODZVAL POVABILU IN S SVOJO NAVZOČNOSTJO PRIPOMOGEL, DA JE BLAGOSLOVITEV NOVE ŠOLE BILA NAJSIJAJNEJŠA MANIFESTACIJA NAŠEGA HOTENJA K PROSVETI IN SVETLI BODOČNOSTI. — PRIOBCUJEMO PRIZOR KRALJEVEGA BIVANJA MED NARODOM IN SLIKO LEPE, VSEM SODOBNIM ZAHTEVAM USTREZAJOČE NOVE ŠOLE V GORNJEM MILANOVCU.
RUDOLF JUVAN, predsednik Narodne strokovne zveze v Ljubi jai.i, ki je v nedeljo svečano slavila svojo 25 letnico.
PRIZOR S PROSLAVE 25 LETNICE NARODNE STROKOVNE ZVEZE. Velika množica pred ljubljanskim magistratom. Predsednik NSZ g. Juvan je položil krasen venec na spomenik kralja Petra Osvoboditelja.
tMa§gCed po
V HITLERJEVSKI NEMČIJI JE KAKOR V SREDNJEM VEKU. Predzadnjo sredo opolnoči so pred berlinskim vseučiliščem sežgali nad 20.000 knjig, ki so jih iz političnih ozirov odstranili iz knjigarn in knjižnic, češ, da nasprotujejo nemškemu duhu. — Zgoraj: Dijaki mečejo knjige na grmado. — Spodaj: Pohod mimo ognja.
S KITAJSKO-JAPONSKEGA BOJIŠČA. Japonske čete zavračajo ob Kitajskem zidu »ovražnikov napad. Kakor pravijo zadnja poročila, Japonci spet napredujejo v bojih
proti Kitajcem.
PROFESOR MAN LIEBERMANN, sloviti nemški slikar, je najavil odstop s predsedniškega mesta pruske akademije za lepe umetnosti, ker se ne strinja s hitlerjevskim početjem proti umetnosti.
PUYI, BIVŠI KITAJSKI CESAR, zdaj predsednik Mandžukua pod japonskim pokroviteljstvom (na desni), se je pri obisku poveljnika japonske mornarice Kobajašija (na levi) prvič oblekel v uniformo.
UVOD V CHICAŠKO SVETOVNO RAZSTAVO »STOLETJE NAPREDKA« je izbor 50 najlepših mladenk sveta, izmed katerih bodo izvolili kraljico razstave. Tri najlepše lepotice prejmejo denarne nagrade po 6000, 3000 in 2000 dolarjev. Francijo bo na chicaški lepotni tekmi zastopala Lyeta Te-pazova (desno zgoraj), Anglijo pa Vera Fleckova (levo spodaj).
Urnem svetu
3§3
SMRT PREFEKTA PAPEŽEVEGA SODIŠČA. Kardinar Bonaventura Ceretti, prefekt najvišjega papeževega sodišča v Vatikanu, je te dni umrl v Rimu.
PERUJSKI PREDSEDNIK POLKOVNIK SANCHEZ CERRO. ki so ga atentatorji •ubili, ko je odhajal iz mesta Santa Beatrice z avtomobilom. Predsednika je zadelo več krogel iz samokresa in je umrl zaradi iz-krvavitve v bolnišnici. Dva atentatorja je policija ubila. Za novega državnega poglavarja je bil izvoljen general O. Benavides.
AMERIŠKI FARMARJI SE UPIRAJO PRISILNIM DRAŽBAM. Stiska ameriških farmarjev je prikipela do vrhunca. Zaradi prodaje farm so se farmarji postavili po robu oblastvom, ki so se morala poslužiti oborožene sile.
DRŽAVNI PREDSEDNIK POLJSKE MO-SCICKI. Poljaki so že drugič izvolili Ignaca Moscickega za dobo 7 let za predsednika. Prvič je bil Moscicki izvoljen 1. junija 1926.
SIN PUŠČAVE STRMI NAD EVROPSKIMI VOJAŠKIMI NAPRAVAMI. Katsinskl emir s spremstvom ogleduje v angleškem pristanišču Portsmouthu moderne vojaške
obrambne naprave.
LEBRUN NA DOUMERJEVEM GROBU. Ob letošnji obletnici smrti umorjenega predsednika Francije Paula Doumerja sta obiskala predsednik Lebrun in ministrski pred-Bednik Daladier pokojnikov grob na pokopališču v Vaugirardu in položila nanj spominski venec.
PRAPOR NARODNEGA DELAVSTVA. Prapor Narodne strokovne zveze, ki je bil v nedeljo 14. t. m. ob 25-letnicl NSZ slovesno razvit, je zelo učinkovit kljub preprostosti osnutka. Na eni strani Je znak duševnega in ročnega delavstva, na drugi strani pa je jubilejna letnica, okrašena z lipovim vencem, znakom Slovanstva. Prapor je delo domačih rok, ki so doprinesle s svojo pridnostjo tudi k slavi delavskega praznika. Prapor ja po osnutku Janeza Trpina delo osrednjega zavoda za domačo obrt. Odposlanci naših rojakov iz Westfalije in Nizozemske so prinesli s seboj krasen svilen dvojni trak, ki so ga pripeli na prapor.
KUBANSKEGA KOZAKA ZADNJA POT. Predzadnji torek so položili v Trbovljah k večnemu počitku ruskega izseljenca, bivšega štabnega kapetana ruske armade Dimitrija Vladimiroviča Kešelova, doma iz Kubana. Po borbah na Krimu, kjer je izgubil oko, ga je zanesla usoda v Jugoslavijo in v Trbovlje, kjer je dobil mesto ja-momerca. Zaradi dobrosrčnosti in plemenitosti Je bil splošno priljubljen. Kako priljubljen je bil med prebivalstvom, je pokazal njegov pogreb, katerega so se udeležili v ogromnem številu vsi sloji. Njegova hrepeneča želja, da bi se še kdaj vrnil v svojo ljubljeno Rusijo, se ni izpolnila. Počivaj mirno v bratski zemlji!
SODNIK VIKTOR KOBE f- Predzadnji torek se Je vršil pogreb unjrlega sodnika novomeškega okrožnega sodiča g. Viktorja Kobeta. Žalni sprevod je bU priča pokojnikove priljubljenosti med ljudstvom. Z venci obloženo krsto so nosili jetniški pazniki, pred njo pa je korakalo dvajset nosilce* vencev in cvetja. Bodi pokojniku ohranjen časten spomin!
TREBNJE SE PRIPRAVLJA NA SOKOLSKI PRAZNIK. Letos na binkoštno nedeljo
bo v Trebnjem proslava 25 letnice tamoš-njega Sokola, ki bo ta dan razvil tudi svoj jubilejni društveni prapor. Praporu Sokola bo kumoval Nj. Vis. prestolonaslednik Peter. Pokroviteljstvo pri svečanostih je prevzel glavni steber Sokolstva na Dolenjskem, dr. Ivan Vasič, starešina novomeške sokol-ske župe. Na sliki vidimo Viljema Tomica, ki je bil ob ustanovitvi 1. 1908. starosta Sokola, in katerega starosta je tudi sedaj.
SMRTNA NESREČA PILOTA - LOVCA MIRKA ANŽICA. Pred dnevi je ugrabila v Boki Kotorski nesreča pilota-lovca gosp. Mirka Anžiča od Device Marije v Polju. Lani je bil napravil Izpit za lovca-pilota in bi bil v kratkem Imenovan za podporočnika. žal, je usoda hotela drugače. Njegovo truplo so pokopali na domačem pokopališču. Pokojniku, ki Je bil med tovariši in domačini zelo priljubljen, bodi ohranjen blag spomin!
ŽRTEV PLANIN. Pretekli teden se je nad Rdečim stolpom pod Planjavo smrtno ponesrečil mladi planinec Aleksander Wisiak iz Ljubljane, brat znane plesne umetnice Lidije. Zasul ga je snežni plaz in zadušil. Njegovo truplo so izkopali Iz snega v nedeljo.
JUBILEJ VESTNEGA URADNIKA. Franc Pire je prišel 15. maja 1. 1893. kot uradnik v tržiško predilnico, kjer služi od tedaj brez prestanka, torej 40 let. Rodil se je 1. 1868. v Kropi na Gorenjskem in bo praznoval jeseni 65 letnico življenja, ki ga je posvetil napredku svojega podjetja in svojemu narodu. Vstopil Je v podporno društvo predil-niških nameščencev, kjer je prevzel pred 30 leti mesto blagajnika in te posle opravlja še danes z vso natančnostjo. V svoja vrste ga je sprejela tudi tržiška posojilnica.
Želimo mu še mnogo let!