Isz listov —1 »Jutro« z dnc 15. II. prinaša uvodnik pod naslovom »Po zasedanju banskega sveta« In pravi mcd drugim tudi: V svojem govoru se je ban obširneje bavil tudi z osnovno šolo in kritično osvetlil zakon o narodnih šolah, ki je »iz časa diktature«. Tudi pri razpravi o prosvetnem oddelku se je prijavilo mnogo govornikov, ki pa so po večini razočarali. Želeli bi si, da bi se bila razprava v današnji zgodovinski dobi povzpela na višjo raven. Gotovo imamo danes drugc in važncjšc skrbi in naloge, ncgo povzročati nevoljo v našem požrtvovalnem učiteljstvu, ki se obupno bori za svoj goli življenjski obstoj ter poleg tega skoraj brezizjemno vzorno izvršuje svoje vzvišene dolžnosti. —1 Po »Slovencu« od 20. II. ponatiskujemo naslednji predlog, ki ga je dal na zasedanju banskega sveta dr. Adlešič za zvišanje prejemkov javnim uslužbencem: »1. Državna uprava naj izvede regulacijo plač vseh javnih nameščencev in jim zajamči vsaj cksistenčni minimum, ki bo odgovarjal današnjim prehranjevalnim cenam; 2. da bo ta regulacija plač javnih nameščencev ostala trajno efektna, naj državna uprava izda potrebne mere, da se ustavi naraščanje draginje in stabilizirajo cene vseh predmetov življenjskih potrebščin; 3. ako državna uprava ne more doseči predlaganih mer z rednimi obstoječimi davčnimi in finančnimi viri, naj pristopi k izrcdnim meram, eventualno tudi k oddaji premoženja, da se s tem ustavi naraščanje draginje in ohrani vrednost dinarja.« —1 Iz govora g. knezoškofa na otvoritvi tiovc meščanske šolc v Črnomlju priobčuje »Slovenec« 25. II. tudi sledeče: Cerkev seveda želi, da bi se uporabljale šole v božjem duhu. Zato ni njihova naloga le mladino učiti, ampak tudi vzgajati in voditi k Bogu nazaj. Pouk v šoli naj da spoznanje zakonov narave. Mora pa pri tem tudi pokazati slcd, ki iz tega spoznanja vodi k Stvarniku, v katerem je najvišja modrost in najvišja ljubezen. Zato prosimo vsi, da bi iz naših šol nc izhajali naši otroci lc z večjim znanjcm, ampak tudi z boljšim značajcm, zavedajoč sc vseh dolžnosti do Boga, do sebc, do bližnjega in do naroda in države. Vzgoja v naših šclah naj nam poleg izobrazbe da tudi značaje, ki temelje na čednosti in v ljubezni do Boga in sočloveka. Da bi bilo temu tako in da bišola to svojo dvojno nalogo izvršcvala. bo po sv. maši šolsko poslcpje slovesno blagoslovljeno. Naj se milost razlije nad učcncc in učitelje, da bodo to učno in vzgojno nalogo čim lepše izpolnjevali. In -ce bo temu tako, bodo vsc žrtve, ki so jih mnogi doprinesli za tc> šolo, obrodile že pri sedanji mladini in pri potomcih stoteren sad. —1 Iz članka v Slovenskem narodu, ki je izšel pod naslovom »Draginja bo pričela popuščati?« posncmamo naslednjc prav zanimive «tevilke: Življcnjski stroški so se lani povečali tudi v mnogih državah, ki se ne vojskujcjo. Zato jc pa tcm bolj zanimivo, da so se najmanj povečali v Nemčiji, le za 1 %. kakor čitamo v bullctinu Društva narodov. Za 1 % so se življenjski stroški povečali samti še v Zedinjenih državah. Najbolj jc draginja prizadela Kitajcc na zasedencm ozemlju, kjer so se življenjski stroški povcčali za 21 %, v Grčiji za 15 %. na Norveškem za 26. v Švici za 16,5, v Turčiji za 21, na Madžarskcm za 15, na Finskem za 25. na Irskcm za 20. v Palestini za 23, na Japonskem za 17, v Južnoafriški zvezi za 5, na Portugalskem za 7,5, v Peruju za 10, v Romuniji za 44 in v Jugoslaviji za 46 odstotkov. Tc številke so dovolj jasne, da nc potrebujejo pripomb. —-1 Predlog za zboljšanje položaja javnih nameščencev jc naslov članku v »Vcčerniku« od 20. II.. ki pravi med drugim: »V Beogradn pripravljajo tc dni urcdbo. po kateri naj bi dobili državni uslužbcnci in državni upokojcnci sedem najnujnejših živIjenjskih potrebščin po znatno znižani ceni. Domnevamo, da so to moka, sladkor, mast, olje, purilo, obleka in obuvalo. Kako se bo vršilo to razdeljevanje, po kom in v kaki količini, še ni znano. Znano pa je, da sc> učitelji v banovini Hrvatski za to, da se prej zvišajo plače in šele nato naj se izvedc aprovizacija. Učiteljstvo ima n. pr. ^e od 1. 1935., torej že 6. leto, nezadostne plače, par odstotna draginjska doklada v jeseni 1940 zadeve ni spremenila. Dolgovi učiteljstva znašajo nekaj desetin milijonov, naraščajo pa še z dneva v dan tcr pričajo, da njihove plače ne odgovarjajo visokemu stanju današnjc draginje. Zato jc potrebno, ali zvišati uradništvu in upokojencem prejemke vsaj za 30 % ali pa za vse prizadete znižati maksimalne cene vsaj za 30 %\ Ako jim iz raznih razlogov prejcmkov ni mogoče zvišati, potem bi jim naj po-sebna uredba zajamčila življenjske potrebščine direktno iz javnih zailog vsaj po 30% nižji ceni, kot je danes na tržišču. Preskrba uradništva in upokojencev, ki žive na dežcli, bi se vršila enkrat mesečno za Več uradništva in upokojencev skupaj, po skupnem prevozu, kar ne bi bilo zvezano z občutnimi izdatki na posamezno družino ali posamcznika. Po teh smernicah bi se razmere prizadetemu uradništvu in upokojenccm znatno zboljšale.« —1 Če primerjamo stanje življenjskih stroškov avgusta 1939 s stanjem januarja 1941, dobimo naslednjo sliko: stroški za prehrano so povečani za 65,50 %, stroški za kurjavo in razsvetljavo so povečani za 32,89 %, izdatki za stanovanjc so ostali neizpremenjeni. Skupno so življenjski stroški narasli za 53,29 %. — Kaj pa plače, zlasti plače državnih uslužbencev? Za koliko so se povišale v označcnem razdobju, ko že 1. 1939. po izjavah merodajnih činiteljev niso dosegle eksistenčnega minima? »Dnmnljub« 19. II.