List 65.
Gospodarske skušnje.
Tudi ozki kraji ali ogoni so dobri.
Na zlo p e š e n i h njivah se je to letos očitno pokazalo pri ajdi, ktero so ravno tisti dan sejali na ravno tisto njivo, ki je deloma bila obdelane na ozke, deloma na široke kraje. Po setvi je bila več dni velika suša. Kjer je bila na ozkih ogonih zemlja bolj na kup spravljena, ni mogla vročina popolnoma zatreti ajdne kali, in čeravno tudi na tako obdelani njivi ni mogla veselo kaliti zavolj prevelike suše in se nektere letošnje njive vidijo kakor da bi bil gospodar prav nemarno sejal, so druge z ravno tako pešeno zemljo pa s širokimi kraji še veliko bolj žalostne, kjer le tam, kjer je živina stopala, rasejo večji šopički ajde, povsod drugod je vse prazno, in še le po zadnjem dežju je jela setev kaliti. Za tega voljo godernjajo zdej nekteri kmetovavci, da so se daii zapeljati široke ogone napraviti, in res je, da na taki silo pesen i zemlji se zavolj letošnjega vremena niso dobri skazali, — ali to velja le od tacih peš en i h zemJj/š, ne pa od vsih druzih, kakor obilne skušnje uče. In kaj se imamo spet iz tega učiti? — da vse ni nikoli za vse dobro in da umen kme-tovavec biti, se je treba kmetijstva učiti in vselej in povsod prevdarjati: zakaj to, zakaj uno. Stokrat smo že rekli, da le tisti je umen gospodar, ki ve vsako reč presoditi in naj ne ravna v vsem po enem kopitu! Letošnja skušnja pa nam očitno spričuje, da se tisti zlo motijo, ki priporočajo široke kraje celemu svetu brez razločka zemlje. Tudi ozki kraji so na taki zemlji dobri in celo potrebni, kije tako pese na, da moramo tisto malo pest dobre zemlje na kupe izorati, če hočemo kaj pridelati.
Gips in sol zoper krompirjevo bolezen.
Leta i852 je bilo svetovano, z gipsom ali soljo potresati krompirjevo perje, ker to ga obvaruje bolezni. Na vertu štajarske kmetijske družbe je poskušal gosp. dr. Hlubek oboje, pa oboje se je slabo skazalo: krompirja se je na to vižo za pol manj pridelalo in za pol bolj je pa še gnjil. Gips in sol vlečeta mokroto na-se, in preobilna moča je gotovo poglavni vzrok krompirjeve bolezni.
Vino zboljšatL
V kmetijskem časniku dr. Hamm-a smo brali za vinorejce zlo važen spis od A* Fabra, kteri pravi, da z grojzdnim cvetom (Traubenbluthe) se da naj nižjemu moštu tako prijeten duh (Bou-quet) dati, da je vino zlo žlahnemu vinu podobno. Na Gerškem vinorejci sploh takole ravnajo: Po kakem gorkem dnevu naberajo zvečer grojzdno cvetje. S palčico poterkajo na grojzdni pecelj, da cvetje pade v podstavljeno skledico, potem nabrano cvetje denejo v torbico. Doma na mizi
ali pod streho na senci ga dajo popolnoma posušiti , potem pa ga v steklene ali pocinjene lončene posode prav terdo natlačijo, z mehurjem dobro zavežejo in na suh kraj postavijo. Ker pa ni mogoče naprej vediti, koliko grojzdnega cveta se bo moglo prid jati moštu, je naj bolje, si napraviti en sodček cvetnega esenca (Bouquet-Essenz), kterega se toliko priliva moštu, da dobi vino prijeten, žla-hen duh. Tak cveten esenc se pa takole naredi: En sodeč, ki derži vedro, se napolni z že izči-ščenim moštom in potem se obesijo 4 dolgi, ozki, s polfuntom grojzdnega cvetja napolnjeni žakljički iz rahlega platna v mošt, v sodeč pa se vtakne cev, skoz ktero vino vre (Gahrrohre). Pri per-vem prilivanju se vzamejo žakljički ven, in sodeč, v kterega se novo vino prelije, se zalije z drugim mladim vinom. Pri drugem prilivanju se zaliva s tim cvetnim esencom, in eno vedro takega esenca, bo zadosti, 2 ali 3 tovorom nizkega vina prijeten duh dati. Se ve da tisti mošt, ki je za cvetni esenc namenjen, ne sme biti kisel.
Ali je novo seno in nov oves konjem škodljiv ?
Sploh se misli, da je novo seno in nov oves kakor tudi suha detelja konjem škodljiva klaja. Francosko vojaško opravništvo je ukazalo na več krajih vso to klajo pri vojaških konjih poskusiti, in ker se je po teh skušnjah zvedilo, da novo seno in nov oves, dokler še nista obležana, nikakor nista škodljiva konjem in tudi suha detelja ne, je odsihmal pripušena taka klaja vojaškim konjem.
v
Zebeta brez maternega mleka izrediti.
Če se primeri, da žebetu maternega mleka zmanjka, ker je kobila zbolela ali poginila itd. nadomestuje korenje (merkva), pa tudi seno materno mleko naj bolje takole: 3 funte korenja se zriba ali zmučka in v trikrat toliko vrele vode (9 funtov) dene, da se enmalo pokuha; čez 5 minut se odstavi lonec od ognja, na 3 parte razdeli in vsakemu perišče pšenične ali ječmenove moke pri-verže; perve dni se priliva tudi nekoliko mleka. (Namest korenja, krompir ali peso jemati, ni dobro); krompir in pesa imata scerveč redivnemoči v sebi, pa jima manjka tistega olja, ki ga ima korenje v sebi in to olje ima krepčavno moč, ki je ovsu nekako enaka. Kdor že hoče krompirja dajati žebetom,naj daje pol krompirja pol korenja, pa vodo, v kteri se je krompir kuhal, naj prec vlije , ker ima neko ostro reč iz krompirjevih lupin v sebi. — Tudi z ovsom se dajo žebeta futrati: za vsakibart vzemi i funt dobrega sena, zreži ga in v lonec vlij 8 funtov kropa čez-nj; potem dobro pokrij lonec, da stoji tako pol ure; potem odlij po-parico in prilij ji enmalo mleka in daj jo popiti žebetu; pozneje se zamore ti seneni poparici tudi pridevati enmalo moke.