Poštnina plačana v gotovini Maribor, petek 12. februarja 1937 Štev. 34. Leto XI. (XVIII.) I.ARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in oprava: Maribor, Gosposka uL 11 / Tel. nredn. 2440, uprave 2452 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Sinoči se je vršila v mestni posvetovalnici II. redna letošnja seja, ki je bila v toliko važna, ker so razpravljali o mestnem proračunu za leto 1937-38. Sejo je o-tvoril in vodil župan g. dr. Juvan, ki je uvodoma pozdravil sreskega načelnika g. Popoviča, nato pa ex presidio poročal, da se je v obrtni odsek delegiral g. Zemljič, nadalje, da bo mestna občina zaprosila za koncesijo avtobusnega prometa na progi Sv. Benedikt - Radgona in da je mestna občina krila stroške bivanja dr. Zenkla v Mariboru. Vsi predlogi g. dr. Juvana so bili soglasno sprejeti. Nato je mestni finančni referent gosp. Hrastelj poročal o novem proračunu. Uvo doma je razčlenil posamezne proračunske Postavke in dejal, daje proračun mariborske mestne občine za leto 1937-38 uravnovešen i-n sestavljen na podlagi psalmih dejstev. Kljub večjim potrebam so se izdatki uredili tako, da ni bilo potreba zvišati nobenega davka in nobenih taks, edinole pri uvozniriski tarifi so se napravile male korekture, in sicer glede uvoza tiskovin in koksa. Tudi doklada na direktne državne davke je ostala nespremenjena in znaša kakor doslej 40%. Ob tei priliki je poročevalec povdaril, da ima pribor med vsemi mesti v državi naj-doklado na direktne davke, saj znašajo v nekaterih drugih mestnih občinah Celo do 2000%. Tudi se je referent zavzel za davčno prostost Mestnih podjetij, ker Pla&ujejo Mestna podjatja vse davščine, (banovinske državne) kakor vsako drugo zasebno podjetje. Radi tega gre zahteva mestnega sveta mariborske mestne občine za teni, da se Mestna podjetja v celoti oprostijo vseh davkov, ker služi MP skupnosti kakor zadruge. Nato je g. Hrastelj dejal, da je mariborska mestna občina glede socialnega skrbstva napravila vse, kar je bilo v njenih močeh. V Zvezi z izdatki za znanost, umetnost in ftosveto je g. finančni referent naglašai, rie mestne tržnice. Zgradbo zasilnih stanovanj bo mestna občina izvedla najlaže že meseca maja, ko bo mestna ob-cina prejela znesek za prodane vojašnice. Po poročilu finančnega referenta gosp. Hrastelja je dal mestni župan dr. Juvan ,|Qvi proračun, mestne Občine mariborske za leto 1937-38. ki predvideva 57,210.170 pilarjev dohodkov in prav toliko izdatkov, na načelno glasovanje in ie bil pred-soglasno sprejet. Soglasno je bila tudi grejeta naredba o proračunu mestne ob-e*ie mariborske ki pravi med drugim, da prenosi med postavkami niso dopustni, sto tako mso dopustni prenosi med oseb-11‘mi in materialnimi izdatki. S proračunsko rezervo razpolaga mestni svet. Krefti. odobreni za podpore in subvencije, Se r,le sn.ejo zvišati iz proračunske re-Cr'e. Ravnotako se iz proračunske re-ferve ne smejo zvišati k poditi, določeni Z<1 osebne izdatke Italijani ne tajijo! RIM, 12. februarja. DNB poroča: Italijanski listi reagirajo na trditve nekaterih tujih listov glede sodelovanja Italijanov o priliki zavzetja Malage. »Tribuna« in »Giornale d’Ita!ia« pišeta registrajoč v tej zvezi poročilo »Manchester Guardiana, da je bilo dne 6.—12. januarja v južni Španiji izkrcanih 12.000 Italijanov in mnogo vojnega materiala, da so te sile zavzele Malago ter da so pri tem sodelovali tudi nemški bombniki«, da nimajo na pristojnem italijanskem mestu o tem nobenega pojma. Pač pa dodaja »Giornale d’ItaHa«, da se v Španiji na eni kakor na drugi strani borijo številni prostovoljci najrazličnejšega porekla. Kdor pozna heroični duh italijanske mladine, mora predpostavljati, da se v taboru španskih nacionalistov borijo tudi laški prostovoljci. »Man chester Guardian« piše, da so se pred Malago borili izbrani vojaki, ki so se borili že v Abesiniji in ki se bolje razumejo s španskimi vojaki kakor pa nemški prostovoljci, kar daje sklepati, da so Nemci gotovo povzročili radi svojega ponašanja gotove konflikte. LONDON, 12. februarja. V zvezi s poročilom o včerajšnji konferenci med lordom Halifaxom in nemškim poslanikom von, Ribbentropom povdarja tukajšnje časopisje, da nima ta sestanek nikakšnega posebnega pomena, ampak da gre samo za navaden obisk poslanika Ribbentropa, ki se je po daljšem dopustu vrnil v London. Nekateri listi pišejo o treh nemških pogojih za sodelovanje pri reševanju med narodnih evropskih vprašanj: 1 pogoj je, da pustijo Nemčijo pri miru glede nemške gospodarske štiriletke, v kateri vidijo Angleži izključno vojnopolitično akcijo. Drugi pogoj je, da ne pride Nemčija v nikakšen stik s Sovjetsko Rusijo, ker noče sodelovati v nobenem paktu, bodisi da bi bila obvezana braniti Sovjetsko Rusijo ali pa da bi bila po njej branjena. Tretji pogoj za sodelovanje pa smatrajo kot najvažnejšega. V smislu tega pogoja maj bi,se znatno omejil oziroma oslabil francosko ruski oziroma čehoslovaško ruski pakt in sicer v tem smislu, da bi v slučaju oboroženega konflikta niti Francija niti Rusija niti Čehoslovaška ne mogle ugotoviti, da je Nemčija napadalec, marveč bi bila to zadeva partnerjev za-padnega pakta. TSuJ Vojaška fu^vetovania v iimu - Hwa ta&dditev v Uk' tratne wm RIM, 12. februarja. DNB poroča: Pod Mussolinijevim predsedstvom je bilo tukaj več posvetovanj čisto vojaškega značaja. Med drugim je bila tudi seja vrhovnega sveta državne obrambe in letalstva, ki so ji prisostvovali maršal Balbo, državni tajnik v letalskem ministrstvu general Pina ter letalski generali in poveljniki poedinih ziračnih zon Lomibatdi, Pricolo, Tedeschini in Poro. Pri tehposve tovanjih se je v smislu poročila uradnega lista »Gazetta Ufficiale« razglasila nova razdelitev letalske obrambe v štiri zračne zone, ki imajo svoj sedež v Turinu, Milanu,'Bologni in Napulju. Na teh sedežih bodo poveljstva teh zon, velika vojaška skladišča in druga skladišča vojne opreme in orožja ter municije. Ob tej priliki je bilo tudi sedmo zasedanje vrhovnega državnega obrambnega sveta pod Mussolinijevim predsedstvom in je bil o tej priliki veliki vsakoletni raport, ki so mu prisostvovali šefi vseh karabinerskih poveljstev z glavnim poveljnikom generalom Moison na čelu. Simpsonova So (to tedu fteua vopodmfa *a ftee-stafcHaskdkm LONDON, 12. februarja. Na konferenci predstavnikov laburistične stranke in par lamentarnega kluba so sklenili, da naj člani laburistične stranke, ki bodo pozvani v poseben odbor za določitev apa-naže bivšemu kralju Edvardu VIII., odločno odbijejo vsako apanažo bivšemu kralju. Razen tega bodo laburistični predstavniki zahtevali, da se prejemki vojvodstva cormvallskega odvzamejo vojvodu VVindsorskemu ter da se nacionalizirajo v korist državne blagajne. S»ti pac pa so morejo zvi- iz proračunske rezerve krediti za vi)ve i iknjnine. Nadalje predvideva ta ‘Uredba določbo, da se v letu 1937-38 iz- praznjena službena mesta razen v sluča-ilh neobhodne potrebe — ne dopolnujejo. Po naredbi se mestni svet pooblašča, da sme zvišati med izvrševanjem proračuna kredite izdatkov v mejah presežkov onih dohodkov, ki se dosežejo preko vsot, določenih v proračunu. V načelni debati o novem proračunu je kot prvi spregovoril mestni svetnik g. dr. Miler. V svojem govoru je najpreje obžaloval, da takozvana »opozicija« (mislil je na občinske svetnike bivše socialistične stranke gg. Grčarja, Ošlaka in Pe-tejana) mi navzoča. Povdarjal .je zatem, da je najtežje breme mestnih financ amortizacija in obrestovanje mestnih dolgov, saj predstavlja anuitetna služba nad tretjino proračuna mestnega, zaklada. Kljub temu pa so bile anuitete točno plačane. V letu 1936-37 je bilo dokončno odplačano posojilo v nominalnem iznosu Din 800.000 pri Občinski hranilnici na Vrhniki. Tudi DUNAJ, 12. februarja. Iz okolice vojvode Windsorskega se odločno demantirajo vesti, da je obisk princese Mairy, sestre vojvode Windsorskega, v zvezi s poskusi, da se vojvoda odvrne od ženitve z Miss Simpsonovo. Nasprotno je res, da se bo poroka vršila pričetkom maja v britanskem poslaništvu na Dunaju. Mis Simpsonova bo dobila naslov vojvodinje Windsordske in bo po rodu takoj za angleško prestolonaslednico pred vsemi o-stalimi vojvodinjami in prinsami. T- - '«im bi————romaa—— je mestna občina v preteklem poslovnem letu konvertirala in unificirala svoje dolgove pri Mestni hranilnici ki sicer na ta način, da je najela posojilo 18 milijonov minarjev. — S to konverzijo oziroma unifikacijo se je omogočila likvidnost Mestne hranilnice, mestni občini pa je s tem upravljanje posojil znatno olajšano. Mestni dolgovi ob koncu leta 1936-37 znašajo Din 65,598.9,36.54. G. dr. Miler je nadalje dejal, da je mestno elektriško podjetje v preteklem letu postalo še bolj donosno, aktivna pa sta bila tudi klavnica in mestni avtobusni promet. Govornik se je zlasti zavzel za izpopolnitev in zboljšanje cest z ozirom na turistični zna čaj Maribora. Po govorih gg dr. Pihlerja in Stabeja je spregovoril podžupan g. Zebot, ki je naglašai, da je treba misliti na asfaltiranje mestnih ulic, da se zatre strašni prah. To naj bo prva naloga. Misliti je treba tudi na zgraditev drugega mostu, ker sedanji že davno ne odgovarja več življenskim in gospodarskim potrebam našega mesta. Glede sredstev za izvedbo omenjenih načrtov pa je g. Že-bot dejal, da je to vprašanje bodočnosti. G. Žebot se je v svojem govom dotaknil tudi vprašanja cestnih doklad, Maribor prispeva k cestnini odborom skoro tri četrtine doklad, dobi pa skoro ničesar in se zneski, ki jih plačuje mestna občina, uporabljajo drugod. Občinski svetnik g. Kores je apeliral na občinski svet, naj se pragmatizirajo vsi občinski nameščenci, ki še niso nastavljeni. Župan dr. Juvan mu je odgovoril, da se že izdeluje službena pogodba, tako da bo tudi doslej še nepragmatiziranim uslužbencem zagotovljena neka stalnost, da se jim ne bo treba bati odpusta v slučaju, če pridejo drugi gospodarji. Mestni finančni referent g. Hrastelj je pripomnil, da znašajo celokupni osebni izdatki z aktivnimi prejemki, pokojninami, vdovnina-mi in miloščinami 11.2% celotnega proračuna. Preskrbnine same pa so dosegle že znesek 1,116.520 Din, tako da je treba misliti na ustanovitev posebnega pokojninskega sklada, da se te postavke iztočijo iz rednega 'proračuna. Načelnemu izglasovanju proračuna in načelni debati o proračunu je sledila podrobna razprava o mestnem proračunu. Vse postavke, ki smo jih objavili v predvčerajšnjem uvodniku, so bile soglasno sprejete. Posamezne postavke so s celotnim proračunom v naslednjem procentu-ainem razmerju: osebni izdatki 11.2%, splošna mestna uprava 1.91%, mestne dav ščine 0.47%, mestni dolgovi 14.65%, ceste, ulice, trgi in parki 4.22%, gasilstvo 0.32%, zdravstvo 3.58%, socialno skrbstvo 5.25%, šolstvo 2.42%, znanost, u-metnost in prosveta 0.46%, obrt, trgovina in tujski promet 0.33%, vojaštvo 0.03%, raznoterosti 1.86%, Mestna podjetja 53.3%. Od dohodkov odpade v odstotkih na splošno mestno upravo 0.44%, na mestne davščine 29.44%, na mestne dolgove 10.55%, na postavke o cestah, ulicah, trgih in parkih 1.42%, na socialno skrbstvo 0.05%, ;na šolstvo 0.12%, na raznoterosti 0.13%, na Mestna podjetja pa '57.85%. V zvezi z debato o postavki ceste, ulice, trgi in parki je župan dr. Juvan poročal, dti je Državni svet odklon'1 pritožbe 33 mariborskih hišnih posestnikov glede tlakovanja cestišča. Tekom podrobne raz prave se je ugodilo tudi prošnji upraviteljev in upraviteljic državnih meščanskih šol za stanarino in so zadevni zneski še vnešeni v novi mestni proračun. Stanarine se bodo izplačale do preklica. Pri obravnavi o mestnih davščinah je mestni svet sklenil znižati takso na tovorne avto mobile tistim lastnikom, ki imajo obrt in sicer na Din 500 letno. Ni sc pa ugodilo prošnji mariborskih gostilničarjev in ka-varnarjev glede znižanja elektriškemu toku in je g. župan poročal, da ima mestna občina težave s Falo in ne more mestna občina brez pristanka Falske elktrarne cene toku znižati. Pač pa so v teku zadevna pogajanja in je g. župan izrazil prepričanje, da se bo ta zadeva rešila z bodočim proračunom. Mestni svetnik dr. Pihler je apeliral na navzočega sreskega načelnika g. Popoviča, da se kamniški drevored za avtomobilski promet zapre. Končno je bi! proračun tudi v podrobni debati brez sprememb soglasno sprejet. Na dnevnem redu sinočne občinske seje je bilo tudi razpravljanje o službenem redu za delavce MP, ki se je soglasno sprejel. Prošnja g. Radoliča za koncesijo klnopodjetja v Strossmajerjevi ulici, je bi la odbita, ker ni krajevne potrebe. Po dve urnem trajanju je naposled g. župan zaključil sinočno proračunsko sejo. Vera, o kateri Itudje prav malo vedo »e spusti nad sremskimi seli noč, .'.e začnejo ob določeni uri tiho, neslišno odpirati mnoga hišna vrata, na ulici pa se kakor sence pojavljajo tajinstvene postave, ki brez besed z brzimi koraki izginjajo v nočni temi. To so nazaren!, ki odhajajo na svoje nočne sestanke. Čudni ljudje so to, še bolj čudna pa je njihova vera. Niti zima, pa naj bo še tako ostra, jih ne ovira, da ne bi krščevali »vojih novih vernikov v rekah. Na samotnem kraju prebijejo ponoči led. Novi krščenec je ogrnjen z belim plaščem in stoji do kolen v ledeno mrzli vodi. »Prerok* ga poliva z vodo in zraven prepeva, verniki pa odgovarjajo v zboru in pojejo pesmi z enoličnimi nazarenskimi napevi. Že od nekdaj krščujejo samo ponoči in v največji tajnosti. Kljub temu pa tudi osta- [ !i narod ve za to in pozna celo reke in ’ potoke, v kojih sc ti krsti vršijo. Za ostale je ta voda nečista, nihče je ne uporablja za zalivanje vrtov, da niti kodelje ne pere v njej. Narod pripoveduje, da imajo nazareni še celo kopico podobnih obredov: oni sami pa v pogovorih z »neverniki« ne izustijo niti besede o svoji veri. Posebno veliko pripovedujejo ljudje o tako zvanern »kokolu«. Po pripovedovanju »nevernikov« bodo to menda neke vrste bakanalije, ki jih baje nazareni prirejajo dvakrat na leto. Take vesti pa so menda samo plod domišljije, čeprav so zelo razširjene. Nazareni so prav za prav kalvinsko-baptistična ločina, ki jo je okoli leta 1830 osnoval v Švici kalvinski pastor H. Froh-licli. Deset let pozneje je neki Matija Re-brič širil to vero v Sremskih Karlovcih, svet pa jo je rad sprejemal. Oblasti so začele vernike te nove verske ločine preganjati, ker se niso pokoravali državnim zakonom: cesarju niso hoteli priseči zvestobe, odklanjali pa so tudi prisego pred sodišči itd. Kazni so bile stroge; navadno so jih obsodili na dolgoletno robijo. Prav one kaznilnice, kjer so bili nazareni zaprti, pa so postale leglo nove vere; mirno lahko rečemo, da so to tudi dandanes. Ne mogoče radi tega, ker so stroge kazni dajale nazarenom čar in sij mučeništva, ampak iz mnogo preprostejšega in na-vadnejšega razloga. Nazareni so bili in so še danes v kaznilnicah zaprti skupaj z drugimi kaznjenci. Sveto pismo je ena izmed (redkih knjig, ki so v ,kaznilnicah dovoljene. Nazareni redno izkoriščajo kaznilraško nastrojenost, na kojo vplivajo mračni stihi iz apokalipse, in si pridobivajo novih pristašev, samih gorečih borcev za novo vero, kar je dušeslovno popolnoma razumljivo. Oni, ki so v kaznilnici sprejeli novo vero, postanejo njeni najbolj vneti in najboljši oznanjevalci. Ne bo težko razumeti, kako čarobno deluje na maso, če začne odpuščeni kaznjenec, ki je bil svojčas znan kot propalica, z največjo gorečnostjo pridigati in učiti nekaj novega. Med nazareni v splošnem ni izobražen-, cev. V njihove vrste vstopajo samo kmetje, obrtniki, tu in tam tudi kakšen podeželski trgovec. Nazarenstvo je torej vera preprostih, primitivnih ljudi; je brez izdelane dogmatike. Dogma njihove vere je zares prava zmeda. Niti eden nazaren ne ve, kakšna je prav za prav razlika med njegovo in med ostalimi verami. Nazareni uživajo alkohol, vendar pa se nikoli ne opijajo. Nikdar ne trkajo s čašami, ker smatrajo to za velik, greli. Postov sploh ne poznajo, mesto duhovnikov pa imajo tako zvane »preroke«, razbo-rite obrtnike ali kmete, ki tolmačijo Sveto pismo in opravljajo verske obrede. Ti »preroki« vodijo vernike pri molitvah, nimajo pa nobene večje duhovne oblasti kakor drugi. Nazareni me spoštujejo niti križa, niti svetih slik in kipov, ne prisegajo in ne nosijo orožja. Narod jih imenuje nazarene, bugere in novoverce ali neoverce, nazareni pa na-zivajo sami sebe »vernike« in se delijo med seboj na »vernike« in na »prijatelje«. Verniki so oni, ki so sprejeli nazarensko vero, prijatelji pa sc šele pripravljajo na sprejem. Drug vidik za delitev na dve skupini bi bil sledeči eni so sprejeli vero zares iz pravega prepričanja, drugi pa samo radi osebne koristi. Radi tega je zelo težko boriti se proti tej veri, ker se ne ve, kaj jc težje: ali spreobrniti one, ki so postali nazareni iz prepričanja, ali pa pripeljati nazaj one, ki so odšli med nazarene radi osebnih koristi. Iz prepričanja vstopajo v nazarensko vero obrtniki in kmetje, ki čutijo potrebo po nekem globljem duhovnem življenju. To so v glavnem imovitejši ljudje. Nazareni se medsebojno redno podpirajo; zato vstopajo v njihove vrste tudi oni, ki ne hrepenijo po duhovnem življenju, ampak bi radi vlekli le gmotno podporo. To so po večini siromaki, vaški proletarijat, ki mu dajejo priliko za zaslužek imovitejši verniki, pri katerih so delovni pogoji mnogo lažji kakor pri »nevernikih«. V nravnem pogledu niso tiazarani niti boljši, niti slabši od drugih ljudi. Oni, ki so iz. prepričanja vstopili v nazarenske vrste, sicer izkazujejo svojim sovernikom razna dobra dela, vendar pa je tudi v tem mnogo lažnega usmiljenja in licemerstva, še več pa domišljavosti in prevzetnosti, saj so ti nazareni prepričani, da so mnogo boljši kakor ostali svet. Kadar umre kakšen nazaren, ne žalujejo in ne tarnajo za njim. Vsi člani do-tične družine delajo ta dan kakor navadno. Mrtveca zaprejo v sobo, v hiši pa teče medtem življenje svojo pot, kakor da se ni nič posebnega zgodilo. Ko pa napoči pogrebna ura, se zberejo vsi verniki in ga nesejo na pokopališče. Pred odprtim grobom govori »prerok« o ničevosti int minljivosti zemeljskega življenja in o lepotah večnega življenja na drugem svetu. »Prerok« je navadno kakšen kmet, ki v tej svoji pridigi slika večno življenje duš čisio materijalno in zbuja pri svojih poslušalcih željo po tem drugem življenju. Po govoru spustijo mrtveca v grob, ga zasujejo in odidejo domov. Samo pokojnikova vdova ostane tri dni in tri noči nad grobom, kjer pa ne prelije niti ene slze. Niti ji ne sme oko zajokati, niti srce žalovati za pokojnikom. S tihim glasom neprestano prepeva pesmi iz Nove harfe sionske. To je prav za prav neka kalvinska pesmarica, ki jo ie za nazarene prevedel sam pesnik Jovan Jovanovič-Zmaj. Ko se tretjega dne po pogrebu stemni, se verniki ponovno zberejo v pokojnikovi hiši. »Prerok« vzame dve prazni čaši in ju razbije drugo ob drugi. Nato pobere tudi najne,znatnejše drobce, zraven pa govori: »Blagoslovljeno bodi ime Gospodovo, njegova volja naj se vrši. Spomni se, o človek, da so tvoji dnevi že šteti.« Vsi verniki se nato podajo na pokojnikov grob, da privedejo pokojnikovo vdovo domov. Do zdaj ni smel nihče niti ene same solze preliti. V tem trenotku pa sc vzpne »prerok« na grob in zakliče: »O verniki, jokajte; ne za njim, ki nas je zapustil, jokajte le nad svojo usodo! Spomnite se, o verniki, da so vaši dnevi že šteti!« Na te besede se spustijo verniki v krčevit in često naravnost histeričen jok, ki traja do zore. Predno napoči zora, zapustijo nazareni pokopališče; v sredi Ivodi pokojnikova vdova. Že naslednjega dne se nadaljuje delo, kakor da se ni nič zgodilo. Pokojnikovega imena nihče ne omenja in ga sploh ne sme izgovoriti. Mrtev je in s tem je umrl tudi spomin nanj. Število sremskih nazarenov je znatno. Statističnih podatkov ni in je zato težko natančno določiti njihovo število. Po splošnem naziranju jih bo štirideset do petdeset tisoč. Nazareni se ne ba-vijo s socijalnimi in političnimi vprašanji, ampak se držijo naprarn vsemu popolnoma pasivno. Nazareni imajo menda samo eno pravo svetišče, to je v Rurni. V ostalih kraljih se sestajajo danes pri tem, jutri pri drugem verniku. Edino v Rurni se zbi rajo v svojem svetišču. To je velika pobeljena dvorana z golimi stenami in brez okraskov. Edini predmet, ki ga oko hitro opazi, je velika zidna ura. Kadar ta ura bije, odmeva vsa dvorana. Ta ura ne kaže vernikom nočnega časa, ampak je samo simbol minljivega življenja, kajti življenje mineva, kakor bijejo ure. Naj dežuje ali sneži, naj sije mesečina ali naj je temna jesenska noč, brez izjeme vsak dan sc ob določeni uri v sremskih selih tiho, neslišno odpirajo ulična vrata in se kakor sence pojavljajo skrivnostne postave. Tisoči nazarenov odhajajo k skupni molitvi... jž———1IIP!............. IIII' II Tl'l 1 Izvoz v Nemčijo ne bo ustavljen. Nekatere naše izvozniške tvrdke so dobile od svojih posrednikov v Nemčiji sporočila, češ da bodo nemška oblastva ustavila uvoz iz Jugoslavije in da »Reichsstelle ftir Devi'senbewirtschaftung« v Berlinu ne bo več izdajala dovoljenj za plačilo iz Jugoslavije uvoženega blaga. Te vesti so* kakor poroča »Jugoslovanski Kurir«, brez vsake prave podlage. USA se zanimajo za naše žganje. Iz Združenih držav Sev. Amerike je živahno povpraševanje po našem žganju. Zahteva pa se žganje s 50 odstotki alkohola, kakršno je pri nas prepovedano. Zato je novosadska zbornica zaprosila fin. ministrstva, da se izpremeni odločba z dne 21. junija 1936, po kateri se no sme žgati žganje, ki bi imelo več ko 48 odstotkov alkohola. Razglašen je konkurz o premoženju Rojnika Konrada in Jelke, trgovcev v Ločah pri Poljčanah. Konkurzni komisar Levstek, upravnik mase odvetnik dr. Macarol. ?jMstkeM¥ke Novorojenček v stranišču. Na Pobrežju je iztaknila orožniška patrola v nekem stranišču v Špesovem selu novorojenčka, seveda že pred dnevi spovitega. Orožniki pod vodstvom podnarednika Markolija so izvršili intenzivno poizvedbo ter še isti dan. na pustni torek, iztaknili neko H. J. delavko iz Studencev, ki pa je v času povijanja stanovala na Pobrežju. Osumljenka je dejanje priznala in bila prijavljena mariborskemu okrožnemu sodišču. Nujna potreba začasnih zapornih prostorov na Pobrežju. Včeraj se je primeril slučaj, da jc neki pijanec žalil številne goste v neki gostilni ter pričel brutalno razgrajati. Poklicani orožniki so sicer razgrajače spodili iz gostilne, vendar tudi to ni zadostovalo. Gotovo bi bilo primerno za takšne in slične slučaje, ki so pri nas na dnevnem redu, odrediti začasne zaporne prostore, kar bi bilo gotovo v interesu javne morale in varnosti. — v .1 ' ... * * . . ! \T hi o« InliLs-v Nadzorni odbor: predsednik Pogačnik; čno druži resni element s humorjem Bogan, člani dr. Kovačec Janko, dr. Senekovič Ivan in Cvetko Franc. Po živahni debati in koristnih klopih je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor R. K. v mariborskem srezu, ki hoče s podvojenim delom prodreti med najširše plasti obmejnega prebivalstva. Iz poštne službe. K pošti Maribor I je premeščena Kristina Mirtič, k pošti Maribor III Josip Pistor. Francoski konzulat v Ljubljani si uso-ja sporočiti, da bo ob priliki mednarodne pariške razstave leta 1937 vidiranje pot nih listov znižano na enotno takso desetih frankov (23 dinarjev); ti vizumi bodo veljavni od 20. aprila t. 1. naprej celo razstavno dobo. Samo ob sebi ie umevno, da osebe, ki se ne bodo mudile v Franciji delj kot 15 dni, ne bodo plačale za vizum več kakor običajno takso petih frankov (Din.: 11.50). Davčne zadeve. Dne 15. februarja 1937 poteče skrajni rok za plačilo v I. četrtletju 1937 v plačilo dospele zgrada-rine, pridobnine, pavšalnega davka na poslov, promet in luksuz, rentnine, družbenega davka in vojnice s pripadki. Davčni zavezanci se pozivajo, da porav najo svoje davčne obveznosti do tega dne, sicer se bo po poteku tega roka uvedlo izvršilno postopanje, odnosno prisilna izterjava ter računali aksekucij ski stroški in zamudne obresti. Slovensko obrtno društvo v Mariboru ima v soboto, 13. t. m. ob 8. uri zvečer redni občni zbor v restavraciji »Narodnega doma« v Mariboru. Vstopnice za koncert Rude 1'irkušne-ga so v predprodaji pri blagajni Grajskega kina, Članstvo Sokola II., Pobrežje v soboto 13. t. m. ob 19. uri v telovadnici sestanek. v nedeljo 14 t. m. ob 15. uri istotam občni zbor. Mestna uprava Maribor, udruženje vpo kojenlh oficirjev in vojnih činovnikov, kraljevine Jugoslavije ima v nedeljo 14. februarja svojo redno letno skupščino ob 10. uri dopoldne v Aljaževi sobi hotela »Orel« s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo predsednika, 2. boročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 1 poročilo nadzornega odbora, 5. volitve v upravni in nadzorni odbor, 6. pred logi in slučajnosti. Mestni odbor prosi svojo člane, d:v se te skupščine sigurno udeležijo. Gostilna pri »Lipi«, Radvanje, v nedeljo o d o j č k i. Kako je na vrhovih? Potnikovo vre-Uiensko poročilo z dne 12. t. ni. pravi: Seujorjcv dom ob 7. uri zjutraj —9, 25 cm pršiča na podlagi 50 cm, smuka idealna. Pesek: —7, 20 cin pršiča na Podlagi 45 cm. Rimski vrelec: 10 cm pršica na podlagi 15 cm. !V ozir-koča: —3, 20 cm pršiča na uod!a~i cm. Logarska dolina: —5. 60 cm sne- fta. in komiko, tako da ustreza delo na vse plati. Režija je Malčeva, večje uloge igrajo P. Kovič (Hat), Kraljeva (Ana), Gorinško-va (čevljarica). Gorinšek (šolski vodja) in Košič (Mihec). Uma vrata. V tein slučaju bi se lahko potlačila tudi opozicija v senatu in bi vlada imela prostejše roke. »Echo de Pariš« piše, da podpira pri radikalnih sociali-! atih te Blumove tendence samo Camille Chautemps in ni izključeno, da bodo radikalni socialisti izstopili iz vlade, 3 ■ mer bi kriza dozorela. Kino Union. Danes izborni film prekra- Guverner Francoske banke odstopi ? PARIZ, 12. februarja. V finančnih krogih se vzdržuje vest, da jc odstop Smrtna kosa. V starosti 60 let jc urnr- sne vsebine »Pesem obtožuje« Luis Gra-la v splošni bolnišnici soproga vpokoje- j veur. nega vratarja državnih železnic Josipina “ " " " " " j krogili se „ Ipavic. Žalujočim naše toplo sočutje! |1 rane, delavec, in Valner Ana, zasebnica, guvernerja Francoske banko De Labcy- Tukajšnja Borza dela išče prikrojeval- Vojašniška u. — Drozg. Leopold, kovaški ria gotovo dejstvo. Njegov odstop sprav- ca za gornje dele usnja, kovaškega po- pomočnik, Na Ranci, in Retelj Ana, ku- ljajo v zvezo z nesoglasji med guverner-močnika, avtomehanika, strojnika in dva • harica, Maistrova ul. 2. Stramšak Alojzij, jem in finančnim ministrom Auriolom viničarja. Gori! P osestniku Antonu Štineku v Sv. Vidu so ognjeni zublji vpepelili go- [ železniški čuvaj, in Pajmon Neža, kmečka glede kreditne in devizne politike Bb' hči, od Sv. Duha v Ločan. — Strehar F. move vlade, posestniški sin, in Kapun Verona, posest-i spodarsko poslopje in znaša škoda okoli niška hči, od Sv. Martina na Pohorju.Echo de Pariš; Kakšen smisel... 70.000 dinarjev. Šumijo, da jc požar pod- j Pfeiffer Gustav, pečarski pom., Pobrežje, part/ io feijmaria Krim ih- P n taknila zlobna roka. in Zibert Marija, bivša služkinja. -Krajnc ' , .j Lc»° ™ V mrtvašnico vlomil, nato se javil po- Rudolf zvonolivar, Pobrežje, in Pokrivač [£*» « asilo fiancoskega generalnega »ta- liciji. Davi so je javil pri pred.® ttu ! Katarina, tovarniška del., istotam. - Mi- m mc kaJ »»dovoljen- z delovanjem mestne policije v Mariboru 11-Ietni brez- klavc Jožef, tkalec Studenci, in Kramper- poselni delavec Avgust Fras iz Adrijan- K^r Ana, tkalka, istotam. - Hartlieb Mi- cev, ki je dejal, da je v nedeljo zvečer vlomil v mrtvašnico pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, od koder je odnesel razne predmete, ki jih jc nato proda!. Frasa so pridržali na policiji. Orožnov smuk 1937. Tradicionalni smuk preko Pohorja, ki bi se moral vršiti v nedeljo, 14. t. m., jo radi vremenskih neprilik preložen na 21. februarja. Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Izpre-menljivo, ponekod od časa do časa padavine, temperatura se ne bo mnogo iz-premenila. Ljudska univerza. Danes v petek ob 20. uri predava o moderni Turčiji gospod Andej Debenak, učitelj pri Sv. Marjeti. Skioptične slike. Kaj izgubljajo Mariborčani. Seznam v mesecu januarju 1937 pri predstojništvn mestne policije v Mariboru oddanih in prijavljenih predmetov vsebuje .sledeče predmete: 20 dinarjev, 1 lovski pes, 1 ovratnik in samoveznica, 1 poročni prstan, 1 pokrov za avtomobil, 1 svetilka, koleki za 200 Din, 1 zapestnica, 1 ženska naglavna ruta, 1 zastavljalni list, 1 zračna sesalka, 1 pes volčje pasme, 1 pav, 1 mlad črn pes, 1 modra čepica, 1 vrečica z 48.50 Din. Himen. Poročili so se te dni v Mariboru: Anton Prešern, davčni dnevničar, Šmarje pri Jelšah, in Elizabeta Drofenik, trgovska pomočnica, Poljčane. —- Gorjup Jožef, zasebni nam., in Muster Alojzija, gospodinja. Koroška cesta 82. — Murka hael, tkalski pomočnik, Delavska ulica 17, in Valentan Roza, manipulantinja, Magda lenska ul. 48. — Prosenjak Frančišek, tovarniški ključavničar. Radvanje, in Narat Terezija, naipeljalka, istotam. — Bezjak Kondrad, t. delavec, Pobrežje in Florijan londonskega nevmeševabio.ga odbora. Treba se jo vprašati, kakšen smisel ima še ta odbor, ko je tempo španske državljanske vojno hitrejši kakor pa posvetovanja londonskega odbora. Valencija in Madrid sta ogrožena in tudi valencijska vlada ne taji več kritičnega položaja M<. drida. čič Marija, tovarniška delavka, Pobrežje, j — Krajnc Janez, tkalec, Tezno ,in Kresnik vprizorili pri kolodvoru, kjer se je nabra-Elizabeta, navijalka, Tezno. — Rozman! 1» veliko število radovednežev. Pri tem rane, zasebni uradnik, Dušmanova ulica ciganskem pohodu pa se je pripetila, ka-9, in Božič Antonija, manipulantinja, Dra-, kor se sploh rado dogaja ob taki gneči vije pri Ljubljani. -- Mikuž Matej, šolski •'nezgoda. Nekega fanta so povozili. Tež- nadzornik, Dolnja Lendava, in Serajnik Božena, hči učitelja, Tezno. — Žnofl Karol, brivski pomočnik, Delavska ulica 14, in Farazin Amalija, šivilja, Ghegova ul. 10. Stropnik Ignacij, tovarniški ključavničar, Tezno in Kopič Amalija, čistilka, istotam. ko kolo voza mu je šlo čez nogo ter ttiu jo baje precej poškodovalo. Ponesrečenca so nato prepeljali domov. Družaben večer Sokola. Sokol je priredil na pustni torek pri bratu Mahoriču družaben večer. Pri tej priliki so bile raz- so . Beloglavec Karol, posestnik, Studcn- deljene diplome bratom smučarjem, ki s ci, in Gobec Frančiška, natakarica, Te- si priborili pri zadnjih smuških tekmah zno.— Ornik Jožef, viničar, in Pauko Fr., |prva mesta. Diplome so dobili bratje: služkinja, Počehova. — Zavec Rudolf, de- Požeg Tone, Vovšek Ježe, Vezjak Ciril, lavec, in Novak Alojzija, delavka, Pekel.' .Špalir Roman, Detiček Franc, Knez Ivan — Vrentuša Ignacij, kolar in Kos Marija,‘ter Krajnc Bogdan. Čestitamo! zasebnica. Meljski hrib. Bog daj srečo! unuufp. Sejem v Ljutomeru. 16. februarja bo v Nezgoda pri pustovanju. Naši Spodnje- Ljutomeru velik kramarski in živinski se-potjčani so zelo podjetni in iznajdlivi ljudje. Povsod se udejstvujejo kar se da. Tudi na pustni torek so s svojim edinstve nirn pustnim »korzom« zbudili pozornost. Medtem, ko so se lani napravili za Abe-since, so se letos našemili za cigane. Bilo jih je kar za nekaj voz. Glavno igro so Gostija se je končala z ubojem Ko se je zvečer od neke gostije vračal domov 22-letni Šaniper! Avguštin, posestniški sin iz Žic, ga je v Žitencah iz zasede napadel neki Šumandl Franc, posestnik iz Žic. Udaril ga je s kolom po glavi, da se je Šamperl zgrudil in je čez nekaj ur umrl. Z udarcem mu je zdrobil lobanjo. Motiv dejanja še ni znan. Ubijalec Šumandl se je sam javil orožnikom pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, ki ga je odpravilo v zapore .sreskega sodišča. jem. V Ljutomeru sestanek Sokolstva, Mursko sokolsko okrožje bo imelo v nedeljo 14. februarja ob osmih v Sokolskem domu v Ljutomeru delovni sestanek. Na sporedu bo predelava vaj za 1. 1937 za vse oddelke, kj se ga naj vse cdinice sigurno u-deleže. Zveze z vlaki so ugodne! Zdravo! V Štrigovi je gorelo. V nedeljo zvečer je uničil ogenj majhno trgovino daleč po Medjinvurju znanemu pesniku Martinu Podgorelcu. Kako je nastal poža'r, še ni znano. Najbrže ga je zanetila zlobna roka. Veržej dobi orožniško postajo. Orožniška postaja v Križevcih sc bo najbrže preselila v Veržej. ■MO&. PMUma Gfaetje Se&ftmva a Sekatstom v skuftSuiu BEOGRAD, 12. februarja. Veliko pokornost je zbudila v beograjskih krogih včerajšnja interpelacija poslanca Grd|'ča glede Sokolstva in sicer v zvezi z odločitvijo ministra dr. Kožulja, ki ni naklonil mostarski sokolski župi mkakšne podpore za njeno akcijo v okviru Petrove sokolske petletke in sicer za gradnjo 90 vodnjakov v raznih krajih Hercegovine, kjer vlada poleti silno pomanjkanje vode. Sokolska župa v Mostarju je pričela graditi te vodnjake v okviru Petrove sokolske petletke. Poslanec Grdjič je povdar-jal, da je senat poklonil za to akcijo Din 10.000, župa sama pa je zbrala 150.000 Din. Nadalje je interpelant opozarjal, da je mostarska sokolska župa zaslovela preko meja naše države radi svojega koristnega splošno narodnega delovanja, saj so prihajali sokolski delavci iz Bolgarije n Češkoslovaške, da to delo proučijo. Župa ima danes 150 kmečkih sokolskih čet in je na njenem območju 14 sokolskih domov. Med društva in čete je razdelila mnogo vagonov semenjske pšenice, 150 sadnih drevesc in skoro milijon gozdnih sadik. Minister dr. Ko žulj je v odgovoru povdarjal, da on sam visoko ceni plemenita prizadevanja Sokolstva. V mejah možnosti bo Sokolska župa v Mostarju še letos dobila na razpolago sredstva, da bo lahko svojo akcijo nadaije- NOVI TRGOVSKI ZAKONIK POD STREHO. Na včerajšnji dopoldanski seji je Narodna skupščina končala razpravo o no- vala. Debate se je udeležil minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič, ki je na-glašal. da smatra kraljevska vlada Sokolstvo, to našo največjo nacionalno or-gnizacijo, kot ono organizacijo, ki je nad vsako politiko in nad vsemi politčnimi strankami. Kraljevska vlada smatra nacionalno delo našega Sokolstva za potrebno delo in posebej coni njeno kulturno in socialno misijo, ki se kaže baš v primeru mostarske sokolske župe. Kakor v drugih proračunih, tako je tudi v novem proračunu naklonila vlada Sokolstvu podporo, ki je določena po zakonu o Sokolstvu in ki znaša po sedanjem proračunu 6 milijonov dinarjev. Znatni so izdatki tudi za sokolska stadiona v Beogradu in Zagrebu in je določena tudi podpora za veliki sokolski zlet, ki bo prihodnje leto v Skoplju. Zatem sta spregovorila poslanca Sekula Zečevič in Manfred Paštrovič o razmerah glede Sokolstva na Hrvatskem in v Sloveniji. Izredno veliko pozornost je zbudil govor posl. Mite Dimitrijeviča o kulturni misiji Sokolstva. Ob priliki odgovora rninstra dr. Kožulja ter njegove polemike z navedenimi poslanci je nastalo živahno prerekanje med poslanci opozicije in vladne večino, ob tej priliki je min. dr. Kožulj demonstrativno zapusti! skupščino. vem trgovskem zakoniku, ki je bil definitivno sprejet. Prihodnja skupščinska seja bo v torek popoldne. etatu foto Otti Proglasitev turističnih kraiev V Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 27. januarja štev. 8/44-45 je objavljen pravilnik o Tir oglašati ju turističnih krajev, ki ga Je predpisalo ministrstvo za trgovino in Industrijo v okviru nove ur-edbe o pospeševanju'turizma in o čemer smo že poročali. V smislu člena 9 tega pravilnika so za turistične kraje proglašeni sledeči kraji na območju bivše mariborske oblasti: Za turistične kraje v ožjem pomenu: Celje, Črna, Dravograd-Meža, Gornja Radgona, Guštanj, Ljutomer, Marcnberg, Maribor, Moizirje, Ormož, Planina pri Sevnici, Prevalje, Ptuj, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica, Vitanje. — Za turistične kraje klimatičnega (planinskega) značaja: Prani (Mariborska koča), Gornji Grad, Hoče (Pohorski dom), Logarska do-lina-SoKava, Ljubno, Luče. Ribnica na Pohorju (Seniorjev dom), Ruše (Ruška koča), Smolnik (Lobnica), Sv. Lovrenc na Pohorju (koča na Klopnem vrhu), Šmartno na Pohorju, Topolščica, Vur-berg. — Za turistične kraje kopališkega značaja: Dobrna, Laško, Rimski vrelec-Kotlje, Rimske Toplice, Rogaška Slatina, Slatina Radenci. Po tem pravilniku proglašeni turistični kraji pridobijo pravico do vseh ugodnost, ki so predpisane z uredbo o pospeševanju turizma ali z drugimi zakonskimi predpisi za pospeševanje turizma, obenem pa se podredijo tudi vsem obveznostim, ki jih določa ta uredba ali druge zakonske določbe. Ministrstvo za trgovino in industrijo je prometnemu ministrstvu predložilo ta seznani turističnih krajev kot podlago za ugodnosti po § 11 železniške potniške tarife, ki daje obiskoval- cem turističnih krajev pravico do brezplačnega povratka na železnici po najmanj 7-dnevnem bivanju. Po sedanjih predpisih uživajo to ugodnost le kraji z nadmorsko višino nad 700 m. Glede zgradarine za turističfiie kraje sta tujskoprometni zvezi v Mariboru in Ljubljani storili potrebne korake za ukinitev tega bremena. — Tujskoprometna zveza »PUTNIK« v Mariboru opozarja občinske uprave in tujskoprometna društva tistih krajev, ki niso bili proglašeni za turistične kraje, da smejo kadarkoli zahtevati proglasitev za turistične kraje, če ustrezajo že omenjenim določbam členov 3,. 4. ali 5. pravilnika o proglašanju turističnih krajev. Kraji, ki bodo najkasneje do 15. junija 1937 zahtevali naknadno proglasitev, prvi dve leti od dne uveljavitve pravilnika, še ne morejo ustrezati določbam členov 3.. 4. ali 5. pravilnika. Prošnje, ki morajo biti opremljene s prilogami o potrebnih avtentičnih podatkih, naj se pošljejo na naslov Tujskcnrometne zveze »PUTNIKA,« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35/ muke Oblastvom se je posrečilo izslediti vlomilsko družbo, ki je izvršila v območju Osluševcev jn Gorišnice v ptujskem srezu 23 vlomov in tavin. So to večinoma 18 do 22 letni fantje. Storilci, od katerih se 4 nahajajo v ormožkem preiskovalnem zaporu, so kradli vse, kar jim je prišlo pod roko. h Mod§&te Gori! Požar je izbruhnil v mlinu Jurkovič Marije v Hrastju Mota. Velika lesena stavba ob Muri je z vsem .inventarjem vred pogorela do tal. Škoda znaša okrog 30.000 Din in je tem občutnejša, ker je lastnica nedavno opremila ta mlin z modernim valjarjem, ki je takisto postal žrtev ognja, o katerem domnevajo, da je bil podtaknjen. — V pondeljek proti večeru je takisto na doslej nepojasnjen način izbruhnil požar v gospodarskem poslopju vinogradnika Frica Fekonja v Policah pri Gornji Radgoni, Požar so domači uslužbenci opazili pravočasno ter ga pogasili. Nedvomno je povzročil požar odpadek cigarete, ki ga je odvrgel kdo mi moidočih v listnjaku, ki je tik ob javni cesti. V obeh slučajih je škoda le delno pokrita z zavarovalnino. V zaslužen pokoj ;e odšel po 38 letnem napornem službovanju poštni poduradnik g. Vincenc Vrbnjak pri poštnem uradu v Gor. Radgoni, ki je zadnja leta opravljal ambulainčno službo na progi Gornja Radgona - Ljutomer in obratno. Potovanja v Bolgarijo. »PUTNIK« Maribor opozarja vse interesente, ki nameravajo v skupinah potovati v Bolgarijo, da posluje v Sofiji potovalni urad »BL-GARIJA« a. d. Ta potovalna pisarna, s katero je »PUTNIK« v najožjih stikih, je potujočemu občinstvu vedno na razpolago ter da.e najtočnejše informacije, prevzame na sebe tehnično organizacijo večjih iiji manjših potovanj ter skrbi za udobno bivanje izletnikov in« turistov v Bolgariji. Vsi, ki nameravajo potovati v Bolgarijo, naj se poslužujejo uslug in nasvetov tega potovalnega biroja. Posebno večje izletniške skupine naj izdelajo svoje potovalne načrte le potom »BLGARJ-TE« in zahtevajo podrobne informacije od »PUTNIKA« Maribor, Aleksandrova c. 35, tel. 21-22. se CNO Razno BRZOJAVKA! Danes pojedina sortiranih morskih rib. Gostilna Vicel, Rotovški trs S. 673 Posest Prodam več STAVBENIH PARCEL m2 a Din (>— in 12.—, tudi na obroke- Vprašati hotel »-Mariborski dvor«. 062 V našem GOSTILNA v bližnji okolici Maribora se da v najem. Naslov v upravi »Večernika«. _ 670 Prodam KANARČKI glasni pevci, naprodaj. Tudi šs nekaj samic za parenje. Strossmajerjeva 28-11, vrata e. 6 77 »ERIKA« prvovrsten pisalni stroj, en mosec rabljen, kovčeg, za Din 2200 naprodaj. Tatt^n bachova 5, lokal. 071 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddani. Uporaba kopalnice-Centralna kurjava Stross-majerjeva 28-H, vrata 9. 07(> Stanovanje Na stanovanje ali hrano sprej mem GOSPODA. Sobe s posebnim vhodom. — Mislej, Trg svobode 1. nad mlekarno. <'59 «hiIu pr! naiihlnsfiren* lil kUPUjte *ih »er oglašuje3 1MON JUAN 29 Rowland se je tedaj udaril po čelu in skočil kvišku. Sedaj je zaslutil, kdo je ta ruski sopotnik, saj ni mogel biti ta Rus nihče drugi kakor tisti pooblaščenec, ki ima nalogo, da se pogaja s Sulejmanom pašo in o katerem mu je admiral Horniby pripovedoval, da letajo vsa dekleta na Gallipolju za njim. Torej je bil sedaj na / povratku v taborišče svojili rojakov, noseč s seboj pogodbo, ki jo izroči bulairske trdnjavske linije Rusom. In medtem, ko bi v Rodostu na'podlagi tc pogodbe bilo dano povelje za prodiranje, ki se lahko prične še to noč, bi lahko on, Rovvlamd, lahko prispel v Carigrad prepozno, razen tega bi moral tamkaj še prepričevati britanskega carigrajskega poslanika Layar-da, da je situacija zelo resna in da zamuda enega samega trenotka lahko povzroči, da bodo Dardanelske ožine za vedno ostale zaprte angleškim vojnim ladjam. Vse skupaj je lahko prepozno in predno bi britanski poslanik v Carigradu sir Layard utegnil poslati telegrafično povelje admiralu Hornbyju za prodor, bi bila pot že pripravljenim angleškim vojnim ladjam v Dardanele -zaprta! -Kapitan RenaukU, jc zatem dejal Row- land poveljniku parnika: »Rus ne sme da-: nes pristati v Rodostu.« Kapetan Renauld ga je nekam začudeno pogledal, Rowlandu pa je neprestano zvenela po ušesih beseda njegovega admirala Hornbyja, ko ga je ob slovesu : spomnil na besede slavnega britanskega admirala Nelsona: »Anglija pričakuje, da boste storili svojo dolžnost.« »Pairdon, gospod Rovvland, oziroma sir Šmite« je dejal kapetan parnika Re-uauld. >Imam Izrecno povelje, da moram \ tamkaj pristati.« »Ne sme, pa ne sme!« je ponavljal An-j glež in pri tem škripal v zobmi. »Drugega vam ne preostane, kakor da preprečite da zapusti parnik« je komaj slišno pripomnil kapetan broda ter nadaljeval: »Jaz grem na krov in prevzamem po' veljstvo parnika. Za pol ure smo v Rodostu. Kar se pa tu spodaj dogaja, bodisi, da je umor ali omamljenje ali kaj podobnega, to ni moja zadeva. To bodi moja zahvala za to, kar ste mi malo pred tem napravili.« j Nato se je kapetan Renauld odstranil.! Rovvland pa je ostal negiben, se dvignil I rs;®a*f SISSS ter se nato podal proti izbici, kjer je bil nastanjen St. Renče. Rovvland je potrkal itt vstopil, v Rusovo izbico, nato pa dejal v francoščini. »Prihajam, da vas stavim na odgovor, gospod !« »Želite?« je dejal Rus in prezirljivo pogledal Rowlanda. »Mislim na vašo predrznost napram gospodični Andrikosovi.« »Kaj vas to briga« je dodal St. Renče- »Moja nevesta je« je dodal Rovvland. »Čestitam.« »Zahtevani zadoščenja.« »Hc. ameriški dvoboj?« »Točno.« »Jutri zjutraj v Carigradu, > »Zalibog, jaz izstopim v Rodostu.« »Boste nadaljevali vožnjo, gospod, ec nočete biti strahopetne,ž.« (Dalje sledi.) ADMIRAL NELSON Zaupajo mu. Profesor fizike predava dijakom o elektriki. Po predavanju pa reče še sledeče: -Sedaj pa vam hočem z eksperimenti do* kazati, da odgovarjajo ti teoretični nauki resnici.« Dijaki mu odgovorijo: »Gospod profesor, čemu bi se mučili še s poskusi, saj vam tudi brez poskusov brez daljnega verjamemo! TEDEN PERILA pri TEKSTI LANI BODEFELDT Vam nndi ugodno priložnost za naknp vsakovrstnega platna, blaga za zavese, namiznega perila, svile in klotov za odeje, svile In popelinov za perilo, molkega perila itd. Oglejte si nate Islotbe v Gosposki uuci 14. 674 Izdaja konzo«cij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN, Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru