Stev. 109. _¥ HuMlanl, v torek, dne 17. mala I9ie. leto XXXVIII. rjfsaftir W m m mm mw mm Mm sa pol lota » Enostolpna petttrrata (72 min): sa četrt» . » 6-50 ^H ^^H^B zaenkrat. . . . .pol5v sa on moaoo » . , 2-20 ^H ^B ^ ^ ^^^^B z« dvakrat.....13 » u Nemčijo oeloletno» 29-- ^^^ ^B ^B H ^B ^M ^B « trikrat . . . . » 10 » za ostalo lnosemstro» 35'— MM ^HBBA ^Bh^a ^M n ko trikrat . .» » = V upravništvo: == ^^^ ^ ^H ^m^m ^^H enoBtoipnlT s«™^™™ Za oelo leto naprej . K 22-40 BH m ^B ^B ^B^B ^B M BH ^B ^B 30 vinarjev, ft-1 večkratnem sa gol leta > . » 11*20 ^^ ^^m ^B ^B ^^^B ^B ^B ^B ^B ^B objavljenjn primeren ^ft^A ■ H H ====== Izhaja: To" ^mr mmm ^Km W mBM mL ■ ■Hi ^F ttsrassu nar Uredništvo Je T Kopitarjevi nllel itov. 8/IU. Rokopisi se no vračajo; netrankIrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = P olitičen Ust za slovenski narod ■ Upravništvo Jo t Kopitarjevi nllol štev. 6. = Sprejema naročnino, inaerate in reklamaotje. = -- npravnlKbei)" »«I»fn«» *»«» l»L - ,,. , ■ Današnja številka obsega 6 strani. Zadružništvo naprej! J z P 1 i b e r k a, 16. maja. Velepomemben shod so imeli koroški Slovenci binkoštni ponedeljek v prijaznem P 1 i b e r k u na prostornem dvorišču »Narodnega doma«, ki je bilo malone napolnjeno poslušavcev, vrlih kmetov iz bližnje in daljše okolice. Zastopani so župani iz vse okolice. Shod je sklicala Zadružna zveza ljubljanska. Gosp. ravnatelj Iv. Traven otvo-ri zborovanje^s prisrčnim pozdravom in razloži na kratko namen zborovanja. Za predsednika se izvoli g. župan Fr. Kogelnik na Tolstem Vrhu. Prvi govori msgr. Val. P o d g o r c o vprašanju: »V čem moramo Korošci v gospodarskem oziru najbolj napredovati«. Govori o pomenu zadrug z ozirom na živinorejo, sadjerejo, prodajo raznih pridelkov, skupen nakup. Posamezne točke osvitljuje z zgledi od raznih krajev |Koroške, ki kažejo, kako potrebno je, da se v ljudstvu razširja zadružni duh, ker je le potem mogoče skupno delo za narodov blagor. Navdušeno poživlja k združenju kmetov v krščansko-narodnem duhu. (Živahno odobravanje.) Gosp. ravnatelj Iv. Traven govori »o zadružništvu s posebnim ozirom na rajfajznovc posojilnice in živinorejske zadruge«. Podlaga delu, kakor ga je začrtal v svojem govoru g. Podgorc, so posojilnice, ki se naj ustanove vsaj v vsaki večji fari. Govornik na podlagi zgodovine kaže na razvitek zadrug, ki so kmetu opora zoper razne oderuhe. Z živimi zgledi iz Dalmacije osvetljuje to. Posojilnice so dalje v skupno pomoč kmetov v denarnem oziru, da si z lasnimi močmi pomaga v gospodarstvu in to z malimi stroški. Posojilnice imajo pa tudi namen ljudstvo napeljevati k varčevanju.? Posebno važnost imajo te posojilnice šc za Korošce, da si osvobode svojo slovensko zemljo, tembolj ko vedno hujše piha ostra nemška sapa zoper nas! In ti zavodi vplivajo tudi na pravo socialno življenje, da se namreč v pravi edinosti in ljubezni združujemo in organiziramo. Dalje: pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Ne država, ne vlada nam ne bo sama pomagala, sami moramo začeti! Iz denarnih zadrug se bodo razvile še druge, zlasti živinorejske. Na- LISTEK. Pisma iz Giessena. ii. G i e s s e n, 15. maja 1910. Udeleženci giessenskega tečaja smo se predstavili 2. maja ob 10. uri dopoludne ravnatelju kmetijskega zavoda, vseučilišfinemu profesorja dr. P. Gisevius-u (potomec stare poljske ro-dovine Gizevicki). Po oficijelnem pozdravu je v daljšem govoru razložil namen tečaja in želje avstrijskega na-učnega ministrstva. Ono hoče, da vsak udeleženec v teku dveh mesecev natančno prouči metodiko selskih nadaljevalnih šol s popolnoma kmetijskim značajem. Povdarjal je, da bo treba precej duševnega napora, ako hočemo v kratko odmerjenem času obdelati obširno tvarino in seznaniti se s tozadevno bogato literaturo. Nato nam je podal v glavnih potezah zgodovino nadaljevalnih šol v vojvodini Hessenski. Tukajšnja nadaljevalna šola je obligatorična. Ustanovila se je pred kakimi 30 leti in ie bila do najnovejšega časa nekako ponavljanje ljudske Šole. Pouk sc vrši v šestih zimskih mesecih, tri leta. iu sicer od IL do 17. lela vdušeno poživlja govornik k pravemu zadružnem delu. (Živahni »živio«-klici.) Naš bližnji rojak g. živinorejski inštruktor Krištof govori o živinoreji, ki je prevažna za kmetijstvo. Najprej odpravimo težkoče, kar pa je mogoče le po zadružni poti, ker skušnja kaže, da ie če se kmetje prav zanimajo za živinorejo in se združijo, bode ta potrebna panoga kmetijstva bolj napredovala. Daje praktične nasvete za živinorejce glede krmljenja, snažnosti, gnojenja pašnikov in kaže, kake koristi dajejo živinorejske zadruge glede nakupa, prodaje, čiste pasme, izreje telet itd. Govor so poslušalci z zanimanjem poslušali. Državni in deželni poslanec gosp. Graf c n a u c r, živahno pozdravljen, pove najprej, zakaj pride ravno na današnji gospodarski shod in potem vzame v klešče najprej nemškonacijonal-no večino deželnega zbora koroškega, ki jo biča s prav živim sarkazmom. Na podlagi suhih številk označuje gospodarstvo nemških nacijonalcev in kaže zlasti na naše tužno šolsko vprašanje. Podrobno razpravlja o gospodarstvu nemških nacijonalcev v deželnem zboru, katero gospodarstvo je bistveno v tem, da. so deželne doklade povišali od 65 do 75 odstotkov itd. Nauk iz tega: Na nas je, da si izboljšamo položaj, a to je le mogoče potom združenja, kakor dicni govornik dokazuje iz skušnje. — Dobro osmešuje nemško nacijo-lialce glede njih nastopov radi napisov na železniških vozovih, posojila celovškega mesta, v katerem se odlikuje pl. Metnic itd. Govori tudi o novem dež. kulturnem svetu in kaže, kako goljufivo ravnajo nasprotniki tudi v tem. Nakratko govori še o novem občinskem volivnem redu. — Na kratko govori g. posla ncc še o državnem zboru ^ razmerah v njem, zlasti o zdrvi Jugoslovanov, slovanski obstruk raznih pogodbah s tujimi državam . — Konečno govornik poživlja, k združenju zlasti, zoper prekupce, da bo kmet samostojen. — Razpravlja zelo dobro tudi še o uradniškem vprašanju in zahteva, da dobimo uradnike, ki nas bodo razumeli. (Dolgotrajno ploskanje.) Z velikim zanimanjem so mnogoštevilni poslušavci sledili govorom. Med posameznimi govori so dobro svi-rali gg. tamburaši društva, »Gorotan« iz Šmihela. Shod bo obrodil gotovo lepe uspehe. po 90 ur na leto. Ker ji je bil glavni smoter le ponavljanje ljudsko-šolskih predmetov, ni rodila nobenih uspehov in ni zadovoljiva niti starišev, niti učencev, niti učiteljev. Stariši so le. neradi in prisiljeni pošiljali otroke v šolo, učenci so se v njej dolgočasili in uči-teljstvu je bila veliko breme. Treba je bilo korenite preustrojitve na popolnoma, drugi podlagi. Učni smoter je bilo treba poglobiti in razširiti na vse strani, da je postal pouk zanimiv, privlačen in da, je na ta način čim mogoč-neje vplival na odgojo in duševni razvoj mladine v letih, ko je, ista najbolj izpostavljena raznim pogubnim vplivom. Naposled se je ves pouk prilagodil resničnim potrebam kmečkega prebivalstva. Reorganizacija se jo izvršila, pred petimi leti in dosedanji uspehi so tako očividni, da ni nikakega dvoma, da smo na pravi poti; tu nimamo opraviti s kakimi poizkusi, ampak pred seboj imamo popolnoma dozorelo in na vse strani dovršeno nalogo. Izvečine vse hessensko učiteljstvo je pohajalo tečaje v Giessenu in danes z veseljem in uspešno vrši svojo dolžnost v selskih nadaljevalnih šolah. Namen letošnjega tečaja pa ni samo ta, da bi se udeleženci usposobili za pouk v nadaljevalni šoli, ampak ministrstvu slavi .visie zahteve, Uho Ministrstvo za javna dala. Dunaj, 14. maja. Proračunski odsek je v zadnjih treh sejah razpravljal o proračunu ministrstva za javna dela. Izdatki za leto 1910 se proračunavajo na 92,139.360 K, dohodki na 29,012.170 K. Vseh podrobnosti ne bodem navajal. Zanimati pa utegnejo nekatere številke. Za obrtne namene je v proračunu 18,807.430 K, in sicer: za drža.vno-obrtni pospeševalni urad 705.640, za razna orodja, posojila in podpore obrtnim zadrugam 560.000, za podpore obrt.no-pospeševalnim zavodom 200.000, v pro-speh obrtnega kredita, 240.000 K, za razne obrtne namene 174.000 K, za državne obrtne šole 12,238.840 itd. Iz teh podatkov je razvidno, da država, vsako leto več stori za male obrtnike in rokodelce. Podpore pa se dele lo obrtnim zadrugam, ne pa posameznim obrtnikom. Za c e s t e je letos v proračunu 26,393.120 K, za v o d n e zgradbe 12,090.730 K, za i d r i j s k i rudnik dohodki pa na 2,984.600 K, torej prebi-so izdatki preračunjeni na 2,350.490, tek na 634,110 K. V razpravi jo doslej govorilo že nad 20 odsekovih članov. Poslanec Žitnik je izvajal: Mnogi predgovorniki so že omenjali, da je v posameznih deželah premalo državnih tehnikov. Posledica jo ta, da se razna nujna tehniška dela. zavlačujejo od leta do leta. Pomnožiti se torej mora, tehniško osobje pri posameznih deželnih vladah. Čemu pa je toliko uradnikov v posameznih ministrstvih! Uradi se morajo decentrali-zovati. Odveč se mi zdi, da. mora vsak najmanjši tehniški načrt biti predložen ministrstvu v odobrenje. Ta birokrat izem zavlačuje dola in zvišuje stroške. Tako n. pr. je ministrstvo za javna dela že leta 1908 vrnilo načrt za zgradbo ceste od Postojno, do Podkraja kranjski deželni vladi z naročilom, da ga popravi. To se ni še zgodilo, ker deželna vlada, nima dovolj tehnikov. Isto velja o preiskavanju in odvajanju podzemskih voda. Vsakoletne povodnji delajo mnoge škode, izsuševalna dela pa počivajo. Sicer spadajo uravnave voda v področje poljedeljskega ministrstva, vendar tukaj navajam veliko škode, ki jih redno vsako leto provzročajo vipavski potoki in Kamniška Bistrica. Lota in leta so. govori in piše o uravnavah teh hudournikov, vršile so se že premnoge komisije, storilo pa se ni še nič v obrambo rodovitne zemlje. Vse urad- hočo tem potom preskrbeti vsaki narodnosti učitelja, ki bi v prihodnje prirejal take tečaje doma v svoji domovini, da bi se sčasoma vse učiteljstvo vsposobilo za ta pouk. V tečaju se bode oziralo samo na pouk v kmetijstvu ali pravzaprav kmetijskem prirodo-znanstvu. Tvarino iz drugih predmetov (jezik in računstvo) si bo učiteljstvo samo lahko izbralo in prilagodilo stališču nadaljevalne šole. Po tem vsestranskem pojasnilu nam je ravnatelj naznanil dnevni red v tečaju in naposled razkazal prostore v kmetijskem zavodu, kakor: dvorane za predavanje, kemijske laboratorije, razno zbirke, knjižnico, kmetijsko pre-izkuševališče itd. Ob pol 12. dopoldne smo se pred stavili provinci j alnemu ravnatelju (deželni predsednik) in šolskemu svetniku (deželni šolski nadzornik). Oba, sta bila silno prijazna in zlasti šolski svetnik je zatrjeval, da nam je v vsakem oziru na. uslugo pri proučevanju ljudskih in nadaljevalnih šol. Dne 3. maja, popoludne ob 3. uri jc bila slovesna otvoritev tečaja ob navzočnosti provinci jalnega ravnatelja in šolskega svetnika. Po kratkih formalnostih in nagovorih sta se oba. vladna zastopnika poslovila in takoj nato je dr. Gisovius pričel s svojim predava-njem. Ista sc vrže popolnoma yp uka- no poslovanje do zadnje inš*«mce je prepočasno. Za delavska stanovanja v Idriji je letos v proračunu 10.000 K. Vlada naj bi izdatneje podpirala in pospeševala gradnje zdravih delavskih stanovanj tudi v Ljubljani in sploh pri vseh državnih podjetjih. P l e t a r s t v o se jako počasi razvija v naši kranjski deželi. Ne preiskujem, kdo je temu kriv, navajam le dejstvo. Ministrstvo naj čimpreje imenuje voditelja obrtno-pospeševalnega urada v Ljubljani in dovoli primerno podporo za mednarodni jamski muzej v Postojni. V ministrstvu za javna dela je poseben oddelek za obrtni kredit. Ta naprava je nujno potrebna. Posamezni gospodje predavajo po raznih krajih o potrebi cenega. kredita za. male obrtnike. To je vse lepo, toda. glavne stvari ni, denarja po ceni. V proračunu je za obrtni kredit 240.000 Iv. Ta vsota je pre-mala za ono samo manjšo kronovino. Vlada priporoča obtrne kreditne zadruge in zahteva deleže od članov po 300 do 400 K. Ti deleži so za male obrtnike po deželi previsoki in zato kreditna organizacija ne bode napredovala. Cenen kredit pa je za obrtnike nujno potreben, sicer delajo le za obresti od dolgov. Vlada naj skrbi, da morda avstro-ogrska banka solidnim kreditnim zadrugam daje posojilo proti nižjim obresti m ali pa naj se osnuje osrednja zadružna banka. Propadanje. »Historisch - politisehe Blatter«, znano znanstveno glasilo »Gorresove družbe«, prinašajo v letošnjem 6. zvezku razpravo o »grozečih prikaznih« sedanjega časa, ki ga označuje pisec za čas, poln velikih nevarnosti. Kljub vsemu zunanjemu sijaju, kljub napredku znanstva in tehnike se nahajamo v dobi hitro napredujočega propada. Družbo pa omamljajo iluzije na veliko blestečo bodočnost, vdaja, se zemeljskim užitkom, a na sebi že nosi številna znamenja propada, in razpada. Da je temu res tako, no kriče morda. Je kaki fanatični katoliški duhovniki in moralisti, marveč o tem so čisto odkrito pisali, oziroma še pišejo tudi mnogi u vidni in pošteni protestanti in moderni znanstveniki, tako n. pr. John Ruskin, R. W. Emerson, H. Stevvart Chamberlain, F. W. Foerster, demiškem načinu. Določeni so za to trije popoldnevi po tri uro. Ves drug čas jo namenjen praktiškemu vežbanju v kemiškem laboratoriju. Vsi udeleženci tečaja smo se vpisali kot slušatelji na vseučilišče, da tako izrabimo proste uro v izpopolnjevanje znanja v tej ali oni stroki. Tekom tečaja bomo priredili pod vodstvom ravnatelja več skupnih poučnih izletov v bližnjo in daljno okolico, n. pr. na, kmetijsko zavode v Op-penheim, Geisenheim, Riidesheim i. dr. ob Renu. Od 2. do 7. junija pa si bomo ogledali kmetijsko razstavo v Hamburgu. Obenem z nadaljevalno šolo bomo proučili tudi tukajšnje ljudsko šolstvo, ki je takisto na jako visoki stopinji. Ker se pouk na nadaljevalnih šolah vrši samo po zimi, uprizorili bodo na nekaterih bližnijh selskih šolah enodnevni praktični tečaj, da bomo imeli priliko videti in slišati kako izvajajo pouk na teh šolah. Ravnatelj dr. Gisevius jc tu jako priznana kapaciteta. Po njegovem odločnem nastopu in posebnem načinu predavanja se mu na prvi pogled pozna, da je velik učenjak in posebno v poljedelstvu strokovnjak prve vrste. M. Ilumck. VVerner Sombart, Rudolf Eucken, Friedrich Paulsen i. dr. Glavni znak današnje dobe je odpad od Boga, sovraštvo do vsega, kar nanj veže in spominja, sovraštvo zlasti do vsega, kar je katoliškega. Nikdar sicer Cerkev ni bila brez boja, a sovražni roji nikdar še niso bili tako številni, tako gosto nameščeni po vsem svetu, še nikoli tako drzni. Vse zle moči so si podale roko, da raztrgajo zadnje vezi med Bogom in človeštvom, da iztrgajo Boga iz slehernega srca. Klasičen zgled za to delo peklenskih moči nam je Francija; od velike krvave revolucije sem usiha v francoskem ljudstvu vrelec vere in udano-sti do Cerkve. Danes oficijelna Francija ne pozna več nobenega Boga, šola je lajizirana, krščanski nauk izključen, Bog iz učnih knjig pregnan, učiteljstvo po velikem delu socialistično in anarhistično. Z vso mogočo lisičjo pretka-nostjo se izkuša izpodrezati zadnje žile od države ločene Cerkve. Od tu se iz-žarja protikrščanstvo na vse strani sveta, kar se je najbolj neprikrito pokazalo v slučaju Ferrer. Tedanji dogodki so res morali tudi slepemu odpreti oči. Z besedo in dejanjem, zlasti pa potom tiska se je zadnje čase toliko in tako dosledno delalo proti krščanstvu, da je odpadlo ne le mnogo trhlih vej od verskega drevesa, marveč da se je strup razpasel tudi med dobrimi katoličani in je bilo zato nujno potrebno, da je Pij X. iznova jasno in določno obmejil versko polje. Kaj pa so človeštvu priborili ateisti, svobodomisleci, kakšni so sadovi njih prizadevanj ? Moralna propast, nravna gniloba, pomanjkanje vsakega pravnega čuta — to so značilni, na globoko in široko segajoči pojavi sedanjega časa, kar priznavajo tudi uvidni nasprotniki krščanstva. Tomaž Carlyle piše: »Hinavščina, in brezbožtvo, v družbi s požrešno pošastjo sli, ošabno hodijo po zemlji okrog in jo imenujejo svojo lastnino.« Najžalostnejša prikazen sedanjega časa je zastrupljanje mladine z ne-nravnostjo. Znani klic francoskela škofa: »Mi nimamo nikakih otrok več!«, dobiva veljavo vedno bolj tudi po drugih deželah. Izgled je uničujoč. Izkvar--jeni mladosti sledi degenerirana starost, ves rod je zanič, vsa moč zlomljena, vsak ideal izgubljen. Potem stojimo na začetku konca. Proti temu ne pomagajo nobena seksuelna razjasne-nja, nobena moderna pedagogika, tu more pomagati edino le vrnitev h krščanskim vzgojnim načelom in h krščanski samozataji. Potem govori pisatelj o strašno razširjeni kugi tajnih grehov nenrav-nosti med nemško mladino, ki dušno in telesno uničuje neštete mlade eksistence in ki proti nji dvigajo svoj svareč glas moralisti, zdravniki in pedagogi. Nič boljše nego z mladino ne stoji z zakonom; nemoralnost se je tudi tu že globoko zajedla — tudi tostran francoskih mej . . . Porodi so vedno redkejši, zato pa naraščajo zakonske ločitve. Zločinsko umetno omejevanje porodov se čezdaljebolj širi, čemur se ni čuditi, če pogledamo v inseratne dele časnikov in izvemo, da posamezni časopisi zaslužijo samo na takih inse-ratih na leto do 30.000 mark! Svet se je osamosvojil od jerob-stva krščanstva — zato pa pozna le še prestopke proti lepemu vedenju, proti etiketi in proti kazenskim paragrafom. Morale ne pozna več, tako so se mu zmedli elementarni pojmi. Najnižjo stopnjo moralne dekadence označuje obožavanje nagote, ki se je pod lažnjivo firmo umetnosti in lepote zanesla in razrasla na vse strani in si pridobHa trdna tla, tudi nasproti vsem oblastem. V Berolinu in drugod so se pred očmi ministrstva vršili ta-kozvani »Schonheitsabende«, ki so jih posečali in se zanje vnemali umetniki, vseučiliščni profesorji, protestantski duhovniki itd. Da, ta nesramni kult nagote se je propagiral celo v družinah, med nedoraslimi in še nedolžnimi otroci — kakor da bi spolni nagon že sam po sebi ne bil dovolj silen in nevaren za mladino! Kako veliko vlogo igra sodobna književnost v razširjanju nenravnosti, te prepriča pogled v liste, ki leže vsiljivo na razpolago po kavarnah, restav-rantih in drugih javnih lokalih, pogled v izložbe knjigarn, človek se more res vprašati, ali živimo še v krščanskem veku, med krščanskim ljudstvom, v krščanski državi. Kakor pa propada morala, tako propada v družbi tudi pravni čut, kar je čisto naravno, kajti — tako pravi A. M. Weiss O. Pr. — »javna nravnost jo neoporečno vir splošnega smisla ža pravico.« | Pravo in zakoili so bili še malokdaj tako razviti in zaviti, pravno čustvovanje in pravni smisel pa še malokdaj tako omrtvel, kakor danes, in to pri masi in v »višjih« stanovih. Naša viso-kocivilizirana in v mnogočem tako občutljiva družba brez vsakega razburjenja gleda in posluša, kako sodišča oproščujejo kolonialne morilce, kako se narodom (poznanjski Poljaki, Sud-marka!) ropa materin jezik in domača posest, kako se jih zatira, kako se krši božje, zgodovinsko in naravno pravo združevanja, kako svetovno odei-uštvo magnetično in koncentrično vleče nase ljudske premoženje. Kaj se dogaja na sodiščih, kakšne razsodbe prihajajo na dan, kako vpliva to na, ljudstvo? Najusodnejše pa se občuti propad pravnega čuta v gospodarskem življenju. kjer vlada sistem, ki mora končno dovesti do tega, da bo par milijarderjev razpolagalo z vsemi gmotnimi sredstvi vsi drugi pa bodo berači, raz-dedinjenci. . Pa še en značilen pojav opažamo v današnji moderni protikrščanski dobi: pomanjkanje značajev. »Slabotnost značajev in brezznačajnost, to je pravzaprav bolezen našega časa,« pravi škof dr. Keppler. Malo je krepkih značajev, ker ni močnih volj in teh ni, ker ni stroge vesti, ker ni žive vere. Dokaz za to nam poleg drugega nudijo Številni samoumori, rastoča gonja za užitkom in zabavo, splošna nervoznost in nepokoj, slepo beganje. za junaki dneva itd. Z vsem tem v zvezi je nadaljno žalostno dejstvo, da v družbi vedno bolj gine čuvstvenost. »Tako smo postali trezni, da od notranje mrzlote skoro ginemo. Bogati smo po znanju, a berači po čuvstvenosti«, piše Nau-mann. V družbi gine pravo, čisto veselje, ljudstvo pozablja na svoje lepe pesmi, ki so mu bile preje neločljiv ljub tovariš in prijatelj. Nikjer ni več smisla za naravo in njene lepote, vse je umetno, mrzlo, neveselo. Nevrastenija narašča in blaznic ni mogoče sproti dozidati ... To so sadovi, ki zore pod solncem moderne, protikrščanske kulture — vsepovsod. Slovenski narod je, hvala Bogu, ob tej splošni dekadenci ohranil toliko zdrave moči, da se je še o pravem času zavedel nevarnosti in se otre-sel liberalne more, zlasti na političnem polju. Naša mladina je po veliki večini ubežala iz močvirja in se zbrala na trdna, neomajna verska tla, kjer hoče neumorno in brez počitka delati na svoji in splošni notranji vzgoji. Dolžnost pa kliče na stražo in delo vse zna-Čajne, plemenite Slovence, da združimo svoje moči v delu za naš etični preporod na trdnem katoliškem temelju. Nasprotniki. '-f Schulverein je te Binkošti slavil v Gradcu 301etnico svojega obstanka in obenem srečno dovršitev Roseggerje-vega sklada. Schulverein ima 1800 podružnic in 140.000 članov, je torej sko-roda največje društvo v Avstriji. Vseh trideset let. svojega obstanka je izdal 15 milijonov K, zdaj ima vsako leto povprečno 1 milijon K dohodkov, in je tako dosegel češko Šolsko Matico, ki je imela dozdaj večje letne dohodke. Ros-eggerjev sklad se je nabral v 10. mesecih — cela dva milijona K — nabira se pa dalje. Ker so prvo vsoto spravili skupaj večinoma srednji sloji, pritiskajo zda j na imovitejše, tako da je pričakovati, da prihodnja dva milijona naberejo prav v kratkem. To bo ogromen kapital, kojega obresti bodo zadostovale za ponemčevalno delo. Schulverein se bo zdaj s še večjo silo vrgel na Štajersko in Koroško; na Koroškem ima namen Nemcem prijazni del prebivalstva še bolj prikleniti nase s primerno uredbo utrakvističnih šol. — Slovenci, oklenite se »Slovenske Straže«, da zavarujemo naše obmejne brate! Samo šole zidati, to je komaj ena četrtina vsega dela, saj stariši v mnogih obmejnih krajih tudi tam, kjer so slovenske šole, otroke pošiljajo rajši v nemško. Odkod to? Ker ljudstvo ni zadosti izobraženo in organizirano ter gospodarsko trdno. Čuti, da je za življenjski boj nesposobno, če se Nemcem ne prilagodi. Zato treba ljudstvo organizirati, prepreči obmejne kraje z društvi, s hranilnicami, skrbeti za njegov naraščaj, ko doraste šoli in je največja nevarnost, da se ponemči. Zato Slovenci — oklenimo so vsi »Slovenske Straže«, ki ima namen slovensko obmejno ljudstvo okrepiti gmotno, kulturno in versko, de se bo moglo uspešno ustaviti ger-manizaeijo. + Liberalna morala. Naša odkritja o Kotnikovi zapuščini so v slovenski javnosti napravila velik vtis, še vočji vtis ua jc napravilo itlasilo liberalne koterije, »Slovenski Narod«, ki naših izvajanj ni mogel ovreči, pač pa se v kratki notici zavzema za — Lenarčiča! Drugače tudi ne more biti, zakaj narodnost je liberalcem deveta briga, lastni Žepi pa so njihovi bogovi, pred katerimi se klanja tudi list »inteligence«. Vrhtega pa je bil »Slovenski Narod« tudi zelo nepreviden, ali pa je dotično notico spisal popolnoma ne-rutiniran žurnališki začetnik, zakaj zapisal je, da koliko znaša Kotnikova zapuščina za Ciril Metodovo družbo, tega danes nobeden niti približno ne v6! Tako! Ali ni bil »Narod« tisti, ki je dan po Kotnikovi smrti zabobnal na ves glas, da je veliki vrhniški rodoljub za družbo volil 500.000 kron? In to'je šlo z velikansko reklamo po vseh liberalnih listih! Pol milijona, so upili neprestano in se ginjeno objemali. Zdaj pa kar naenkrat nobeden niti približno ne ve, koliko je Kotnik šolski družbi zapustil! Morebiti je družbi samo en krajcar volil, kaj? — Mi na podlagi popolnoma avtentičnih informacij zopet pribijemo, da Lenarčič namerava Kotnikovo oporoko docela izpodbiti, tako da bi družba niti krajcarja ne dobila, če pa se mu to ne posreči, bo družbi naložil toliko bremen in toliko odbil, da bo dobila komaj pičlo polovico tega, kar ji je Kotnik namenil. Velerodoljubni »Slovenski Narod« pa izkuša že zdaj javnost na to pripravljati, češ, saj itak niti danes še nobeden ne ve, koliko Kotnikova zapuščina znaša! Pred par meseci so za vinar natančno vedeli, da znaša pol milijona, danes pa prav nič ne vedo! Liberalci so od prvega do zadnjega vsi ehaki, in če bi družba tudi samo 2 kroni od Kotni-kove zapuščine dobila, bodo to mr-no požrli! Saj vas poznamo. + 1,338.270 kron je izdal »Schulverein« samo za Spodnji Štajer. Mariborska in celjska okolica sta že čisto .prepreženi s ponemčevalnimi šolami. + Protestantovska propaganda v Spodnjem Štajerju zopet močno narašča. Zdi se, da. se odpadi množijo. Treba bi bilo od katoliške strani posebne organizacije zoper to, pa kaj, ko so katoliški Nemci v južnih alpskih deželah tako malo delavni! + Nemško srednješolsko društvo za Kranjsko in Primorsko je na svojem shodu 8. t. m. v Ljubljani sklenilo od merodajnih oblasti zahtevati, da se ustanove štipendije . za nemške uči tel j jščnike, ki bodo napravili izpit iz slovenščine in italijanščine. — Namen je vzgojiti številnejši nemški učiteljski naraščaj na Kranjskem in Primorskem. 4- Narodnost liberalnih učiteljev. »Učiteljski Tovariš« se v svoji 16. številki repenči, da »kakor je sploh vsa slovenska javnost zoper obstrukcijo klerikalnih poslancev v štajerskem deželnem zboru, tako tudi učiteljstvo, zakaj nadaljevanje in podpiranje ob-strukcije bi pomenjalo pospeševanje enostranskih klerikalnih interesov, in za učiteljstvo bi to pomenilo pljuvati v lastno skledo. Slovensko učiteljstvo zahteva, da štajerski deželni zbor zopet dela!« — To je zelo značilno za, narodno zavednost liberalnih učiteljev. Oni bi radi, da se Slovenci brezpogojno udajo nemškemu nasilstvu samo zato, ker jim je prva skrb, da jim deželni zbor zopet zviša plače! Res idealizem brez primere! »Slovenska Straža." O »Slovenski Straži« piše »Naš Dom«, glasilo štajerske mladine, takole: »Ravnokar se je v Ljubljani ustanovilo društvo »Slovenska Straža«, ki bo svoje delovanje raztegnilo na vse slovenske pokrajine v naši državni polovici. Kaj pa hoče to društvo? Na Slovenskem imamo mnogo krajev, ki se imenujejo Straže. To spominja na starodavne čase, ko so Turki in drugi sovražniki napadali naše kraje. Takrat so morali biti ljudje vedno pripravljeni na sovražni napad. Na visokih gričih so morali imeti vedno pripravljene kupe suhljadi in slame. Če se je sovražnik prikazal v deželi, so jih hitro zažgali; podnevu slamo in dračje, da je gosti dim naznanil nevarnost, ponoči pa suha drva, da je svetel plamen daleč okoli opozoril ljudi na sovražnika. Od griča do griča je ogenj naznanjal, da je domovina v nevarnosti. Turški časi so sicer minuli, a prišel je drug sovražnik, v marsikaterem oziru še hujši kakor Turki. Nemci in nemšku-tarji so napravili lopovski načrt: Slovence zatreti! Vzeti nam hočejo: zaklad sv. vere in naše kraje poluteraniti, oziroma razkristjaniti, zatreti hočejo naš jezik, naše kraje ponemčiti in nemštvo razširiti do Jadranskega morja, pregnati hočejo z domače grude Slovence, naj gredo s trebuhom za kruhom po svetu. To je naravnost lopov-sko. Ptica brani svoiq irnczdo iu svoio mladiče proti jastrebom ln mi bi naj ne branili svojih najdražjih svetinj? Kakor ob turških časih, naj vzplamtijo kresovi po naših hribih in dolinah, ti kresovi naj bodo naša srca in naša društva, ki si naj takoj napravijo obrambne.odseke, kakor je že bilo lani sklenjeno na velikem občnem zboru lcrščansko-socialne zveze v Ljubljani. Središče vsega obrambnega dela pa bo novo društvo »Slovenska Straža«. — Mladeniči in mladenke! Koliko ste doslej po nepotrebnem znosili denarja nemčurskim trgovcem in krčmarjem. Pritrgajte si zanaprej nekaj pri pitju, tobaku, gizdavi obleki in darujte na oltar ljubljeni domovini! Voditeljem naših društev priporočamo, da prirejajo predavanja o nevarnosti, ki nam preti, o važnosti naše obrambe, o vražjih naklepih nadutega nemštva.« Ustanovno zborovanje deželnega živinorejskega sveta. Ljubljana, 17. maja 1910. Danes ob 9. dopoldne se je otvorilo v deželnozborski dvorani ustanovno zborovanje živinorejskega sveta ob ze-lo častni udeležbi kranjskih živinorejcev. Posvetovanje otvori deželni glavar dvorni svetnik pl. Šuklje, ki naglaša v svojem otvoritvenem govoru, da ima kranjska živinoreja veliko polje in ve-lik delokrog. Imamo morsko obrežje, Opatijo. Najvažnejšo nalogo si je naložila dežela: povzdigniti živinorejo. Kar se bo danes povedalo, na to se bo tudi deželni odbor oziral. Pozdravi vladnega zastopnika vladnega svetnika pl. Laschana. Razdelitev dežele v živinorejska ozemlja. Deželni mlekarski in živinorejski nadzornik Legvart izvaja: Cela kranjska dežela se razdeli v tri popolnoma ločena živinorejska ozemlja: I. Gorenjsko ozemlje. II. Not-rajnsko ozemlje. III. Dolenjsko ozemlje. — I. Gorenjsko ozemlje obsega vso Gorenjsko, pričenši pri Zagorju ob Štajerski meji. Meja tega ozemlja gre ob levi strani Save do Tacna, ob šentviški občinski meji do Osredka in ob meji celega škofjeloškega in idrijskega sodnega okraja, tako da ta dva okraja spadata še k prvemu ozemlju. V tem ozemlju redi se le pinegavsko, oziroma beljansko pleme in se smejo licence-vati in rabiti za pleme le biki omenjene pasme. — II. Notranjsko ozemlje obsega večji del Notranjske, pričenši pri izlivu Ljubljanice do Podpeči, od Podpeči ob meji celega vrhniškega sodnega okraja, izvžemši občino Rakitna in vas pokrajišče, potem ob meji cerkniškega sodnega okraja do Rakeka, nadalje ob meji okrajnega glavarstva Postojna in ob meji sodnih okrajev Idrija in Škofja Loka. V tem ozemlju se sme rediti le simendolsko pleme in se biki le tega plemena licencirajo ter smejo rabiti za pleme. — III. Dolenjsko ozemlje, h kateremu spada vsa Dolenjska, pričenši na štajerski meji pri Zagorju, obsega ceso desno ozemlje ob Savi in Ljubljanici do Podpeči, Rakitno, cerkniški sodni okraj, izvzemši Rakek, sploh vse, kar ne spada k drugemu ali prvemu ozemlju. V tem ozemlju se sme rediti le govedo sivega in rujavega alpskega plemena »Bos tau-rus lougifrous alpestris«, muricodol^ ske, muropolske, montafonfeke, algaj-ske in rujave švidske in se smejo licen-cirati le biki te pasme. V razpravi naglaša ravnatelj Pire, da se ne sklada s stališčem, da bi kako pleme ne ugajalo! Na Gorenjskem se morajo popraviti štiridesetletni grehi glede na prekriževanje s ptujo pasmo. Pred vsem naj bi se vse pasme, ki pridejo v poštev, prav natančno obravnavale. Poslanec Jaklič se zavzema, naj bi se za Dolenjsko vpeljalo sivo ali rjavo pleme. Naj bi bilo za Dolenjsko tudi v prihodnje dovoljeno, da se sme uvajati simodolsko pleme. Povše iz Mokronoga sc zavzema za poročevalčeve predloge. Plemenov imamo že več kot preveč. Grof Barbo se zavzema za to, da se plemena razdele. Sam je 24 let gojil pinegavsko pleme, a je izprevidel, da ni šlo in zato je bil prisiljen, da je razpustil hlev. Apelira na dobrepoljsko zadrugo, naj opusti simodolsko pleme. Hrvaški kmetje so bili začetkom zelo zadovoljni s simendolsko pasmo, a zdaj so hrvaški kmetje tako hudi na to pleme, da so obljubili pobiti simendolske bičke. če jih zopet pripeljejo. (Veselost.) Posledica vednega križanja je, da imamo na Dolenjskem popolnoma izkvar-jeno pleme. Poslanec Demšar izjavlja, da so Gorenjci zadovoljni s pinegavsko pasmo. Samo meje naj se natančno določijo. Turk se pridružuje Demšarju, samo meje naj se »gvišno« določijo. Poslanec P i b e r naglaša, da se mora takozvnno bohinjsko pleme izboljšati. Staro male krave so bile zelo mlečne. S takozvanim »izboljšanjem« plemena so se vtrdile kosti, a mlečnost se je zmanjšala. Kar je dobro, naj se zbere in ohrani. Iz Bohinja gre vse polno živine. Kupci imajo najrajši mlečno živino. Poslanec Drobnič izjavi glede na logaško okrajno glavarstvo, da se je prepričal na neki komisiji, ko so licen-cirali plemenske bike, da so bili le slabi plemenjaki. Vzrok je, ker gospodarji prodajajo plemenjake, ko so najboljši in najkrepkejši, češ, da so pretežki in preveč požro. Podpore naj bi se dajale takim gospodarjem, ki imajo lepe plemenjake. Glede na sivo pasmo sodi, naj bi se izključila, ker so nekateri naši domači sivi plemenjaki veliko lepši, kakor na ptujem kupljeni. Nakupovali naj bi plemenjake res taki strokovnjaki, ki znajo, kateri plemenjak je res sposoben, kateri ne. Debate se udeleže ravnatelj Pire, grof Barbo in dr. Lampe, ki povdarja, da se gre predvsem za. enotno postopanje po raznih krajih Kdor posluša 'velike strokovnjake, se mu kar zmeša. Strokovnjaki tudi ne bodo nikdar edini. (Veselost.) Rešiti se pa mora praktično vprašanje, da deželni odbor in Kmetijska družba znata, katerega bika naj postavimo v kak kraj. Drugo vprašanje je postopanje (Kmetijske družbe. Zgodi se dostikrat, da pošlje deželni odbor enega, Kmetijska družba pa bika drugačnega plemena. Določi naj se, kako pleme naj se pošilja v posamezne kraje. Naša želja je, da se doseže načrt, s katerim bomo vsi zadovoljni. Za bodočnost moramo imeti zemljevid, da bomo lahko rekli in znali: Sem to in to živino! (Živahno odobravanje). Po dr. Lampetu govore Rohrman, poslanec Dimnik, ki naglasa, da je za ljubljansko okolico najugodnejša simodolska pasma. Paulin, ki se spominja med drugim tudi izboljšanja konjereje. Sklada se z razdelitvijo pasem po poročevalčevih predlogih. Poslanec Dular naglasa, da se gre predvsem za to, kakšno lastnost da ima živina. Prosi, naj se gleda na to, da dobe dolenjske občine primerno število plemenskih bikov. Ratej se zavzema za to, da se izboljša domača pasma. Okraji posameznih plemen naj bodo veliki. Gleda naj se predvsem na izboljšanje pogojev za živinorejo. Ko govori še končno Leg-vart, se prestopi k drugi točki dnevnega reda. fzprememba postave o povzdigi govedoreje. Poročevalec J. L e g v a r t poroča o načelih, po katerih naj se izpremeni dosedanja postava, glede govedoreje: 1. V vsakem plemenskem ozemlju naj se licencujejo le biki one pasme, ki so za dotično ozemlje določene. 2. Omogoči naj se licencovanje bikov, ki še niso docela eno in pol leta stari. Taki biki naj se licencujejo pod pogojem, da jih je začeti spuščati z onim časom,ki ga določi naprej licencovalna komisija. 3. Število potrebnih bikov v posameznih občinah naj se določi naslednje: V onih planinskih krajih, kjer se vrši pleme-nitev le nekaj mesecev v letu, mora priti na enega bika k večjemu 80, v onih krajih, kjer se plemenitev vrši celo leto, pa k večjemu 150 plemenskih krav in telic. 4. V onih občinah, ki morajo imeti po več bikov plemenjakov, naj bodo, če le mogoče, vsi biki v oskrbi na enem posestvu. Kadar pa to ni mogoče, določi na j se vsakemu biku rajon. Tam, kjer obstoje živinorejske zadruge, naj prepuste občine nabavo in oskrbo potrebnih bikov tem zadrugam. V ta namen naj občine zadrugam dovolijo letne prispevke. 5. Občine odnosno živinorejske zadruge naj bike oddajajo v rejo le dobrim živinorejcem, ki imajo svetel, zračen in snažen hlev, poseben za spuščanje določen, ograjen in zaprt prostor in tekališče za bika. Bi-korejec naj se zaveže, bika pravilno in dobro krmiti in oskrbovati, spuščati na pašo ali vsaj vpregati za lahko vožnjo. 6. Vsak občinski odbor naj izvoli poseben živinorejski odsek, ki naj skrbi v prvi vrsti za nabavo bikov in napredek živinoreje v občini sploh ter nadzoruje pravilno oskrbo obč. bikov. 7. Junčevino naj določa povsod licencovalna komisija za vsako leto naprej. 8. Državam dežela naj plemenske bike dajeta po znižani ceni v kraje, kjer obstoje živinorejske zadruge, le zadrugam. 9. Za vso deželo na,j se določijo tri licencovalne komisije, razdeljene po plemenskih ozemljih. Sestoji naj vsaka iz petih članov, to je iz dveh zvedenih živinorejcev, enega živinorejskega ve-ščaka deželnega odbora, enega državnega živinozdravnika in enega zastopnika okrajnega glavarstva. Prva dva imenuje deželni odbor, določi jima tudi namestnika. Saj eden od obeh naj bo doma iz dotičnega plemenskega ozemlja. Načelnika si komisija izvoli izmed Nvojilt članov. Licencovanje od hleva, do Iileva naj^sc odpravi. Lkcncujc naj se samo v naravnih' središčih' Vsakega sodnega okraja. Sposobnost bikovo naj presoja komisija po vrednostnih enotah, katerih vsota naj se tudi zabeleži na dopustnem listu. V slučaju, da kdo kupi bika po dovršenem licencovanju izven dežele, pošlje naj deželni odbor na njegovo prošnjo in na njegove stroške dva člana komisije bika presojat. Od države ali dežele nakupljeni biki naj bodo do prihodnjega pregledovanja licencovanja prosti. Potne stroške članom licencovalne komisije povrneta država in dežela, in sicer vsaka svojim odposlancem. 10. Določijo naj se denarne globe za one občinske odbore, ki no bi izpolnovali po govedorejskem zakonu jim dane dolžnosti. Določi naj se kazen tudi za posestnika, ki bi svojo kravo ali telico spuščal k nelicencova-nemu biku. Tudi naj se ustanovi redovna kazen proti onim, ki bi se surovo vedli napram licencovalni komisiji. Sploh naj se kazenska določila po-ostre. 11. Državnim in deželnim živinorejskim organom, orožništvu in županstvom naj se naloži, da pazijo, da se določila govedorejskega zakona natančno izpolnjujejo. Ravnatelj Pire želi, naj bi se s to postavo še pečal poseben odsek. Ko-merčni svetnik poslanec Povše naglaša potrebo, da se o postavi obširnejše razpravlja. Ugovarja, naj bi se licencovalo samo v naravnih središčih vsakega sodnega okraja. Tudi komisije so prevelike. Zadostovali bi trije člani. Licencovanje naj se vrši po mnogih krajih. Turk želi, naj bi se licencovalo od hleva do hleva. (Pire: Tist pa ne!) Grof Barbo želi, naj bi se dala deželnemu odboru navodila o nameravani izpre-membi postave. Naglaša potrebo, da je bik ne samo v hlevu, marveč tudi na prostem. Zavzema se za velike komisije, češ, da se o malih večkrat misli, da niso nepristranske. Deželni odbornik dr. Lampe: Načrt je sestavljen na željo zastopnikov živinorejskih zadrug. Gre se nam za to, da zvemo zdaj mnenje vsaj o najvažnejših točkah, ki so v načrtu. Zlasti želi, naj bi se praktični živinorejci izjavili o 2, 3, 4, 7. Ne zdi se mu praktično, da bi bile za celo deželo le tri komisije. Preveliko breme bi bilo za kmeta licencovanje od hleva do hleva. Izvedel bi tudi rad mnenje o kaznih. Vsako presitno, policijsko postopanje naj bi se izključilo. Živinorejca s kaznimi siliti pač ne kaže. Poslanec Piber želi, naj bi se bolj uredilo licencovanje. Ravnatelj Pire naglaša, da je zakon iz leta 1902 dober, a izpolnjeval se ni. Ako bi se bil izvrševal, bila bi naša živinoreja na drugem stališču, kakor je. Peča se z vsemi nasvetovanimi izpremembami. Naglaša potrebo, da je naša dežela agrarna in zakaj bi tudi obrtniki ne plačevali za bike. V komisiji ni potreba političnih uradnikov. Priti se mora do tega, da se vsi zakotni biki odpravijo. Razprave se še udeleže Rohrman, ki se zavzema za to, da pride na vsakih sto plemenskih krav in telic najmanj po en bik plemenjak, kakor to določa § 2. obstoječe postave. Odobrava točko 6. Skrči naj se število članov komisiji na tri. Licencira naj se po pripravnih krajih. Župnik Pristov naglaša, da v neki vasi bi zadostoval en bik, dejansko so pa tam trije biki, kar je preveč. Poslanec Piber opozarja na potrebo, da se gleda na to, da bodo imeli tudi planinski kraji svoje bike. (Dalje.) JEZIKOVNI NAČRT. Praga, 17. maja. »Narodni Listy« objavljajo besedilo dr. Bugattijevega jezikovnega načrta, ki se je vposlal vsem strankam. V § 1. navaja po deželah običajne jezike. Drži se načela status quo in navaja na Nižjem Avstrijskem nemščino, v Dalmaciji pa tudi italijanščino. V § 2. se določa, naj deželna postavodaja določi, kateri jezik naj se smatra po posameznih sodnih okrajih za navaden občevalni jezik. Deželni zastop sklepa z ozirom na izjave deželnega odbora, politične oblasti in višjega deželnega sodišča. Če soglašajo v določitvi jezika vse oblasti, se mora deželno zastopstvo držati izjav, če pa mnenja ne soglašajo, odločajo dež. zastopi. Po § 3. se v svrho ureditve jezikovnih razmer na novo od-dele občine, okrajna glavarstva in sodna. okrožja. § 4. obvezuje deželne oblasti in njih organe, da se poslužujejo jezika, ki je v dotični deželi oziroma okraju veljaven v smislu § 2. § 5. nalaga istim ablastnijam, da se vse vloge, ki prihajajo v deželnem jeziku, stvarno obravnava; ako jezik ni navaden v okraju, se ima preskrbeti prevod. S 6.: V osebnem občevanju in pri sestavi zapisnikov ima redno veljati jezik, ki sc ga poslužuje stranka. Paragrafi 7. do 11. nc vsebujejo nič novega; S 12. določa, da ima tudi v notranjem ura-dovauju reduo veljati jezik, ki se iru poslužuje stranka, razven če se znanje istega od dotične oblasti ne more zahtevati. § 13. obvezuje državne oblasti, da se poslužujejo onega jezika, o katerem domnevajo, da je v rabi pri uradu, s katerim imajo opravka. Ako urad ne zna dotičnega jezika, se lahko po-služi svojega v okraju rabnega ali nemškega jezika. Po § 14. se more jezik za notranje, javnost ne zadevajoče uradovanje, določiti po osrednji oblasti potom naredbe. § 15. določa, da imajo prednost pri naslavljanju oni prosilci za uradna mesta, ki so zmožni deželnih jezikov; v slučaju potrebe se nastavi tudi le enega jezika zmožnega prosilca, a le začasno in proti obvezi, da se v gotovem času priuči še ostalim deželnim jezikom oziroma dotičnemu okrajnemu jeziku. Po § 17. morejo dosedanji tozadevni predpisi v posameznih deželah, ako ne nasprotujejo pravilom predstoječega zakona, do izdaje novih ostati v veljavi. § 18. določa, da deželni zakoni, sklenjeni na podlagi predstoječega zakona, ne smejo biti v nasprotju z njegovimi določbami. »Ljubljana" na jngu. Nekoliko predrzna je bila misel neumornega našega odbora slovenskega glasbenega društva »Ljubljana«, prirediti na tri dni proračun jen izlet, preko Reke, Trsata, Benetk, Trsta z večinoma potovanja nevajenimi članicami in člani. Zanašajoč se pa na doslej pokazano železno voljo pevk in pevcev, je šel odbor na delo in ko smo danes zjutraj videli na južnem kolodvoru srečen povratek naše pevske čete, ko smo videli zadovoljne, vesele, sveže obraze, ko smo čuli toliko laskavih opazk od plačujočih gostov o vzornem obnašanju in lepem redu med vsemi sopotujočimi, teclaj smo z radostjo beležili, da se je »Ljubljani« sijajno posrečil prvi poizkus, svojo četo voditi tudi v širni svet, širiti ji obzorje. Velika je bila naloga 120 pevkam in pevcem prirediti tri dni trajajoč brezplačen izlet z vsemi vožnjami in preskrbo, pa uspeh je pokazal, da je bila to zdrava misel in vsak, kdor je sopotoval, je le želel, da se resno vzame v roke prireditev vsakoletnih takih daljših izletov. Z največjo pozornostjo so spremljali naš izlet posebno na Reko naši nasprotniki, ki vrše »pošteno narodno delo« okolu »Slovenskega Naroda«. Hvaležni smo za to pozornost »Slovenskemu Narodu«, ker se je s tem zopet sam razkrinkal in je pokazal Hrvatom na Reki in na Sušaku, s kakimi nizkimi sredstvi se bori proti našim somišljenikom tudi takrat, kadar nastopajo v ime kulture in bi povsod drugod tudi največji politični nasprotnik že s skupnega narodnega naprednega stališča tak trud moral le odobravati. »Slovenski Narod« pa je izkušal intri-girati na Reki in Sušaku, ker je priobčil pred izletom to-le v uredništvu skovano brzojavko: Vprašanje radi koncerta »Ljubljane« na Sušaku. Reka, 10. maja. V soboto je naznanilo pevsko društvo »Ljubljana« svoj prihod semkaj. Hrvatski reški demokratski klub je povabil k sprejemu poleg drugih društev tudi »Srbsko cerkveno društvo« in češko obec, naglaša-joč, da jo »Ljubljana« docela narodno društvo. Ker bi radi vedeli, kateri stranki pripada omenjeno društvo in ker bi neradi delali štafažo društvu, pripadajočemu klerikalni stranki, ki je odobravala Rauchov nasilni režim in preganjanje Srbov na Hrvatskem, prosimo, da bi nam dali tozadevna pojasnila. — član »Srbskega cerkvenega pevskega društva«. (Pevsko društvo »Ljubljana« je nekaj let sem v klerikalnih rokah in je bojno društvo proti »Glasbeni Matici«. Ne moremo Vam niti odsvetovati, niti priporočati, da se udeležite sprejema, ker nočemo, da bi se nam očitalo, da spletkarimo. Opomba uredništva.) Reški Hrvatje in Slovenci seve niso naseli tej »švindel-brzojavki« in podlim lažem, da bi mi kedaj odobravali Rauchovc nasilnosti in bilo je »Srbsk crkv. pjev. družtvo na Rieci«, ki je po dalo na to naslednjo krepko izjavo. Ljubljanski »Slovenski Narod« od 10. ov. mj. donosi članak, kao odgovor na tobožnji upit člana »Srb. crkv. pjev. družtva« na Rieci. Družtvo se je oda-zvalo pozivu »Hrvatskog riečkog demo-kratskog kluba« za doček brače Slove-naca kao pjevačke družine — bez obzira na partajske stvari gostiju. S loga odbija tu m i s t i f i k a c i j u i rnoii članove, da u što večem broju prisustvuju koncertu. — Predsjod-ničtvo. Reka in Sušak sta sijajno pokazala, da bo in morajo bili med uarni Jugoslovani skupne točke, na katerih je mogoče vsem strujam pojaviti se skupno kot narod, kot narod manifestirati za skupno narodno idejo, za skupno borbo proti neprijatelju. In tembolj je morda po nastopu »Slovenskega Naroda« marsikdo, ki nas doslej ni razumel, pričel pojmovati vzroka naše borbe proti izrastkom tiste struje, ki se zbira okolu »Slovenskega Naroda« in ki nikdar in nikoli ne ume zatajiti svojega separatizma, svoje intrigan-tske nravi, kateri je v boju proti bratu dobro vsako sredstvo. Zato je le narodno dobro, ako smo v boju za iztrebljenje takih nezdravih izrastkov. Hvaležni smo vsem bratom na Reki in Sušaku, ki so tako zanosno pokazali, kako ljubi smo jim kot Slovenci, ki so s svojim sprejemom in svojo gostoljubnostjo pokazali, da v narodnem boju tudi hočejo vpoštevati zastopnike tiste največje slovenske stranke, ki je na svojih sestankih vedno povdarjala vzajemnost s Hrvati in ki svoja zborovanja otvarja z vsem nam skupno »Liepo našo domovino«. Bratje Hrvatje bodo v nas dobili vedno odkrite sobojevnike, katere je vzgoja učila verovati v narodove ideale, zanje delati in se žrtvovati. Zato sma jim hvaležni, da so se ob sprejemu »Ljubljane« postavili na tisto skupno točko, katera mora vsem, ki res ljubijo narod, biti sveta. V soboto zjutraj je oddrdral naš posebni vlak proti Notranjski. Veselo petje je odmevalo iz vozov. Na posameznih postajah so nas pozdravljali somišljeniki. V Št. Petru je bil skupni obed. Javno zahvalo zasluži gospod re-stavrater A n d r e e , ki je podal izbor-no kosilo z občudovanja vredno točnostjo. Bilo je od vseh strani čuti splošno priznanje in hvalo! Tu smo pregledali družbo, ki je spremljala pevke in pevce »Ljubljane« na jug. Bili so v družbi trije poslanci, gg. prof. Jarc, dr. Pegan in Perhavc s svojo soprogo, podpredsednik kranjske trgovske in obrtne zbornice g. Kregar, velepodjetnik Lončarid z rodbino, župana Dimnik in Zupančič, kateheta Oswald in Ažman, župnik Trpin, ravnatelj Prosenc, mnogo uradnikov, posestnikov, učiteljev, učiteljic, obrtnikov. Videlo se je, kako upliva taka odlična družba na ves zbor. Prišel je izletnike na kolodvor pozdravit tudi č. g. kurat A b r a m . Pevski zbor »Ljubljane« je iz Št. Petra poslal zahvalne brzojavko g. drž . in dež. poslancu P o v š e t u , ki se je mnogo trudil, da je bil izlet omogočen ter je brzojavno pozdravil ustanovni shod novega slovenskega katoliškega narodnega društva »Dan« v Pragi. Na Reki smo z zanosnimi čutili izstopili. Odlični predsednik pevskega društva »Jadranske vile« g. Milan B 1 a ž e v i č , je stal na kolodvoru z zastopniki vseh reških in sušaških hrvaških društev, prišel je že sem pozdravit Slovence zastopnik sušaške hrvaške občine g. Ante vitez Bačič. Zahvalil se je na pozdravih predsednik »Ljubljane« dr. Pegan. Policija je odredila, da morajo izletniki na poti skozi Reko odstraniti vse znake, kar smo seve brez škode za naša narodna čutila storili. Naši narodni nasprotniki so se pripravljali na demonstracije, organizirali so družbo mladih fantov, oborožili jih s palicami, a dostojen odločen nastop slovenskih gostov jim je vzel ves pogum. Deputacije so spremljale slovenske goste v sijajne prostore elitne reške »Hrvatske narodne čitalnice« na reškem korzu. Tu so bili Slovenci sprejeti z nepopisno ljubeznivostjo. Vsaka slovenska dama je dobila prekrasen šopek s svilenim trakom, odlične hrvatske dame iz najboljših hrvatskih rodbin na čelu jim soproga veletržca g. Turkoviča in baronica Zmajičeva, so v družbi elegantnih gospodičen osebno stregle gostom s kavo, likerji, slaščicami, sladoledom, cigarami. To je bila tako srčna in bogata gostoljubnost ,da ne vemo kedaj se ji bomo mogli Slovenci oddolžiti. Vsi gostje so bili presenečeni, vzhičeni. Ko z globoko hvaležnostjo beležimo ta sprejem v »Hrvatski narodni čitalnici« na Reki, smo prepričani, da nihče udeležencev hvaležnosti svoje ne bo izbrisal iz svojega srca. Tako izredno odlikovanje je bilo v počaščen je vsemu našemu narodu in zato nibolj pomembno — nepozabljivo. V teh sijajnih prostorih je po-; ivil gosveti zemlji. Ob 8. uri 30 minut je bil v hotelu »Susak« koncert na korist hrvatske šole na Reki. Koncert je, kakor povdarja »Riečki Novi List« sijajno uspel, tako v moralnem, kot v materijelnem oziru. Dvorana je bila razprodana, vzkli-kanje zboru, posebno pri narodnih pesmih nepopisno, posebno pri solu g Božiča: »Je pa davi slanca padla«. G. Božič je dobil lep šopek. Posebne ovacije je pa občinstvo prirejalo gdč. Peršlovi in zborovodju g. Svetku, ka-teremu je bil poklonjen lep venec s svilenimi trobojnimi trakovi in spominskim napisom. Zborovodja g. Svetek se je v kratkih besedah zahvalil za velikanske ovacije: »Hvala Vam bratje, hvala za me in v imenu zbora. Verujte mi, da tolmačim samo iskrena čutila pevk in pevcev, da dam duška prisrčnosti danes med Vami gorko občutnega pobratimstva in sorodstva če rečem, Bog Vas živi imenom slovenske pesmi, naše in Vaše melodije naj se i nadalje spajajo v znak, da ste nam Vi bratje in sestre a mi Vam! Slava!« Vedno in vedno je moral zbor na oder in končno je vzneseno zapel »Slovenec i Hrvat«. Pri koncertu je vzorno igrala tr-satska godba. Vse občinstvo je po koncertu šlo v hotel »Continental« odkoder je bil ob 10. uri 30 minut zvečer odhod v luko Baroš. Na tisoče in tisoče občinstva je na poti prepevalo »Liepa naša domovina«, »Hej Slovani«, »Naprej zastava Slave«! Velikanski sprevod je bil čarobno razsvetljen od ba-kelj, katere so nosili ognjegasci. Ko so se gostje vkrcali, prišli so se na parnik poslovit župan Sabljič, g. predsednik Milan Blaževič in inženir Brozovič, množica pa je klicala Slovencem, vihtela klobuke, moški zbor »Ljubljane« je gromko prepeval: »Buči, buči morje adrijansko . . .« Slovenke so metale v hrvatsko množico cvetke, ostali izletniki so klicali: »Živila Hrvatska!«, množica je odgovarjala s klici: »Na svidenje!« »Živela Ljubljana«, »Živio Svetek!«, »Živeli Slovenci!«, dokler ji ni parobrod izginil izpred oči. V jasni, prekrasni noči smo pluli proti Benetkam. To jc bila prekrasna vožnja, posebno če upoštevamo, da velika večina še ni videla nikdar morja. V najboljšem razpoloženju smo pripluli v nedeljo zjutraj v Benetke, kjer so goste razdelili v hotel »Manin«, pevce v hotel »Tu-rin« in »Venezia«, pevke pa v hotel »Viktoria«, nato so izletniki prisostvovali v cerkvi sv. Marka sv. mašam. V Benetkah je bilo ta dan okolu 30.000 tujcev, ob takem navalu je bilo samo v par slučajih nekaj sitnosti radi stanovanj, kar se je pa hitro izravnalo ter sc je program in ogledovanje beneških znamenitosti vršilo na občno zadovolj-nost. Ali naj opisujemo tu Benetke, vtiske, ki jih napravlja vnovič in vnovič to večnolepo mesto? Ne J Prehitro sta minila dva dneva, v katerih so beneške vode čule slovenske popevanke. Benečani so nas hitro spoznali in če si hodil po Benetkah —- v Reki nismo smeli! — z našim mestnim belo - zelenim trakom in s troboinim znamenjem »Ljubljane«, tedaj si opetovano čul laške klice: »To so gostje iz Ljubljane.« Nekaj izletnikov je poletelo tudi v Pa-dovo na grob sv. Antona. Našo pot je beležilo tudi laško časopisje. In ko smo se vračali iz Benetk in pluli nazaj proti Trstu, tedaj sc je marsikdo izmed 230 izletnikov otožno oziral nazaj proti Benetkam, zbirajoč neizbrisne vtiske na ta izlet. Med vožnjo v Trst smo imeli na morju pristno »kranjsko veselico«. Vse jc bilo veselo, vse radostno, V imenu gostov, ki so se pridružili izletu »Ljubljane« se je zahvaljeval pripravljalnemu potovalnemu odboru v prvi vrsti njegovemu požrtvovalnemu predsedniku g. L o n č a r i č u , č. g. katehet, O s w a 1 d , povdarjajoč, da je bil že na mnogih izletih, prirejenih od Nemcev in Italijanov, a še noben izlet ni bil tako poceni in tako v redu. Navdušeno pritrjevanje vseh gostov je pričalo, da je »Ljubljana« dosegla res častno priznanje in da je srečno rešila veliko nalogo. Izlet jc spremljalo ves čas najlepše vreme. V popolnem redu sc jc včeraj zvečer vršilo tudi ogledovanje Trsta in v vzornem redu so se izletniki danes zjutraj vrnili v Ljubljano — k novemu delu, k novim vspehom! VLADARJEVO POTOVANJE V BOSNO. Vsi hrvaški listi z zadoščenjem beležijo vladarjev sklep, da se osebno poda med svoje najmlajše podanike v Bosno. Na bosensko ljudstvo pa je ta sklep napravil najgloblji vtis, in kakor vse kaže, bo cesarjeva pot po Bosni pravi triumf. Seveda posebno Hrvate v banovini boli, da se v vladarjevo spremstvo za ta pohod ni povabilo tudi hrvaškega bana kot enakovrednega dostojanstvenika ogrskemu ministru, kar bi gotovo napravilo najboljši vtis med bosenskimi Hrvati. A razmere v banovini so take, du se tej ponovni zapostu- vitvi HrvaŠke ne smemo preveč čuditi in gospodje na Hrvaškem morajo tudi ob tem trkati na prsa in reči: Mea cul-pa! Zlasti z ozirom na to priliko, zlasti z ozirom na Bosno moramo Hrvatom očitati, da jih je velik čas našel majhne. Ko bi bili Hrvatje danes na znotraj močni, bi mogli na drugačen način ma, nifestirati za trializem, nego se to godi sedaj po posameznih listih in politikih. No, pa bolje nekaj, nego nič — tudi akademične razprave imajo svojo vrednost, če druge ne, vsaj to, da se idejo popularizira. V naslednjem prinašamo tozadevna izvajanja državnega poslanca prof. V. J. Perica v »Hrv. korespondenci«: Ne samo v Bosni in Hercegovini, marveč povsod na jugu, kamor sega vlast habsburške monarhije, bo vzbudil vladarjev obisk pravo navdušenje. Ako merodajni Činitelji, ki bodo spremljali kralja in ki sedaj igrajo prvo vlogo na pozornici državnega življenja, ne bodo kratkovidni, bi ta veseli in zgodovinski dogodek mogel imeti nedo-glednih posledic. Ljudstvo v priklopljenih pokrajinah bo srečno, ko bo iz lica v lice moglo videti vzvišeno osebo svojega viteškega vladarja, to mu bo zastava in poroštvo, da mu vstaja zora boljše bodočnosti; saj ni mogoče misliti, da bi se visoki vladarjevi spremljevalci ne uve-rili, kako nujno potrebno je po najkrajšem potu z železnico zvezati Bosno in Hercegovino z morjem, kako je tudi z ozirom na clržav. koristi nujno potrebno, da te pokrajine ne bodo dolgo visele med nebom in zemljo, marveč da se v smislu zgodovinske resnice, narodnega načela ter gospodarskih in kulturnih potreb združijo s svojo pokrajino-materjo Hrvaško. S tem bi se za vedno zaprla vrata zunanjim pohlepom, prenehalo bi trenje v notranjosti, s tem bi si monarhija ustvarila najmočnejšo oporo v Hrvaški za vse slučaje . mednarodnih zapletljajev na Balkanu Zedinjena Hrvaška ne more biti nikomur nepovoljna, razven mažar-skim šovenom, kajti Hrvat kljub vsero težavam in trpljenju, ki ga je po krivici zadevalo, ni nikdar kazal kakih sredobežnih teženj. On je globoko prepričan, da mu je narodna individualnost, naroden razvitek in napredek zajamčen edinole v opori močenga državnega organizma habsburške dinastije. Najradikalnejša stranka med vsemi Hrvati je zares »pravaška stranka«, a vendar ima od leta 1894. kot prvo točko v svojem programu, da hoče zedi-njenje vseh hrvaških pokrajin v eno celoto v okviru habsburške dinastije. Da se neki nemški prenapeteži tako zgražajo pred trializmom, je vzrok, ta, da jim vest z ozirom na avstrijsko misel ni čista . . . Kakšna škoda jim inače preti od zjedinjenja hrvaškega naroda? Iz Hibme. Preteklo soboto je poročal ribniški novičar, kakšna so pota po našem trgu, kako je to vratolomno za ljudi in koliko trpi uboga žival, ter kritikoval o delu nekaterih društev in uprav. — Pri vsem tem je pa pozabil poročati tudi to, kaj jo že vse storilo ribniško olepševalno društvo v prid nekaterim posameznim osebam, namreč to, da je nastavilo po trgu in zunaj trga več železnih klopi, da se truden človek tu lahko odpočije v večernem hladu in da jih ponoči fantje prenašajo tja in sem, posebno ondot kjer vedo, da bodo nekaterim posebno dobro služile v pozni nočni uri; nadalje je pustilo napraviti po trgu štiri kamenite prehode in sicer prvega nasproti sodišču, drugega nasproti davkariji, tretjega proti Paki-ževi in četrtega pa proti Miklovi gostilni. Ni treba tu naštevati komu v prid in korist se je tudi to napravilo, saj je vsak Ribničan sani dovolj kun-šten, da bode vedel radi koga sc je vso to napravilo? Ali tudi še z vsem tem ni ugodeno ribniški gospodi in tudi ona želi to, kot priprosto ljudstvo, namreč, da se prej ko slej izvede prepotrebna kanalizacija po trgu. — Pri vsem tem upoštevajmo letošnjo slabo zimo, ko je bilo toliko snega in ka j vse se lahko primeri, ako naglo pritisne sedaj južno vreme. To bi se plavalo po trgu, pa kaj že to za priprosto ljudstvo, ko je ponoči doma in ne hodi po gostilnah, — hujše bi bilo to za trško gospodo. — Vzemimo pri tem samo en slučaj: »Neki gospod, ki je na začasnem dopustu vsled bolezni mu pride neverno, ali vsled bolezni ali vsled preveč zavžite alkoholne pijače (splošno se govori po trgu od pol litra brinjevca), pozno v noč slabo in da ni pri tem hitre pomoči zdravnikove in da se to zgodi na trgu v takem vremenu si lahko vsak posameznik misli, kaj bi se zgodilo?« Skrbite torej v to poklicani iaktorji, da se že vendar izvede to* liko zaželjena kanalizacija po trgu, ker vedno trdite, da se v občinskem odboru obravnavajo le važne gospodarske stvari. |K sklepu naj pa Ie še omenjamo nekatere važne stvari, ki so se zadnji čas zgodile v ribniškem trgu in sicer: 1. Pri slavnostnem odhodnem večeru svetnika Višnikarja, ki se je vršil pri gostilničarju A. Podboju, je prisostvoval tudi župan I. Berdon iz daljnih Ricmanj. — Ne vemo, kaj je tega gospoda privedlo na slavnostno odhodni-co Višnikarjevo v Ribnico? Prosimo pojasnila! 2. V nedeljo, dne 13. p. m. mudil se je vpokojeni gospod svetnik Višnikar v Ribnici. — Videli smo ga iti z gospodom županom v občinsko pisarno. Popoldan je bil pa baje občni zbor posojilnice. — Sedaj nastane vprašanje, ali jo prišel gospod svetnik v Ribnico na občni zbor posojilnice, ali pa radi tega, da se določi sporazumno ž njim, kdo izmed namestnikov prvega razreda: gg. Grčar, Juvanc in Spende naj bosta od« bornika v prvem razredu? Prvi in sledi nji baje ne plačata nikakih doklad? 3. Pred kratkim prinese neka služkinja svoji gospej vžigalice v korist »Obmejnim Slovencem« iz neke trgovine (ime na razpolago). Gospa, ki ni klerikalnega mišljenja, ji takoj ukaže, da naj jih odnese nazaj, kar se je tudi zgodilo. Bodimo tudi mi tako odločni in storimo isto tako s Ciril - Metodovimi užigalicami, ako nam jih bode kak liberalen trgovec usiljeval. 4. Pri Ribnici nekje, čegar ime zamolčimo za danes, se vrše razne nerodnosti. Ako ne bo tega konec, pridemo prihodnjič z imenom dotičnika in vsemi lepimi stvarmi na dan, če mu bode potem ljubo ali ne? Lok preveč napet, poči? Kaj več pa poročamo zopet prihodnjič iz naše ribniške doline, ako nam ne bode gospod urednik zaprl predala vsled prevečkratnega nadlegovanja. Dnevne novice. '+ »Slovenska Straža« ima danes zvečer ob 8. uri odborovo sejo. + Najlepši mladeniški dan je bil včeraj, binkoštni ponedeljek na Križni Gori pri Cerknici. Zbralo se je na tej sloveči božji poti dopoldne najmanj dvajset sto ljudi iz vseh krajev, Orli cerkniško-starotrškega okrožja pa v uniformah; bilo jih je 100, drugih mladeničev in deklet pa nepregledna množica. Pri Sv. Ani je pozdravil Orle žup-nih Peter Hauptmann, odgovoril mu je cerkniški načelnik Udovič. Orli so se zbrali iz Cerknice, Rafceka, Starega trga, Grahovega in iz daljnega Loškega Potoka. Shoda sta bila dva, dopoldne po sv. maši in popoldne pred litanija-mi. Govorili so F. Terseglav iz Ljubljane, P. Bonaventura Savec, kapucinec iz Sv. Križa na Goriškem, Jernej Pod-bevšek iz Cerknice, župnik Hauptmann iz Staregatrga in še drugi mladeniči Orli. Navdušenje je bilo med ljudstvom nepopisno; pokazalo se je, da je naša mladenška misel tako prevzela vse sloje našega ljudstva, da je neizkorenlji-va in da se bo v njenem znamenju vršil nadaljni nravni in verski preporod naših prihodnjih generacij. Križna Gora pa bo spadala med najlepše spomine naše orlovske organizacije + Predavanje. Na Uncu je priredilo ondotno izobraževalno društvo na binkoštno nedeljo predavanje. Govoril je poslanec Gostinčar o državljanskih pravicah. Razgovor je bil tudi o raznih gospodarskih zadevah. Navzočih je bilo lepo število poslušalcev. -f- Za častnega člana je imenoval občinski odbor v D. M. v Polju komerč-nega, svetnika g. Frančiška Povše soglasno. + O vprašanju italijanske fakultete piše »Vaterland«, da je v zadnjem času tudi v diplomatičnih krogih pro-drlo prepričanje, da Trst iz patriotič-nih, narodnih in naučnih ozirov nikakor ne more priti v poštev kot sedež fakultete. Zavzemajo se, da se ista ustanovi na Dunaju, kar bo tudi obveljalo. + V varstvo mladine sc delajo na Nemškem resni koraki. Obvarovati skušajo mladino pohujšanja, ki se širi z umazano literaturo, z grdimi podobami po prodajalnicah, s predstavami v kinematografih in s slabimi izgledi v gostilnah ob uživanju alkohola. Sklenile se bodo strožje državne postave, da se zavaruje mladina okuženja in mestni zastopi so zapretili z globo in zaporom nespametnim starišem, ki bi jemali seboj otroke v zloglasne gostilne. Ker za Nemčijo pri nas smemo capljati, bi se utegnilo tudi v Avstriji za otroke v tem oziru kaj storiti. Poslanci, ganite se! — Silvin Sardenko: »Marijino kraljestvo na Jutrovem«, -Ta knjižica ia iBudila mtfčgo" požofHosii ne samo med slovenskim občinstvom, ampak tudi med Čehi in Hrvati. Prevaja se že na češki jezik, češki prevod bode izšel v Kromčfižu na Moravskem. Krasno opremljena slovenska izdaja je primerna za darilo ob različnih prilikah. Na ogled se knjiga ne bode pošiljala. — Himna »Naprej zastava Slave!« je praznovala včeraj svojo 501etnico. — Sedanja angleška kraljica Vikto-xia Mary je v daljnem sorodstvu s hrvaško rodbino baronov Lepel. Praded angleške kraljice je namreč isti kakor baronov Lepel: Vojvoda Ludovik Franc Aleksander wurtemberški. — Frankopanskl grad v Kraljeviči je kupila hrvaška vlada za 195.000 K od gg. Zanella in Hernig. Najbrže se bode grad adaptiral za zavetišče za invalidne duhovnike. — Janko Barle, arhivar knezoško-fijske knjižnice v Zagrebu je imenovan za častnega prisednika knezoškofijske •duhovske stolice. — Iz Kranja. Tvrdka Bacher iz Beljaka, ki dela v Kranju vodovod, ne pozna tretje božje zapovedi in državnega zakona o posvečevanju nedelj. Kopati daje zemljo v nedeljah in največjih praznikih, češ, da se mudi. Ljudje se jeze, in po pravici. Tako ta nemška tvrdka odnaša iz dežele naš denar, prinaša pa pohujšanje med naše ljudstvo. — Železniška nesreča. Na binkoštno nedeljo popoldne se je z vozom vračal s Zaplaza sedlar Eržen s svojo družino v Št. Vid. pri Zatičini. Pri prelazu ceste čez železniški tir v Radohovasi je menda hotel Eržen z vozom prehiteti sedmi vlak dolenjske železnice, pa je nesrečno naključje naneslo, da je z vozom prišel na železniški tir v hipu, ko je bil vlak pri prelazu. Železniški stroj je prevrnil in razbil voz Erženov. Gospodar se je močno poškodoval, zlomil si je pri padcu nekaj reber in kost v ramenu. Žena in dvoje otrok ter vpre-ženi konj so dobili manjše poškodbe. — 700 Tržačanov se je podalo te 'Binkošti na izlet v Milan. Pri tej priliki se je nekoliko poiridentovalo; Tržačan Brocchi, je v nagovoru na milanskega župana dejal, da je Tržačanom nemogoče povedati, kaj čutijo, ko so na laških tleh. Med najbolj glasnimi je bil senator Mainoni d' Intignano, general v pokoju in bivši minister za vojsko. Dobro, da ni zdaj več za ministra. — Grd zločin. 13. marca letos je težak Martin Braico v Trstu ubil 20 let starega bebca Friderika Abrama. Stvar je bila taka, da se je upravičeno su-mli umor vsled pohote. Zdaj pa se je zaprti Braico, ki je umor priznal, izpovedal, da ga je k umoru gnala mati ubitega bebca, da bi se reveža iznebila, ker se je hotela omožiti z nekim Makovi-čem. Sodnija je dala oba zapreti, da se dožene, je li izpoved morilčeva resnična. — Zopet ukraden ciankali. V Osje-ku je nekdo iz fizikalnega kabineta g. prof. Krnica, ukradel 50 gramov cian-kalija. — Smrtna kosa. Umrl je na Reki g. Miroslav Bole, star 22 let, sin reškega trgovca g. Josipa Boleta. — Umrla je križanskemu gospodu prijorju Polaku, v domačem kraju njegova mati v visoki starosti 88 let. — Umrl je v Trstu lekarnar Anton Praxmarer. — Čuden slučaj! Skočila iz tretjega, rešena v drugem nadstropju. Adela Mori, v Trstu, stara 23 let, stanujoča v ulici Scussa št. 7, tretje nadstropje, se je sinoči po 11. uri iz neznanih razlogov sprla in skregala s svojim zaročnikom, ki jo je prišel posetit. V obupu je Adela tekla v drugo sobo, odprla okno na dvorišče in se vrgla skozi okno. Ko je visela že čez okno, je priletel njen za-ročnik in jo prijel za krilo, ali ni je mogel obdržati in potegniti nazaj. In glej slučaj! Na vpitje matere in drugih oseb v hiši, so se zbrali pri oknih drugi stanovalci in prav na oknu drugega nadstropja, kjer se je Adela vrgla doli, so bile tri osebe, ki so jo vjele in potegnile skozi okno ter jej tako rešile življenje. Bržkone ne bo Adela Mori več poskušala skočiti skozi okno! — Neurje na Češkem. V Plznu in okolici je 15. t. m. razsajala strašna ne- s točo in viharjem. Utrgal se je tudi oblak ter je voda vse preplavila. Poljski pridelki so uničeni, škoda ve- ilKE. Ljubimke novice. lj Birma. O binkoštnih praznikih je bilo v stolnici birmanih 1262 birman-cev, in sicer 589 dečkov in 673 deklic r • Umrla J'e v deželni bolnišnici v Ljubljani splošno znana in priljubljena gostilničarica »Pri zlatem sodčku« na Z&bjaku, gospa Marija Milavčeva uodi ji domaČa žemljica lahka. lj Dimnikar Dopfer se je zastrupil, astrupil se je v soboto ponoči v svr>-^tanovanju v Cerkveni ulici št 21 dimnikarski mojster Viljem Do- prer. Ižpil Je četrt litra; karbolne kisline. Bil je z rešilnim vozom prepeljan v deželno bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Vzrok je iteznan. lj Dneviil red občinske seje v sredo, 18. t. m.: I. Naznanila predsedstva. II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročilo o dopisu županovem glede osnovitve mestne posredovalnice za razpečavanjo mesa, mleka in drugih živinskih produktov. IV. Finančnega odseka poročila: 1. o računskem zaključku in bilanci mestne hranilnice ljubljanske za upravno leto 1909; 2. o računskem zaključku in bilanci kreditnega društva mestne hranilnice ljubljanske za prvo upravno dobo od 6. septembra do konca leta 1909; 3. o prošnji Josipa Puha za odkup nekaj sveta pare. št. 81 kat. občine Krakovsko prod-mestje pred njegovo hišo št. 20 v Gra-daški ulici. V. Stavbnega in finančnega odseka poročili: 1. o oddaji vseh stavbnih del za razširjevalno stavbo v mestni pehotni vojašnici; 2. o oddaji vseh stavbnih del za prizidek k avgmenta-cijskemu skladišču v mestni topničar-ski vojašnici. VI. Stavbnega odseka poročila: 1. o dopisu županovem glede sklepa občinskega sveta v seji 3. maja t. 1. radi oddaje mizarskih del pri zgradbi poslopja c. kr. državne obrtno šole; 2. o dopisu županovem glede oddaje stavbnokiparskili del pri zgradbi poslopja c. kr. državne obrtne šole; 3. o dopisu županovem glede oddaje ka-nalizačnih del v Gajevi, Gledališki, Beethovnovi in Simon Gregorčičevi ulici; 4. o dopisu županovem glede naprave nove čolnarne v mestnem ribnjaku Podturnom; 5. o prošnji bratov Tonnies za razdelitev parcele št. 85 kat. občine Gradišče na stavbišča; 6. o prošnji Fr. Goloba za razdelitev parcel št. 84, 86 in 92 kat. obč. Gradišče na stavbišče. VIL Policijskega odseka poročilo o dopisu županovem o računih za zdravila ordi-novana mestnim ubogim tekom leta 1909. VIII. Šolskega odseka poročilo o dopisu c. kr. deželnega šolskega sveta glede vzdržavanja namestnega učitelja na II. c. kr. državni gimnaziji v Ljubljani za čas dopusta ravnatelja mestnega dekliškega liceja Ivana Macherja. IX. Regulačnega odseka poročilo o pri-zivu Evgenije Frohlicliove proti sklepu občinskega sveta z dne 18. januarja 1910 o premembi regulačnega načrta glede Kolizejske ulice. — B. Tajne seje: I. Predsedstvena naznanila. II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne koncesije. lj Tatvina. Nekemu železničarju je bilo ukradenih včeraj v Postojni 140 K. lj Prijet tat. V soboto zvečer je prišel v prodajalno urarja Friderika Som-nitza na sv. Petra cesti št. 14 neznan moški. Ko ga Somnitz vpraša, kaj da želi, mu je ta rekel, naj mu takoj napravi v uro novo pero. Ker je bilo pa že pozno, mu urar tega ni mogel storiti in mu rekel, naj pusti uro pri njemu. Tega pa tujec ni hotel ter zapustil prodajalno. Tudi Somnitz je šel iz svoje prodajalne v sosedno si kupit sira. Ko se je pa vračal, je videl neznanca priti zopet iz njegove prodajalne, ki je stekel po svt. Petra cesti proti Prečni ulici. Ko je tuje cvidel, da ga Somnitz zasleduje, je vrgel proč dežnik. Med tem pa je prišel nasproti posestnik Ignacij Voje in bežečega tatu prijel, nakar je ta vrgel od sebe štiri škatulje, v katerih je bila po ena žepna ura z verižico, sam se pa iztrgal in bežal nazaj na sv. Petra nasip, kjer ga je zopet prijel delavec Ivan Tavčar, a tudi temu je ušel. Urar Somnitz je dobil svoje ure, ki so vredne 120 K, nazaj, ubeglega tatu pa je drugi dan aretovalo orožništvo v Vodmatu v osebi čevljarskega pomočnika Ivana Bončarja, rojenega v Bizoviku, okraj Ljubljana. Bončar je bil že večkrat zaradi tatvine predkaznovan in je že imel za mesto prepovedan po-vratek. Telefonska in brzolavna poročila. PROGRAM CESARJEVEGA POTOVA-NJA V BOSNO. Budimpešta, 17. maja. Skupni finančni minister Burian je sestavil defi-nitivni program za cesarjevo potovanje v Bosno. Cesar se odpelje iz Budimpešte v nedeljo, 29. maja. V Brod pride z velikim spremstvom 30. maja ob peti uri zjutraj. Potem se pelje skozi Doboj, Zenico, Visoko v Sarajevo, kamor dospe ob 3. uri 4 minute popoldne. 31. maja ob 9. uri zjutraj se začno avdijence v konaku. 1. junija v sredo, se vrši parada, 2. junija ogledovanje trdnjav, popoldne se cesar pelje v Ilidže k virom Bosne, kjer se mu bo pokazala kmečka poroka s plesom »Kolo«. 3. maja sc odpelje cesar v Mostar, kamor dospe ob 12. uri. Nazaj se odpelje cesar isti dan o!) 6, uri 30 minut zvečer. SKUPNA MINISTRSKA KONFERENCA. Budimpešta, 17. maja. Vrši sc skupna ministrska konferenca, da sc sestavi proračun za tekoče leto 1910. Proračun za leto 1911 se sestavi pozneje. I VSESLOVANSKI SHOD. Soija, 17. maja. V zadnji seji pripravljalnega odbora za vseslovanski kongres je poročal predsednik Bobčev o svojih razgovorih z dr. Kramafem in Poljakom Dmovskim, kakor tudi s srbskimi delegati v Belgradu. Shod se otvori nepreklicno dne 6. julija in bo trajal štiri dni. Razun skupine Dmov-skega se vse udeleže kongresa. Odbor v kratkem razpošlje vabila. POSVETOVANJE ČEŠKIH SOC. - DEM. ZAUPNIKOV. Praga, 17. maja. Minolo nedeljo se je v Pragi vršilo posvetovanje čeških soc. demokratskih zaupnikov; med drugim je bilo na dnevnem redu češko jezikovno vprašanje in so zaupniki odobrili postopanje svojih poslancev v tej zadevi. Izrekli so tudi zahtevo, da se za deželni zbor uvede splošna voliv-na pravica. ZRAKOPLOVSTVO. Dunaj, 17. maja. Danes zjutraj so je vzdignil zrakoplovec Illner iz Dunajskega Novegamesta ter plul proti Dunaju. Rabil je dve uri. Spustil se je ua zemljo brez nezgode. y ^JRZJTE OJEIVJEi.fV . Ijt Cene veljajo za 50 kg. ;m * ' | Budimpešta 17. maja. U ' , ; Pšenica za maj 1910 Pšenica za okt 1910 Rž za okt. 1910 . Oves za maj . . Koruza za maj 1910 Koruza za julij 1910. . . Efektiv: mlačneje .;. v • . 11-94 5-23 7-86 6-48 5 58 567 Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm. D p a Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celzija Vetrovi Nebo Padavina I v 24 urab 1 v mm 1 15; 9. zveč. 732 1 13 0 sl. jzah. jasno 16 7. zjutr. 732-4 9-1 sl. svzh. oblačno 00 2. pop. 731-4 21-7 sr. jjzah. del. obl. 1 16 9. zveč. 732-1 13-2 sl. jzah. w 17 7. zjutr. 732-3 11-1 sl. svzh. jasno o-o 2. pop. 7326 21-2 p. m. jzah. pol obl. • ' • ----r--— t ' « v Srednja včerajšnja temp. 14 7», norm. 14 2°. Sozd se proda na Spodnje Štajerskem. Sestoji večinoma iz bukev za posekanje. Blizu železnice. Lahko spravljanje. — Vprašanje pod »A. B. 2123« na Haasenstein & Vogler 1400 Dunaj I. 3_i Prav izdaten postranski zaslužek nudi inteligentnim osebam, popolnoma nov sistem zavarovanja. Dopisi pod „Lahka služba" na tukajšnjo glavno pošto proti vro-1439 čilnemu listu. i Vino po ceni. Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Hoč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 2H vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1 Vabilo gremija trgovcev v Ljubljani • ki se bo vršil dne 29. maja 1.1., ob 9. dopoldne, v slučaju nesklepčnosti pa eno uro pozneje v mali dvorani Mestnega doma. DI1EVIH RED: 4 1. Pozdrav načelnikov. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo o delovanji gremija v letu 1909, 4. Računski zaključek za leto 1909. 5. Proračun za leto 1910. 6. Volitev načelnikovega namestnika in enega odbornika. 7. Volitev dveh članov in enega namestnika v razsodiški odbor. 8. Volitev načelnika, namestnika in 5 odbornikov v šolski odbor. 9. Raznoterosti. P. n. člani se opozarjajo na § 24, odst. 4., točka 1 gremijalnih pravil s pripomnjo, da bo načelstvo gremija kaznovalo vsakega člana, ki bo izostal od občnega in se nc bi zadostno opravičil, z globo petih kron. 1435 Načelnik. 50°|0 prihranite stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, moč, zdravje do- sežetc in ohranite, ako pijete SLUDI Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601 knjižico brezplačno v ieliariii IHOCZjj mm rotovža ¥ ali po pošti, vsak, kdor po njo piše, Ugodna prilika! — Obrtniki pozor f Staroznana, obcestna na prometnem pri- fj " O T11II d jaznem solnčnem kraju v trgu na Gorenjskem, zraven pripadajoče veliko gospodarsko poslopje s staro kovačnico in hlevom se odda v najem eventuelno nekaj proda vsled druzega opravila. Lega obeh poslopij je lepa; ležita tik velike ceste, zelo pripravno za večje podjetje, tudi več obrtov kot kovača, kleparja, krojača, mizarja, mesarja, voznika, kolarja, sedlarja in enake samostojne obrtnike. Naslov pove iz prijaznosti 15G6 uprava »Slovenca«. 4—1 512 in meri za moške obleke v največji izbiri priporoča po ugodni ceni R. Miklauc Ljubljana. Stritarjeva iSpitalsha) ulica 5. Obstoj tvrdke čez 40 let! ra z verižico n samo Kron 2'-. Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno, 36 ur idočo precizijsko-anker-uro z lepo verižico za samo K 2-—, ter 3 letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 5*50, 5 kosov K 9'—. Pošilja proti povzetju prus.-šlezijska izvozna tvrdka A. GELB, Krakov 340. 2561 Za neugajajoče denar nazaj. 1—1 II Žalostnim srcem javljamo pretužno vest, da jc naša iskrenoljubljena, predobra mati oziroma stara mati, sestra, teta in svakinja, gospa Marija Milavec roj. Hafner gostilničarka danes ob 3. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 60. letu svoje dobe mirno zaspala v Gospodu. Pogreb predrage rajnke bode v sredo dne 18. maja ob 5. uri popoldne iz deželne bolnicc v rodbinsko grobnico na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnicc sc bodo darovale v župni ccrkvi sv. Jakoba. Drago pokojnico priporočamo v pobožno molitcvin blag spomin. V Ljubljani, dne 16. maja 1910. 1440 1—1 Žalujoči ostali. Vzorci, na razpolago! NOVOSTI MANUFAKTURNEGA BLAGA 1910! Vzorce pošiljava Iranko! IiflNASI & CESKMAN Ljubljana, Stritarjeva ulica 4. Sukno, kamgarn, damsko blago, delen, batist, zefir, kreton, platno, sifon, gradi, garniture, preproge, zavese, odeje, pleti, šerpe, rute v veliki izbiri. SOLIDNE CENE. g m Koncerti= slov. filharmonije vsaki dan v hotelu »Tivoli«. Začetek ob nedeljah in praznikih ob 1/2IO. uri dop., ob 3. uri pop. in ob 7. uri zvečer. Ob delavnikih ob 3. uri pop. in ob 7. uri zv. Vstop vedno prost. KOMPANJONA i iščem, oziroma zalagatelja z 7.000—10.000 K. Dobre obresti od 8—10%. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo ,Slovenca1' 1298 1 n J^esna jenifna ponudba. Zaradi potrebne pomoč' pri obrti se Želim seznaniti in poročiti 5 krščanski™ mladeničem, ki ima veselje do obrti in je je tudi nekoliko je navajen. Želela bi se tudi vsaj potrebna izobrazba in nekoliko podoben značaj. $tara sem 25 let, krepke postave, dobrega srca in mirnega, krščanskega značaja. Prevzamem v kratkem obrt, zato bi si želela vsaj nekaj denarja. Ponudbe jamo do 30, maja pod besedo .ia/^ons^a zadovoljno;?, poste restante glavna pošta, Ljubljana. 1429 4-1 Pozor kolesarji! Močna kolesa od K 100"— naprej. Finejšc vrste od K 150"— naprej. znana kot najfinejša z najlažjim tekom. Glavna zaloga ..Puchovih" koles Fr. Čuden, trgovec v Ljubljani. 1011 Ceniki zastonj in poštnine prosti. (!) Mate mfltjK Borite, farfrBiaitf,^ ffajbolj. A*mm. zoba- JublJan«. Spttal.-Stritar, iti. I 4180 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281 St. 8378 Razpis službe. 1394 3-1 Na SIovenski trS°vski šoli v Ljubljani je popolniti z začetkom šolskega leta 1910/11 mesto b Zahteva se izpit za učitelje na nižjih trgovskih šolah. Primerno opremljene prošnje je vložiti do 20. junija 1.1. pri podpisanem deželnem odboru. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, 4. maja 1910. Specialiteta za kadilce. Glavna zaloga: Lekarna Ufr. pl.Trnkozcy r Ljubljani 3427 Cena K 2 —. 52—1 ^Koncesija gostilniške obrti v £jubljani se odda v najem. — Veljavna je za vse pijače. — 145g Kje, pove upravništvo. St. 8921. Razpis. 1428 3-1 a n on se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških del Specijalitefa: črtanje poslovnih knjig za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno. St. 8379 na 364.000 K proračunjena dela in dobave sc bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na,enotne cene proračuna naj se predlože do 11. junija t L ob 12. opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda Cerknica-Rakek." Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razventega je dodati kot vadij še 5 o/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pu-pilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled ob uradnih urah v deželnem stavbnem uradu, kjer se tudi oddajo za znesek 8 — K. Deželni odbor kranjski. Razpis službe. 1395 3-1 • iVHVj-^-i Na Slovenski trgovski šoli v Ljubljani je namestiti z začetkom šolskega leta 1910/11 mesto 1III lil«. Prosilci morajo imeti vsaj izpit za meščanske šole. Pri sicer enakih pogojih daje prednost obsežnejša usposobljenost Primerno opremljene ponudbe je vložiti '1 do 20. junija 11. pri podpisanem deželnem odboru. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, 4. maja 1910. im i i I i Vedno in v vsaki množini |e dobiti: Zarezano strešno opeko prve vrste, z jamstvom za nje = trpežnost skozi pet let in opeko za zid == iz lastne noue, moderno opremlgene parne opekarne na UfCn pri Ljubljani, dalje stavbni kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri H SC H iE^ Z m II ^^ Ljubljani. a " Tir i mrniimmamSSSmSm IZPELJAVA vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa ciavna in stranska mesta tu- in inozemstva. C. KR. PRIV. MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA * 71/1 PDrTTD # OSREDNJA MENJALNICA: DUNAJ I., WOLLZEILE 1. Pnrlružnirp' Baden' ^eSka Kamnica, CeSka Upa, Brno, Krakov, litomerice, Moravski Zumberg, MSdling, Novi i uui uzjiiug . Jiein, Plzcn, Praga, Graben, in Praga, Mala stran, Llberce, Dunajsko Kovomesto, Cvitava. NAKUP IN PRODAJA vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev1 akcij, prioritet, zastavnlc, srečk L t. d., L t. d* " Prospekte in cenike premij zastonj in franko. Izdajatelj: Dr, Ignacij Žitnik. Tisk; »Katoliške TIskarne«, Odgovorni urednik; Ivan Ste!«.