H. 43. ^* '¦ " "" .........''..... Iiliija dvakrat nt teden in sicer v sredo in soboto b II. "« predpoldne ter stano po poŠti projamana jj vOorici na dom poSiljana: vsc leto.......13 K 20 v, ali gld. 000 pol Wft........O » «0 » » » 3-30 jrtrt U-t».......S » 40 ¦ » » 1-70 p,«imiCne številko stanejo IQ, vin. „S06A." ima^insl<o odmeval po celi Evropi." Beauchamp je uvidel, da se ne da nič opraviti, se priporočil in poslal po Alberta. Toda česar mu ni mogel pisati, kar se je zgodilo šele po snovem odhodu, je bilo, da se je pokazalo oni dan v zbornici .pairov živahno gibanje in je obvladalo običajno tako mirne skupine te visoke skupščine. Vsakdo je prišel prej kakor navadno, ^ bi se pogovarjal o tej temni zadevi, ki je vzbudila splošno ^uimanje ter obrnila pozornost na enega najbolj znanih članov 'b visoke skupščine. S tihim glasom so čitali Članek in ga spopolnjevali spo-^oiezuimi komentari, ki so prihajali iz spomina in določali dsjstvo le tem gotoveje. Grof Morcerf med svojimi tovariši ni •wl priljubljen, Da se je obdržal na svoji višini, je bil, kakor vsi JU(ye* ki se povspno z niča v višino, prisiljen k izvanrednemu ponosu. Visoki arlstokrati so Sv mu smejali, nadarjeni ljudje so se ga izogibali, in resnični poštenjaki so ga instinktivno prezirali. Grof je prišel v žalosten položaj žrtve, ki mora podleči. Samo grof Morcerf sam ni vedel ničesar. Na časopis, ki mu je prinašal nesrečo, ni bil naročen, jutro je vporabil v to, da je pisal pisma iu vadil v ježi mladega konja. Prišel je ob navadnem času, izstopil iz voza ponosno kakor navadno, krenil Čez hodnike in vstopil v dvorano, ne da bi opazil zmanjšano spoštovanje slug in površne pozdrave svojih tovarišev. Ko je vstopil, je trajala seja že več kakor pol ure. Dasi grof, kakor že omenjeno, ni ničesar vedel in ni iz-premenil niti hoje, niti celega svojega nastopa, se je vendar zdelo nekaterim pairom oboje gotovejše in prevzetnejše nego navadno, in njegova prisotnost se je zdela tej skupščini, ki je bila glede časti tako stroga, zelo neprimerna in s svojo klju-bovalnostjo Žaljiva. Bilo je samo pregotovo, da zbornica koprci hrepenenja, pričeti boj. V vseh rokah je bilo videti obtoževalni list, toda kakor vedno so je vsakdo obotavljal sprejeti odgovornost napada. Končno je stopil na tribuno eden najspoštovanejših pairov, odločen Morcerfov sovražnik, s slovestnostjo, ki je le prejasno kazala, da je prišel odločilni trenotek. Vladala je strašna tišina. Le Morcerf ni razumel vzroka tega molka, ker vendar sicer ni mogel noben govornik tako lahko doseči med svojimi poslušalci popolnega miru. Grof se je jako malo brigal za uvod, v katerem je rekel govornik, da prosi svoje tovariše največje pazljivosti, ker je točka, o kateri hoče govoriti, največje važnosti za celo zbornico. Pri prvih besedah ,Janina' in ..polkovnik Fernand' je pre-bledel grof tako vidno, da so se obrnili nanj pogledi vseh in je šlo po dvorani glasno mrmranje. Moralične rane imajo to posebnost, da se skrijejo, ne da bi se zacelile, da vedno bole, ob vsaki priliki pripravljene, da prično krvaveti, in ostanejo syeže in zijajoče. Brž kakor je govornik zopet povzel besedo, je mrmranje umolknilo. Vladal je isti globoki molk kakor prej. Tožitelj je izražal svoje dvome ter razlagal težkočo svoje naloge. Moral je braniti čast gospoda Morcerfa in čast cele zbornice, provz-ročivši boj, tikajoč se osebnega, vedno tako neprijetnega vprašanja. Končno je predlagal preiskavo, ki naj bi se vršila v kratkem, da zatre obrekovanje v kali, gospoda Morcerfa maščuje in mu ohrani ono javno spoštovanje, katero je užival tako dolgo. Morcerf je bil vsled te velikanske in nepričakovane nezgode tako potrt, da je zmedeno gledal okoli s:be iu s težavo zajecljal nekaj besed. Ta boječnost, ki je bila prav tako lahko presenečenje nedolžnega kakor sramota krivčeva, je nekaj njegovih tovarišev pomirila. Možje, ki so resnično velikodušni, so nagneni k sočutju vedno, Če nadkrili nesreča njihovega sovražnika njihovo jezo. Predsednik je dal predlog glede preiskave na razprivo, govorilo se je zanj in proti njemu; končno je bil predlog sprejet. Vprašali so grofa, do kdaj se lahko opraviči. Čute" po tem strašnem vdarcu v sebi še življenje, se je grof tudi opogumil. r " »Gospodje pairi," je odvrnil, »ni mi treba časa, da zavrnem napad, kakoršen je bil ta, ki so.ga podvzeli proti meni nepoznani sovražniki, kateri so brezdvomno ostali v senci svoje nepoznanosti. Na mestu, in sicer nalik gromii odgovorim temu blisku, ki me je za trenotek omamil. Zakaj ne morem mesto podobnega opravičenja preliti svoje krvi, svojim plemenitim tovarišem .v dokaz, da sem vreden, da sedim v njihovi sredi!" Izlet vsesokolske slovenske zveze v Brežice. Bratje Sokoli! Bratje Slovenci! Po večmesečnem trdovratnem boju, v katerem se je v vsi svoji nagoti pokazal nam sovražni duh nemških birokratov in strastni gnev narodnih protivnikov na vsak naS pokret, dovoljeno nam je o binkoštih praznovati izlet vseslovenske sokolske Zveze v Brežice in razvitje prapora svojega mladega, a čilega Sokola. V kratkem Vas sprejmemo v Brežicah, ki so bile dosedaj branik vsenemškega napuha, ki pa obečajo v doglednem času postati svarilno znamenje za naše dušraane, da Slovenec ueče biti več njih suženj, fcodrilno znamenje za ^»aše brate, da vse dosežemo s složnimr neumornim delovanjem. Ta narodni praznik zanese v naše bojne vrste svež poživljajoči duh, nam pokaže pot do novih zmag, naše omahujoče protivnike pa prepriča, da se ne strašimo njih grožnja. Sprejem Vaš ne bc^e sijajen na zunaj, pač pa sijajen v naših in Vaših srcih. Ta narodni praznik bo prvi vseslovenski praznik te vrste, prirejen v znamenju sokolske ideje, pod pristnim geslom: „V pesti sila, V srcu odločnost, V mislih domovina!" ki mora postati biser mišljenja vsacega Slovenca. Slavlje in njega pomen bode povečevalo sodelovanje bratov Hrvatov in Srbov in njih najboljših sinov: „Sokolov". Njih zanimanje za našo svečanost je priča, da umejo naše težnje, da hočejo s številom posvedočiti svojo ljubav do nas. Neštete množice ljudstva iz treh sosednih si pokrajin bodo pričale, da imamo krepko oporo v neomajnih četah naroda. Torej.na svidenje v Brežicah! Sokolski Na zdar! Brežice, dne 24. majnika 1900. Telovadno društvo »Brežiški Sokol". DOPISI. tz Vrfe]b& — Naš gospod vikar postaja vsaki dan bolj nestrpljiv. V nedeljo je ukazal cerkovniku, naj zapre vrata med pridigo, boječ se, da bi kdo slišal zunaj cerkve kakšno besedo. Toda to ne gre, dragi gospod, v poletni vročini, da bote zapirali vrata pri polni cerkvi ljudij, trudnih in slabotnih od napornega dela; okna so že tako zaprta, ali Vi zapirajte še vrata, tako napravljate Vi sami mučni pekel iz cerkve! famn to? Prej ste izgnali ljudi iz zakristije, toda ne vseh, ampak le bolj revne, bolehne in slabotne. Kak privilegij pa mata adebelvih^ (kakor se sam imenuje) in deblo, pa devičar Filip, ki so vsi zdravi, da se lehko na njih turo zida, oni se svobodno rahljajo v zakristiji, nas pa hočete tlačiti v cerkev kot sardenl To ne gre — pred bogom smo vsi enaki. Zato vsi v cerkev — ali nobeden. Razumete ? S tem potom se Vas tudi prosi, gosp. vikar, da \ prihodnje, kedar pobirate svoj delež po občini, opustite tisti napad na ubogo ženico, ki se je zaprla v hišo od srama, ker Vam ni imela kaj dati. Ste potem v cerkvi trdili, da je bila doma, čeprav so Vam njeni otroci rekli, da je odsotna. Morate pač sami priznati, da če je le mogla, bi Vam bila dala, ker je vedela, da imate orožje, s katerimi jo morete bičati v cerkvi. Ko pa nima, ni mogla dati; drugikrat raje pripeljite konjederca s seboj, da jo njemu izročite (če bo nje mož molčal), ne pa v cerkvi reveže sramotiti! Značilno je tudi to, da ne pomislite, da pred dobrimi 10 leti je bilo skoro 100 družin manjkali Vi berete odTseh in mašujete tudi za vse. Torej plača se naglo množi, aH služba je vedno ista. Vi pa nimate usmiljenja, da bi prezrli eno samo družino. Tu je potrebno, da bi ob č. zastop vme^ posegel in to ogromno bčro vi ž al. Po-moženih 100 družin če plačajo povprečno po 8 kron vsaka, je že kron 800 namečka, kar znaša eno učiteljsko plačo; ne uštevši, da pri pomnoženih družinah pride še postranski za- Konečno je še nam opozoriti, da hinavski devičar Filip, čeprav je kočijaž gosp. vikarja, naj ne hodi se izpostavljat pred altar k maši, ampak če je res ponižen, naj gre v zadnji kot v cerkvi, bo ravno tako uslišan pri Bogu (še bolj), kot nas vera uči. Ravno tako tudi naj ne hodi v cerkev dremat, ko je že tema; cerkev je za molitev po dnevi, ne pa ljudi oberati po dnevi, po noči pa hoditi imet Boga, ljudi in mežnarja za norca. Molitev je dobra, kjer koli moliš, tudi če te noben ne vidi, saj Bog je povsod, še celo v farovžu, ko hodi on tja spat, kadsr je gosp. vikar odsoten. Saj ne rečemo prav ničesar, samo umestno je, da gre tja prenočit tačas kaka stara ženica, ker ta devičar je poln skušnjave, ravno tako kakor mi drugi navadni zemljani! IZ Bil]. — Oziraje se na pretirano poročilo o šolski veselici iz Bilj blagovolite vzeti v znanje sledeče: 1. Ni res, da se je vršila veselica pod kakim pokroviteljstvom. Znano je že iz veseličnega vsporeda ter sodelovanja, da se je vršila šol. veselica le pod vodstvom domačega učitelistva. 2. Kar se tiče papeževe zastave, omenjeno naj bode le toliko, da tuk. učiteljstvo ni imelo z dekoracijo veseličnega prostora prav nič opraviti. 3. Tudi radi „ gramofona" ne tako pretiravati. Istina, da je ngramofona sviral po dovršenej veselici. Ako bi svirala po dovršenej veselici tudi „kitajska godba", to nobednega "nič ne briga, tem mar j pa dotičnega zdražbarja. Dotičnemu zdražbarju, kateri ima gotovo preveč prostega časa, kličemo: „Le pojdite lovit muhe!" Kdo more kritiko-vati najblažje namene? — Smelo trdimo, da je tuk. šolska veselica vspela najsijajnejše, bodisi radi užitka in pa svotica približno J okroglih 300 K je lepa. S tem denarjem se j navabijo razne knjige za tukajšno šolsko in občiusko knjižnico. V Biljah, 28. maja 1906. Ivan Saunig, župan in ud okraj. šol. sveta, Josip Urbančič, nadučitelj. Kneza. Dne 25. majnika smo imeli komisijo na Knezi na znane naše pritožbe radi podjetništva pri gradnji železnice. Komisija nam je rekla, da si moramo pomagati naprej. Obračamo se torej v prvi vrsti do glavarstva, da nam gre na roko in pomaga, kajti vnebovpijoča krivica bi bila, če bi mi morali trpeti škodo radi podjetništva. Prosimo pomoči! Poziv! V Podbrdu župnikuje Valentin Kragelj. Kar ta človek počenja tam gori, je že od sile. Menda ni več nijednega človeka v fari, ob katerega bi še ne bil brusil svojega dolgega jezika. Dobri, miroljubni farani so mu že opetovano svetovali, naj miruje, pa vse zaman. Kragelj ostaje star grešnik-zdražbar. Farani nam pišejo, da noč« *o več prenašati Kragljevih šikan in zurržbarij. Več let so mu prizanašali, sedaj pa je njihove potrpežljivosti konec. »Moti se, če misli, da bo še tako naprej delal zdražbe kakor do sedaj. Mu že zabijemo v njegovo trdo bučo, da naj pusti ljudi pri miru, kakor ga mi pustimo. To je že preveč, da bi mi redili človeka, ki že leta in leta ne pusti nobenega na miru s svojim strupenim jezikom«. Tako pišejo. Potem pa slikajo »očeta Ba-lanta«, kakoršen jef Prav zanimivo berilo je to, lep prispevek k »T u 11 i f r u 11 i« ! Za danes tega lepega berila nočemo priobčiti, ker nam ni do škandalov, obračamo pa se tem potom s pozivom do cerkvene oblasti v Gorici, naj pokliče tega človeka, ki po nevrednem nosi duhovsko suknjo, nemudoma pred se, da sporoči, zakaj dela zdražbe in prepir med mirnimi svojimi farani on, ki ima polno masla na glavi. Cerkvena oblasf naj ga spraša, kako je njegovo razmerje do kuharice, ki vse ukaže v farovžu, kaj se je zgodilo ž njo, itd. — ter naj mu zaveže jezik, da bo dal mir ljudem trezen in pijan. Cerkveno oblast stavljamo pred alternativo: ali stori t a'roj svojo dolžnost nasproti župniku Valentini, Kraglju aH pa pride v juvnost v s o, kJ ne bo prav v čast katoliškemu dUjl0v niku. — Ko je delal pred leti tisti znani Perinčič škandale po Bovškem, stn<>-se obrnili do rajnkega kardinala, ki |, na temelju našega poziva ne mu dotnf. poklical PermčiČa ad audiendum verbuj ter napravil hitro konec pohujšanj,; Tako se ima zgodili tudi sedaj! Nismo pri volji prenašat; tega, da bi ljudstvo trpelo p a,j., kakega zanikernoga farja. Zato zahtevamo glede Kraglja v imenu faranov v Podbrdu nujno (J,jJ pomoči! j Domače in razne nouice. Umrl Je na Livku 27. t. m. dobro /wK voznik in podžupan Ivan Šok H ml. il>rj.v po kratki a mučni bolezni v starosti :;) i,: Bil je jako simpatičen in priljubljen pri <; mačih občinarjib, sploh pri vseh, s katerih je občeval. Bil je odkrit značaj, katereua :, pogrešala vsa občina. Iskreno sožalje w ostali družini, posebno mladi vdovi-materi. Umrl je v tukajšnji -bolnišnici is-letui .i.-- David Sonson iz Brume pri Gradišču, o k:. tereni smo poročali, da ga je neki dciVk . prepiru sunil z nožem. Zabodel ga je Ml -. spodnji del telesa. Prvotno se je mislilo, c-i leže rani! Tehnlčnopolfcljskl ogled na novi progi >.• i- vršil dne 28. junija t. 1. Vabilo k zborovanju podružnice slov. plan. društn 1 Ajdovščini, katero priredi dne 1. juti. o»- D uri zvečer v hotelu »Šapln". Vsporcd : 1. Glede prireditve planini veselice. 2. O sezidanju stolpa na Kuolju. Kazni predlogi in nasveti. Odbor. Izlet. — Podružnica slov. pl. društva v Ajdovščini priredi skupen izlet z Gorilni ii Tržačani dne 4. jun. (na Biiikoštni pondrhV* i na Nanos. Odhod iz AHovščina v nedeljo I. »r. pop. Zbirališče na Lavričevem trgu. K obttm udu ležbi vabi odbor. Nanos je najvišji vrh naših bližnjih kraških gorii in zlasti mikaven glede izleta ns binkoštni pondeljek. Ta dan se vrši na vri; velik shod, na katerem sp zbore nebroj ljudstva iz vseh bližnjih krajev in zlasti iz pn> lepe vipavske doline. Komaj se zdani, že pri-hnjajo prve čete, dokler se ne zbere voiiki množica, ki slavi v mali gorski cerkvici, k: leži na Nanosu, praznik 8v. Jerouima itd. -Ta dan je pravi gorski praznik na mogofn*:. Nanosu, zatorej planinci dne 4. junija na \c in na vrhi (Dalje u prilogi.) Te besede so naredile ugoden vtis. I „Torej zahtevam," je nadaljeval, „da se vrši ta preiskava kar najprej mogoče, in zbornici predložim vse dokaze, ki so k temu potrebni" I nKateri dan hočete?" vpraša predsednik. „PopoInoma sem vam na razpolago." I Predsednik pozvoni. aAK je zbornica mnenja," vpraša, „da določimo preiskavo za danes?" „Dal" je bil soglasen odgovor. Imenovala se je komisija, broječa dvanajst članov, ki se je imela zbrati zvečer ob osmih v bureauju zbornice. Če bi bilo treba več sej, bi se imele vršita prihodnje dni ob isti uri in na ist^m kraju. Eo se je določilo vse to, je Morcerf prosil dovoljenja, da se sme odstraniti, da vredi dokaze, potrebne za svoje opravičenje. Vse to je pripovedoval Beauchamp svojemu prijatelju kar mogoče milo. Albert je poslušal ter se zdaj zgražal, zdaj upal, zdaj se jezil, zdaj sramoval in ni vedel, kako je mogel njegov oče upati, da se opraviči, ko mu je bilo po Beauchampu znano, da je general kriv. Ko je prišel Beauchamp do tega mesta, se je prekinil. „In nato?" vpraša Albert. »Nato?" ponovi Beauchamp. „Da." »Prijatelj, ali res hočete slišati, kaj se je zgodilo naprej V" Vsekakor moram vedeti vse, prijatelj, in bi gotovo raje slišal iz vaših ust nego iz tujih." „Naj torej bode, a zberite pogum, Albert, kajti nikdar vam še ni bil potreben tako zelo." Albert potegne z roko preko Cela, kakor da se hoče prepričati o svoji moči Smatral se je za dovolj močnega, kajti grozaico je imel za moč. „Torej?" vpraša. ,,Prišel je večer," nadaljuje Beauchamp, „Ves Pariš ga je pričakoval z napetostjo. Mnogi so mislili, da se je vašemu I očetu treba pokazati, da uniči to tožbo. Mnogi so trdili, daj grof sploh ne pride, in trdili, da so ga videli, ko je odpotoval j v Bruselj, in nekateri so šli na policijo, ker se je slutilo, da si je dal narediti potni list. „ Priznati vam moram," nadaljuje Beauchamp, nda sem storil vse mogoče, da bi prisostvoval seji: mlad pair, eden mojih prpateljev, je prišel ob sedmih, predno je bil sploh Še kdo tam, po me in me izročil slugi, ki me je zaprl v neke vrste ložo. Bil sem popolnoma skrit. „Točno ob osmih so bili zbrani vsi člani. „Ko je vdarilo kladivo osem, je vstopil tudi gospod Morcerf. V roki je držal nekaj papirjev, njegovo kretanje se je zdelo zelo mirno, njegova hoja je bila nenavadno priprosta, izraz njegovega obličja zbran in resen. Njegova suknja je bila po navadi starih vojakov zapeta od vrha do dna. »Njegov prihod je naredil zelo dober utis, komisija mu ni bila nikakor sovražna, več gospodov je šlo grofu naproti in mu dalo svoje roke. Ta trenotek je vatopil sluga ter izročil predsedniku neko pismo. „,Besedo imate, gospod Morcerf/" pravi predsednik, odpirajo pismo. »Grof prične svoj zagovor, in lahko vas zagotovim, Albert, nadaljuje Beauchamp, „da je bil izvanredno zgovoren. Bajni je dokaze, kako ga je vezir do svojega zadnjega trenotka častil s svojo izključno naklonjenostjo ter ga poslal celo kot svojega zastopnika k cesarju, pogajat se za življenje in smrt. Pokazal je prstan, s katerim je Ali običajno pečatil svoja pisma in katerega mu je dal, da bi prišel po svojem povratku lahko k njemu, in čeprav skozi harem. „,K nesreči,' nadaljuje grof, ,je bil uspeh mojega p. slanstva neugoden, in ko sem se vrnil, da bi branil svoj*-:; dobrotnika, je bil mrtev. Toda umiraje mi je izročil svojo ž«ir in hčerko, tako veliko je bilo njegovo zaupanje do mene/ „ Pri teh besedah Albert silno vstrepeta, kajti na n:i- ¦ mu pride pevest, ki jo je pripovedovala Haydt3e, in spomni >¦ njenih besed o tem prstanu in iiacmu, kako je bila s su... materjo prodana in je prišla v sužnost. „In kakšen vtis so napravile grofove besede'.'- vprit: Albert boječe. „Priznati moram, da nisem bil globoko ginjen samo j* ampak cela skupščina," pravi Beauchamp. „Med tem je predsednik malomarno odprl pismo, je pr čital, postal vsak hip pozornejši, je prečkal še enkrat ter neostro pogledal Morcerfa. „,Gospod grof/ pravi nato, ,vi trdite, da vam jo \em L¦ je bila usoda nemila tudi v tem oziru, kajti ob mojem povratfc-' sta Baziliki in njena hčerka Hnvdee izginili.' „,Ali ste jih poznali V „,Po velikem paMnem zaupanju, katero mi je izkazoval-sem jih videl več nego dvajsetkrat.' „,In nimate prav nobene slutnje, kuj se je moglo z nj'»i: zgoditi?' rt,0, vsekakor, gospo?'. Slišni sem, da sta podlegli žaliti-Jaz nisem bil bogat, moje življenje je bilo izpostavljeno veliki"-nevarnostim, torej jih nisem mogel poiskati, in naj me j'' t(l bolelo še bolj.' „,Predsed«ik neopaženo zgubanči čelo. p,(>j8podje," reče, ,slišali Iti zasledovali, ste opravičuj'; gospoda Morcerfa. Gospod grof, ali nam v potrdilo te povesti ne morete navesti nekaj prič?' 1 Priloga »Solld" it. 43. i dne 30. maja I1DB. Pevsko In glasbeno društvo v Goric! priredi v dvorani »Trgovskega doma" v soboto dne 9, in nedeljo dne 10. junija 1900. za redni VIII. koncert veliki oratorij češkega skladatelja Antona Dvofak-a Stabat Mater, polni zbor, soli iu orkester. Soli bodo peli: sopran, gospica Klementina Hrovatinova, alt, gospa Irma Fo-nova, tenor, gosp..; Viktor Orpko,J)ast gosp. Artur Jakše. Perovodja gosp. Josip' MicTO?" Orkester c. kr. pešpolka št. 47. Začetek ob 8 Vi zvečer. • * Vstopnice se prodajajo v prodajaluici A. Oabrščeka v »Trgovskem domu1', Antona Jeretiča ' v 'SelffenlŠki trtici, in koncerta od 7 7» naprej pri blagajnici. parterju: 1.-11» vrste 4 K. III.-V. K. VI.-X. vrste 2 K. V galeriji: I. gosp. #>sp-.dan Sedeži vrste 3 vrste 4 K, II. vrste 3 K, IIL vrste 2 K. Stojišča 1 K, dijaki in vojaki-nečastniki iu claui pevskih društev 60 vinarjev. Opomba. Dvorana bo med proizvajanjem zaprta. ! Voditelj železniškega ministerstva si je ogledal ? nedeljo progo od Jesenic do Trsta. Od Jesenic do predora v Bukovem j** i A voditelja in spremstvo poseben vlak; predor so prehodili peš, potem so se odpeljali z drugim vlakom v Gorico. V spremstvu je bil tudi kranjski dež. predsednik Sehwarz, voditelj stavb, oddelka v železniškem ministerstvu Millemoth in drugi. V Gorico je prišel vlak ob 2.85 pop. Na tukajšnji postaji si je ogledal minister vse stavbe, potem so šli vsi v hotel „Sudbahuu na kosilo. Ob 4.40 so se odpeljali po novi progi v Trst. Prilogi. — Današnji Številki je priložen „Slovenski Tehnik". POfOtM razprave. — V soboto se je vršila porotna razprava proti Avg. Jekovcu, bivšemu poštnemu upravitelju na Srpeniei radi pone-verjenja. Poštni komisar je našel primanjkljaj 70 K Že meseca juri. in nov. lani, letos v fe-btuvariju pa je bilo v blagajni 900 več nego !,; moral«? biti po računih. Po natančni preiskavi je dognai primanjkljaj okoli 5000 K. Hazne zneske za poštno hranilnico si je pri-držal. Pri razpravi je priznal vse, rekoč, da ga je pripravilo k poueverjenju slabo gmotno stanje, zlasti bolezen rajnke žene. Po njeni smrti se je udal žalosti in nereduaniu življenju. Po zaslišanju prič je bilo stavbeno porotnikom le eno vprašanje glede poneverjeuja. Porotniki so odgovorili z da in Jekovec je bil obsojeu na 15 mesecev v ječo ia na povrnitev škode K »038'83. Predsedoval je razpravi deželnosodui svetnik Gabrijelčič, prisednika sta bila svetnika KuhaČevič in Cristoioletti. Obtožbo je zastopal deželnosodni svetnik Jeglič, drž. pravd-uika namestnik. Branitelj je bil dr. Levpušček. V ponedeljek je začela razprava proti G. Torossiju iz Gradišča na tožbo K. Falliga iz Gradišča radi žaljenja Časti potom tiska. Tiskovna pravda je skončala včeraj tako, bilo moralo zgoditi, ker se je v po-tek slovenščina zapostavila, marveč se je vr- • šila laško, le vse se je potrebno iz laščine tolmačilo slovensko! Slično bi se bilo moralo i v petek, ker je državni pravdnik izposloval mešano porotno klop, tolmačiti vse h--sloven- ' ščine na laško. | Poštni kORlISir Marignoni je v soboto pri porotni razpravi izpovedal laško. Če ne ve, pa povemo mi temu gospodu, da so dolžni državni mnkcijonarji držati se v takih slučajih jezika razprave; če je pa zanalašč izpovedal laško, da se pokaže Laha, je to še hujše ob- i sodbe vredno. Ako pa morda sploh ne zna slovensko, potem pa tudi ni sposoben za po- • slovanje v naših deželah. Zahtevamo prav odločno rabo slovenščine od strani državnih funkcijonarjev povsodi, kjer nam pritiče ! i XIII, redna glavna letna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro se bo ,.-šiia jutri v če- , trtek 31. t. m. v prostorih »Narodnega doma" ' na Voloskera. Po maši bo skupščina in po skupščini zabava s petjem in predstavo. | Promet vlakov na južni železnici o Binkoštih. — V soboto 2. jun. odide vlak štev. 03. iz Trsta v Gorico (odhod 4.25) v dveh delih. Drugi del odide ob 4.40 pop., gre čez Bivij, v Gorico dospe ob 0.08. t V nedeljo 3. jun. in ponedeljek 4. jun. bodo v prometu s posebnimi oznanili ' napovedani nedeljski in prazniški vlaki, na ponedeljek še: ob 8.10 zjutraj oddeljeni brzovlak in ob 8.40 zjutraj še zabavni vlak iz Trsta v Postojno. Ta dan odide večerni * osebni in bn ^vlak te črte v dveh delili. Odhod teh oddaljenih vlakov iz Gorice (5.22 in 0.52 zvečer) se izvrši po voznem redu. Osebni vlak, ki prihaja iz Italije, kakor tudi brzovlak odidejo iz Gorice za dotičnima predtrainomn v presledkih 15 m. — Na binkoštni ponedeljek odide tudi iz Tržiča ob 9.53 zvečer osebni vlak v dveh oddelkih do Trsta; drugi del gre \ 20 m za prvini. Vseslovanska sokolska slavnost v Brežicah se bo vršila na binkoštni ponedeljek v tako ko-losalnem obsegu, da podobne še ni videl Spodnji* Štajer. llačuua se na udeležbo 500 j Sokolov iu nad 0000 ljudstva; zlasti v so- j sednih krajih na Hrvaškem se povsod živahno zanimajo. Plakati so rasposlani, vspored se j razpošilja. V nedeljo je 15 biciklistov raztrosilo 10.000 letakov po treh okrajih. Nemšku-tarske slavnosti najbrže ne bo, ker je nem- j čurjem pogum upadel; boje se sokolskih pestij. Politična oblast jim je na pomoč obljubila 2 stotniji vojakov. Mestno policijo, morda pomnoženo s policaji iz raznih neračurskih gnezd, bode kontroliralo nad 50 žendarmov, razun tega Slovenci organizirajo svojo lastno civilno policijo v svrho nadzorstva par kričačev. Skrbljono je tudi za več fotografov. Dela za slavnost so se poverila zagrebškim in domaČim obrtnikom. Med slov. meščanstvom se je osnovalo več odborov. Navdušenje je velikan- I sko; vsakdo se raduje .zmage nad birokracijo I in neničursko občino. ' ! Državni pravdnik dr. K. Chersich v Trstu je imenovan višjim državnim pravdnikom. Kolesarsko društvo »Gorica" napravi na binkoštni pondeljek celodnevni izlet v Gradež. Odhod točno ob 6. uri zjutraj izpred kavarne „Central". Če se moži farevška kuharica.... — v soboto so vozili v Kostanjevici na, Krasu balo brhki 23 letni farovški kuharici, katero vzame neki trgovec. Ta je bil najel razne »katoliške" fante, da so vozili blago. Pri tem so streljali z revolverjem, poškodovali trte, radi česar jih iščejo orožniki, pijani pa so bili tako, da se končno sami med seboj niso več poznali; pretepli so se prav pošteno med seboj, vse na „ katoliški" podlagi! V tistem času je imelo napredno društvo „Zora" svojo pevsko vajo. Mimo je prišel „katoliŠki" tolovaj ter vrgel skozi okno l3/4 kg težak kamen. K sreči ni ranil nobenega, marveč le malce oprasnil enega na čelu. Pravijo, da je bil kamen od nove hiše ženina farovške kuharice! Goriško Italljanstvo v mlaki. — v uedeljo je bilo zborovanje zloglasne Lege v Piranu. Goriški Lahi so se udeležili z godbo. Ko so se vračali iz Pirana v Tržič po parniku, je obtičal v mlaki pred Tržičem pri Porto Rosegi. Prišli so domov Šele drugi dan. Omen! Tako obtiči 0'Vega lepega dne tudi goriška Lega v mlaki, »v to razliko, da ne bo za njo več izhoda iz mlake! Pri Otvoritvi nove Železnice na Jesenicah bodo navzoči tudi tiije škofje! — V slučaju, če no bo cesarja k otvoritvi, pride eden izmed nadvojvod. Na Izvoznem trgu v Gorici je sedaj prav živo. Prišlo je že obilo kupcev z Dunaja in drugodi. Prav lepo rejeni so in vse kaže, da se jim godi kaj dobro s tako kupčijo. — Včeraj so bili za grah že določili ceno po 0 gld. za kvintal, ali tu je ceno znižal na 4 neki domačin, proti kateremu je nastal med prodajalci tak odpor, da je moral bežati s trga! Aretirali SO 30-letnega Jos. Steinerja iz Brežic na Štajerskem, ker je v pijanosti razsajal okoli. Aretirali so tudi Jos. Bavčarja iz Židovske ulice radi javnega škandala in nevarnega pretenja nasproti ženi. | V pretepu je bil ranjen v nedeljo v Št. j Andrežu z nožem 19 letni Fr. Gulin. Prenesli so ga v goriško bolnišnico | iz VoKjegagrada na Krasu nam pišejo, da je preteklo že toliko let, odkar je bila ulo-žena prošnja za šolo, pa še ni rešitve. — Pri- j.pravljajo se tam za kmetijsko društvo, za bralno in pevsko društvo, ali nobenega pravega vodnika nimajo! ' (Z PrvaŽIne se nam piše: Pomočilo v listih, da jo neki delavec padel pri delu mosta v Prvačini globoko 12 m ter se poškodoval, da je moral iti v bolnišnico, n? odgovarja resnici. Delavec je bil v gla iobro znani klerikalni krčmi Kavčičevi v Dornbergu; pil in jedel je ter jo hotel popihati, ali bil je vržen zato iz krčme v 12 metrov globoki prepad, Grozna nesreča z avtomobilom. — v soboto okolu 6. ure zvečer se je zgodUa na cesti med Opčinami in Sežano, in sicer blizu Fer-netičev, velika nesreča z avtomobilom. Inženir Grandi iz Trsta se je s svojo družino: soprogo, 8-letnim sinkom in guvernanto —. ter tremi drugimi otroki peljal v avtomobilu iz Sežane proti Trstu. Prišel je nasproti neki kmečki voz, na katerem je poleg voznika sedela neka kmetica. Ni še dognano, kaj je bilo vzrok,__da__se_j|i__chaj^ Dejstvo je, da je avtomobil, ki je vozil z veliko brzino, trčil v voz s tako silo, da je moč udarca vrgla vseh 8 oseb iz avtomobila in oni dve z voza. Ob 7. uri zvečer so z Opčin telefonirali po zdravniško pomoč na zdravniško postajo. Na mesto nesreče je šel iz Trsta predsednik poliambulančnega društva dr. d1 Osmo, ki je vsem ponesrečencem podelil najnujnejo pomoč. A nikake pomoči ni mogel podeliti 8-letnemu dečku, ki je bil mrtev. Inženir Grandi je bil težko ranjen. Istotako sta težko ranjeni guvernanta in kmetica; ti dve sta bili odvedeni v bolnišnico, kakor tudi chaufeur in en otrok, ki pa sta manje ranjena. Gospa Grandi, dva otroka in voznik so se pri padcu le nekoliko opraskali. O nesreči še to: V avtomobilu so sedeli: inženir Ivan Grandi, njegova soproga, 22 letna guvernanta Angela Bravin, chaufeur 28 letni Lovrencij Pedemonti in trije otroci inženirja Grandija ter 10 letni deček, sin nekega Al-bertija. V vozu, v katerega je trčil avtomobil, sta bila 22 letni Alojzij Jeleršič in njegova mati 40 letna Ivanka, doma iz zgornje Vipave, a poleg njiju je sedela na vozu še neka druga ženska. Avtomobil je vodil gosp. Grandi sam. Najtežje so ranjeni: g. Gradi, Ivanka Jeleršič in Angela Bravin. Manje ranjeni so: gospa Grandi, dva njena otroka in chaufeur, 28 letni Lovrencij Pedemonti, dočim je pa 5 in pol letni Grandijev sinko Ivan pustil mlado življenje v tej nesreči. Jeleršičev konj je bil ubit, a njegov voz zdrobljen. Istotako se je zdrobil avtomobil. Pevsko in bralno društvo M Prapor" v Pevml priredi dne 1. julija t. 1. veselico s petjem, igro in plesom. Pevsko in bralno društvo »Kraški slavčet, « KObilJepJavi priredi dne 4. junija svojo prvo veselico s petjem, godbo, igro in plesom. Na obilno udeležbo vabi odbor. Bralno in pevsko d uštvo i Št. Andrežu vabi na redni občni zbor, ki bo dne 10. junija t. 1. v društvenih prostorih ob 3'/* pop. Vspored običajen. K obilni udeležbi uljudno vabi predsednik. Bralno in pevsko društvo v Dol. Vrtojbi priredi veselico na Binkoštni ponedeljek v prostorih g. J. Maraža tik cerkve. Vspored prihodnjič. Ukraden bicikelj. — Neznan tat je ukradel v visečih vrtih Gorupovih v Tržaški ulici v soboto zvečer uoki bicikelj. „,Ah, gospod/ odvrne grof, ,vsi, ki so obdajali vezirja i« poznali mene na njegovem dvoru, so pomrli ali pa so raztreseni po svetu, da, mislim celo, da sem jaz edini preživel to strašno vojsko. Imam samo pisma Ali - Tebeliuova, katera sem vam že pokazal, imam samo prstan, svedočbo njegove volje, in ta je tukaj; končno imam kot najboljši dokaz svoje nedolžnosti — — svoje neomadeževano vojaško življenje in pa dejstvo, da ni človeka, ki bi mogel ugovarjati resničnosti in poštenosti mojih besed/. „Odobrujoče mrmranje je šlo po dvorani; ah, Albert, brez nekega temnega dogodka bi bila čast vašega očeta rešena." n,Gospodje, prične predsednik, ,gotovo smo vsi popolnoma prepričani o nedolžnosti svojega tovariša Morcerfa, V tem pismu se ponuja priča, ki je po lastni trditvi zelo važna. Ali hočemo smatrati zadevo za končano, ali želite, da prečitam to pismo.' ..Gospod Morcerf prebledi in položi svojo roko na papirje, ki se stresejo pod njegovimi priti. „Komisija glasuje, naj se pismo prečita; grof molči. „Predsednik čita sledeče pismo: »Gospod predsednik! ,Dati morem preiskovalni komisiji zelo važne podatke o življenju gospoda Morcerfa v Epira in Macedoniji/ „ Predsednik naredi majhno pavzo. „Grof Morcerf je bil zelo bled. Predsednik se vprašujoče «zre okoli sebe. «,Nadaljujte!' mu kličejo od vseh stranij. »Predsednik nadaljuje: „,Moje oči so videle smrt Ali-Paše, jaz poznam njegove zadnje trenotke, vem, kaj se je zgodilo z Baziliki in Hayd«5e, in želim, da mi komisija izkaže čast ter me zasliši. V trenotku, ko dobite v roke ta listič, bodem v prednji sobi zbornice,' M,ltn kdo je ta priča, ali bolje rečeno sovražniki" vpraša grof z glasom, y katerem je moral vsftkdo čutiti veliko razburjenje, B,Kmalu izvemo, gospod/ odvrne predsednik. ,Ali želi I komisija /»slišati to pričo?' „,I)a, da/ se odzove enoglasen odgovor. I »Pokličejo slugo. j »,Ali je kdo v prednji sobi V vpraša predsednik. „,Da, gospod predsednik.' „,In kdo je to V' »,Dama, ki jo spremlja sluga.' »Spogledajo se. „,Pustite damo vstopiti/ pravi predsednik. »Oči vseh so bile obrnene na vrata," nadaljnjo Beauchamp, „in priznam vam, da sem tudi jaz delil splošno napetost in pričakovanje. »Za pet minut se je prikazala dama, popolnoma zastrta z velikim, gostim pajčolanom. Iz kretenj te prikazni in iz parfuma, ki se je razširil takoj po njenem vstopu po celi dvorani, je bilo lahko uganiti prisotnost mlade in elegantne dame. »Predsednik prosi nepoznanko, noj odgrne svoj pajčolan. Dama to stori, in mi zagledamo grško oblečeno, čudovito krasno žensko." »Ah," pravi Albert, „ona je bila." »Kako? Ona..." »Da, Haydtje.u „Kdo vam je to povedal?" „Ah, to sem uganil! Toda prosim vas, nadaljujte, Beauchamp. Vidite, da sem miren in močan. Mislim, da bistvo vsega ne more biti več daleč." »Vaš oče," nadaljuje pripovedovalec, »je plaho opazoval to žensko. Njemu so imela ta krasna usta dati življenje ali smrt; drugim pa se je zdel ta dogodek tako nenavaden in čudovit, da je potisnil zadevo gospoda Morcerfa v ozadje.' »Predsednik ponudi mladi dami stol, toda ona ne sede. Grof je omahnil na svoj stol, noge so mu očividno odrekle službo. „,Madame/ spregovori predsednik, ,obljubili ste komisiji pojasnila o janinski zadevi, in trdite celo, da ste videli vse na lastne oči V „,Da/ odvrne nepoznanka z glasom, ki je bil poln nežne žalosti, in z onim polnim, čistim, le orientolcem lastnim zvokom. „,Vendar mi dovolite pripomniti/ nadaljuje predsednik, ,da ste morali biti tedaj pač še zelo mladi/ »,Imela sem štiri leta. Ker pa so bili dogodki za me največje važnosti, se ni izgubila iz mojega spomina niti najmanjša podrobnost/ »,Toda kakšno važuost je mogel imeti za vas ta dogodek, in kdo ste. da je napravila ta velika katastrofa na vas tako globok vtis?' „,Šlo se je za življenje ali smrt mojega očeta/ odvrne mlada dama, ,kajti jaz sem Havdee, hči Aii-Tebelina, paše |janinskega, in njegove iskreno ljubljene soproge Baziliki/ „ Skromna in obenem ponosna rudečica, ki je pri teh besedah oblila lica mlade dame s škrlatom, ogenj njenega pogleda in majestetičnost njene izjave, vse to je naredilo na celo skupščino nepopisljiv, čaroben utis. „Grof bi ne bil mogel biti silnejše iznenaden, če bi se bil pred njegovimi nogami odprl strm prepad. n,Madame/ pravi predsednik in se spoštljivo pokloni, dovolite mi še eno in poslednje vprašanje, ki pa nikakor ne namerava izražati kakega dvoma: ali mi morete dokazati resničnost svoje trditve?' »,Morem/ pravi Hayd<5e in potegne izpod svojega pajčo-lana duhtečo svilnato vrečico; ,tu je moj rojstni list, ki ga je sestavil moj oče in so ga podpisali njegovi najodličuejši častniki. Tu je moj krstni list, kajti moj oče je dovolil, da so me vzgojili v veri moje matere; veliki knezoškof Macedonski in epirski je pritisnil nanj svoj pečat. Tu končno, in to je najvažnejši dokaz, je dokument glede mene in moje matere od armenskega trgovca El-Kobbira, kateremu naju je prodal francoski častnik, ki si je v svoji sramotni zvezi s sultanom izgovoril za plen ženo in Za oglašanje glasoflrjev In oruel) jo manjkalo v Gorici veščaka. Sedaj smo ga dobili. Ta je Viktor Filipi c, še mlad fant, doma z Ravnice. Filipi« je slep. Uglaševanja se je izučil na Dunaju, kjer je bival 8 let v zavodu za, Te dni je uglasil glasovir v šoli »Pevskega in glasbenega društva" tako izbomo, da so merodajni gospodje polni hvale na tem delu. Priporočamo ga torej najtopleje za ugla-ševanje glasovirjev in orgelj. Stanuje v Gorici, ulica Cappella štev. 13. pri P. Filipiču. Samomor. - V Sežani se je v četrtek z revolverjem ustrelil v glavo neki pomorski častnik pri Lloydu. Nesrečneža, ki je težkoranjen, so prepeljali v Trstr-kjer-je umrl. Zavsakilnar gaprodajo. — iz Podbrda nam pišejo: »Natančno smo brali v „Primorskem Listu", da strašno primanjkuje duhovnikov, Podbrdom pa imamo enega, ki ga strašno radi prodamo za vsake denarje. Naj ga pride Škofija kupit, ga damo za vsak vinav •, dobi se ga navadno pri „zadnjem grošu" ali pa doma pri njegovi Mariji." Modras, dolg skoro 1 m, je padel sinoči s strehe hiše v Gosposki ulici št. 7. na dvorišče, kjer ga je hišni sluga takoj ubil. V RanHh se je zgodila strašna nesreča. V tamkajšnji tovarni je odtrgalo roko 5!)-letnemu delavcu G. Črnigojn. Prenesli so ga v tržaško bolnišnico. Izvleček iz poljedelskih poročil. — Da, di, vročina! Če me je kdo v preteklem vročem poletju vprašal; kaj bi, posebno pri delu na polju, proti hudi žeji storil, tedaj sem mu priporočil, kar s tem vsem svojim bralcem priporočam; poskusil je in se mi zahvalil za dober svet, in se nadejam, da bode marsikateri bralec teh vrstic, čeprav samo v mislih, storil isto, ako poskusi sam. Vzemi, sem mu rekel, 1 liter vode, primešaj ji jedno polno žlico, približno 15-20 gramov aFrankovegaE pridatka h kavi, katera ima tvoja žena it»k v kuhinji, in kuhaj to dobrih 5 minut, potem postavi ta prevretek na stran za 5 minut, da se sčisti, na to pa odliv prevretka postavi v klet, da se shladi (če ti bolje ugaja, lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v steklenici s seboj na polje. Najbolje je, če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepčujoča pijača ostala dolgo časa hladna. Ako si žejen, popij precejšnji požirek tega mrzlega „Frankovegaa prevretka in čutil se bodeš, da te žeja ne bode zopet nadlegovala dolgo časa. „Frank" torej ni samo najboljši pridatek h kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, temuč tudi prav primerno sredstvo za žejo. Opozarjamo na oglas g. Jakoba Š ul i g o j a, urarja c. kr. državnih železnic v Gorici, Gosposka ulica Št. 25. Kdor hoče imeti jamčeno dobroidočo uro iz pristnega blaga, naj se zaupno obrne na to domačo tvrdko, kateri naj daje prednost pred tujimi firmami. Posebno za birmance naj se botri poslužujejo pri imenovanem. gi>jižetft)Osr. Poezije. — Ljudmila Poljanec, znana pod pesniškim imenom Nataša, je zbrala svoje poezije v knjigo, ki je izšla pri Schvrantnerju v Ljubljani. Poezije Nataše se čitajo prav prijetno ter so ljubke in nežne, vsled česar so priljubljene zlasti nežnemu spolu. Priporočamo jih. Cena broširanim 2 K, po pošti 2 K 10 v; vezanim 3 K, po pošti 3 K 10 v. isoterijske šleuilke. 2«. maja I9«n. Trst. . . . . . 3 0 13 *2 47 Lino. . ...........8 7» 48 3t 27 Razgled- po suetu, Hohenlolie — demlsiioniral. — v ponedeljek je podal Hohenlohe cesarju demisijo. Glavni uzrok demisije tiči v tem, da se je krona v v vprašanju carinskega tarifa (o katerem govorimo na drugem mestu) postavita na stran KoŠutove stranke in tako odločila proti dunajski vladi. Hohenlohe pa je v zbornici obljubil, da se ne uda Ogrom. Ministerski svet je na to sklenil, da ostanejo solidarni s Ho-henlohejem vsi ministri in ž njim odstopijo. Cesar je sprejel demisijo. Hohenlohe se povrne v Trst kot namestnik. Govori se, da utegne postati Hohonlo-hejev naslednik češki namestnik Coudenhove. Govoril se je tudi o Schonbornu, ki je .pa baje že odklonil ponudbo za sestavo ministerstva. V zadnjih trenotkih se govori o ministerstva Bvlandt-Bheidt, ker je bil ta glavni sodelova-lec na Gautschevem načrtu volilno reforme. V pOSlMSkl Zbornici je bilo včeraj živo. Zbralo se je tam nad 100 poslancev, katerim je predsedoval Prade. Prišlo je do burnih izjav glede odstopa Hohenlohejevega. Izvolili so deputacijo, ki je šla k Vetterju, naj skliče za danes' sejo. Odgovoril je negativno. Po zadnjih poročilih ima zbornica danes sejo. Vse stranke so skrajno ogorčene, vse se postavljajo na stališče Hohenlohejevo glede Ogrske ter zahtevajo, da tudi prihodnja vlada mora stati na tem stališču. Utegne priti do velikega konflikta med krono in poslanci. Hohenlohejev načrt o volilni reformi. Kakor smo že sporočili zadnjič, je zvišal Hohenlohe število mandatov za 8i>. Od teh jih je odka-zal Nemcem 18, Romanom 3, ostanek Slovanom, ali Slovencem med temi nič! Po tem načrtu bi imeli Nemci 223 mandatov, Slovani 248, Romani 23; slovanska večina bi se skrčila na dva! To je večina. Vrhu tega s«» je udal nemški želji, da se sme sklepati o pre-membah le če je za to dvetretjinska večin«. Ta načrt je torej še slabši nego GautsriioV. Pa Hohenlohe je demisijoniral. Morda njegov naslednik napravi še kaj slabšega. Spor med Avstrijo in Ogrsko radi carinskega tarifa. — Bivši avstrijski ministerski predsednik Korber in bivši ogrski ministerski predsednik Szell sta svoječasno dogovorila skupen carinski tarif, na katerega podlagi naj bi sr, sklenile trgovinske pogodbe z drugimi državami. Avstrijski parlament je vsprejel ta tarif. Sedaj naj bi ga vsprejel Se ogrski parlament. V splošno presenečenje pa hoče sedaj ogrska zbornica proglasiti ta tarif — kot loč e ri ogrski tarif, ki pa ne bi stopil v veljavo n a-sproti avstrijski meji. Radi tega je stvar praktično sicer brez pomena, ali ustvarja zelo usoden prejudic. To bi bil prvi korak, ki bi mu gotovo sledili drugi na poti do popolnega gospodarskega Iočenja, po katerem streme Ogri. Zato se je avstrijska vlada uprla nakani ogrskega parlamenta. Avstrijska vlada stoji na stališču, da je Ogrska dolžna držati se sklonjenih dogovorov ter da sploh no sme dovoliti, da bi se iz vsega nagodbenega kompleksa trgale posamične želje Ogrov in se jim ustrezalo. ~- To je naročilo Hohenlohejev padec. Ogrskl-hrvatSki državni Zbor. — Starostni predsednik Szappanos je otvoril sejo 20. t. m. Vršila se je volitev predsednika. Oddanih je bilo 204 listkov, od teh jih je bilo 10 praznih. 254 jih je bilo za Julija Justha, ki je izvoljen predsednikom. Potem se je vršila volitev obeh podpredsednikov. Oddanih je bilo 202 listkov, od teh 14 praznih. Poslanec Navay (ustavna stranka) in Štefan Rakovskv (ljudska stranka) sta bila vsak z 248 glasov izvoljena podpredsednikoma. — Ko so bile volitve končane, je starostni predsednik izjavil, da je njegova in starostnih zapisnikarjev naloga izvršena. Sedaj je prišel v zbornico predsednik Justh, Tu je imel nagovor, rekoč, da v svoji izvolitvi vidi priznanje za svojo dosedanjo delavnost kakor predsednik. Obeča, da bo tudi v bodoče vir vseh njegovih misli in dejanj ljudska suvere-niteta in nedotakljivost ustave. Dospeli smo na mejnik zgodovinskega pomena, ki deli žalostno minolost od lepše in bolje bodočnosti. Na pragu nove dobe jutranje zarje svobode učimo se za bodočnost iz žalostnih izkušenj minolosti. Naš največji zaklad, ljudski zastop, je bil v nedavni minolosti v veliki nevarnosti. Snvereniteta naroda je stala na kocki. Mi moramo postaviti ravnotežje med suvereniteto krone in narodom, da bosta v bodoče skupno z druženimi močmi v blagor, srečo in na slavo domovine in prestolja. V ogrsko-hrvatskei*. državnem zboru je razvijal Wekerle včeraj svoj program: rešitev državnih potrebščin, volilna reforma, po tej nove volitve in nova vlada, trgovinske pogodbe na podlagi avtonomnega carinskega tarifa. Razmerje z Avstrijo se uredi na podlagi pogodbe na postavni način. Laški parlamentarni klub. - Po seji odseka za volilno reformo 25. t. m. je imel laški klub svojo sejo, v kateri je bila sklenjena resolucija : Glede na izjavo, ki jo je v odseku za volilno reformo dal ministerski predsednik, češ, da dobi od vseh Lahom dovoljenih mandatov enega Trst, drugega pa Trent, in to vzlic protestu kluba proti taki rešitvi, mora klub protestirati, da se ni jemalo ozira na faktičrie politične gospodarske in narodne od-nošajo pokrajin Istre in Gorice. Klub vstraja pri svoji zahtevi, da vdobita Goriška in Istra še po enega laškega poslanca. MadiarSka SurOVOSf. • Blizu Szatmara j« graščak Labonc prepovedal kmetom pasti živino na njegovem svetu, a ker se kmetje za njegovo prepoved niso zmenili, zaprl jim je živino. To je kmete tako razkačilo, da so napadli graščaka na njegovem domu, hudo pretepli njega in njegove služabnike ter končno vse zakopali z glavami navzdol v blato, da so se vsi podušili. 1. majftlk. Kakor poroča „der Burni" avstrijskih industrijalcev, jo pripoznala posvetovalna zbornica c. kr. deželnega sodišča v Pragi 1. maj ni k kot praznik delavcev. 1. majnika t. 1. b> se imela vršiti pri omenjenem sodišču kazenska razprava zoper sedem delavk tovarne klobukov v Bubnah radi zlo-činstva nasilstya. Zagovornik pa je vložil prošnjo za preložitev obravnave z utemeljevanjem, da je prvi majnik praznik delavcev, da ne pride on niti njegove klijentinje k obravnavi. Omenjena zbornica je vstregla prošnji in s tem je pripoznala nehote praz»šk delavcev. Vodstvo „Bundau se je radi i*-ga obrnilo na justično ministrstvo, ker ni baje dotif"ji sklep postavno utemeljen. Zikon o AisaljitiBfu v Združenih irtivati, - Senat Združenih držnv je vsprejel zakon, ki zvišuje osebni da\*ek za naseljence na pet dolarjev ter znbranjuje naseljevanje nnnlfa-betom. Izgnane urŠUlInke, — Na ukaz soduijskega likvidatorja je bilo 20 urSulink v Neversu (dep. Me"vre) s policijsko silo izgnanih iz njihovega samostana. Nekatere so Šle v druge samostane, druge so našle privatno stanovanje. Mesto potovalnega poljedelskega učitelja s hrvatskim učnim jezikom razpisuje tržaško na-mestništvo. Tovarna za sladkor je zgorela v Brnu. Skoda znaša okoli 1 milijona K. 71 letna .Starka Fortunata Piazza v Trstu se je zastrupila s karbolno kislino. Uzrok beda in starost. Redarjf na skonjih. —- V nedeljo so se prvikrat pojavili v Trstu redarji na konjih. Ruska llržavna duma. — Stranka „kadetavu je sestavila zakonski načrt o verski svobodi, ki temelji na nastopnih načelih: Nobenega se ne bo smelo preganjati radi verskega vpraša nja. Odpravljeni so vsi zakoni, ki ouiejajo verske ali politične pravice državljanov, naj pripadajo kateremu-koli verskem izpovedanju. Vsa veroizpovedanja, obstoječa v ruski državi, oziroma, ki bodo pripuščena v bodoče, vživajo popolno svobodo, v kolikor se ne dotikajo kazenskega zakonika. Nobenega se ne more prisiliti, da pripada kaki veri. Nihče ne more odrekati izvršitve lastnih dolžnosti, bodisi civilnih, bodisi političnih, z izgovorom, da je to v nasprotstvu z njegovim verskim prepričanjem. Izvzeti so slučaji, previdjoni v zakonih. 'A dovršenim 17. letom ima vsakdo pravico, da spremeni vero. Verski pouk v šolah m uravna s posebnim zakonom. V soboto je ministerski predsednik Go-remikin podal vladno izjavo. Izjava se glasi: Vlada izjavlja, da je pripravljena povsem podpirati dumo pri obravnavi vprašanj, ki jih je sama sprožila, dokler ne prestopi meje zakonodajne iuicijative, ki jej je »podeljena. Vlada bo podpirala dumo tudi v slučaju spremembe volilne pravice. Posebno opreznost polaga ministerski svet na vprašanja glede na zadovolj-tev potreb kmetskega prebivalstva in enakopravnosti kmetov z drugimi sloji prebivalstva, na zadovoljitev delavskih slojev, na sestavljanje zakona glede obligatoričnega ljudskega po-v\a, na razširjenje davčne dolžnosti tudi na premožrteje sloje, na preosnovo pokrajinske uprave in samouprave. Nič manjo važnost ne polaga ministerski svet predloženim zakonskim načrtom o nedotakljivosti oseb in o svobodi vesti, tiska, shnjanja in združevanja. Kar se tiče rešitve agrarnega vprašanja, smatra ministerski svet za svojo dolžnost, da se posestvo ne jemlje enim ter daja drugim. Država ima dovelj sredstev, da ppvoljno reši agrarno vprašanje, ne da bi podkopavala moči domovine. Glavne točke izjave, ki jih je ministerski predsednik Goremikin predložil carju in jih podal dumi, obsegajo, kakor poročata lista HItieč" in „Naša Žizn" nastopno: Teroristom ni možno na noben način podeliti amnestije. Oni, ki so radi političnih pregreokov upravnim potom v zaporih, bodo osvobojeni, oni, ki so še obtoženi, se izroče sodišču. Vojnega in izjemnega stanja ni možno odpraviti. Princip nedotakljivosti privatne lastnine se obdrži povodom rešitve agrarnega vprašanja. Za poboljšanje položaja kmetov je uporabiti kronska in kabinetna zemljišča. Uporaba apa-nažnih zemljišč v te s vrhe je bila črtana pri konečni ureditvi izjave. V opozicijonalnih listih je proti tej izjavi že opaziti veliko razburjenost. hčer svojega dobrotnika. Prodal naju je za tisoč vreč, t.> je približno štiristo tisoč frankov/ ^Zelenkasta, mrtvaška bledota je prevlekla lica grofa Morcerfa, njegove široko odprte oči so bile obrobljene s krvjo. I V celi skupščini je vladal temen molk. . „Haydee, ki je bila ves Čas mirna, toda v tem miru bolj grozeča nego druga v, svoji jezi, poda predsedniku kupno po-! godbo, pisano v arabskem jeziku. nSIuteč, da bode ena ali druga listina vašega očeta morda I pisana v turškem ali grškem jeziku, so poiskali zborničinega' tolmača. | „Eden izmed pairov, ki se je v egiptski vojski seznanil z arabšf je sledil čitanju tolmača, ki je z glasnim glasom čital: „,.faz, El-Koblir, trgovec s sužnji in haremski založnik Njegove Visokosti, izjavljam s tem, da sem prejel od francoskega gospoda, grofa Monte Crista, za našega vzvišenega gospoda in cesarja smaragd v vrednosti dvesto tisoč vreč kot kupno za mlado, enajstletno krščansko snžnjo, hčerko umrlega Ali-Tebelina, paše janinskega, in njegove soproge Baziliki. To mlado sužnjo, po imenu Havdee, je z njeno materjo, ki je umrla pred carigrajskimi vrati, prodal pred sedmimi leti francoski polkovnik, po imenu Fernand Mondego, ki je bil v službi pašev^ in sicer sem dal, pooblaščen od Njegove Visokosti, naj-milostivejšega cesarja, za katerega harem je bila določena, za tega otroka tisoč vreč. /Tako storjeno z dovoljenjem Njegove Visokosti v Carigradu leta 1247. po Hegiri. ,El-JKobbir. ,Da zadobi ta listina popolno verjetnost, ji jo priložen cesarski pečat/ »Bes je bilo poleg trgovčevega pečata videti pečat vzvišenega monarha. „Po tem čitanju je vladala po dvorani strašna tišina, grofove oči so nehote zrle neprehik<::io v Havdee ter bile kakor ogenj in kri. „,Madame/ pravi predsednik, ,ali l?»«diO vprašamo- grofa Monte Crista, kije zdaj v Parisu in pri kUerem vi pač živite V* „,Gospod/ odvrne Havdee, ,grof Monte Cristo, ,moj drugi oče, je že tri dni v Normandiji/ „,Toda kdo vam je potem nasvetoval ta korak, kije vsled ašeg i pokoljenja in vaše nesreče tako naraven in za katerega smo vam dolžid globoko hvaležnost'/' ,,Moja globoka žalost me je silila k temu koraku. Dasi sem kristijanka, je bila vendar^ r Bog mi to pač odpusti -moja iskrena želja, da maščujem svojega očeta. Odkar sera na Francoskem in vem, da živi izdajalec v Parisu, sem ga iskala neprestano. V hiši svojega pokrovitelja ži"im čisto samotna, tako da se v miru in samoti lahko udajar, svojim mislim in obnavljam svoje spomine. Toda grof me obdaja z očetovsko skrbnostjo, in kar se zgodi na svetu, mi ne ostane tuje. Vse dnevnike Čitam, torej sem tudi izvedela, kaj se je zgodilo danes zjutraj v zbornici pnirov in kaj bode danes zvečer... In pisala sem/ „,Torej/ pravi predsednik, ,Monte Cristo ne ve o vašem koraku ničesar Y „,Čisto ničesar ne ve o tem, in bojim se celo, da me bode grajal. Toda današnji dan je lep,' nadaljuje mlada deklica, zroč kakor zamaknena proti nebu, ,kajti končno sera naila priložnost, da maščujem svojega očeta/ „Grof ves ta čas ni govoril nobene besedice, njegovi tovariši so ga pogledovali in vsekakor pomilovali njegovo srečo, ki jo je poruSil vonjajoč dihljej ženske; njegova nesreča se je polagoma v vedno jasnejših potezah izražala na njegovem obličju. „,(Jo»pod Morcerf/ pravi predsednik, ,ali priznavate, da je ta dama hčerka Ali-Tebelina, paše janitiHkegaV „,No/ pravi Morcerf in se šiloma dvigne, ,to je zarota, ki so jo za«novali moji sovražniki/ ,JInydee, M J° zrl« pro.ti vratom, kakor da nekoga pričakuje, se hitro obrne, in završi pred seboj grofa, strašno za-kriči. „,Ti me ne poznaš/ vsklikne, ,toda k sreči poznam jaz tebe. Ti si Fernand Mondego, francoski častnik, ki je vežbal čete mojega plemenitega očeta. Ti si prodal Janino! Ti si bil poslan v Carigrad, da bi se pogajal s cesarjem o življenju ali smrti svojega dobrotnika, ti si prinesel krivi ferniaa, ki je obljubljal popolno milost... ti si pokazal Selimu pašev prstan, dobro vedoč, da ti bode zvesti stražnik ognja ubogal. Ti si umoril ubogega Seliraa, ti si prodal mojo mater in mene trgovcu El-Kobbiru. Morilec! Morilec! Morilec, tše oskrunja tvoje čelo kri tvojega gospoda!' „Hayde"e je govorila te besede s tako resničnim ognjem, da vseh oči pogledajo na grofovu čelo in on sam potegne z roko preko njega, kakor da še čuti gorko Alijevo kri. „,Torej v grofu Morcerfu čisto gotovo spoznavate častnika Fernanda Mondega'?' „,Če ga spoznavam ! O mati moja, ti si mi rekla: Haydee, bila si bogata, imela si očeta, ki te je ljubil, in odločeno ti je bilo, da postaneš skoro kraljica... Natanko si poglej tega moža, ki je naredil iz tebe sužnjo, ki je nabodel glavo tvojega očeta na sulico, ki nas je izdal in naju prodal. Dobro si poglej njegovo desno roko, ki ima globoko brazgotino; če pozabiš na njegov obraz, ga spoznaš po njegovi roki, v katero so padli El - Kob-birovi zlati. O, če ga spoznavam l' „Morcerf postaja vedno bledejši in bledejši, pri poslednjih besedah, katere je izgovorila Hayd(5e, pa skrije svojo de?"••* roko, na \uteri se je poznala globoka brazgotina, in omahne uničen na svoj stol. „,Gospod grof/ pravi končno predsednik, ,spoguraUe se in odgovorite. Ne pustimo vas podleči, ne da bi so branili. Ali hočete novo preiskavo V Ali hočete, da pošljem dva člana zbornice v Janino? Govorite 1' (Dalje prida.) Novo plesišče priporoča društvom po deželi in fantovskim družbam za prireditev veselic in plesov Fran Pavšič, mizarski mojster n Šempeterski cesti. -fetea|a,JutJLPii^.za veselice, kole za obešanje zastav in tudi vse priprave za razvet-ljavo A ČETI LEN, sploh vse potrebščine ======.,,--—.-_-.,.j;a take prilike. ~-r - ^ , ,..r Postavno zavarovano. Vsako pnarejah]e in ponatis je kainjiv. Jedino pristen je THIERRY-jev balzam z znamko zelena nuna. Hajstarcje in neprekosljivo sredstvo proti motenju prebave, Želodčnim krčem, koliki, katarju, pranim boleznim, influcnci itd. itd. Cena". 12 malih ali ti dvoj-natih steklenic ali i velika posebna steklenica s patentov. zamaSkom K 5 poStnine prosto. TIIIfiRRT-jevo Centifolijno mazilo znano kot neprekosjjivo sredstvo proti zastarelim ranam, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseh vrst. (Jena: 2 lončka K 3'60 poštnino prosto se razpošilja proti povzetju ali predplačilu zneska. Lekarnar k. TUIERKT v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Hrošura s tisočerimi originalnimi zahvalami je na razpolage zastonj in poštnine prosto. Dobiva se skoraj v vseb večjih lekarnah in mirodilnicah. Božjast* Kdor frjii na božjasti, krčili in drugih nervoznih boleznih, nuj zahteva knjižico,. o loh. boleznih. Dobivu so zastonj in franko v prlv. Schwanncn ¦ Apoteke, Frankfnrt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno. Anton Potatzky v Carici. Na sredi KaStdja 7. TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO. Najceneje kupovalS&e nlrnborikega ia drobaeg« blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. II Najboljše Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje* Svetlnjlce. — Rožni venci. — Masne knjižico. Hišna obuvala za ysb letne čase. Po se bno s t: Semena za zelenjave, trave In detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krognjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najboljših ivdk iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -'80, ~"88, -*96,112,120, i'36, V44, 160,180, 2-. ------- Na debelo cene ugodne.------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi so spet zameni s polno. Stov. 129i "O""S. sv." Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------mila in sveč.--------------- Cene zmerne. Dražbi razglas. V Avberu se bode gradilo novo šolsko poslopje. Stroški so proračujeni na 10.379 kron 46 vin. Stavbeni načrti, prevda^rki troškov in dražbeni pogoji so na ogled v tu-kajSnem uradu ob uradnih urah. Pismene ponudbe, frankirane, zapečatene in postavno kolekovane naj se pošljejo s5°|0 varščino v znesku 519 kron vred do 12. junija t. 1. dopoludne. j C. kr. okrajni šolski svet j SEŽANA, 22. maja 1906. .Narodni kolek' koleke, poštne znamke in ose poštne ured- nostnice prodaja Knjigarna A. Gabršček. Rimske toplice u Tržiču (FTlonfalcone) na Primorskem so odprte slavnemu občinstvu od 1. junija do konec septembra 1906. Trj>ov"5ko-obrtqa zadruga v* Gorici reg-istrovana zadruga z neomejenim Jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z oziram na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. to-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tu milijonov nasproti ;f-2 mil. leta 1904. Visokost pri raznih narodih, — Med najvišje može na svetu štejejo- najprej^JlngležeinJ V „I)aily Telegraph", ne obišče »pon.sko \r--Wvje, pod poveljstvom admirala s* »*> «v M?Sk&b Skvh >%>%d Odlikouana pekarija in sladčičarna. Karol Draščik, pekovski mojster in sladčiči v Gorici na Komu v (lastni hiši | Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače • birniance, torte itd. I Priporoča se slavnemu občinstvu za m gobrojna naročila ter obljublja solidno postrej po jako zmernih cenah. • Prodaja tudi različne moke. Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarna* - REVMATIZMU in PROTINU IB liltBr Endillil izd.elan v Tr8tu v kikl'rnah "»»••! Oodlns«, kkarna „AUa Madonnb dells SaluU« pri Sv. Jakobu; Josip Godin«, ^_____________ *mma Iskarna „»ll' l0«a<% vi« dal Farnado 4. ' 0en* »teWcn,e« » 1'«. Iz Tr§»« m ne razpofiUja manj nego 4 steklcnicn proti povzetja sli naprej posltnlm sneskom K r- prosto poltnlne. sasaea Andrej Fajt pekovski mojster v Girici Cirso Frane. Siis. It. 2. filiJAtkA V isti ulici št. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, iudi najfinejega, za iioti maše in godove, kolače za bif-mance, poroke itd. Vsa naročil* izvršuje točno in natančno po žef naročnikov. Ima tudi na prodaj različno moU fino pecivo, fina vina in likerji po zmernih conah. % Za ti IIbo noft priporoča gorili phico, potico Itd. Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s paraiki ..Severotieaiškega LIoydaH. s cesarskimi brzopamiki „KAISER WILHELM D.", »KRONPRINZ WILHELM« , in »KAISER WiLHELM der GROSSE". ( Prokomorska vožnja traja samo 5 — 8 dni. *~& , Natančen, sanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega j"""* i parobrcdnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite C"