181. Številk«._Ljnhljana, v četrtek 8. avgusta 1895.__XXVIII. leto. ioni« tAhajs vsak dan ave*«r, iaimli nedelo in praznike, ter velja po posti projemati za avatro-ogerske dežele aa vae leto lr> gld., sia pol Ida M glđ.. aa četrt leta 4 gld., za jeden tj>»j»eti 1 gld.. 40 kr.— Za Ljabljr.no bres pošiljanja na dom za vse leto 13 pM„ za četrt leta 8 f*ld. 30 kr.. aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na maaec, po 30 kr. ta čotrt leta — Za tuje dežele toliko reč. kolikor poštnina masa. Za oznanila plačuje se od ftirietonne petit-vrate po 5 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr , če se trikrat uli večkrat tiska Dopisi naj se itvolć frankirati. — Rokopisi ne ne vračajo. — Uredništvo in np*-avni»tvo je na Kongresnem trgu 6t. 1*2. Uprav nifitvu naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adoiuiiutrarivnc utvari. Razdelitev okrajev po narodnostih. „Neue Freie Presse" poroča se iz Odra na v Šleziji, tla se namerava osnovati jedno novo okrajno glavarstvo v Šleziji, oziroma razdeliti okrajno glavarstvo opavsko. Ta dogodek je pač malo pomenljiv sam na sebi in bi mi gotovo ne govorili o njem, ako bi vsa stvar ne bila naperjena proti Slovanom. s Itnađelitev okrajnega glavarstva opavskega ima namreč jedino namen, pogladiti pot razdelitvi tega volilnega okraja za deželni zbor, da tako pripravijo Slovane ob jeden mandat. Doaedaj sta v tem okraja vselej bila voljena dva Slovana. Y bodoče bi se okraj tako razdelil, da bi bil voljen jeden Čeh in jeden Nemec. Taki razdelitvi okraja bi se s stališča narodno jednakopravnosti ne dalo dosti ugovarjati. V nemški volilni okraj bi res prišlo nekaj tisoč Slovanov, katerih volilni glasovi bi pa tam pri volitvah ničesar ne šteli. Tukaj je nekaj dražega, kar se nikakor prezreti ne sme. V vseh avstrijskih mešovitih pokrajinah, mej drugimi tudi v Šleziji, je mnogo volilnih okrajev tako umetno sestavljenih, da Slovani ne dobimo primernega zastopstva. Poglejmo le našo Koroško. Slovencev je skoro tretjina v deželi, a imajo v deželnem zbora le dva, v državnem pa nobenega zastopnika. Posebno je to tudi vidno na Moravskem. Tri četrtine te dežele so slovanske, pa vender ima deželni zbor in odbor nemško večino in je tudi večina moravskih državnozborskih zastopnikov nemških, če se hočejo odpravljati take krivice, naj se povsod, ne pa le ondu, kjer bi to bilo Nemcem v korist. V Avstriji vedno vlada velika napaka, da se povsod gleda le na Nemce, Slovane pa prezirajo. Toži se, da se ne more napraviti narodna sprava na Češkem. Delajo se krivi Mladočebi, ki so pokopali dunajske punktacije. Ko bi pa hoteli stvari nepristranski soditi, bi pa morali priznati, da so punktacije imele že z začetka smrtno kal v sebi, ker so bile sestavljene le Nemcem na korist. Ves napor Mladočahov bi bil zaman ko bi bile punktacije jednako pravične obema narodoma in bi se bile raztegnile tudi na Moravsko in Šlezijo. kjer bi bile koristile Slovanom. Tako je pa njih pristranski značaj le de bolj poostril narod«.oHt na nasprotja. IviHteke Popotovanje avstr.-ogr. vojnih ladij v Kiel in slavnostna otvoritev kanala. (Posneto ii dnevnika vdeletetica-rojaka.) IX. Dne 19. pričele so slavnosti otvoritve kanala v Hamburgu. Vsem službe prostim častnikom je bilo dovoljeno peljati ne v Hamburg in od tod ude« ležiti se slavnostne otvorilo« vožnje. Jaz sem imel Žalibog one dni službo in ostal v Kieln. Od vsake države poslali so že prej po jedno majhno ladijo v Hamburg, ki so vozile skozi kanal. Kakor znano, je bil za to vožnjo namenjen od naše države torpedo-lovec »Trabant-. Eazun častnikov vseh držav zbrali so se v Hamburgu tudi vsi vižji dostojanstveniki in zastopniki držav, da se udeležijo otvori) ne slavnosti in vožnje skozi kanal. Na večer 19. t. m. priredilo je bogato mesto Hamburg vsem višjim udeležencem velikanski gala-diner v novi mestni hiši. Ta zgradba še ni popolnoma dogotovljena ali že dosedanje delo priča o prihodnji krasoti stavbe. Mesto se je odlikovalo i dinejem in pokazalo, kaj da premore. Gostov bilo Ravno tako mora taka razdelitev volilnih okrajev v prid Nemcev le še povekšati nezaupanje Slovanov. Slovenski državni poslanec dr. Ferjančič je predlagal v državnem zbora, da bi se razdelili na Koroškem državnosborski volilni okraji pravičneje, a njegov predlog je obležal v odseku za volilno reformo. Nanj se nista ozirala niti Taaffejev niti koalicijski načrt volilne reforme. Seveda tukaj je šlo za Slovane in se stvar lahko odklad.i, le kadar gre za Nemce, mora se krivica odpraviti. Poskus, ki se namerava napraviti v Šleziji, bi pa prav za prav krivice ne odpravil, temveč le po-vekšal. Že sedaj so sleški Slovani v deželnem zboru primerno premalo zastopani , a potem bi bili še slabše. Pole? tega pa tukaj, če se ne motimo, gre za to, da onemogočijo izvolitev kacega Slovana v deželni odbor. Seveda Nemci bi najraje kar sami gospodarili v deželi. Zaradi tega pa mislimo, da bi ne bilo napačno, če bi se tako poskušalo razdeljevati okraje Nemcem na korist, da bi slovanski poslanci se posvetovali o razdelitvi okrajev v vseh pokrajinah in zato začeli obširno akcijo. Posebno bi večkrat morali vestno razkrivati, kako smo Slovani v pravicah prikrajšani. Lahka bi ta akcija ne bila, posebno v deželnih zborih bi zadela na vt-likt* težave, a bati se ni, da bi ostalo brez vsacega nspeha. V Avstriji se stvari Čudno motajo. Ne vemo, kakšna bode bodoča večina, a kakor se kaže, Jolgo brez Čebov in Jugoslovanov v Avstriji ne bode mogoče vladati. Sedaj vladajoče stranke propadajo Mej levičarji in nemškimi konservativci kažejo se taki razpori, da imajo pričakovati velikih izgub pri novih volitvah in je celo mogoče, da po novih volitvah ti dve stranki celo razpadeti. Konservativce tako že dolgo veže le upliv grofa Hohenvvarta. Če pa bode vlada prisiljena opirati se na Slovane, jo pa tudi lahko primorajo, da se ozira na nje. V Avstriji imajo vse vlade velik upliv v deželnih zborih in zlasti s pomočjo veleposestnikov večkrat dobe veČine, kakeršnib bi kdo ne pričakoval. Pa ne le od vlade, temveč tudi od strank mo ramo v tem oziru zahtevati pomoči. Marsikaka stranka bode potrebovala še naše pomoči. Take prilike js pa treba porabiti in vselej zagotoviti si od je blizu 500 in za vsacega bilo je proračunjeno 100 mark na jedi in pijači. Raznovrstni menu, o katerem so celo Časniki poročali, sem žalibog zgubil, ali samo ob sebi se razume, da se ie cedil nektar in seje podajala nebeškajambrozija, saj je tudi ham burška kuhinja sploh svetovnoznana. Na večer sledila je krasna razsvetljava mesta in benečanska slavnost na Alster Basnimi. Začetkoma je Jupiter Pluvij malo nagajal, ali k sreči spreobrnilo se je pozneje vreme in umetalni ogenj je krasno izpal. Na ta dan privrelo je toliko tujcev skupaj v mesto, da je bil Hamburg, ki šteje pol milijona prebivalcev, dubkoma poln in se je le težko dobil zadnji dan kak prostorček v javnih lokalih, na kako prazno sobo sploh ni bilo več misliti. Ob 11. uri zvečer zapustile so vse ladije Hamburg in krenile proti Brunebuttelu k vhodu kanala. Slavnostna vožnja skozi kanal pričela je ob 4. uri sjutraj 20. t. m., in sicer bila je na čelu vsem ladijam cesarska ladija „Hohenzollern" z nemškim cesarjem na krovu, druge ladije sledile so po določenem redu. Vožnja je bila neki zelo interesantna. Vojaški špalirji ob obrežju vratili so se z onimi meščanskih strank", ki prosi naše pomoći, da bode tudi nas podpirala v gotovih slučajih. Tlačaniti nikomur ne smemo, to naj nam brani naš ponos, pa tudi zdrava realistična politika. Brez dvomb" je torej, da si Slovani v Avstriji lahko tudi v tem oziru zboljšamo svoj položaj, ie trdne volje je treba. V IJ u 1» I Jan 1« 8 avgusta. Sklep dunajskih Čehov, da ne bodo volili protisemitov pri bližnjih volitvah za dunajski mestni zbor, ni po volji niti klerikalcem. „Linzer Volks-blatt", glasilo Ebenhochovo, na vso moč prigovarja dunajske Čehe, naj dajo svoje glasove kandidatom krščanske socijalne stranke. Čudno je pač, da klerikalci sami nasprotujejo krščanskim socijalistom in se bratijo z liberalci, od dunajskih Čehov pa zahtevajo, da naj glasujejo za protisemite. To nedosledno postopanje se pač drugače tolmačiti ne da, da se Ebenboch in tovariši zategadelj boje, da ne bi Čehi postavili svojih kandidatov, ker bi to bil nekak protest proti nemškemu značaju Dunaja. Kdaj bodo občinske volitve na Dunaju, to še sedaj ni določeno. Neki oficijozni list pravi, da določati, kdaj naj bodo volitve na Dunaju, ni stvar vlade, temveč le stvar občinske uprave. Potem takem ima Friebeis popolnoma v svojih rokah odločitev. To je pač čudno, ker Friebeis je vendar vladi podrejen in se bode gotovo ravnal po vladnih željah. Vladni list misli, da se bodo volitve razpisale, ko se dovršijo mnoga potrebna pripravljalna dela. Kakor se kaže, volitve Je ne bodo tako hitro, dasi je že davno minil postavni obrok, v katerem bi se bile morale razpisati. Rumunska vladarska dvojica v Ischlu. Te dni je v Ischl došla tudi rumunska kraljeva dvojica. Ta pohod je baje v zvezi z zadevami na Balkanu. Rumunski kralj je seveda v Ischlu imel važna posvetovanja z avstrijskim ministrom vnanjih stvarij in z nemškim državnim kanct* larjem. Nemški listi so prepričani, da bode Rumunija podpirala Avstrijo in Nemčijo, ko pride do vojne z RtiBijo. Rumunija je po njih mnenji prisiljena hoditi s trodržavno zvezo, ker bi postala odvisna od Rusije, ko bi poslednja zmagala. Knez Bismarck se ni dosti zanimal J milic, vse z godbo. Vsako društvo, kolikor jih je v i onem okraju, prisostvovalo je korporativno svečanosti. V krajih, kjer ležijo večje vasi ob obrežju, bile so postavljene tribune in gosta vrsta ljudi j vlekla se je daleč ob obrežju. Kadar se je prikazala kaka ladija, doneli so iz tisoč in tisoč grl veselih ljudij glasni hura-klici. Posebno našemu „Trabantu" prirejali so živahne ovacije; kjer so imeli godbo, svirali so našo himno, kjer pa te ni bilo, peli so jo ljudje sami navdušeno. — Mi, ki smo ostali v Kielu, pričakovali smo nestrpno prihod ladij. Okoli 1. ure oznanjevalo je gromenje topov prihod cesarske ladije „Hohenzollern". Ostale ladije zamudile so se za nekaj časa, ker se je drugi ladiji, velikemu parniku severnonemškega Llojda blizu Holtenaua pokvarilo krmilo in se je ladija vsled tega vprek kanala vlegla; šele po dolgem časn spravili so jo zopet v tir. Na našem „Trabantu" bil je nadvojvoda Kari Štefan in ko je ta došnl, podali smo se vsi častniki v njegovem spremstvu na „ Hohenzollern *, kjer smo bili po njemu predstavljeni nemškemu cesarju. Cesarica se radi bolehnosti ni udeležila vožnje in je ostala v kraljevem gradu. Trije starejši princi stal'- so kot pomorščaki oblečeni pri predstavljanju za cesarjem. za razmere v orijentu, in tudi ni bil naklonjen ru-munakemu kralju, sedanji nemški kancelar knez Hohenlohe je pa baje drmega mnenja. Balkanskim zadevam pripisuje več važnosti in je v prijateljstvu z rumunskim vladarjem. Izjava ruske vlade. Nekateri zlasti francoski listi so ]ako dvomili, da bi izjava, katero so objavili dunajski listi, bila pristna, temveč so jo imeli za izmišljeno. Tudi v Bolgariji so so tolažili s rem. Ta tolažba je pa pač neutemeljen:', kajti tudi glasilo ruske vlade ,Norda je objavilo podobno izjavo. Bolgarija in Rusija „Sankt Pefcerburgskija Vjedomoati" svetujejo Bolgarom, da naj ne bi volili nobenega kneza, kajti narod se tudi lahko sam vlada. Rusija bi potem ložje vršila svoj protektorat nad Bolgarijo v korist sebi in Bolgarom. Knežja oblast v Bolgariji je le dekoracija, kakor je sedaj, ali pa samovolja, kakor je bilo pod Battenberžanom, ko se je bila odpravila ustava. Z berolinsko pogodbo bi se pač ne ujemalo, ko bi Bolgarija ne imela kneza. Ker 86 Rusija trdo drži berolinake pogodbe, mislimo, da je to le mnenje peterburškega lista, nikakor pa ne mnenje ruske vlade. Izgredi proti kristijanom na Kitajskem. V Čenghu na Kitajskem bili so veliki izgredi proti Kristijanom zlasti proti misijonarjem. Deset Evropcev so Kitajci pobili. Povod izgredom je dalo to, da jo neki misijonarski zdravnik na noki ženski pri porodu izvršil neko operacijo in jo vsled tega umrla. Kakor po navadi tudi sedaj uradniki niso storili svoje tlolžnosti, temveč so še boj skali ljudi, da naj pobijajo tujce. Zaradi tega pa Anglija sedaj odločno zahteva, da se uradnike eksemplarično kaznujejo in vse stori, da bodo tujci v Kitaj u varni. Angleški Časopisi že Kitajcem prete s silo Seveda ni gotovo, c'a bi se vale d tega že v hitaju kaj premeuilo. Na-Bprotjfl raznih evropskih velevlastij utegne zopet vse spriditi. Kitajci bodo pač dali nekaj lepih obljub, potem bode se pa vsa stvar pozabila, dokler Kitajci zopet ne zdivjajo proti Kvropcem. Dopisi. T* l£lt-ftntikegai «krajat, koncem julija. Občina A. morala bi na podstavi zakona o povzdigi živalstva vzdrževati za število v njej nahajajočih se krav in za pleme godnih fcelic dva občinska bika. Z ozirom na splošno pomanjkanje bikov ia pa ker bi bilo nakratno* vzdrževanje dveb bikov za občina, ki doslej ni poznala takih beetnen, pvemučno, ugodilo je okrajno glavarstvo dotičnej prošnji občine, da more za sedaj, dokler se razmere ne eboljšajo, vzdrževati mesto dveh le jed nega bika ter je s tem začasnim olajšanjem občini jako ustreglo. — Ker so pa vsled zlorabe jedrnega obč. bika živinorejci veliko škodo trpeli, kupil je nek posestnik na svoje troške še drugega bika, in h cer danes najbolj priporočljivega plemena, ki se doslej v dotičnem okraji ni nahajalo. S tem je nameraval odpomoči pomanjkanju bika na jednej strani, na drugi pa zaploditi boljše pleme. Pri kupu bil je bik še premlad za porabo in vsled tega tudi nelicencevan. Ker je dotična občina od sedeža okr. glavarstva prilično oddaljena, odb c 1 se je bikov posestnik počakati splošnega licencevanja, ter je poslušal in poslušal in poslušanje tudi drugim osebam naročil, kedaj bode županstvo dan licencevanja običajno objavilo, ker se ni mogel nadejati, da bi ga župan posebno obvesti). Dotični posestnik poslušal je osebno vsako nedeljo in vsak praznik brez izjeme občinske razglase ter to tudi drugim osebam naročil, ali razglasa o licen-cevanji bika ni bilo čuti. ('ni se je pa uajedenkrat razglas, da je za letos liceucevanje bikov končano itd., kar je bikovega posestnika vzpodbodlo, da je pri oskrbniku obč. bika poprašal, ali mu je o tem kaj znanega, kar je pa ta zanikal. Tako se je zgodilo, da je ostal bik, ki je že dlje časa licencevanja čakal, nelicencevan, dasi mu je komisija skoro pred vratmi poslovala. Krivo je pa županstvo, ki ni tozadevnih razglasov običajno pri desetej maši pred župno cerkvijo objavilo. Prizadeti posestnik bikov pritožil se je pri okr. glavarstvu ter zahteval verodostojnega dokaza o razglašenji tozadevnih razpisov; pri tem je pa odločno odklonil dokaz, ki bi se z običajnim potrdilom županstva, da je bil ta in ta razglas nekega dne običajno razglašen, dognal, ker mu manjka vere v take dokaze, kajti sam tajnik tega županstva izrazil se je svojedobno, da se taka potrdila v potrebi ponarede in nek odbornik mu je pa pripovedoval, da se je laui celo nek zapisnik ponaredil!! Kljubu temu je okr. glavarstvo posestnikov«) pritožbo odbilo z motivacijo, da je županstvo z dopisom od 27. junija I. 1. potrdilo, da je dotične razglase običajno objavilo. — Žalostno je, da se take razmere nahajajo, žalostueje, da jih višja oblast v a trpe ali celo — kakor v tem slučaju — za pobit ne dokaze pripuščajo, a najžalostneje je pa to, da ima kolikor to županstvo, toliko okr. glavarstvo tako malo skrbi za namen in duh zakona o po-vzdigi živinarstva in za potrebe kmetovalčeve sploh. Mi menimo namreč, da bi morala občina in okr. glavarstvo na povzdigo in vzboljšanje živinarstva mereče nakane in prizadevanja po mogočnosti podpirati in priporočati; menimo nadalje, da je ia občino kmetovalcev jeden bik vsaj toliko vreden, kolikor jeden vojak za državo. Za vojaške in druge reči v izročenem področji zabija se županom v glavo, da morajo po večkrat — ako je stvar važna — dotične razglase objavljati in dotičnike še posebej Tudi častniki drugih držav so imeli čast, biti predstavljeni cesarju. Poveljniki in višji štabni častniki dobili so redovne dekoracije. Zvečer istega dne bilo je pristanišče mesta Kiel krasnO razsvetljeno in v mornarski kazini prirejen je bil velik ples. Drugi gostje, ki niso dobili povabila k temu plesu, zabavali so se na Bellevue. Razsvetljava je bila uprav velikanska in kljubu dežju, ki je zvečer začel rositi in padal celo noč, privabila je polno radovednega ljudstva na prosto. Mi nismo imeli časa, opazovati jo, kajti mudilo se nam je na ples. Prišli smo ob polu osmih v akademijo, sicer so pa iluminacijo pristanišča itak še ponovili drugi dau. Prihajanje k plesu moralo je končati radi težke in stroge kontrole do |)olu devetih. — Ples priredili so nemški častniki v čast vsem tujim častnikom. Kdor še ni vidol tacega velikanskega internacionalnega plesa, si ga ne more niti predstavljati. Jaz sem bil toliko srečen, da sem danes že drugič prisoten pri takem plesu; prvič bil sem namreč pri razstavi v Genovi. K temu plesu povabljenih je bilo okolo 4000 oseb, mej temi skoraj polovica dam; razun pomorskih častnikov povabljeni bo bili tudi vsi višji v Kielu navzoči dostojaustveuiki m vrh tega počastila je tudi cesarska obitelj s kratkim pohodom ta ples. Tako raznovrstnih uniform in toalet in toliko slo-večih in interesantnih oseb se le malokedaj opazuje. Častniki nemške mornarice odlikovali so se s posebno ljubeznivostjo in gostoljubnostjo. Začetkom niso niti plesali, ampak se vztrajno trudili vse goste damam predstaviti in jih po lokalih voditi. Ker ni bilo tako velike dvorane in bi je tudi na svetu ne bilo, da bi toliko plesalcev moglo istočasno v njej plesati, postavili so na akademijinom vrtu velik šotor, bil je umetno okrašen in tla so bila s tako finim tlakom prevlečena, da se ni niti opazilo, da se pleše v šotoru. Tudi v vseh drugih večjih prostorih akademije svirala je godba za ples iu se je vkljub velike množice plešočih parov moglo prav po volji plesati. Pri sličnih plesih je zabava nekako prisiljena in manjka onega prostega kre tanja, kakor bi si je človek želel, ali tu čutit se je vsakdo prost in se je zabaval, kakor si je njega srce želelo. Omeniti moram tudi neštevilne buffete, in kamor se je stopilo, bile so pogrneue mize s sladčicami in dobro pijačo. Ker je bila drugi dan zopet slovesnost in je moral vsakdo hraniti svoje moči, nehal jo ob 1. uri ples, kakor bi mignil; kdor se j« hotel še okrep čati, bili so mu buffeti na razpolago, sli tudi zadnji pari zapustili so kmalu po 1. uri plesne dvorane. Ples mi ostaue trajno v spomina. pod kažnjivo odgovornostjo opozoriti; kjer so pa kmetovalčeve koristi v mislih, se pa z gotovostjo ne skrbi, da bi se razglasi vsaj jedenkrat objavili, ter se tostvarne pritožbe na način rešujejo, ki se duhu in namena protivi. Da se pa prihodnjim nevšečnostim izognemo, prosili bi, naj se pošlovsnje pozvanih čmiteljev taka popolni da bi se županom poleg razglasa o lieeneevsnji bikov naročilo po občinskem slug* posebej vsakega posestnika bika na ticeacevaeje opozoriti, kakor je to prt dragih važ-eejšib zadevaj* običajno, da ne bode m o sapet primorani misliti: „jeKfec sedi spretno ia sigurno na kljukastem paragrafa, »»torej bi jod širnel) 1" Dnevne vesti. V Ljubljani, 8 avgusta. — (Predvečer glavni skupščini dražbe sv. Cirila in Metoda) Mnogo udeležnikov glavne skupščine dospelo je že včeraj večer v Ljubljano in jim je priredil odbor zabavni večer na vrtu Ferlin čeve gostilne „pri Zvezdi". V imenu odsotnega predsednika prof. Tome Zupana je pozdravil došle goste in mnogobrojne ljubljanske člane prav toplo družbini blagajnik g. kurat Kobler. Poudarjal je, kako blago de vsem videti, da navzl ic veliki katastrofi, ki je zadela prestolico slovensko in kranjsko deželo sploh, delavnost družbe ni opešala, ker hočejo tudi nadalje vsi Slovenci združeno delovati za blagoi-domovine v družbenem krogu. V tej nadi kliče vsem došlim slovenskim bratom iz raznih s'ovenskih pokrajin prav prisrčen: Dobro došli! Pevsko društvo „Ljubljana" je radovoljno prevzelo nalogo, zabavati navzoče, kar je tudi doseglo v popolni meri. Z veseljem konštatujemo, da je pevski zbor v poslednjem Času prav lepo napredoval. Vse točke pele so se jako točno in je bilo glasno odobravanje občinstva zasluženo. Marljive odbornice Št. Jakobske podružnice so v družbino korist spečavale lepo izdelane vrpce v spomin na letošnji glavni shod. — (Vojaške vesti.) Divizijski topničarski polk štev. 7 bode po končanih strelnih vajah dne 13. t m. prišel zopet nazaj v Ljubljano. Dne 10. bode prenočeval v Mokronogu, dne 11. v Trebnjem, dne 12. v Zatičini in v Višnjigori. — (Zrelostni izpiti.) Od 56 kandidatinj tukajšnjega ženskega c. kr. učiteljišča napravile so izpit z odliko: Emil. Hold, Frančiška Kališ, Eleonora Kremžar, Karolina Schiffer, Sidonija Stuhec, Frančiška Vonk, Zofija Verbič in Ana Langer pl. Podgoro. — (Nov kip deželnega patrona sv. Jožefa) se je postavil v dozdaj prazno zgornjo dolblino v zidu stolne cerkve sv. Nikolaja. Kip je prav lepo delo domačega kiparja g. Grošelj a v Selcih. — (Zgradba barak.) Družba južne železnioe bode dala zgraditi na svojem svetu ob Resi je v i cesti dve veliki baraki, v katerih bode mogoče stanovati čez zimo. V teh barakah bode v vsaki po 6 stanovanj z jedno večjo sobo in kuhinjo. Nastanilo ae bode v njih služniško osobje železnice, ki je po potresu brez pripravnega stanovanja za zimo. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 38. julija do 3. avgusta kaže, daje bilo novorojencev 13 (=3»21-32%0), mrtvorojenec 1, umrlih 21 (=34-32 °/00), mej njimi so umrli za vrstico 1, za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katarom 8, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 5. Mej umrlimi so bili tujci 4 (= l«j'05 »■',), iz prejšnjih tednov 1, iz zavodov 6 (s=28'G°/o)- Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za ošpicami 2, za skrlatioo 1, ia legarjsm 2, za v rutico 7 oseb. _ — (Josip Rihar f.) Predvčepajnim je umrl v Mekinah nad Kamnikom gosp. Josip Rihar, c. kr. vladni tajnik in vodja okrajnega glavarstva v Črnomlju Porojen v Polhovem gradci iz anane rodbine, brat četvero duhovnikom, študiral je v Ljubljani in na Dunajl. Kakor je bil vrl dijak, tako se je tudi odlikoval kot uradnik, službujoč na rasnih krajih nase dežele. Skrajno zvest svojim predstojnikom, bil js tudi postrežJjiv strankam. Pozabil ni, da je iz domačega rodu, — pri političnih uradnikih preredks lastnost. Zal, da mu je bilo umreti, ko je komaj izpolnil svoje 38. leto, zapustivši vdovo in hčerko. Lahka mu zemlja 1 — Danes je bil v Mekinah pogreb« kojega se je udeležil deželni predsednik baron Heiu z več vladnimi svetniki, deputacija is Črnomlja in mnogo drugih odličnjakov. — (Zlobno poškodovanje.) Neznan surove! je poškodoval na cesti od Koslerja proti Šiški še Is nedavno zasajeni drevored« Pri jed nem najlepših kostanjev sta dva veliki veji odlomljeai. Županstvo v Šiški da deset goldinarjev nagrade tiatemu, ki va kaj povedati o zlobnem poškodovalcu. — (Nova tovarna na Vrhniki.) Dne 6. t. m. je bila na Vrhniki komisija za zgradbo tovarne gospe Marije Kotnike ve. Predloženi načrti tovarne za izdelovanje zarezane opeke no se odobrili in se je dalo dovoljenje, da se smejo pričeti pripravljalna dela Načrte za tovarno je izdelala stav-binska firma „Borkovec in Dverak" v Ljubljani, katera bode tudi gradila novo tovarno. — („Slovensko bralno dr as tvo v Kranj i M imelo je dne 2. avgusta t. 1. svoj redni občni zbor. Izvoljeni bili ho sledeči gospodje v odbor: predsednik Ivan Rakovec, posestnik in tovarnar; podpredsednik: Alojzij Pečnik. posestnik; blagajnik: Ignacij Fock, posestnik in tovarnar; tajnik: Rudolf Kokalj, notarski solicitator; odborniki: Janko Heidrich, zasebni uradnik, Ivan Jagodic, slikar in fotograf, Edmund Lacbaiuer, učitelj, Viktor Omersa, trgovski poslovodja in Fran ŠimniČ, delovodja; njih namestniki: Anton Jezeršek, zasebni uradnik, Janko Rozman, zasebni uradnik in Resch Ignacij, tiskar. Nadalje: Tamburaši slovenskega bralnega društva v Kranj i napravijo dne 11. avgusta t. 1. velik koncert v hotelu Lujizino kopališče na Bledu. Cisti dohodek je namenjen v dogradbo potov v soteski Radovno. Vstopnice dobivajo se v Lujizinem kopališču in pri fotografu g. B. Lergetporer na Bledu. Vstopnina : numerovani sedež: 1 gld., nenumerovani: 50 kr., stojišče : 30 kr. Začetek ob 8. uri zvečer. Programi dobijo se zvečer pri blagajni. — (Najvišja stavba na Slovenskem.) Včeraj opoludne se je srečno postavil na vrhu Triglava železni razgledni stolp, ki ga je dal izdelati g. župnik Aljaž. — (V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji) pri Novemmestu je bilo v minolem mesecu 87 bolnikov; 28 jdi je namreč ostalo od prejšnjega meseca, 59 pa je bilo novodošlih. Ozdravljenih je bilo odpuščemh 89, z zboljsanim zdravjem 12 in 1 neo-zdravljen; 4 bolniki pa so umrli. — (Strela je ubila) blizu Labovč na polju ženo posestnika Lorenca Zavrla iz Labovč. Bila je dne 3. t. m. ob 4. uri s svojim možem in triletnim sinkom na polju, ko je nastala nevihta. Treščilo je v skupino in je bila Marija Zavrl takoj mrtva, mož pa je bil le omamljen in ne je kmalu zavedel. Otrok je ostal nepoškodovan. Strela je ubila tudi v voz upreženega vola. — (Zdravstveno stanje) Legar je popolnoma ponehal v Zagorji v postojinskem okraju. Izmej zbolelih 9 osob sta 2 umrli. — V Trbižu ni davice, tako popravlja tamošnje županstvo vest, katero so prijavili nekateri listi. — (Za slovensko gimnazijo v Celju) se je že določil prostor v novi ulici. Te dni je bil namreč zastopnik vlade v Cnlji, da zagotovi novi gimnaziji potrebne prostore. Razume se, da se nemški listi grozno jeze nad to .naRlostjo". — (Vabilo) na II. redni občni zbor „Delav-skega bralnega in pevskega društva v Mariboruu, ki bode dne 11 t. m., to je prihodnjo nedeljo ob 7. uri zvečer v prostorih ,Nadvojvoda Ivan". Gostje dobro došli! — (Utonila) je v Dravi pri kopanji pisateljica Josipina J uri k iz Bistrice pri Lembuši. O svojem času je pisala mnogo Člankov o zdravstvenih stvareh za zagrebški „T a g b 1 a t tu. Truplo so izvlekli pri S red nir'u iz vode in je tam pokopali. — (Savinjska podružnica »Slov. planinskega društva") bode imela občni zbor v nedeljo dne 25. avgusta. Polet: običajnih točk dnevnega reda bode predaval g. Fr. Kocbeck o „Dobračuu. Razpostavljene bodo tudi razne fotografije na ogled. — (Lokalna železnica Velenje Dravograd.) Dne 20. t. m. se bode vršil politični ogled železniške proge Velenje-Spodnji Dravograd. — (Iz raznih toplic) V Rimske toplice je prišlo do konca minulega meseca 347 strank z 771 osobami. — (Redka slavnost) Navdušeni rodoljub in starosta slovenske duhovščine na Koroškem g. Lovro Ser a j ni k, prost v Tinjah, praznuje letos šestde-setletnico svojega mašništva. — (Spomin bitke pri Jajoah) je praznoval naš domači pešpoik štev. 17. v Celovcu s slovesno sv. mašo ob 8. uri zjutraj v mestni župni cerkvi, katere se je udeležil ves polk v paradi. Popolndne je dešel fzm. baron Kuhn iu se udeležil Častniškega obeda, pozneje pa streljanja na dobitke, katero je priredilo moštvo. — (Potrjena volitev.) Nj. Vel. cesar je potrdil volitev dr. Friderika P o s o h a županom v Celovca. — (Hude nevihte) so bile te dni na Goriškem. V Ogleju je strela vnela tri hleve. V Gorioi je treščilo v Železno ograjo palače Ritterjeve, ko je baron ravno sedel pri oknu. Strela je razdrobila dva kapitela in zmetala Želesee kosce po 15 metrov daleč. Baron je bil nekoliko sekund omamljen, sicer pa ni trpel škode na telesu. — (Umrl je) v Trstu vrli rodoljub g. Janko Drašček v 49. letu svoje dobe. BI js jaso marljiv sotrudnik na narodnem polju posebno kot izvrsten igralec na odru rojanske čitalnice. Bodi mu blag spomin! — (Viharno morje) je bilo poslednje dol v Trstu. Več čolnov radarskih klubov tržaških je bilo v veliki nevarnosti. Nekateri so se prekucnili vsled silnih valov iu je bila še sreča, da so se vsi ves-larji mogli reiiti. — (Hrvatsko gledališče.) Kakor poroča „Agr. T a g blat t" iz zanesljivega vira, je ban potrdil v principu, da se vodstvo naroduega gledališča zopet izroči bivšemu intendantu dr. M i le tiču. Ko se vrne ban sredi meseca v Zagreb, se bode stvar ko-nečno dognala. Dr. Miletiču bi se dovolila podpora 50.000 gld. in bi se sestavil garancijski odsek, čegar naloga bi bila, jamčiti za to, da se ta subvencija ne prekorači. Več bogatašev zagrebških je baje. že pristopilo temu odseku Nadejati se je torej, da se gledališka kriza vender le reši ugodno. — (Zagreb v športnih krogih.) V Berolinu izhajajoči dnevnik »Die Radwelt." prinaša jako simpatično pisan članek o Zigrebu, v katerem se hvali krasota lege mesta Ztgreba in ljubeznivost in gostoljubnost prebivalcev. Zagrebško dirkališče se imenuje jedno izmej prvih v avstro-ogerski monarhiji. — (Spominska plošča Franu Krežmi,) ki jo je po naročilu akademične mladine izdelal kipar Rendić, se bode slovesno odkrila v Oseku dne 1. septembra. — (Krokodil v Kolpi ) Dozdaj je bilo znano, da krokodili žive v južnih krajih, da jih je n. pr. prav mnogo v Nilu itd. Da bi pa skromna hrvatska Kolpa prišla do to časti, da bi se v njej kobalil pravi pravcati afriški krokodil, o tem pač nikdo ni sanjal. In vendar se je te dni kopal v Kolpi krokodil iz žarne Afrike. Pobegnil je namreč minulo nedeljo ponoči iz zverinjaka na Zrinjskem trgu v Karlovcu mali krokodil in jo obrisal naravnost v Kolpo, kjer so ga našli v ponedeljek dečaki, ki so ribe lovili. Zdaj se bode tudi Kolpa smela ponašati s tem, da se je v njej kopal tako eksotičen gost. * (Madjur.sko gledališče v Oseku ) Kakor smo že poročali, osrečuje zdaj neka madjarska gledališka družba Oaečsne z madjarskimi igrami. Ali koj pri prvi predstavi so bili neredi. Akademična mladež je začela demonstracije, katerim se je tudi večina občinstva pridružila. Madjarski gledališki projekt je torej doživel raoraličeu fiasko iu bi bilo najbolje, če madjarski podjetnik preneha osrečevat Oeečane s proizvodi madjarske muze. * (Grozna toča) je pobila v mnogih krajih na Ogerskem i u uničila vso žetev in sadno drevje. Padala je kot jajca debela. Več kmetov je toča ubila na poln. * (Dež in zgoden sneg) Na Tirolskem je deževalo skoro tri dni neprenehoma. V Turah je zapadel sneg. * (Kolera na Ruskem) se širi vedno bolj v ruski Podolski, tik ob gališki meji. Oblastva v Galiciji so storila vse potrebno, da bi se bolezen ne zavlekla čez mejo. » Slovenci in Slovenke 1 družbe av. Cirila in ne zabite i Metoda 1 ___.Jt 1 1 Daril«* i Uredništvu našega lista je poslala: Za družbo sv Cirila in Metoda: Gospića Milka Man koč v Grižau 10 kron, ker se ne more udeležiti velike skupščine. Živela rodoljubna darovalka in nje nasledniki! 23r s£Oj siTrice. Kranj 8 avgusta Velika skupščina Ciril Metodove družbe se je krasno svršile, vzlic neugodnemu vremenu. Že na Škofjeloški postaji so pokali topiči, takisto v Kranju, kjer so čakala skupsčinarje razna društva z dvema zastavama in venec kranjskih gospodičin. Godba je svirala „Naprej*. Množica je skupsčinarje navdušeno pozdravljala. Govorili so tovarnar Majdič, gospodična Savnikova in notar Glo-bočnik. Za vzprejem se je zahvalil predsednik prof. Zupan. Slavnosten sprevod je bil vzlic deževju velečasteu. V mestu, ki je bile vse v zastavah je bil postavljen krasen slavolok, ovenčan s cvetjem in zelenjem z napisom „V vaši družbi je naš rodu. Tu fe čakal občinski zastop, na Čelu mu župan Šavnik, ki je s srčnimi besedami pozdravit skupščinarje. Zahvalil se je prof. Zupan. Sprevod se je potem dalje pomikal v mesta, kjer so rodoljubne dame iz vseh oken metale krasne šopke. Navdušenje je bik) velikansko in mesto je odmevalo viharnih Živio-klicev. Ob 11. uri je bila maša, katero je daroval dr. Perne. Po maši se je v ukusne okrašeni čitalnični dvorani začelo zborovanje, katero ja otveril prof. Zupan s primernim ugovorom. Poročili tajni-kovo in blagajnikovo sta se odobrili z burnimi Živio klici. Kranj *. avgusta. Pe zborovanj« je bil banket, župan napil je cesarju, godba je svirala cesarsko pesem, katero so navzočniki peli. Svetec se je zahvalil za vzprejem; napil Kranju; župan Savnilc se je zahvalil in i.apil družbi. Velika navdušenost. Trst 8. avgusta. Včeraj ob 8. uri 40 minut zvečer je bil tukaj valovit potres. Po došlih poročilih je bil tudi močen potres v Bolzanu in okolici. Dunaj 8. avgusta. Cesar je podelil tržaškemu županu Pitteriju koraturski križ Frana Josipa reda. Dunaj 8. avgusta. Generalno nadzorstvo železnic je pozvalo železniške uprave, da pre-zračujejo kupeje osebnih voz, predno jih uvrste v posebne vlake. Lvov 8. avgusta. Rusini že močno agi-tujejo za bodoče deželnozborske volitve. V prz»-mylskem volilnem okraju so kmetje osnovali svoj volilni odbor, v katerega niso vzprejeli nobenega duhovnika. Sredec 8. avgusta. Poročilo o zatožbi Cankova in Karavelova je neutemeljeno. Knez bode le nekaj ur tukaj se mudil, in se posvetoval z nekaterimi oticijalnimi osebami in metropolitom , potem pa potoval dalje v Varno. Sredec 8. avgusta. V Makedoniji bil je nov boj. 150 Turkov je baje padlo. Poročnik Serasov se je polastil jetnišnice v Seresu. Rim 8. avgusta. V konzistoriju, ki bode v oktobru, bode papež protestoval proti temu, da bi bil praznik dne 20. septembra, kateri dan so Italijani papežu vzeli Rim. — Papež je poprosil cesarja Viljema, da bi varoval katoliške misijone na Kitajskem. Pariz 8 avgusta. Senator Magnier, glavni urednik časopisa „Evenement", jo pobegnil. Policija ga išče, ker ga dolže, da je prodal svoj glas za 80.000 gld. v zadevi južne francoske železnice. Boje se, da se razkrije še več škandaluih stvarij. London 8. avgusta. „Standard" je izvedel, da je car sam bil naročil ministru vna-njih stvarij Lobanovu, da naj sestavi in priobči communiquč, da Rusija ne bode priznala kneza Ferdinanda. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani (Dalje.) X. Zbornični svetnik Kan..' Luckmann poroča o zadnji seji državnega železniškega sveta. Pri razgovoru o nakuadni prememu! poletnega voznega reda je poročevalec imenom prebivalcev mesta Ljubljane izrekel glavnemu ravnateljstvu najtoplejo zahvalo za dobrohotno in krepko podporo, katero je to naklonilo v veliki nesreči, ki je zsdela Ljubljano in še dostavil prošnjo, da naj bi se takozvani potresni vlak pustil v prometu do pozne jeseni in razO gnil do Jesenic. Prometni ravnatelj je zagotovil, da ostane ta vlak toliko časi v prometu, kakor dolgo bo potreba; glede podaljš>aja do Jesenic se bodo pa vršila poizvedovanja. Glede nove osobne tarife na c. kr. avstr. državnih železnicah sprejel se je nastopni odsekov predlog: „Državni železniški svet odobruje od vlade predloženi preuaredbeni načrt osobne tarife pač iz namena na le zmerno zvišanje sploh, dalje napravo mirtja-meterskih pasem in obdržanje dosedanjih cen prv<» pasme do 10 £w, ne more pa odobravati sicer predlaganih tarifnih jednot, ker zvišanje za posamezne razrede ni primerno in ie v 111. razredu najobčut neje in preveliko. Državni železniški svet priporoča vladi, da se severovzhodni železnici in državno železniški družbi dovoljene osobne tarife pri državnih železnicah ne prekoračijo, pri tem naj se zboljšanje razmerja II. in 111. razreda skrbno preudari, ob jednem pa se naj, toda čez največ 150 dovoli zdstno znižanje tarifnih jednot vseh treh r.tare.lov, da se promet v daljavo resno olajša; konečno se izreka državni železniški svet proti temu, da bi se uporabljal za promet z blagom veljavni kilome-terski kazalec tudi na osobni promet " Potem se je sprejel od poročevalca v maju 18U4. stavljeni predlog glede uporabe voznega naklad uega postavka aa težo, ki so je res naložila, za slučaj, če žei«*-niče dado vozove, ki so tako narejeni, da z blagom, k> se ne da zapreti, onemogočujejo uporabo nakladne teže. V pododbor sa eventuvalno pred posve-tovanje načrta nove tarife za blago so se volili gg.: Helm, Kocourek, Mauthuer, Popper in poročevalec, ki še pripomiuja, da se bode nova nekaj zvišana osobna tarifa s 1. septembrom uvela. Zbornični pred-seduik se imenom zbornice najiskreneje zahvali poročevalcu za toplo zastopanje interesov v državnem železniškem svet« in ga prosi, da mu naj je kakor doslej ie nadalje stvar pri smu. Zbornica tema pritrdi s dobroklici. (Kosec frih.) LotcrlJne Nrcckc 7. avgusta. V Pragi: 71, 77, €1, S4, s. Zahvala. Da se jo tako sijajno vr&ila slavnost odkritja plošfe ▼ spomin Marka Kovice dne 81, julija t. 1. v Kropi. Itcje si cdbor učiteljskega društva radovljiškega okraja v prijetno dolžnost, da izreka prisrčno zahvalo velecenjenemu g. prof. Franu Le ven, da je blagovolil prevzeti slavnostni govor, velecenjenemu g. prof. A. Nedvedu, da je izvolil »ložiti za to slavnost kantato, vele*, g. župniku J. Honig-lii ;> n n. daje blagovolil darovati ob veliki asistenci sv. maSo. veleč. g. J. V urnik u, da jo izdelal prekrasno Bpomintiko plf.sćo, slav. krajn«'mu SolBkemu svetu, slav. občinskemu za-stopn ter slav. požarni brambi v Kropi, da ho preskrbeli prelep vzprejem ter vzoren red pri slavnosti ter tudi vna-njetnu občinstvu in učiteljem, da so se v tako velikem številu udeležili to slavnosti. V Radovljici, dne 6. avgusta 1895. Odbor učiteljskega druStva radovljiškega okraja. Podpisano prr dstojništvo trga Mokronog izreka tem potom velespostovanemn gospodu Ferdinandu Stare-tu, c. kr. okrajnemu sodniku, zdaj bivajočemu v Tržiču, svojo najtoplejšo zahvalo za znesek 100 gld., beri ato goldinarjev, katerega je blagovolil blagi dobrotnik veledušno pokloniti ubogim našega trga. Bog mu poplačaj stotero! l*iref>mk&m iHij-Tt«. 8r»diiJ,,',rTOr'«~l 1» krajnemo eain ▼ Tjjob-t ji/31 sa » vri le tili ii r. r ri,.. Odhod ls LJubljane (Jut. kol.) Ot IV .on S min. po ro-( •! vlak. ▼ TVbt*, PonUbel, Belj*>fe, Cs- !nwo, rTaneensfrate, bjrjtmo, tMI Hclsthal * Aueees, Ierhl, Oman-den, *'iilf-.«;»ria'. Lflnd-Gaatetu, /••'1 nn JtMtU, Iiinruoat, Ourih, 8to»r, LIdo, Rndejevk n, Plaaii|r M (n.i:.» »ar«, K>i»r, Varlov« vare, »an-wiTe tki«, Prago, LJpaljo, I)iiL>a] vit Anci Si n OB 9. uri tO min. ^futriif mnaanl v I a li •■ Novo moito, Kočevje. O* 7. mri tO mir*, *J*itr'iJ oiebiil »lak v Trhli, Poutahel, Beljak, Oslova«, Krnii-.irnfrrto, LJtibno, TlnnnJ, ć*i> Bolalhal v Holnograd, Dum via AmatMlen. Ok II aH MO min. dt.,,olu.tn* <=«.•!.nI vlnti v '1 rl ti, 1'Outebe!, Iloljak, Osloveo, Franienafaete, I.jnl.im, Hol/.ttiul, SoliioRrad. Ob 19. mri BB min. popttlmdi*« mm ml vlak v Novu meeto, Kooavja. Ob 4. mri popolmHn* osebni v!>k ▼ Trbi*, Beljak, Onlovec, Franaena-faata, 6sa SslathaJ v Snlnugrad, Len d - Oaataln, '/.«11 na Jeaoru , Ino-moi«, Bregnla, Ourih, Obdoto, Pari«, čes Klein Reifling, Sioyr, Lino, Omunden, Iaohl, Rndejovlce, PlsenJ, Manjine varo, Kger, Fraaoova nn, Karlov« vare, Prago, j^lpaho, Dunaj vla Ametetton. t Hi T. «H 90 Mlin. ar«wr meianl vlaV v Novo me«to, Ku6ev]s Kaaun tega ob nedeljah In praantklh ob a. «*H 96 minut popoludne oaobni vlak v Ii«eoa-Rled. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). S. mri BJt min, «Jt«rr>0 oeebnt vlak a Dunaja vla Arnttetun, Mp-•ij«, Praga, FTanoovih varo v, Karlovih v aru v, Kgra, Marijinih varo v, Planja, Bndajevlo, Solnograda, Tjlnns, »i«yr», Omundana, leohle, Ana-eaaa, Zalla na Jeaern, Dend Oaateina, Ialubnega, Celovca. Beljaka, Franaanafeete, Trblis 9. mri 19 n+in. t)utr<\) meiaal vlak Ia Kooavja, Novega raeeta. O* ti. mri 99 m%Am. Oopoimdn« uaahul vlak e Dunaja vla Ama te t ton, UpaUe, Prage, Franoovtb varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varav, Planja, Builojavio, 9nluograiIa, i.l'.uta, Htovra, Pariaa, Ooneve, Ootiha, Bragnloe, Inomoeta, Zalla ua Jeaeru, Ij»pd-(taataJna, lajabnega, Oelovoa, Pontabla, Trbtaa Os 9. mri 39 mit*, pvpotmdm* tneauDl vlak la Kočr.vj*, Novega meeta, Ob 4. mri M mir*, popotmttne eenbtii vlak a Dnu*)*, Ujubsana, Relathala, Holjaka, Oelovoa, Franaanafoat«, Pontabla, Trbiia 0. uri 4 mit*. sm*rW osebni vlak a Dunaja preko AmetAttsna Is TJubnacra, Beljaka, Oalovea. Pontabla, Trhita 9. mri 93 mit*. 999499 mešani vlak le Kooavja, Noveoa Mi«n Kaaun tega ob nedeljah In praanlkih ob tO. mri 40 minut avočer oeobn vlak Ia Iieeoo-Blsda. o» a» Ob Odhod Is LJubljana (drV koU O* T. mri 99 mit* *JutraJ v Kamnik. , 9. m OS . popotmit**4 , . p O. a 90 n srve^ss* p m ,, JO. u 10 || »v*č*r || ,, lalndtij ob nnifljati Prihod v Ljubljanu ^drs, kol.,. Os O. mri SO mi**, ajutrt^j la KanUtika . ti. . tK . aTppaleKvae , f ■ 9\ «■ 90 „ atistvr ,, , O. b M . 999999 * . lela Kje? pov6 upravnifttvo „Slovenskega Naroda". Trgovski pomočnik izurjen prodajalec in z dobrimi spričevali — ter (1021—1) iz boljše rodbine, ki je vsaj jeden ali dva razreda srednje Sole dnvrSil, viprejnieta Me v spece-rl|Mk<» |»r<» ki po vsem sveta sinje kot prvo glede kvantitete piva, ki se v njem proizvaja. (1006—2) Zaloga in točilnica Gdsskega piva pri 1tt a £jabljani, Sv. ^etra cesta, pittarna. Izdajatelj in odgovorni urednik: Joti p No ili. Lastnina in tiflk „Narodne Tiskarne".