n n Naj toč ji slovenski dnevnik Iv Združenih državah „ Velja za vse leto . . - $6.00 | n Za pol leta.....$3.00 Q Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS Iistislovenskih .delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 21. — ŠTEV. 21. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 26, 1932. — TOREK, 26. JANUARJA 1932 VOLUME ZXZX. — LETNIK XXXX. AMERIKA PROTESTIRA PROTI ZASEDBI SANGHAJA KITAJSKA MINISTRA, KI STA ODLOČNO NASPROTOVALA JAPONSKI, STA ODSTOPILA Amerika pod nobenim pogojem ne more odpustit: Japonski, ker je mobilizirala brodovje in izkrcala vojaštvo. — Dva ugledna kitajska voditelja sta odstopila, ker se je kabinet razcepil glede "vojne" politike. — Ameriški državni tajnik bo poslal japonski vladi oster memorandum. — V Sanghaju nima kitajsko vojaštvo nobenega o* praVka. WASHINGTON, D. C.t 25. januarja. — Vlada Združenih držav pripravlja oster memorandum v protest proti Japoncem, ki nameravajo okupirati kitajsko mesto Sanghaj. Memorandum bo izročil ameriški državni tajnik tukajšnjemu japonskemu poslaniku. V državnem departmentu so mnenja, da je japonska okupacija Mandžurije do gotove meje u-pravičena, kajti tamošnji japonski državljani so bili res v precejšnji nevarnosti, dočim se ne more Japoncem odpustiti, da so mobilizirali svoje brodovje in izkrcali v Sanghaju vojaštvo. SANGHAJ, Kitajska, 25. januarja. — Najnovejša kitajska vlada, ki je obstajala komaj en mesec, se je danes razbila. Tekom debate, kako bi bilo mogoče zodržati japonsko vojaštvo, da bi ne zasedlo Sanghaja, sta odstopila najvplivnejša člana nankinškega kabineta, namreč Sun Fo, predsednik vladnega sveta, in zunanji minister Eugene Cen. Obsta sta zahtevala, da mora Kitajska odločno nastopiti proti Japonski, dočim so bili ostali ministri mnenja, da je treba rešiti zadevo diplomatskim potom. Poveljnik japonskega brodovja v šanghajskem pristanišču sicer še ni zapovedal mornariškim vojakom zasesti mesto, toda to povelje zamore dati vsak hip. Wuh Teh Cen se je dve uri posvetoval s tukajšnjimi japonskim generalnim konzulom ter ga prosil, naj mu da nekaj odloga, češ da ni mogoče lako naglo ugoditi japonskim zahtevam. Japonci so namreč zahtevali, da mora župan v teku štiriindvajsetih ur razpustiti v mestu vse kitajske organizacije, ki so Japoncem sovražne. Japonski generalni konzul je odvrnil, da bo skuhal dobiti nadaljna navodila iz Tokia, med tem časom pa morajo biti mestne oblasti odgovorne za vse, kar se bo zgodilo. Japonci ne zaupajo dosti Kitajcem, vsled česar zamore 1 700 mornariških vojakov, ki so se izkrcali v Sanghaju, vsak trenutek dobiti povelje, naj mesto zasedejo. Odstop ministrov Sun Fo in Cena je voda na mlin prejšnjega predsednika nacijonalistične vlade, Kaj Seka, ki je bil pozvan v Nanking. Eugene Cen, ki je dospel sem, je Kaj Seka odločno napadel, češ, da je on odgovoren za sedanji položaj Kitajske, ker je bil preveč popustljiv napram Japoncem. TOKIO, 25. januarja. — Japonski kabinet se je danes bavil s položajem v Sanghaju ter sklenil, da bodo v slučaju okupacije mesta japonski mornariški vojaki najprej zasedli glavni stan nekfc kitajske organizacije, ki je sovražna Japoncem. To se bo zgodilo navzlic temu, da se nahaja poslopje v onem delu mesta, kjer prebivajo inozemci. Japonski zunanji minister je izjavil: — — Japoncem sovražno gibanje na Kitajskem, ki ogroža življenje in lastnino japonskega prebivalstva, bi se dalo zatreti, ce bi kitajski uradniki le hoteli. Rdeča revolucija se je izjalovila POSLEDICA P0V0DNJI BO LAKOTA Mississippi še vedno narašča. — Zopet deževje. Sto tisoč ljudi v potrebi. — Nimajo kaj jesti. Jackson, Miss., 25. januarja. — Deževje zadnjih treh dni je povzročilo, da se j«' voda rok«' .Mississippi razlila čez nad iniljon akrov zemlje. Miil ljudmi, ki so že mnogo trpeli vsled prejšnji' povodnji, ji> nastala vsled tega velika beda. Vsled povod ji je prizadetih ver kot sto tiso«1 ljudi, ki so brez doma in mnogi trpe tudi lakoto. Mnogi prebiva j rt v zasilnih kolibah in morajo prestati mnogo slabega vremena, zlasti pa mraza, ker nimajo odej in obleke. Vse reke, ki so iztekajo v Mississippi, naraščajo, vsled česar je nevarnost, tla voda preplavi tisoče akrov obdelane zemljo ob dolenjem toku reke. Prebivalei skušajo s paskom v vrečah zajeziti vodo in komaj se je še posrečilo vlaku, da jo pripeljal 40.(HM) vreč peska. Delavci tipajo, da bodo mogli zajeziti votlo, da se ne bo razlila po mestu. Mesto Crowder je z vodo popolnoma ločeno od drugih krajev. Ta kraj je bil prej zbirališče vseh beguncev iz preplavljenih krajev. FLETCHER HOČE BITI POSLANIK Fletcher je bil pri predsedniku. — Hoče biti Dawesov naslednik. — Nikdo pred njim se ni potegoval tako za mesto. EDINA SREČNA DEŽELA Laplandija je trikrat večja kot država N. Y. — Prebivalstvo ne pozna depresije.--Divjačina jim daje dovolj živeža. Washington, D. C., 2."». jan. --Kakršnikoli nesporazum je nastal metl predsednikom Ifooverjem in bivšim predsednikom tarifne komisije, Henry Fletcherjem. ker je Floteher iskal pomoč senatorjev iz Pennsvlvanije, da bi mu pomagali slednika Charles (i. Dawesa kot poslanik na angleškem dvoru, je bil navidez poravnan, ko je bil Fletcher gost predsednika Hoove rja. POBEGLO ŽENO SO NAŠLI UMORJENO Farmerski delavec j e imel razmerje s farmer-jevo ženo.— Bila najdena v avtomobilu. —Morilec se je sam ustrelil. Detroit, Mich., 2.">. januarja. — V. umorom in samomorom je bilo končano zadnjo dejanje prepovedane ljubezni. Mrs. Josephine Hudson, stara 24 let. je bila najdena s prestre-da bi bil imenovan za na-jlejno glavo v avtomobilu, ki je Pr dsednik lloover je povabil svojega dolgoletnega prijatelju, j kl J'* služil pr ki je v svoji diplomatski službi merju. imel že več poslaniških mest, v Helo hišo in sta se razgovarjala o poslaniškem mestu v Londonu. Ko jo Fletcher prišel iz Helo hišo. jo bilo videti, kot da je prepričan, tla dosedaj še ni bil izključen kot resen kandidat za poslanika v Londonu. hil puščen v gošči za Fordovim letališčem v Dearborn, Mich. Mrx. Hudson je bila žena far-merja in je imela nedovoljeno razmerje s farmerskim delavcem Davidom Schaefer, starim let, sosednjemu far- VLADA JE PREPREČILA RESNE IZGREDE V ŠPANSKIH MESTIH MADRID, Španska, 25. januarja. — Španska vlada je odgovorila z najstrožjimi odredbami na prizadevanje komunistov, da bi ustanovili diktaturo proletarijata. — Tukajšnje mesto je pod popolno vojaško kontrolo, docim se vrše v Malagi, S e-villi in Valenciji resni izgredi. — Po raznih španskih mestih je bilo aretiranih na tisoče oseb. Pred tednom je prišlo v javnost. da se je Fletcher pismeno o-brnil na senatorje iz drž. Pennsylvania, da bi ga podpirali pri njegovi želji, tla bi bil imenovan za poslanika v Londonu. Njegova želja jo, da bi svojo 20-letno diplomatično službo kot poslanik na raznih dvorih zaključil s poslaništvom na angleškem dvoru. Se nikdar poprej se ni noben diplomat tako javno potegoval za kako poslaniško mesto, kot so po-teguje sedaj Fletcher za poslaniško m«9to v Londonu. V sedanjem času je predsednikova dolžnost, da imenuje na to važno mesto najbolj sposobnega ameriškega diplomata. Ko je poslanik Charles Dawes odstopil kot poslanik, je btfo zelo glasno imenovano ime prejšnjega goveriier-ja države Illinois, Frank O. Lou-dona. Mrs. Hudson in Schaefer sta pobegnila z doma in mod potom j«- Seliaefer svojo ljubico ustrelil. Dvanajst ur zatem so prišli detektivi na farmo Sehaeferjevega očeta blizu niesta Saline in ko so stopili iz avtomobila, da bi morilca aretirali, se je Schaefer u-strelil. j Z detektivi je bil tudi farmer Hudson. mož umorjene. Kav Hudson, katerega je zapustila za-. radi Schaeferja. , {. % Detektivi so mnenja, da je D. I Schaefer ustrelil samega sebe z isto puško kot Mrs. Hudson. — Sehafer je bil oče šestih otrok. Vlada je prepričana, da je obvladala položaj že vsaj v Madridu in Barceloni. V Leridi polog Cordobe je bil proglašen generalni štrajk. V Cordobi je odložilo delo 5000 fa-hrišklh delavcev. V Valenciji je navzlic močnim oddelkom vojaštva, ki so patruli-rali po mestu, prišlo do izgredov. j Neki član narodne garde je bil u-Kinrčen, več drugih pa ranjenih. Strajkarji so zažgali voz pocestno železnice in dva motorna busa. V okolici Cordobe je opažati veliko vretje med delavskim prebivalstvom. V Montserratu je vdrla ljudska množica v neko cerkev ter razbila notranjščino na drobne kose. V Sevilli je moralo vojaštvo zasesti poslopja družb, ki oskrbujejo mesto z vodo, elektriko in plinom. V Cadixu sta hotela dva neznanca zažgati cerkev sv. Antona. V Castell in AlcarLso so bila poslana nadaljna vojaška ojače-nja. ker so postali tamošnji komunisti zelo aktivni. Zasedli so namreč več mestnih uradov ter izobesili iz oken rdeče zastave. Truplo Mrs. Hudson je ležalo v, mrtvašnici ves dan. Hudson je 1 poslušal popis umorjene žene po. radiju in je takoj vedel,'da je to j. njegova žena. Takoj je telefoni- . , ... ral šerifu Jacob V, Andres in ko!nje,1u trenutkui P^prečda. da m- komunisti bombardiran dveh V Saragossi je policija v zad- si je truplo ogledal, je takoj spoznal. da je to njegova ? *na. Predsednik lloover ima dolgo listino imen za kandidate na to V New York so jo vrnil raziskovalec severnih krajev kapitan Arthur "NY. North na parniku liergensfjord s svojo ženo, 17 let i starim sinom in 12 let staro hčer-, mesto. V nekaj dnevih lahko pri-ko. Cela družina se •je nahajala j čakujomo,.da bo predesdnik obja-dalj časa v Laplandiji. v severni j vil ime novega poslanika na an-Evropi, kjer je North raziskoval gloškem dvoru, deželo. i----- Iva pitan North je s svojo družino s sankami, katere je vlekel severni jelen, potoval do najsevernejše vasi v Evropi, do Nord-kvna. NEVARNOST DIFTERIJE — Potovanje s sankami, ki jih vleče severni jelen, je zelo težavno, — pripoveduje kap. North, — kajti tu jo samo ena žival. Nosili smo .tudi laplandske kape, ki so zelo težke, katere pa morama imeti, da so no pobijemo na glavo, ako bi se sanke preobrnile. •Našel sem, da so gospodarsko možnosti Laplandske neizmerne, kajti dežela ima velikanske skla-^J de železa in drugih kovin in zemlja do sedaj še ni bila dotaknje- j na. Laplandija je trikrat tako velika kot država Now York, pa , ima samo 30,000 prebivalcev. Tn ljudje ne občutijo nikake krize in depresije. Ker se nomadi (pastirski narod), imajo dovolj ko-t Zdravniški komisar mesta New York, dr. Shirley AY. Wynne, svari vse sta riše. ki imajo otroke izpod 10 let in še niso bili cepljeni proti difteriji. naj pustijo takoj cepiti svoje otroke, kajti dif-torija so po mestu zelo širi. Dr. "\Vvnne ceni v mostu število otrok v tej starosti nad en milijon. Do zdaj je v Now I el o 500 otrok. Yorku zbole- obleko in šotore, katere prenašajo na svojih hrbtih, kadar se solijo v druge pokrajihe. Cela družina je ves čas svoje- so cerkva. GROBNICA FARAONOVE HČERE NAJDENA John Garstang je odkril grobnico faraonove hčere, ki je našla Mo-zesa. — Bila je princesa Hatsu. Loondn, Anglija, 25. januarja. Profesor .John (iarstang jo mnenja, tla je odkril grobnico faraonove hčere, ki je našla Mozesa v košari med bičevjem. Oarstang, ki je voditelj Mar-st-on arheologične ek^pedicije v Egiptu, je sporočil, da misli, da je v grobnici kraljev v Jerihi našel tudi grob princese Hatsu, ki jo po njegovem mnenju našla Mozesa. Hatsu je vladala Egiptu skupno s Thotmes 111. — IIat.su je bila najbolj razumna princesa v egiptovski zgodovini. — pravi profesor IJarstang IZGUBA PRI PRODAJI LADIJ Washington, D. C., 25. jan. — Predsednik Fnited States Shipping Board. T. V. O'Connor, je iz- Collinsove žene jo v dvomu, kajti PREJ MILIJONAR SEDAJ PA REVEŽ Bivši miljonar je sedaj v ječi zaradi goljufije. — Poleg tega je še bolan. Tožen za $2000. Atlantic City, N. J., 25. jan. — Nad glavo Paula H. Collinsa, ki je bil nekdaj miljonar. so se zbrali temni oblaki. Leži v bolnišnici okrajne kaznilnice, ker ga Colton Manor hotel toži za zaostalo vt.-i-narino v znesku $2000. Oollins jo bil nekdaj milijonar. pa v svojih trgovskih podjetjih je doživel veliko udarcev in jo izgubil svoje »premoženjo. Celo leto še jo držaVni pravdni k pogajol s Collinsovimi prijatelji, da bi mu pomagali ii: kiir njegovo prizadevanje ni uspelo, je moral na zahtevo Manor hotela Collinsa zapreti. Collins, ki je star 4-8 l<-t, je pustil svojo četrto ženo in dva majhna otroka ter je odpotoval v Kanado, kjer se je pogajal za veliko lesno podjetje. Njegovi trgovski opravki so ga celo dovodli v Prago In druga, evropska glavna metita. Sindikat, katerega je zastopal, ni mogel plačati njegovih mesečnih stroškov v znesku $2000 in Collins je ostal na cedilu brez beliča v žepu. (Njegova družina se je izselila iz hotela in šla, v Margate, N. J. Mesto je bilo v zadregi, kaj bi na-*dilo ž njimi. »Njihova služkinja je bila deportirana in državljanstvo javil pred odborom trgovske mornarice, da so Združene države izgubile $8.200.000, ko so prodale ladjo United States Lines. od svoje tretjo žene se je Collim ločil v Moskvi. STARO SVETO PISMO BRIAND JE ŠEL NA DEŽEO Pariz, Francija, 24. januarja. Odstopivši francoski zunanji minister Aristide Briand je odpoto-Buffalo, N. Y., 25. januarja. — val na svo->e P<**atvo v Coeherel. Vpokojeni duhovnik Rev. John ' Tam bo ostal Predno bo Ha gen ima sv. pismo, ki je staro v Juž»° Francijo na odpo- 270 let. &v. pismo, ki ima letnico l 1GG1, je druga izdaja prvotne prestave Martina Lutera. NOVE NAJDBE V ITALIJI VTIHOTAPUENA JEDILA ZA REVEŽE Rim, Italija, 25. januanja. — I>r. Jot ham Johnson iz Philadel-phije je.na kraju starodavnega mesta Minturio, devetdeset milj od Rima proti jugu, odkopal eel trg, tri temple, en amfiteater, v svojem poročilu. — Pod njenim skladišča in pristaniške naprave. dobili ze,° mnogo hrane, pokroviteljstvom je Mozeis zra-1 ,. . . „ , stol in je postal zelo važen dvor J te*a Je tmh ,iasel mn°«° ni uradnik in poseben prijatelj kovanega tl™arJa »n malih kipov princese. Princesa Hatsu je na-!12 petega St°letja Pred Kr" Berlin, Nemčija, 23. januarja. Vthihotapljene jestvine, ki prihajajo v Nemčijo proti vladni odredbi, ne bodo več uničevene, kot je bilo prej v navadi, temveč jih bo vlada oddajala raznim pomožnim družbam, da jih razdelijo med reveže. S tem bodo reveži IZGREDI V BARCELONI* Barcelona, Španska, 25. jan.— podlagi Pri komunističnih izgredih je bil kopala veliko sovraštvo Thotme-| Znanstveniki bodo na vernih jelenov, pobijejo dovolj ga bivanja na Laplandiji živela J sa III. in ko jo llatsu umrla, je teh najdb mogli oceniti kulturo ubit en policist in ranjenih "je bi-divjačne, tla jim zadostuje za ob ribah in mesu severnega jele- moral Mozes pobegniti in je živel naroda, ki je živel tam še pred lo pet oseb, ko so delavci napadi^ hrano. Iz kož živali si izdelujejo na. 40 let v pregnanstvu. rimsko dobo. plesalce na nekem trgu« "Glas Naroda" OTMd aad PobUated by ILOVINIO rUBLIlEDNQ COMFiNl (A Corporation) L. Medlk. TTMJ. of r. Uth of Um oorporattoa and of Manhattan of above officers: New York City. N. T. "QUI NARODA* (Votes of tho Fecple) iMued frery Day Kxcept Sunday« and Holiday« a celo leto voUa Ust sa Ameriko In Kanado_________96 jM a pol leta .....________.$3.00 a četrt leta _______________$1J0 Za New York sa celo leto 17.00 Za pol leta------------S3.50 Za inozemstvo sa celo leto-SI .00 i Za pol leta ________________________»3.50 i Subscription Yearly »0.00. Advertisement on Agreement. _"Olas Naroda" lahaja vsaki dan lxvaamil nedelj In prasnttov._ Dopisi bres podpisa la osebnosti se ne prloMujsJo. Denar naj se blagovoli pottljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje blvaUKe naznani, da hitre]« najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21« W. Uth Street, New York. N. Y. Telephone: CBeisea 3—3878 KONFERENCA V LAUSANNI Pobudo zn koiiforonoo v Lmisniiiii j«' dala angleška Y*ada. Za diplomatskimi kulisami sodijo, da hi Anglija rada prevzela vodstvo repnntcijskc politike, potem ko jo kongres z odklonitvijo vsake razpravo o znižanju modza-vozniških dolgov potisnil Ameriko za delj »"asa z evropskega pozorišča. Amerika, ki je radi ;s\voj»* intervenc-ije pa«" tudi suma soodgovorna na zaključku svclovnc vojne, ki si« je uzakonil v versaillski pngtwlbi—čeprav je ni hotela podpisati — bi se morala čutiti moralno obvezano, da čvrsto sodeluje pri konsolidaciji nove Kvrope, ki ju je med vojno sama pomagala ustvarjati. Ameriški kongres si je raje umil roke. Nemce je Hooverjev moratorij silno ojuuneil in zato danes toliko bolj obžalujejo ameriški umik. V tem trenutku ni tako važno vprašanje, ali si Anglija v resni«*! osvaja vlogo, ki jo jo doslej hotela igrati Amerika, in ali se morda Francija bori zanjo. Dejstvo je, da je že formulaci ja angleškega predloga za sklicanje laiusannske konferenee zelo razburila Nemce, ker vsebuje ne majhno koncesijo Francozom, kolikor predlaga le delno in začasno r<*šit<'V r«*paracijskega vprašanja. Veliki angleški dnevniki sicer insistirajo na tem, da se reparacijsko vprašanje reši definitivno. i o je, da se ne išče izhod, iz zagate z raznimi moratoriji na podlagi Voungo-vega načrta, temveč z radikalnim znižanjem, ako ne s popolnim črtanjem reparacij; toda nikakor ni nujno, da bi se pisanje konservativnega tiska moralo kriti z zunanjo poli-tko MacDonaldove vlade. Na fraiicosko-angleške razgovore so Nemci reagirali z vso silovitostjo. Veliko pozornost je vzbudil Hindenburgov novoletni nagovor, pa tjudi prelat Kaas, vodja centruma, je v svoji božični izjavi nenavadno ofttro poudaril, da je zunanjepolitični smoter vseh Ncnicev eden in isti, to je popolnoma osamosvojitev Nemčije, le po taktiki se posamezne stranke ločijo. < rtanje reparacij in pravice do oboroževanja ne zahteva torej samo Hitler. Po najnovejših poročilih iz Berlina bo dr. Bruen-ing prišel v Lausanne z odločno zahtevo jk> definitivni ureditvi reparacijskcga vprašanja in njegova pooblastila glede koncesij v tem pogledu bodo zelo omejena. NASI V AMERIKI V cvetu mladosti stara, komaj 10 je umrla v ('h-velmidu lle-lm Jenkovih, hčerka drnxiiie Peter in Ana JenKovie. Poleg starše,v zapušTa .štiri brale in tri sestre. — Prejšnji j>oudeljek zjutraj je vdova Mrs. L. Meh iz Milwaukee (»pazila. da po celi hiši diši po uhttjajočemu plinu J*o skrbnem raziskovanju je ugotovila, <1* plin prihaja ix/.a. zaklenjenih vrat v prve ni nadstropju. kjer je wael v najemu majhno soho samski rojak John Aeuian. Poklicala j«' policijo, ki jc vrata vloinilu in luntU rojaka ža mrtvega na tleli. Vsi po*ku.si, vsaj poroka razveljavljena, če ne drugega. V Pueblo, Colo, je preminil Jakob Rusa, ki ima v Clevelandu brat« Ferdinanda. V nedeljo zvečer sum imeli v dvorani na 4»2 St. Mark's Plaee v \Y\v Yorku priliko slišati predavanje o razmerah v naši domovini. -Jugoslaviji. Predaval je dopisnik odličnega sloven, dnevnika. "Jutra" v Ljubljani. Mr. Marijan Pfeifer. ki je pred nekaj tedni prišel i/ Ljubljane v New York. Ve«'-er je otvoril Sloven-ski orkester. nato je zapelo Prosvetno društvo "filed" pesem "Naša zvezda", zatem pa je naš župnik lie v. Hijaeint Pmlgorsek v toplih bese«lah polaga! na srci*, da Slo-veuei. či tudi živimo po več let daleč od doma. ne tkomo pozabili svoje domovine. Za Rev. Podgorškom je govoril namestnik jugoslovanskega konzula dr. Zanela. ki se j.- zahvalil za povabilo, da je mogel biti kot zastopnik jugoslovanske vlade navzoč na tfiii sestanku. Zelo ^a vedeli, da s,- je zbralo toliko občinstva in bo vedno vesel, ako bi bil še kdaj povabljen na kako slovensko prireditev. Xato stopi na govorniški oder Mr. Marijan Pfeif«*r. Cjovori jedrnato. stvarno in jasno Xe pretirava. pove dejstva. V splošnem je povedal naslednje : Depr«-4ija j»* vsepovsiMl. Ni je države na svetu, ki je ne bi okušala; <*na več. dru«»a manj. Jugoslavija. je agrarna država Ln ima žita dovolj. V Osrednji Kvropi. ali pa morila eel o v vsej Kvropi. ima Jugoslavija š»» najboljše razmere. tUiNt tudi tu uuie teče v t«-j velikanski svetovni krizi mleko in med. Vendar pa se lahko reče. da se Jugoslavija izmed vseh držav nahaja v v najboljših darskih razmerah. Pomanjkanja ljudje ne trp.\ zlasti ne po kmetih. pač pa po industrijskih krajih. kajti trgovina je zastala. Toda tudi po industrijskih krajih v Jugoslaviji ni takega pomanjkanja kot po drugih in eelo mnogo večjih državah.V t«-j krizi trpe največ Avstrija. «>jrj-ska. Italija in vse druge države. Ko je kralj Aleksander pred dvema letoma razpustil skupščino in prevzel diktatorstvo. je to napravil za to. ker je bila tedaj nevarnost .da bodo različne politične stranke razbile Jugoslavijo. Aleksander je narodni kralj, ki čuti jugoslovansko in mu je na Hren blagostanje njegove države; želi samo. tla bi se troimeni narod med seboj razumel in bi vsi skupaj delovali za napredek jugoslovanske države. Tudi general Živkovič. ki je bil ob času diktatorstva kraljeva desna roka. ni bil nikak diktator, temveč je z vsemi silami deloval za kousolidaeijo Sloveneev. Srbov lin Hrvatov. Politične stranke, katerih ni-kdo ni mogel prešteti, so bile samo v kvar razvoju Jugoslavije. Sedaj je samo ena "narodna" stranka, ki lahko deluje za razvoj mlade države, ker ni nobene opozicije. V novi vladi so zastopane vse nekdanje stranke, toda vsi zastopniki tvorijo eno veliko .stranko, ki hoče povzdigniti domovino do najvišjega ugleda. Sedanja vlada .ima pri sosednjih državah velik ugled in veliko zaupanje. V vladi sede poleg odvetnikov kmetje in duhovniki in med njimi vlada največja sloga. Politično je sedaj Jugoslavija popolnoma solidarna. Ako Jugoslavija ne bi imela narodnega vladarja, Jugoslavije že ne bi bilo več. Kraj je čez noČ napravil konec političnih bojev in nastal je mlad dan in nova doba. V državi so tri različne vere, toda zdaj ni verskih bojev, nikilo več ne vpraša po veroizpoveda-nju. temveč vsi edinstveno delujejo za »kupno domovino: katoličani. pravoslavni in mohamedan-ci. Ako bi imela vlada na razpolago več kapitala, bi bila Jugoslaviji! najboljše urejena država. •Naj živi* Jugoslavija, naj živi jugoslovanski narod v Ameriki, naj živi naš narod v nam domovini, lepi Jugoslaviji! S pota. Dne 17. januarja je bil jako !t-p pogreb matere glavnega tajnika S. N. 1*. Jed note. Das i je v«s dan snežilo, je bilo v sprevodu do avtomobilov, i lani in članiee s N. P. J. so z zastavo spremile |m»-kojiii«-«» k zadnjemu počitku. Znanci iu prijatelji |M>k<>jui>-f so prišli od blizu iu daleč Pokojna Marija Šuštar je bila stara š^td^s.-t |»-t t« r j.* bila lita iz K'>pujn <«r«»siiplja na Dolenjskem. Na Ely j.* bivala »nI leta 1!W>. Poleg sina n soproga zapušča š<-štiri hčere, ki so pa že vse odrasle. l><»lehaia je prei-«-j časa. Družini izrekam svoje sožalje. pokojnici na želim večni mir. Matija Pogorele. Pittsburgh, Pa. t ez leto dni postavam in prič kujoni obljub, ki so bile dani vsein volivcem od današnjih gospodarskih voditeljev Združenih držav Amerike-. A zaman je to moje pričakovanje in že neštetokrat sem s.* pripravil, da hi napravil dopis. Vselej sein tako daleč zašel v dopisu, da sem ga moral zavreči, ker sem bil uvrejen. da tudi ne hude objavljen. Ako bi pa bil objavljen, bi me pa še lahko d^portirali. 'Ne hal bi se prav nič. ako bi imel kaj v žepu. Ali na žalost, žep je prazen, ju jako bi bilo žalostno se sestati z mojimi nekdanjimi sodelavei. kateri so žt- vsi večinoma v p<>k«>ju in jim ni treb* v k rušil.- vrste hoditi. kot se tukaj dogaja, ker krušnih vrst v Jugoslaviji sploh ni. Zato bi imel tudi tam slabe čase. Pok'\jnine nobene, prihranka nob**nega. kot izgubljena o v t-a bi taval po svoji rojstni »rudi s ITooverjevo zastavo «z ven obrnjenim žepom i. Zavoljo te«»a s<» moji dopisi izostali. Sprevidel sem pa tudi. da vsak dopis je zaman, ker razum trpina še ni dozorel, zavoljo tega tudi ne koristi noben pouk. č • ■ u i pa samo toliko, da kadar bo dozorel razum trpina, du se bode zavedal, tla zna tudi on misliti in da zna presojati potem bo šele zasijalo sojnce prostosti. Da pa zopet ne zabredem predaleč. je bolje, da preideni na kak drugi predmet. Ko je ravno pretlpustni čas in čas veselic, moram naznaniti, tla je tudi glede veselic in zabav v tem času velika depresija. Pred-' pust se bliža koncu, pa še ene veselice nismo imeli v predpustnem času. Da pa ne bo odšel, meni nič. tebi nič. bo pa Zveza Društev J. S. K. J. v Penrtsvlvaniji priredila veselico, kakršne še danes ni bilo. in j icer veselico s tremi različnimi.igrami. ki bodo vprizorjene od posameznih dramskih klubov, in sicer: 1 • 1 Dramatični klub "Nagelj" iz Kxporta, l*a.. vprizori '\Laži-zdravnika", burko v dveh dejanjih. Dramski klub "Soča" iz Ca-nonsburga Pa., vprizori "Zamorca" burko v enem dejanju, igral- ei iz Pittsburgha. Pa. pa vprizore "Čarodeju«! brivnico". burko v enem dejanju Po končanih igrah nastopi pevsko društvo *"Pr«*š.'-r»-n z i|vrm:i |hsmiuia. in zatem sI.hIi pl»-s in pr«»st.i zabava Iz te«ra sfv..n»«*i!;i l.-tfijc.. vsiik sprevidi. •♦.» b*» il**kaj i/van- rednega. dne januarja v Slov II. tu u na -~»7rh St . P »Ts burgh. Pa. I*r:čet«-k t«M*n«> «»b 7 :t»» uri /\f.Vr. Z;tv..lj.. ti-ira. dr.»i»i r.»jaki ri ntjak.rijf. prepričajte osebno, da bo to rstiua. kar vam p.»r--'•am. \ str.pniua s»- p«» »lepr«rs.ji ravna in je sam« -LTu- za oseb»». za otroke p« l.">e. Za to malenkostno Vsoto se boste za ves predpust na-suiejali. Z vašim i biskom b««ste tudi pripttmogli nekaterim naj-holjim bednim siromakom. u Varoga. Johnstown, Pa. Ponovila se bode igra "Repošte v" v Slovenskem Delavskem Domu na iMoxham. Ta ij;rn j»> bila igrana Iti. januarja, a žal ni bilo povoljne udeležbe kot se j.-pričakovalo. \*'zrok je d«*prcsija. marsikdo zaleti. P«»^ebn«k govornik Takile za let i si. znani pod imenom "jr rortiiške evetke' . Ni. jih bom pa na vede| zato nezap*sietiirn da lUisiijej.. nartnlit |»* "Zeiisk« imajo isto pravie moški, kar se pravi, da ni spoli nobene razlik.'" ude k o dajejo na razp<»la«o. a v oči" > kot med •t»blji,be l^»ljedeljske»a Ulilr!!-stra so sladk" ri d!i»če k. k'-r gn.«j na strmin, ki ua iia.unanjši »leže k izf^-ri-". "Volilei si» bili «|i»|gt>. ,|a. :*re-d«»l«r*» molzna krava kapitalisti.-, nega razr- da" " • lomil vse zobe v svoji brez*>hin č«'ljusti." * Ko sta se rojaka lo-rla prax prvi (!ni»fiua: — Za hožj«> v.»lj.. to p|r tslUl. m kar ne povej moji ženi. da si mi prsodil deset dolarjev — Seveda lie. le brez skrb; !>•• di. ne bom ji jw.ve.lal. Pa tudi ft ne smeš povedati m«»ji /eni. »ta sem imel deset ib da rje v iu «la sem lil Zatorej jo IhmIo še enkrat p«^ .. liovilL Vse. katere kaj zanima in U'Ul veseli videti to i«r«». naj j,» pri- | * dejo pogledat. Vstopnina za «>d j rasle h«« samo 10 centov za ml:.- ° " ,n,a llr;'v lino .-> centov. Nob.-nemn no b.. i ^ /»"i-vedoval n.jak - Zadnj teden vm r.-kel sv«kji ženi: — V I ne«|e|jo bo tvoj g«*|. Marjanca. in •» eent«»V .\of>e|leIUU tlO f>«> zal za teh p^r eent«»v. k«l*»r t»o vi-»b-l t«» igro. Med e.Jmori igrata vi-jolino in piano hčerka in sin d«»-hru poznane ilružirie Mr in Mrs Frank Klučevšek. Povabili tudi naš.ga n»vn izvoljenega župana Kddie .Me<'l«>-skeya, da bo imel govor pred igr«». Obljubil je. da bo prišel, ako mu bo le uhOgt»če. Kličemo vam: Pri«lite vsi iz blizu je in daljne okolice :il. januarja v nedeljo zvečer «>b 7..MI minut v Slovenski Delavski Dom na Moxham! A n tenia Krofina. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleškoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane sama - Naročite ra pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West IStta Street New York City DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« Sta uqw «u« tWtro, pk pa v»i Slovenci ▼ mii okolici, i . .. - i CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ", /a ti bom ktipil novo obleko — Ah. vem. tla bi je ne Imls kupil — je rekla. — ln res ji ni---•iii kupil nove obleke V ulite. «lra»i prijatelji. ž«>nska vi'dno u«ra?ie. ženska im.i veilno prav Skrbna mati je hotela svojo heerko i/obra/iti v petju. Poverila j«» je .slavnemu moj stru. tla hi jo peti uaueil. r«nla slavni mojster j,- /e k«.j prvi ilan zaposlil. Vsii oo-on ena je sla skrbna mati nadenj. — Zakaj st«k jo vendar zapodili.' — ^a j«- zmerjala. .Moja ln«i ima vendar vse poboje, da postane velika in slavna pevka. — Xe vem. jr«Kspa. — je odvrnil mojster. — Kolikor sem se mujrel |>reprieali. ima samo en po- za petje. Toda ta l">j,roj nikakor n«- zadostuje? — K:it»'ri pofroj mislite* — je vprašal;i skrbna mati. — Velika usta ima — t«» j.- — j«' odvrnil mojster. Ko sta se prijatelja sre«'ala. se j«' razvil sledeči popovor: — IV do veeeiji ne dobim petdesetih dolarjev na posodo, se bom ustrelil. Ali mi mores p«>m:i-JTati! — Prav rad bi ti pomagal, pa uiniam niti petdesetih dolarjev niti revolverja, da hi ti ustrepel. * — IMajte se. — je sporne i I sovražni general poveljniku oblega-uepa mesta. — (*V s«- ne udast«'. bomo vdrli v mesto 4«'r ne boiu«« I»rizain>ili nikomur. .Viti otroku v materinem teles« ne. Poveljnik mesta je pa odgovoril : — Kar naprej! Mi se nie.sar n«» bojimo. Moji vojaki niso n«»s<>-ri. jaz pa tudi ne. ¥ \aš jezik je precej bogat in ima za marsikatero stvar vee izrazov. Že vsaj na videz. Ampak vsak izrjiz svoje pomeni. To so pae finoee na še pa jezik:i. Ht^edi "nezgoda" in "nesreea" sta si v bistvu slieni. toda ni dolgo tega. ko mo j« poučil rojak o ogromni razliki, ki.vlada med njima. — Motiš. se. Zg»{»a. — je dejal. — meti nezgodo iu nesrečo je velik razloček. Čakaj, da ti povem. Mojo ž»'iio poznaš, kaj ne. kako je sitna in godrnjava. Torej. ee moja žena v vodo pade. je nezgoda. C'e jo iz vode živo potegnejo. je pa nesreča. Vidiš v tem je razloček. KRATKA DNEVNA ZGODBA JAROSLAV HAŠEK: SREČANJE Z AVTORJEM MOJEGA NEKROLOGA Med etm ko *m približno šest let živel v Rusiji, so me moji so-£Cbniki " domovini nekajkrat proglasili za mrtvega: vzroki moje «mrti so bili ra,?lidiii, enkrat sem bil umorj:n po naročilu tajne organizacije. drugikrat spet so me yrivatne osebe pzslale v srečnejše ' Vncitranstvc. Ko seai se vrnil v domovino, sem izv:dfl, da sem bil trikrat cbešen, dvakrat ustreljen, enkrat so we upcrui Kirgizi ob jezeru Kale — Y:ela razdvcterili, nato pa so me med prepirom v neki odeški bez-nici pija-a mornarji končnoveljav-no zaklali. Poslednji način se mi je zdel še najverjetnejši. In ne samo meni, ampak tudi moj:mu dcbr2lmu prijatelju KoJ-manu. Ko si je "skrbel očividca moje sramotne in junaške smrti, je napisal za list, v katerega redakciji je delal, članek o -tem, zame tako nevšečnem dogodku. Toda g:lo poročilo mu ni bilo tlovclj! Nje^GVo sočutno srce mu ni ciaro prej miru, preden ni napisal na moj nasi;v pravega nekrologa, !ii sem ga kmalu po svojem po-vratku v Prago čital. V elegantni obliki je sramotil moj sp:min, trdno prepričan, da se mrtvi ne morejo več braniti. Da mu dokažem nasprotno, sstn ga poiskal in tako je nastala ta zgodba. Niti P:e, ta mojstrski opisovalec groze in strahu, si ne bi bil mogel izmisliti za svoje novele tako grozne vsebine,... Avtorja mojega nekrologa sem našil v neki majhni praški pivnici točno o polnoči, torej ob uri. ob kateri se ne vem po kakšni cesarski odredbi iz leta 185«. morajo gostilne zapira tL Opazoval je strop. V gostilni so ravno pospravljali z miz. Prisedel em k njemu in ga mehko vprašal: Dovolite, da -sedem semkaj? On je še nadalje opazoval neko mesto na stropu, ki ga je očividno zelo zanimal:, in logično odgovoril: — Prosim, sicer pa itak ravno zapirajo in menim, da prav za prav ni vredno. Zgrabil sem ga za roko in ga obrnil k sebi. Nekaj časa je molče ■strmel vame. petem pa je z mehkim glaszm dejal: — Ali niste bili v Rusiji? Z nasmehom sem mu odgovoril: — Torej ste me vendarle spoznali? Da, res je — v Rusiji so me v nekem prepiru mornarji zaklali Pobledel je: — Vi ste ... Vi sts-.... f — Da, — sem dejal s povdarkem. — v neki odeški beznici so me mornarji zaklali in vi ste mi napisali nekrolog! — Ali ste čitali, kar sem napi- j sal? — mu je ušlo. — Kajpak. Vkljub nekaterim! nesporazumom je nekroleg zelo za-' nimiv in nenavadno izčrpan. Niti1 o Njegovem Veličanstvo cesarju niso po njegevi smrti takt> izčrpno' pisali. Njemu je vaš list posvetil samo 152 vrstic, med tem ko jih je meni 186 po 33 vinarjev gu.... Slezajte najprej vi in i mi potem oajte roko! I I Nemo Ln drgetaje me je ubogal in oba sva se znašla onstran zidu na pokopališču. Okolu naju s d šumele ciprese in veter je vel med križi. — Ne grem naprej. — je stokal. — kam me vendar vlečete? _ Zdaj. — sem dejal zadovoljno in ga podprl, — zdaj si bova ogledala grobnico star? praške družine Bonenjani. Povsem zanemarjena grobnica, oddelek I., vrsta 6. ob zidu. Zanemarjena od tistega dne, ko so vanjo pokopali zadnjega tega rodu, katerega so L 1874. pripeljali iz Odese, kjer so- ga v neki beznici mornarji v prepiru zaklali. Ko sva sedela na nagrobnem kamenu, p: d katerim so trohnele kosti družine Bonenjani, sem prijel avtorja mojega nekrologa za roko in s tihim glasom dejal: — Dragi prijatelj! V srednjih š-Uah s.0 vas gospodje profesorji u-čili, da je najlepši pregovor tisti, ki pravi: — Q mrtvih moraš govoriti le dobro! Vi pa ste se po? trudili, da ste pihali o meni kolikor moii .ne po voljno. Če bi si bil sam pisal svojo posmrtnico, bi med drugim dejal, da me še nobena smrt ni tako ganila kakor smrt go-;poda Tegaintega. Dalje bi napisal, da jeo bila nalepša lastnost umrlegsr tovariša njegova goreča ljubezen do vsega vzvišenega in do vseh. ki s; dobrega srca. Vi pa ste po moji smrti pisali, da je umrl malopridnež in komedijant. Ne jokajte! So trenutki, v katerih srce prekipeva v hrepenenju orisati najlepši lastnosti in dela umrlega! Vi pa ste napisali, da je bil umrli pijanec! ! Avtor m-jega nekrologa je tarnal vedno huje in huje. Njegovo ihte-nje je napolnilo tišino pokopališča in odmevalo po vsem Žižko- vu. — Dragi prijatelj! — sem dejal s po vda r kom, — ne jokajte, zakaj -daj je prepozno.... To rekši sem skočil čez pokopališki zid, pozvonil pri Vratarju in mu sporočil, da sem na povratku s svojega nočnega dela slišal za pokopališkim zidom pritajeno ihte-nje. — To bo pa spet kak pijan vdovec, "— je menil vratar cinično, — dal ga bom zapreti. Čakal sem za pokopališkim Židom. Čez kakih deset minut so stražniki odpeljali avtorja mojega nekrologa na varnostno stražnico. Branil se je- z rokami in nogami t-r kričal: — Ali so sanje ali je resnica? iB. Z.J Knjigarna "Glas Naroda" 216 Wett 18th Street 7*ew York, N.Y. POVESTI in ROMANIiMla0 edine eigaretc, katere zamorem kaditi pred peljem, ki mi ne vnamejo «rla. Va5 izboljšani Celloplianski ovoj je tudi nekaj posebnega. Tab. ki pa je lahko odpreti, je delo »enija.'" /j . ^ It's toasted ZoHito Voiogo Grlo—preti dražljajem—proti kašlju In M*fcro#*o-vare» Celfapfcaa* Obdril ta "Toasted" Okas Vadao Svti KAXAYXA fTE KA LUCKY S TRIKU—ca minut 2 mjloJfite* pi,,»h-t- —ktstri w,/«. Waltt? Wime*ett, <■•>,". postanejo jti/iiiiijf 1101 iir, foi le t tick m io itčtr preko .V.fl C. n-un.j. Povesti, jiesini v prozi (Baudelaire) trdo vi-zano ..................................1.— Po slnua klobuk ...............................50 Plat zvona .........................................„..40 Pri stricu .............................................60 Prst božji .............................................30 Patria, iwvost iz irske junaške dobe ..................................................30 Po gorah in dolinah ..........................80 Pol litra vipavra.................................60 Poslednji Mehikanec ..........................,30 Pravljice H. Majar .............................30 Predtriani. Prešern in drugi svetniki v gramofonu.........................25 Pri godbe lebeliee Maje, trda, voz Ptice selivke, trda vez .........................75 Pred nevihto ................................—35 Popotniki ...........................................„60 Poznava Boga .....................................30 Pirhi .....................................................30 Povodenj .............................................-3© Praški judek ......................................J& Prisega Huroaakega glavarja .........3)0 Pravljice ia pripovedke (KoSntnik) 1. zvezek .....................................40 z vesele ..........................,*«.Mt**»«.*40 • T » > - T. »»I* Prvie med Indijanci .............................30 Preganjanje indijanskih misjonar- jev................................................ Roman treh src ....................ff,.......1.20 Robinzon ......................—............—..50 J^iuoi) Crusoe...................... .60 Revolucija na Portugalskem ...........30 IMr F J im. bol« vrtn&ca, povest .........30 Rdefa megla ................................... Rdefa kokarda........................_...U5 Slovenski &attlvec ..............................40 trd. vez. ........^...75 ...------------S Iz Slovenije. Tri žrtve družinske žaloigre na! Bledu. i Xa liltnlii so jo otUjiralsi pro-trešljiva tragedija. .MUuli blojski lesni trgovoo inž. \"ladiiuir K!i-mek jf v ^hilii noči iis+r"*lil ]>rogo tiabrijolo. nilatl«'^:;! >in«-ka Vladimir ja In sobo. Strahotna ! vest, da so našli ves tri mrtve s prestreljenimi glavami v domači vili v Zo^orii-ah št. je planila j med ljudi in hiteli so j>i-»mI vilo. : kjer so it- uradovaii orožniki, j Sprva plašna govorica se jo mu- j lioma sprevrgla v presunljivo res-j njen. Inžinir Vladimir Ivlimek jo l)il blejski domačin. Njegov oče jo bi! zdravnik, ki je že pred JO leti služboval n« Blrdii. pozneje p« so mu jo nenadoma zmračil um tor je umrl v nuinbolniei v C'elnvou. Vladimir je sprva študiral v Ljubljani ,nato v Gradcu in nn Dunaju, kjer je objokoval tehnično fakulteto, pozneje pa .so jo naselil spot na I »ledu. kjer jo pričol v družbi svojop-a brata trgovati z lesom. V vili. ki jo jo pokojnik kupil šele pred dvema letomp, stanuje v pritličju tudi šofer htaako Až-man. ki so git orožniki zaslišali že v teku dopoldneva. Ažman jo u-sodno noč spal v svojem stanovanju, vendar ni oul ponoči nika-kih streliv. Tragedija se je morala odigrati najbrž po polnoči, ko je bilo vse v najglobljem spanju. Kaj je pritlralo nesrečnega mladega moža v obup. ostane zaenkrat velika skrivnost. Dan pred usodnim dogodkom je bil Klimek videti popolnoma priseben ter je še poslal iz skladišča v Italijo nekaj lesa. Popoldne se j« nahajal v okoliei Bleda s lovsko puško na ramenu. Domov deželo. I/. 1'odpiosko v čabarskem s rez u so pripeljali v I jnbl janskn bolnioo (i2-l«*tno«»a delaven Karla Ivovačiča. ki je padel na oesti in __- si hudo poškodoval desno nogo. I.Marija IVstntnikova. ^o-lotna žejo prišel okrojc 11. zveer. nakar |n;i posestnika i/. ("Všnjie pri Mu-«?a zunaj niso več videli. S svojo ravčab. -i je ]>ri slamon /uioi od ■ soprogo je živel vedno v najlepši rezala kazaloe levo roko. V t«»pli-harmoniji in Vladiiuirčka je lju- \ t.;di pri Zagorju jo padel pri dr-hil z vso očetnvskn nežnostjo. sanju 10-letni sin rudarja Kudolf -Inrea iu si zlomil levo roko. Mi- r. . , . , . • • liaela Kokaljeva. hči posestnika Žrtve pretepa in nesreč v bolnici. . , . ,, iz <»c»ropoe pri Ihanu, je [tailla s Polejr sankališča v Tivoliju so j peči ter -i zlomila desno no>»o. jo odigral mučen prizor. Popol-dne je navzlie južnemu vremenu ill talečemu se snegu kar mrgole- j Zagonetna smrt 65-letne kmetice. to sankačev na pobočju travnika , v Kleevini pri Ptuju je staiu«-xn Kozlfi jevim zidom. MlacLiua j Vitia v svoji hiši ii.Vletna Marij« j« rajala, so prekueevala in so • Murki., ki j.- bila na -lasu kot padale vmes tudi kepe. Pripetilo preeej premožno. Ko je dne JI pa so je. da je neka razigrana g«»-! januarja okrog r zjutraj potr-spodiena vrgla kepo v mladega ; j;a] nu ujena vratj| kj|k(M. ()hičaj-trgovskega pomočnika l.udovika ! lUt r^našaleo kruha iz Ptuja, so li.. stalilijočoga na Osti v Mest- J mn na trkanje in nihče odzval. To ni lojr. nakar je on hotel kepo vr-| se mu j,, videlo čudno in je v slut-niti pa je zadela pri tem nekega | Mji_ ,|a ,starki gotovo jn ipeti-sprehajalca. Fant se je zaradi te-1 Ja kaka ,ltlslVea. priklical Lcbar-ga tako razburil, da je planil nad ju .|alteza, ki služi pri posest niči Ludvika ter ga s pestmi, krvave- Li/i ^tlj,ovi v Krčoviui za hlap-čega iz ust. pobil na tla. Napade-L.a i^har ji* takoj prišel in so je nee so Jo onesvestil. Xa prizorišču tu
  • u Din. Ker je bil jm«-dan sum. da starka ni umrla naravne .smrti, je hi)o o tem obve.š-eeno sodišče, ki je odredilo prenos trupla v mrtvašnic" v Kogoznico, da s«' z obdukcijo dožene, aLi je starka umrla nuruvne ali tutsilne smrti. so je zbralo ogromno občinstva, ki so obsojali početje razburljivega sprehajalca. Interveniral je tudi stražnik, ki ga je legitimiral. ( Onesveščonegfi Ludvika so odpeljali z reševalnim avtom v splošno bolnioo. kjer so ugotovili. da ima hude zunanje poškodbe ter bo moral ostati v bolnici na daljšem zdravljenju. — Nadalje so pripeljali v bolni 15-letnega tapetniškega vajenca Stanka Zdolška, stanujočega v MoNtali. Po pouku v obrtni šoli so ' se dečki prehudo razigrali in je pri tem sošolec po nesreči udaril j Zdolška po glavi ter mu občutno poškodoval nos. Komaj leto dni stara hčerka mizarskega pomočnika Vera Matjažičeva s Kodo-ljovega pa je prvernila nase lonec vrele kave in dobila Inide o-pekline po desni strani života. — Več ponesrečencev je tudi z va. ker starke ti-.to jutra ši* ni nič videl in ni bila neiia navada, da bi tako dolgo ležala. Sel je k oknu in pogledal v .sobo. Opazil je. ADVERTISE in "GLAS NARODA" NAZNANILO ZA VLOŽITEV TERJATEV Sakser State Bank V Likvidaciji 82 Cortlandt Street. New York, N. Y. Snsrlasnn 7. (MnOhami BanOnih P»»stav New Tork. fli'lek.T2, se: NAZNANJA S TK.M VSEM OSEBAM. KI IMAJO TERJATVE proti Sakser State Bank. ki j«- pr«»J po.vaJa na 82 Corttandt Street, City of New York. County N*-w York, Stan* «r New York. «1:» »1» [savane, naj mi jih |>ri-llože in ncj pridencjo o njih prim*1™*- ilok;iz»» na 82 Corfandt Street, City of N#w York, County v Y«.rk, tekom petinštiridesetih <45) dni izza danes; zadnji dan za predložitev takih terjatev in napravo dokazov o njih je 4. dan februarja. 1932. Po onem dnevu ne bom sprejel nobeno terjatve vec. Domnevam, Oa !>>» kraJSa doba kot riobu »tirih mw«v nudila zadosten čas za prMlloiitev terjatev if-r napravo dokasov o njih. Datirano, New York, N. Y., 2\. dwembrs 1351 JOSEPH A. 8RODERICK. Superintendent of Banks or the State of New Tor* In chars* of the Sain-r Stat^ Bank in Liquidation. VSE SE PREBOLI ROMAN IZ ŽIVLJENJA. n Za CL Za Glas Naroda priredil L H. = u □ (Nadaljevanje.) — Ker ni za to ! — Skoro užaljen izgodvori to Josko. — Za "gori in doli" v umetniškem poklicu ni sposobna. Mnogo bolj pripravna je za gospodinjo. —O, misliš za možitev? V tihem veselju opazi Virih, da je njegov prijatelj nekoliko zardel. Tudi Margareta je bila nekoliko vznemirjena. — Mospod Kamnikar? Moj oče je mnogo govoril i. menoj. Pa tudi gospod Ahčin me je marsikaj opozoril, zato mislim sama dalje. — Da. moj prijatelj Joško ne more zatajiti svoje profesorske lastnosti. — To govordite nekoliko zaničljivo. gospod Kamnikar. Ako rc bi bilo profesorjev — — Potem bi imeli rajsko lepo in dolgo mladost; ne bi na rti hibi treba hodili v neumno šolo, ki je za otroke pravzaprav nepotrebna ustanova. Vedno bi bile počitnice. 1'lrih je povedal to tako veselo in poredno, tla se je morala Margareta «ro boljše bi vam pristali ostriženi lasje. — Za boijo voljo! — pravi Joško. — Te strašne ostrižene glave* Kako škoda bi bilo. te krasne, dolge lase žrtvovati škaf jam! Ne, tega g«»spira «"■• vsj j«-«lli. l irili je profil ^ ver-. — r«»da. prosim, samo. ako >- Lt- dov jroMe v prijaoii mrak I dukn* w Margareta zb-kne V tn**iike blazine Koliko je prinesel »lan * Vsa je bila prekinjena tega. kar je Frint-e, Havre 18. februarja: New York, Hamburg, CherlMiiirg 19. februarja: Salurnia. i »ubrovnilc, Trut 20. februarji: Bremen. Cherbourg. Rremen 25. februarja: -\lbert Ratlin, Hamburg. Cherluturg NVvv Anist.rtlain, Itouli.Riie pur Aler. Rotterdam 26. februarja: Maurelanla, Cherbourg 27. februarji: Euruiia. Cherbourg, Rremen 3. marca: Hamburg, lh-mburg. Clierb«»iirg 4. marca: lie d«- Kri'ue. Havre Rerengaria, Cbefh«»u»'g * 9. marca: Ri'eiii«-ii, Cherbourg. Rremen 10. marca: DeuUchlaliil, Harnlitirg , Cherbourg 14. marca: « Avgustu*. l'Ul pokrajinska očarljivi n se tujcu, ki jih obišče, vtisnejo v neizbrisen spomin. Ljudje, ki žive na njih, pa so silno primitivni in večinoma še nisc prišli v dotiko z belokozci. V pogledu verstva so na precej nizki stopnji in poznajo samo zlega duha. Dobrega ne ločijo od slabega, pač pa imajo precej stroge norme za oba spela. Moški in ze'uske žive strogo ločeno in zase. Nravstveno so na neverjetno visoki stopnji. Če se n. pr. srečajo bežijo drug pred drugim v gozd. Celo pri jedi sedijo moški zase in ženske zase. Narava daje -c-točanom vsega v izobilju- Kokosovih, orehov, banan in drugih sadežev je na prebitek. Tudi krompirja ne manjka. Skoraj vse svoje jedi p;livajo otočani s kokosovim mlekom, ki ima pri njih vlogo naše smetane. Tla so zelo vroča. V največj vročini nadomeščajo celo ogenj. Od živali so v velikih čislih posebno prašiči. Pri sprejemnih postrežejo poglavarji o-točanskih plemen gostom s pečenim prašičkom, ki ga smatrajo za najokuineji? jed. V prejšnjih časih so bili prebivalci Južnega morja razrpiii ljudo- žrei. v radnjih letih so se v tem pogledu popravili in civilizirali. Le j poredkoma se še primeri, da nalei:! bcickožec na pleme, ki bi ga hotelo-ujeti in speči. Takisto izginja tudi [ navada ropanja otrok, ki so jih! poprej otočani odnašali sovražni-! kom v koših. Možje na Južnih otokih žive sama lovu, ribolovu in vojni. Velik ugled uživajo med njimi tudi čarovniki in struparji. Za otroke se starši ne brigajo mnogo. Ko dovršijo 10. leto, postanejo že več ali manj samostojni. S 16. letom je deček že odrasel in ga izreče v skrbstvo tujcu, ki mu preskrbi delo in mu poišč? tudi ženo. Žene pa se vedno kupujejo. Za dve do triletno deklico se plača vrednost 7 dolarjev, za hčer poglavarja pa dvakrat toliko. Zelo poceni so vdove. Na prodaj so za vrednot dolarja in pol. Najimovitejši med otočani so kajpada poglavarji. Denar pa jim nadomeščajo školjke, ki jih nanizajo na vrvice ali žico. Takšen "kolač" predstavlja vrednost sto petdeset do dvesto dolarjev. Kadar umre poglavar plemena, mu še enkrat pokažejo vso njegovo imovino, kaj i med prebivalci Južnega mer j a je najsramotneje umreti v revščini. Kdor umre brez denarja, se mora vračati, da se odkupi z nemirnim posmrtnim potovanjem J Danes delujejo med otočani Juž- J nega morja že mn:ge civilizacijske sile. ki bodo ta. sedaj še divjaška plem na polhoma približale kulturi. NARAVNOST v JUGOSLAVIJO Nova jadranska orjaka SATURNIA in VULCAN IA 2; • >:!i> iia in »d rut j\ i<"jimi in najfinejšimi ladjami sv«l;i. I"7.«>r-ria s-ii žl«a vaš nika! l"IJuo.ago. in hrana j t? taka fcot v najltoljSili hotelih. In samo [»omislite riu kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago iti brezplačni vizej. OIfl/M'"ITE M! za Potovanje VNAIMtEJ! NARAVNOST V DUBROVNIK in TRST SATURNIA 19. FEBRUARJA (4 P. M.) 24. MARCA (4. 1». M> AUGUSTUS (N.G.I.) —14. MARCA Katerikoli ,-tgem vam bo reservital kabino COSUL1CH LINE 17 Battery Place New York KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York ar za L 1932... VSEBUJE poles spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpoštevajoc slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. Slovenic Publishing Company 216 Wert 18th Street New York, N. Y.