St. 51. Y Gorici, dri«? .20. decembra 1895. $BM SXV. Soča" ; prilogo ..fillfl^fki Ll*t* irici na dom poSiljana: . gld. 4-40, . 2-20, . , 1-10. »J izhaja vsak petek o poldne in velj;' vred po poŠti prejemana v\i v vse leto . . . pol leta . . . tetrl leta . . Za tuje dežele toliko vefi, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase, pri upravniSlvu. „Pri«irec" izhaja vsakih H dnij mk drugi torek in velja za, celo leto 80 kr. »Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak. mesec v obsegu 16 stranij. Kadar je v petek praznik, izideta lista že v četrtek. S0CA (Izdaja za deželo) Oznanila in .POSLANCE" plačujejo so za petiilopno pelit-vrslo: 8 kr., če s<.-. tiskajo 1 trat, Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke po prostoru. ^ Posamične številke dobivajo se v tohakarnali v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčiču nnsproli velike vojažnicein pri Pipanu v ulici Tonle della Fabra po 8 kr. Dopisi poSujajo naj scnircdništvu, nuročir-n, i reklamacije pa upravniSlvu »Soče*. — Neplačanih pist uredništvo ne sprejema. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnistvo je v Gosposki ulici 9. Izdajatelj in odgovorni uradnik Andrej Gabricak. ,. Bor? in. narod!" Tlaka »Goriška Tiskarna A. Gabricek" (odgovoren Josip Krmpotič). Prevažna peticija. Poročali smo o svojem ču.su, «]a je naš posliinoc dr. (Jretrorčič v preteklem deželnozhorskehV zasedanju predložil in utemeljil resolucijo, nanašajočo pravično zahtevo in nujno potrebo, da se pri prihodnjem pregledovanju z«mii-Ijiške^a k-.-lustra zniža glavna vsola zemljiškega davka, kar je toni nujniše, ker so se pri uravnavi zemljiškega davka postavila naša zemljišču v previsok«- dobrotno razrede in ker se je sprejel tako visok čisti prinos pojediuili dobrotnih razredov raznih kultur, da ne, stoji v nikaki razmeri s čistim priunsom enakih kultur v sosednjih deželah. Deželni zbor je imel po tej resoluciji izraziti svoje popolno prepri »nje, da je v tem oziru pomoč potrebna in da bi prišla pomoč prepozno, ako se ne podeli hitro. Predlog se je bil izročil tinančuemu odseku v razpravo iti kakor nam je znano, mu je odsek soglasno pritrdil. Ni dvomili, da bi j;a bit tudi zbor soglasno sprejel, ako bi se ne bilo vsled znanih zaprek, ali bolje rečeno, homatij prod časom zaključilo jalovo zborovanje. Ker je tako živo v korist vseh zetuljiščnih posestnikov na (Soriškem sc^ajnfa resolucija mrtva obležala v deželnem arhivu, smatrali so vrli župani u;dov>ke<,'u okraja za svojo dolžnost, da so jo na svojo roko in v prid svoje slrani zopet obudili v življenje. Storili so to, podavsi visoki poslanski zbornici naslednjo petiiijo: Uravnava zemljiških davkov, izvedena na temelji zakona z dne 21. maju 1 S«»*i. si. SS y\\'}„ zakona, izkazala se je za pokne/em» irmloviuo goriško in ^r.idiško, in posebno za njene vinorodne kraje, kot prava nesreča. Xo ^rlede na neugodne gospodarsko ruzmoro posestnikov, provzročene po različnih nc-acčnh, so uvrščena zemljišču vseh obdolalnlli visi v tako visoko bouitettte razrede, in se je čisti dohodek islih tako precenil, da jo naša dežela od lodaj mej vsemi avstrijskimi kronoviuaini obtežena z razmeroma naj visim zemljiškim davkom, ki no sloji v iiikukcm razmerju z resnično čistim dohodkom. Da se odstrani to za naše pos stoike usodepolno zlo, predložila se je v soji deželnega zbora z dno i!5. jauuvarja t. I. resohnija, ki se pa žaliitotr. čeprav je odgovarjala željam vesoljnemu probivalslva dežele, ni vsprejela radi razporov. ki so nastali v deželnem zboru; radi tc#i s« tudi ni mojrla dati na znanji! visoki vladi, in {.doboko jo obžalovati, da meioditjni činitelji so niso od tedaj nili zdanili, da hi pojasnili Visoki vladi preohložonje naseda posestva, posebno pa kričečo nerazmernost mej našimi razrednimi tarifi v primeri z onimi sosednih dežel, iu nujno prosili pomoči. Huzrodui tarifi določeni za našo deželo, in posebno za ono kraje, kjer prevladuje vinarstvo, imajo za Jetivij tako močno pretirano cenitev či-tiya dohodka, da ni pričakovali od revizije 7es»liiške»M katastra v smislu S VI. začetkoma navedenega zakona in zakona z dno l. jauuvarja is».i.">. št. :*» dr/, z.ik. nikakeiM izdatnega uspeha, nikake bistvene olajšavo in nobenih takih koristi j. ki bi moide za-državati močno napredujoči gospodarski propad na-ih posestnikov, ako so pred vsem ne znižajo razredni tarifi zemljišč vseh obdelavnih vrst iu bonitetnih razredov primerno obstoječim razmeram, in kar se. osebej tiče ajdovskega okraja. koje.LM imajo čao Pašniki . . . :» ar. 3 50 i r.o - oO - i'a ._ - Gozdovi . . 8 no fi no n u» ---- j _ . Vipavska dolina na Kranjskem: Njivo .... 17 ... 13 ;v) it 7 « 3 70 i (io - i so Si-nožMi . . 17 .'iti ti to fi fin 3 lil) i iio 1 'JO Vrl m . . . -Jo r,o 17 Ml n !> fiO Vino^iiidi. . 1'aftniU . . . :t 7o 17 ;.o i jo 11 .vi :io JI 7f> i r.o -: 'jo (iozdi.O . . 'J i jo . m Tedaj je preudarjou čisti dohotlek zemljišč, uvrščenih v prvo bonitetno vrsto na goriški strani ¦ * in sicer doli, »dok njiv za S jdd., sonoželij za 10 jrlil. .">0 kr., vrtov z!t I i- tfld. 50 kr., vinogradov za S fdd., pašnikov za I gld. 55 kr. in gozdov za li gld, 50 kr. za vsak n. a. oral više nogo dohodek zemljišč enake obdolavuo iu bonitetno vrsto v kranjskem klasifikacijskem okraju Vipava. V povprečno enakem razmerju stojo mej seboj postavki čistega dohodka oslalih bonitetnih razredov vseh obdelavnih vrst. Če tudi naši posestniki posebno britko občutijo nasledke pretiranih tarifnih postavkov pri njivah, sonoželih iu vinogradih, mislijo spoštljivo podpisani, da jo umestno poudarjati vendarle ludi očividni razloček o cenitvi gozdov, ki se razvidi, ako so primerjajo goriški tarifi s kranjskimi, da s tem pokažejo pruvad oculos kričečo krivico, ki se jo zgodila našim posestnikom gozdov z odmero davkov od gozdov: Čisti dohodek miših gozdov prve honilelno vrslo je odločen na .S gldM dohodek vipavskih gozdov pa na m gld. ("listi dohodek gozdov, uvrščenih v zadnjo (Iroljo) bonitetno vrslo jo postavljen v našem okraju za. on goldinar trideset krajcarjev više, kakor dohodek prve vrslo v vipavskem okraju. Ako se primerjajo zgoroj v tabeli ^osnoli razredni tarifi z onimi, ki so podlaga odinorjonju zemljiškega davka za vinorodne kraje mejno grolovino istrsko, so ludi lam razvidi, da cenitev čislega dohodka naših zemljišč je l.ila neizmerno visoka, ker še daleč: prohOg.i pri vseh obdelavnih vrstah ono najrodovituejših zemljišč istrskih. Tako je. n. pr. čisti dohodek najbolj cvetočih .sadnih in zelenjadnih vrlov okraja koperskoga, ki dajajo najfinejše, prve pridelki" in iiajžlahtuojšo sadje, bodisi za bližnji tržaški Irg, do klerega se tako lahko in ceno pride, bodisi za izvažanje, postavljen na i! gld. IU) kr. do s25 gld. na oral: čisli dohodek naših vrlov pa, ki sloje glede rodovitosti daleč za istrskimi, je odločen na 11 do :50 gld. Dohodek vinogradov iti oljčnih nasadov v Istri je postavljen na 1- gld. 10 kr. do :20 gld., naših vinogradov pa na '.) do t!5 gld.: dohodek njiv v kopeisketn okraju od 1 do li gld.;,v našem okraju pa :1 gld. 150 kr. do i>8 gld.: dohodki istrskih gozdov od *U) kr. do :i gld. 20 kr.; v našem okraju pa od '.\ do X gld. 50 kr. itd. Ti podatki, posneti iz razrednih tarifov, govore jasno dovolj iu ne potrebujejo uikakega daljnega razgovarjanja za vsacega, ki le količkaj pozna gospodarske razmere primerjanih pokrajin, Xa podlagi pretirano cenitve čistega dohodka izračunih) se je naravno za naša posestva primeroma ogromno breme davkov, ki daleč presega moči naših davkoplačevalcev. Vkupui letni predpis zemljiških davkov v našem okraju je znašal neposredno pred uravnavo davkov 13.5)00 gld., sedaj pa znaša '2-2.-2-27 gld.. tedaj je povišan za celih S:j-27 gld., to je okoli 00";,.. V enakem razmerju je predpis zemljiškega davka v primeri s prejšnjim časom tudi v ostalih vinorodnih krajih naše grolovino. To je seveda pač koristno za državni zaklad, ali samo začasno; trajno pa nikakor ne, ker tako preohložonje mora polagoma posestvo izsesati in je nazadnje storili uepla-čevito. Kako so se shujšale gospodarske razmere tukajšnih posestnikov v zadnjih 15 letih, o len. vesta najbolje povedati c. kr. davčni urad in c. kr. zemljeknjižui urad v Ajdovščini: Množe se zastanki na davkih, izvršbe in obremenitve zemljišč, da je strah. Ako se še pomisli, da so skoraj istočasno z večim obremeojenjem vpeljanim z davčno uravnavo nastopila tudi druga zia v naših krajih, tako posebno peronospora :n Irtna *iš, ki ste se tu tako rekoč ugnjezdili, tako da se je seveda pomanjšala rodovitnost vinogradov in z njivami nasajenih trt, da so se nasprotno pokazale potrebne priprave v obrambo vinoreje, ktere so vsako leto združene z velikimi troški, tedaj je razvidno, da treba nujne, radikalne pomoči. Podpisani župani prosijo tedaj udano: Visoka zbornica poslancev izvoli pravično ocenjevaje opisanenepri-ličnosti naročiti visr;.. vladi, naj ona s primernimi predlogi ukrene pravično poravnavo v obremenjenji različnih dežel vsekako pa izdatno znižanje zemljiških davkov odmerjenih za ajdovski okraj. iz državnega proračuna za L1G9G. Že ves ta teden &e vr"l v poslanski | zbornici na Dunaju podrobna razprava odr-fciviiom proračunu. — Poslanci porabijo vselej to priliko, da pri raznih točkah proračuna naznanjajo željo iu zahtevo svojih volileov. —- I Uotovo bodo zanimalo našo čilatelju nekatero podrobnosti h proračuna; zalo naj vsaj no-katerc omenimo prav ob kratkem: Najvišji dvor. - - Cesar doniva od iin^e drfcavne polovice -t/irjO.OOO ^Id,, ki so dovoljujejo seveda brez ugovora. — Dvorna pipama bo stala prihodnje loto Ifili.M',) tfld.; naša polovica da tudi polovico, t. j. 7S.IS5 (,'ohtiniirjev. Državni zbor. -- Za gosposko zbornico je preiačunjono \>l.'itegld. (za 74-88 gld, več od lelos), — Poslanska zbornici !iHtt.(i07 gld. (tilfi gld. več). ¦¦- Skupne potrebščino obeh zbornic loi.Ofift gld. - Za delegacijo Hi.or>5 gld,, za 5055 gld, več od lani, ker bo prihodnje leto zborovala v Bn-dimpcMi. Nnd/.orovnliiii komisija dt7..tvitib dolgov bo slabi <)7i)U gld. • Koiiečno okru-fteujo drfcivuozborskogu poslopja (največ kipov) bo stalo (iO.OOO gld. < Zadnji obrok za zidanje delogacijskoga poslopja v Hudiiu-pesti I IO.OOO gld. (za 14.000 manj od letos). Skupaj vse ',i:ii],',)hi! gld,, več od lani /a mm gld. Drftuvuo hoiIInpo, bo stalo tudi pri« bodnje Ido i!2.(i()0 gld, (To sodišče je so vedno le ,nu papirju" ali nekaka časlna napravil, ker nima deiokroga, knjli ne dajo mu ga. Pred leni sotliščein bi so morali zagovarjali Ministri za prestopke svojega delokroga in svoje oblatili. Toda nas državni zbor je tako obnemogel, da ne porabi laku moči, katero ima v rokah). Mitihterskl svet pobere v I. ISSIIJ. samo I S(i.nili) gj gld. več od lani. Ali ker je opuščeno jedno li.osto ministra brez porltelja, je odpadel znesek 20.000 gld.; tikljitb temu bodo slroSki za 000 gld. večji. — Za dispozicijski zalog zahteva ministerslvo 100.000 gld. -- Za uradne časopise 030.000 gld. (Med temi stane „Wienor Ztg.« ISIUOO gld., ,1'rnger Ztg.« :) 15.700 gld., Uazella Lvovska 7it.300 gld.) - brzojavni in dopiso-valm urad 125.000 gld. — Upravno sodišče 205.1)85 gld., več 40.832 gld. (Ta višek je bil res potreben, kajti ustanovil so je še jeden senat. Letos je čakalo rešitve 1700 pravd. i.daj pojde hitreje!) Ministerslvo notranjih poslov. — Za i. 18%. bo potreba 22,081.141 gld., več od lotos za :i8r».-ruo proosnovo povsem zaslarologa drfcav-oga moiiopolnoga roda Iz I. 1835. in prod-ižili državiiomu zboru odgovarjajoč uučrl ikona, Tobak. - Vat dohodki m I. 189«, ho roračunjoni na 90,003.000 gld. V letošnjem mračnim jo bilo lo .S',»,:i5:{.r>50. Finančno liuislorslvo toroj upu, da ljudje v priliod-jom lotu populiujo v zrak novih l,:i().l,450 Id. Najbrž« so no moli, f.o tudi jo tobak odno slabši, kakor so tudi vodno slabši asi. Lotos jo bil najslabši čus v marcu, ko ino za :i'.»«J.O01 gld. manj popuhali v zrak ego lanskega marca; najhujše smo pa urili v juliju, ko smo poleg hladnega piva ognali v zrak in izbljuvali v prah celih 72.193 gld. več nogo v juliju I. 1894. — ,etos so nekatere vrste smodk prišle ob redil. V prvih devetih mesecih smo manj okadili nasproti lanskim: 819.908 britnnik, ,201,300 milares, 5,328.085 kub, 9,849.271 uili viržink, 1,303.171 kratkih viržink itd. 'oskočila pa je poraba -egalitas za 117.009 oso v, trabuk 892.934, panoielas 034.327, »ba-portoriko 14,173.525, (teh se jo poka-ilo nič manj nego 153,818.182), portoriko a 15,231.379 (teh so jo pokadilo 128,073.472), icSani inozemec za 8.204.971 (vseh 93.087.129 kosov) itd. — Strahovito je oskočila poraba s m o d C i c ali cigaret. Po-modili smo: 153,472.879 sultanov (več od mi 9,775,721), dumen 31,854.587 (več .278.274), hercegovina 78,929.222 (več ,200.770), šport 240,188.162, (več 52,404.180), rama 733,553.425 (več 03,992.813 Ud. — luni pa smo popuhali austria 190 454 kosov, lambulov 2,374.398, ogerskih 30,552.553, alif 2,772.920 itd. — Tobaka smo posumili 170.074 kvintalov, v nosove pa smo ga tlačili 11.122 kvintalov. Ljudje tobaka vedno eč pokadi (ali pa prežvečejo) nego stlačijo nos. Letos smo pokadili več 1.427 kvin-dov, ponjubali pa manj 479 kvintalov. — seh prodajalnic tobaka je 00.436. — V roračunskem odseku se je sprejela jedna ama resolucija, ki meri na razširjenje ne-eljskega počitka pri tobakarnah. — V prej-njih letih je bil poročevalec o tabaku po-ianec Suklje; za njim je podedoval to trokovojaško nalogo kanonik Klun. — 'soli tovarn tobaka je 28, ki imajo okolo 0.000 delavcev. Največ blaga je izgotovila ivarna ljubljanska; namreč 84,264.000 modk in 157,126.000 smodčic; rovinjska ; izdala 18,487.000 smodk in 68,729.000 modčic. ,..¦', Zdaj pa še par podatkov, koliko polen-imo v naših krajih. Na Primorske m ino pokadili lani 32,679.450 smodk (med »mi 07.246 inozemskih, finih) v vrednosti '95.079 gld. (torej več nego plačujemo zem-iiškega davka); na osebo pride dobrih 40 unodk v vrednosti 1 gld. 26 kr. — Smo rtič pa je šlo 157,255.059 v vrednosti 125.106 gld., na osebo 221 v vrednosti 1 Id. 30 kr. -Kranjci so prave reve .roti nam Primorcem; tam ne znajo tako ,rabro smoditi; pokadili so le 17,155.675 modk, kar pride na osebo 34 v vrednosti Id. 1-02; s m o d č i c so posmodili lo '9,586.559, na osebo le 58 za 40 kr. vred-tosti. -r- No Kranjci so pa bolj. izbirčni iudiel njim niso dobre navadne vrste smodk. Ja Kranjskem, stane 100 smodk povprečno i gld., na Primorskem pa le gld. 2'74j enako 100 sroodeic 69. lir., pri nas le 59 kr. — Od 1. 1870. se je zelo premeni!* razmerje v uporabi raznih vrst tobaka. Država je dobila n. pr. za te vrste tobaka: L. 1870. L. 189*. 1. Smodke . ... 21,666.170 gld. - *2,«9.220 gld. 2. Sroodčice. . . 277.938 , - 13»W-*29 , 3. Tobak za kajenje 20,319.657 „ ~ 28,*25.m , 4. , „ nos.. 0,821.873 . — 2,6o6.57a , Zel6 raste tudi Cisti dobiček od tobaka; država je pridobila 1. 1870. gld. 31,481.999, lani pa 59,815.621 gld. Torej veliko več daje '\..ttvi dohodka tobak nego vsa zemlja davka. Iz proračuna učnega ininlstcrstra. —• Za prireditev stanovanja služabniku na učiteljišču v Gorici je določenih 1600 gld. — Poslanec B i a n k i n i je o svojem času predlagal v državnem zboru, da se tudi v Avstriji pripoznajo diplomi zagrebškega vseučilišča. — Proračunski odsek je na to sklenil, da vlada se pozove, dopuščati največje olajšave tistim avstrijskim srednješolcem, ki so dovršili vseučiliščne nauke v Zagrebu. Iz proračuna pravosodnega mlnl-storstv«. — Tam čitamo, da je sodna uprava kupila Gironcolovo stavbišče za 17.000 gld.; tu bo stala prihodnja sodnija. Za 1. 1896. je postavljenih v proračun 9000 gld. kot prva polovica kupnine in 5$ obrestij za ostali znesek. — Za novo c, kr. okrajno sodišče v Kobaridu ni še nikakoga zneska v lom proračunu. Temu so pn Kobaridci sami krivi, ker niso pohiteli s sodnim poslopjem. Daljo čitamo tamkaj, da se vršd razprave o ustanovitvi novega okrajnega sodišča v Dolini (Istro). — Proračunski odsek je pa pozval vlado, naj oskrbi povsod na Primorskem dvojezične napise, kjer to zahtevajo krajevne razmere. — Pri nas morajo biti dvojezični napisi tudi v Korruinu in Tržiču! Mala lotorUa. — V proračunu finančnega ministra (priloga št, 1280 k hilropia-nemu zapisniku drž. zbora) čitamo, da je proratunjenih za 1. 1896, dohodkov , 16,220.000 gld. in izdatkov 10,020.000 gld.; država dobi torej 6,200.000 gld. - V seji 15. julija t. I. je predlagal d«\ Koser že nešteti krat resolucijo, naj bi vlada že v prihodnjem nasedanju predložila načrt zakona, po katerem se odpravi mala loterija, -r V seji proračunskega odseka je zagovarjal to resolucijo dr. H a ase in kazal na žalostno nasledke te nezmiselne igre. Dr. Mengor jo predlagal razredno loterijo kot nadomestilo. ~- Minister B i 1 i ti s k i se je ir.rekel proti razredni loteriji, ker le prodajajo tudi majhno dele srečk do 6 pfenigov, da jih kupuje tudi najrevniSe ljudstvo. Ko pa državni zbor sprejme vladin finančni program, bo mogoče misliti na odpravo male loterije. — Na to je sklenil odsek to-Ie resolucijo: »Visoka c. kr. vlada se pozivlje, predložiti načrt zakona o odpravi male loterije*. Bliža so torej konec tej nesrečni državni napravi, ki jo spravila v nesrečo na tisoče rodbin in na tisoče ljudij pognala v samovoljno smrt. Prav, da bi se le čim prej DOPISI. V Gotici, 19.dec. (Boj za slovensko šolo). — V soboto končajo že šole pred Božičem; do novega leta bodo počitnice. Vsak Slovenec v Gorici poprašuje, kaj bo pa s slovensko šolo? Ali bode višja šolska oblast res takd kanibalsko neusmiljena, da potrdi Gatinellijevo barako za slov. šolo? Ako * to zgodi, potem bomo imeli Slovenci v Gorici sijajen dokaz, kako se nam deli pravica! — V Ljubljani je šlo drugače, ker je šlo za nemško šolo l No-—in prinasv Podgori? lam niti peto leta ni zakonitega števila laLkih otrok, vendar vzdržuje slovenski okraj laško šolo. (To so zakrivili naši krotki zastopniki v okr. š. svetu! Ure d.) V .Soči" je bilo že dovolj govora o tem, da v Gattinellijevi vojašnici ne bo mogla biti edina slovenska šola. Ako ustanove slov. šole na treh krajih mesta, potem naj hi že bila tudi tam jedna šola: ali dokler gre za eno samo šolo, dotlej Slovenci v Gorici nikdar in nikdar ne sprejmemo takd nečuvene, takd sramotne, tako izzivajoče ponudbe. Kateri šolnik, kateri pameten človek more pripisovati slov. starišem pri Soči, na Solkanski cesti, na Grčini itd. toliko brezsrčnosti, da bodo pošiljali svoje otroke tje doli ob šempetersko mejo v šolo ?! Rad bi videl, kak6 bi Venuti vihal svoje brke a la Vittorio Emanuele, ako bi ga en dan ob dežju ali burji pognali le enkrat od Soče do Catinellijeve vojašnice in nazaj! Gospodje modri šolniki, pojdite, pa naredite le enkrat tisto pot, potem govorite! Ali kaj bi govorili ljudem, katere vodi le slepa strast in sovraštvo do vsega, kar je slovensko! Doznal sem pa, da dra šolnika, ki sta prva preiskala ono poslopje, sta se izrekla proti temu, da bi ondi umestili kako šolo. Zdaj pričakujemo rešitve z Dunaja. Videti hočemo, ali je še kaj pravice v Avstriji. Iz Brd, 18. dec. — Pri sodiščih bo kmalu v veljavi novi civilni red. Pri tej priliki se nam Bricem morebiti vendarle izpolni želja, da bi dobili za se posebno okrajno sodišče. Toda zopet se bomo morali zganili in složno prositi na merodajnih mestih; naši poslanci nas bodo brez dvoma toplo podpirali. Okrajno sodišče v Gorici je že zdaj zelo obloženo z delom, da posli ne g»<»d6 in ne gred6 naprej. Ljudstvo pripoveduje naravnost neverjetnih rečij, a si ne ve pomagati. Toda po uresničenju novega civilno - pravdnega reda, po katerem se bo obravnavalo ustno iti neposredno do 500 glodinarjev, bode sodišče le še boij obloženo, da ubogi kmet tudi potem ne bo nič na boljšem, če ne cel6 na slabšem nego je že zdaj. — Temu se odpomore, ako se Brda odcepijo od tega sodišča (in deloma od kormin-skega) in ustanovi za .»je posebno okrajno sodišče. Veliko smo že prosili, a brez pravega uspeha; toda dosegli smo vsaj to, da so višji krogi postali na nas pozorni. Zdaj bi utegnilo iti lože. Prosimo torej in upajmo! K dežele. (Zahodnim Bricem v pomislek). — Zadnjič sem zahodne Brice opozorit na krvavo potrebne vodnjake, ki naj bi se gradili z vladno podporo. Ker so zahodna Brda v r/ategičnem (vojaškem) oziru zelo važna, zato bi bile podpore za potrebne vodnjake prav izdatne. Pri visokem c. kr. name*tništvu je samo zato postavljen hidrotehnik, ki sestavlja načrte za vodovode in vodnjake. Stroški za načrte in poli hidrotehnika gred6 na račun erarja. Občine, so v«-, morajo nekaj v delu in denarju obljubiti, da potem vlada najmanj polovico dovoli. Tudi brezobrestnega posojila je vlada pripravljena dovoliti, ako občine ne zmorejo velikih stroškov. Zadošča par vrstic c. kr. namestništvu potom okrajnega glavarstva, in hidrotehnik pride hitro na lice mesta načrt sestavljat. V tem oziru so duhovniki in učitelji poklicani, da županstva na to opozarjajo. Res, čas bi bil, da bi tudi zahodni Brici napravili korak naprej ter si omislili potrebnih vodnjakov za ljudi in živino. Kako žalostno je in tesno pri srcu, ako človek pride meseca avgusta in septembra v Brda in ne moro priti do dobre vode. Da v takih krajih živinoreja ne more uspevati, je naravno, šmar-tenci so preteklo poletje videli in čutili, kaj se pravi, ne imeti potrebnih vodnjakov. Pri zidanju nove cerkve se je pokazalo, kako potrebni so vodnjaki. Po več ur daleč so morali ljudje po vodo hodili. V neki vasi je menda moral orožnik slražili studenec, bolje mlakužo, da niso ljudje vode zajemali tudi za živino, nego samo za ljudi. V zadnjem času so se nastavili v zahodnih Brdih mladi in gibčni gospodje. Pričakujemo od njih, da bodo ljudstvo spodbujali k loli potrebnemu podjetju. Priznamo, da je to delo sitno, nadležno, ker ljudstvo jo nezavedno in vsakemu napredku nezaupljivo. Toda delo je sila hvaležno in občnemu blagru zelo koristno. Po končanem delu vsakdo rad pozabi trud in delo; zlasti ker vlada gre zeld na roko, ni skrbeti, da bi se ne izvvšilo. Ako bi vlada tako naklonjena bila narodnim težnjam, v par letih bi bilo narodno upra-šanje rešeno. Škoda, da »Slovenski jez" spi nedolžno spanje, in ni o njem no duha ne sluha. Dobro bi bilo vendar, ako bi to društvo zopet oživelo, saj je vendar dovolj močij na razpolago. Pred nekaj leti je to društvo marsikaj dobrega storilo, dasi so bili hujši časi. Sodeč splošni položaj, smo sedaj na boljem: marsikaj je zdaj dosegljivo, kar je bilo poprej nedosegljivo. Rojak. S tolminskih, hribov. Pri nas na Goriškem opazujemo pri vseh panogah javnega življenja neke posebnosti. Za posebnost smatramo tudi okrožnico deželnega odbora glede pobiranja deželnih davščin na pivo in žganje. Marsikdo se čudi, da deželni odbor daje te davščine bogatinom v zakup, ne da bi se sam potrudil pobirati. Ako se ne motimo, letošnje leto je bil zakupnik znani laški kapitalist — v Solkanu, ki je baje v sorodu z jednim deželnim odbornikom. — Dognano je, da veliki bogatini za par stotakov se ne potrudijo; kjer še precej kaže — tedaj se oglasijo. Ugovor, da deželni odbor bi bil na zgubi, je le prazen in sloni na dvomljivi podlagi. — Kdor kupuje, navadno reč graja in prodajalca straši, dasi komaj čaka, da jo zgrabi. Najbrže taka bo tudi v tem slučaju. Oni, ki so v tesnejih zvezah s sedanjim zakupnikom se ve pravijo, da zakupnik bo imel zgubo. Žal, da dotičniki vernih poslušalcev ne dobijo, ker so tudi drugi tukaj, ki znajo računiti. Kdo je tisti, ki bode veroval, da se spije v tolminskem, bovškem in cerkljanskem okraju samo 140 hI. piva? Le na umu za-tepeni bodo to verovali, drugi pa ne. Isto velja tudi o žganju. Zakaj ne pobira sam deželni odbor? Ali pa, če noče sam pobirati, ker je »prekomot", zakaj ne izroči pobiranja občinam, ki itak vedno le tarnajo, da nimajo dohodkov? Ker ima laški zakupnik dobiček, ali bi ne bilo bolje, da bi ta dobiček imele občine in ž njim občinskim tajnikom plačo povišali. Vsako leto naj bi se deželni odbor pogodil z županstvi ter tem izročil pobiranje deželnih davščin. Vendar dobro bi bilo, da bi se enkrat vsaj poskusilo, da bi potem dež. odbor prišel do prepričanja, kako najbolje kaže. Vsekakor je žalostno, da deželni odbor brezskrbno dobičke prepušča bogatinom in našim nasprotnikom. To zadevo prav toplo priporočamo našim deželnim poslancem. Ob jednem opozarjamo čitatclje na številke v dotični okrožnici. Iz teh se vidi, koliko tisočakov dajejo Slovenci v deželni zalog in vendar laška svojat trdi, da plačujemo Slovenci le tretjino davka. (Dostavek uredništva.— Izpro-žili sto pametno misel, namreč, da bi se deželni odbor pogodil z občinami. Saj se tudi zakupniki cesto le pogodč z občinami; enako je naredil letos Lenasst. Deželni zAog bi nič ne trpel, a dobiček bi si razdelile občine). ____ Od beneške meje. (O b č i na D o I e -n j e). — Čitatelji »Soče* se gotovo še spominjajo dopisa pod takim naslovom v 45. številki z dne 8. novembra t. I. Znano je iz istega dopisa, da zahteva naše slovensko ljudstvo od županstva, da oraduje tudi v slovenščini. Opozorjeni so bili tndi naši deželni poslanei, da se bodo pri prvem letošnjem zasedanju zanimali za dolenjsko občino, kajti drugače bodemo le laški Iračani. Pa kaj rečem »bodemo" I" saj smo že! Slovenec nima pri tem županstvu svojih pravic — ne profnje in ne poštene terjatve niso uslišane! Naj Vam, dragi čitalelji, reč bolje razjasnim in dokažem preziranje slovenskih davkoplačevalcev od laške strani. Naše starešinstvo šteje 12 odbornikov, sedem Lahov, štirje Slovenci, — saj urne-jet«, zakaj jednega manjka! imajo ga Lahi v svojih krernpljih •— dobrikajoči se mu z laskavimi besedami »p ar on" ali„sjor*; (slovenski »oče" ali »gospod* ni mu tako prijetno doneče.) Bila je seja dne 5. decembra t. I. — odsoten jeden Slovenec vsled bolezni. Trije proti osmim ne zmagajo; še celo njihove pravične terjatve nimajo odmeva pri naših laških »magnatih" --- ,po- lentojedeih". Jeden Lah bogataš iz K..... držal je za Slovence, če tudi je onkraj meje rojen, a bil je v številu s Slovenci le »glas vpijočega v puščavi* ; vsaj to da bi spoznal naš na »limanice ujeti* Slovenci:! Sejalo se je v pravem pomenu besede, pa mnogo »plevela*, in še la ni padel ne na rodovitna tla, ne med trnje in ne na cesto, da hi ga ptiči pozobali, ampak popihal je v zrak kakor muSicc, [.-osebno, ako je dišalo po dobrem semenu, koje so hoteli slovenski odborniki sejati. — Raznih predlogov in opomb naših slovenskih odbornikov namreč ni najti v sejnem zapisniku, sfrčali so v zrak, kakor n. pr. oni gospoda -T.....ča glede iajnikovih lastnoslij in sposobno-dij; nasprotno pa tiči v zapisniku najmanjša opomba laških odbornikov, če tudi je bila kakšna stavljena mimogrede po zaključhi sojo. To je po mojem In vsako zdrave pameti mnenju velika prolipostavnost; pa nič manja ni la, da je isti tajnik pisaril počelkoma nekaj s črnilom in potem s svinčnikom : n le tu pa tam par besed, iz katerih še le o svojem času napiše pravi sejni zapisnik, da ga podpišejo laški odborniki, češ »prav ta je bil isti dan spisan, prebran in podpisan*. — Komentarja o taki učenosti in brihtnosti ni treba. Naši odborniki, tudi Lahi, in še kdo drugi, lahko prisežejo, da ni bil zapisnik isti dan takoj po sklepu ne prebran in ne podpisan in tudi, da je bil, oziraje se na dnevni red od 5. ali 6. točke na dalje pisan s svinčnikom po par besedic, iz katerih izraste potem v „psevdo - originalu" uro dolg zapisnik, češ, »vidite, kako zna naš šekretarij vse natanko na protokol napisati, in potem hočete druzega!?" Občinskega reda §. 47. ne poznajo menda I Dokaz, da nI prepis nekojih točk dosloven prvotnemu originalu, (svinčnik - pero) imamo v roki in tega do« pošljemo našim deželnim poslancem, da dokažejo v deželni hiši, kako se pri nas ura-duje, spoštuje narodnost in občinski red. Meseca avgusta t. 1. razpisala se je taj-nikova služba z letno odškodnino .'1(50 gld. s pogojem, da mora biti popolnoma vešč slovenščine, laščine in nemščine v govoru in pisavi. Med dvema prosilcema, vjtevši sedanjega tajnika, bil je jeden vešč teh jezikov, a. ker je Slovenec in krščen od Lahov v »panslavista*, odrekli so mu službo pri najboljših spričevalih; ostal je prejšnji, koji ne ume druzega nego boro laščino — nemščino lomi pa kakor »orehe-kostence*. — Po razglasu in sejnem zapisniku meseca avgusta t. 1. moral bi biti nastavljen stalno, pa ker niso hoteli Slovenca, nastavili so prejšnjega začasno na 6 mesecev, — češ, med tem časom se bode naučil Bog si ga vedi koliko jezikov. Vprašal bi naše deželne poslance, aH je starešinstvo v teh slučajih postopalo pravilno in postavno? Ali more kar čez noč ovreči to, kar je v predzadnji seji sklenilo? — saj je bilo tudi za občinskega obhodnika več prosilcev sposobnejših od sedanjega, ali njihove prošnje usliši »Alah" kakor druge. Ne bodemo se proti tem tožbam pritoževali negotovim potom, vročimo pa pred zasedanjem deželnega zbora našim poslancem tožbo proti takemu netaknemu postopanju našega županstva, ter upamo, da bodo zagovarjali in zahtevali naše pravice. Kar so naši trije odborniki v seji po vsej pravici zahtevali, ni se jim ustreglo, če tudi so nasprotniki spoznali, da imajo prav. posebno za tajnikovanje in obč. obhodništvo. Odbornik K....ac je zahteval, da se preudari za pokopališče v H.... določena vsota. Sprejme se od starešinstva, ker nihče ni ugovarjal, pa tajnik je spustil svoto in jo napisal s svinčnikom še le po opombi odbornika; nikakor pa ni najti vsote v preudarku 1898. Dobivši zahtevani prepis, spoznalo se je, da ni dosloven prvotnemu originalu; — pri-djano je pa to, kar se je po zaključbi seje govorilo: in to — dokažemo. Še nekaj: Te dni je šel oče, ki ima hčerko v službi v Gorici, k našemu županu s prošnjo, da mu napravi za hčerko delavske bukvice v slovenskem jeziku. Župan se je jezil, pihal in se hudoval na vse kriplje rekoč: »Mi ne znamo slovenski in jo vse-jedno, ako napišemo v laSčini ali nemščini ter priskrbimo slovenskp, v slučaju da niso te prav izgotovljene !* Mož je odločno terjal slovensko »zgotovilo, pa ker je zgubljal sapo zaman, zadovolili se je moral ,z laškim,. kajti župan je zareza! nad njim kot pes in mu rekel: »Imamo odlok od deželnega odbora, d a j e obč i tt a laška in laško moramo u r a d o v a t i — in tudi ne bodemo »slovensko* odgovarjali strankam, dokler nimamo glavarstvenega ukaza!" Ta je pa res »kunstna !* Ne poznajo Lahi §. 19. d. ž.! saj nam vsiljujejo laške spise in naša zahlevanja so vsa zaman; zato pa upamo, da jim veleslavni deželni zbor posveti in jih pouči o tem paragrafu enkrat za vselej ter jim zabije v njih butiec rek: »Vsakemu svoje! enakopravnost!" Torej visokočasliti gg. poslanci - v Vaših rokah je naša bodočnost in osod.i, • » priporočamo se prav iskreno,.....drugače nas laška druha! pohrusla kakor jež martinčka! Z Bogom! Eden slov. davkoplačevalcev. Iz Bolni, 18. dre. — Tu je razmeroma vse po starem. Mladi in trdni ljudje so sedaj po svetu; ostali imamo\<:i jako enolično življenje. Zadnje čase pridno koljemo prešiče in pokušamo drug drugega klobaso in »mulce*. « O I e p S e v a I u o društvo je tudi letos lepo delovalo ter marsikaj potrebnega in koristnega napravilo. Še v pozni jeseni je ne-utrudljivo izvrševalo več dej. Ako bo tako vsi rajno, kakor do st-daj: bo naš trg v nekaj letih čisto (ii-nnvljcii iti mestom podoben. M I e k it rs k o društvo je tudi letos napravilo lep korak. Sezidalo je okusno, za svoje namene prikladno poslopje, v kojem že več tednov posluje. ¦ Nad me^ee smo iiiv.-ii vedro, prijetno vreme. Stari so trdili, tla bo tako do praznikov. Dne V.l. t. ni. jo pa po noči nastala zima in nam navrgla nad SO cm. snega. 0<. tedaj imamo občutljiv mraz. Treba se je pač udati in obilneje kuriti. Vesele praznike, gospod urednik; za novo leto pa obilo redno plačujočih naročnikov. Iz Los«. (Pojasnilo). — Blagovolite sprejeti sledeče pojasnilo k dopisu iz Loga v zadnji- številki cenjene »Soče* : Rečeno je bilo, da napravlja naš dušni pastir nov oltar, ki bo stal okoii 3000 gld., in sicer iz svoje požrtvovalnosti. Resnica je, da napravlja nove oltarje, in sicer dva stranska in prejšnji veliki oltar prenovi, in to bo stalo okoli 3000 goldinarjev, katerih pa ne plača iz svojega premoženja, ampak le žrtvuje se, da nabira podporo pri domačih in vnanjih dobrotnikih. Seveda tudi sam k temu veliko pripomore. Župan Martin ('temula. Domače h razne novice. Naročnikom. S prihodnjo števiiko končamo 1. 1895. Prosimo uljudno, da do konci leta vsak naročnik izvr.-i svojo dolžnost. Prvo Številko prihodnjega iota še pošljemo vsem starim naročnikom, drugo pa le onim, ki ne bodo imeli pri nas dolga. — Vse zastanke polcr-janio s poštnimi plačilnimi nalogi. Mi sami imamo ob sklepu leta veliko zavez na vse strani, katere moramo točno izpolniti; isto zahtevamo od svojih naročnikov. Raje 200 naročnikov mnn}, a ti da vestno vrše svoje dolžnosti do upravništva! — Kdor čila naš list, uverjen je, da se skrbno prizadevamo, točno in vestno izpol-novati nalogo narodnega glasila v Gorici. Berilo smo več kot podvojili v zadnjih letih, a cena je ostala stara; a list skušamo urejevati tako, da ima vsak čitatclj jasen pogled v vse važuiše dogodke po svetu, če tudi čita samo »Sočo«. , Zadnja leta so bila usodepolna za naš list! Urednik je dvakrat stal pred poroto; tožnika sta bila naša huda narodna nasprotnika, porotniki v večini tudi. Na zatožno klop je prišel vsled tega, ker je odločno branil čast slovenskega naroda na Goriškem. Obakrat je bil obsojen, potem ko se je boril za slovensko porotno klop brez uspeha. Plačal je nad 2100 gld. — Pri drugih okoliščinah bi iaki udarci kar pomelli »Sočo* iz življenja, kar je bila srčna želja naših nasprotnikov — ali nas vse to ni uklonilo, ni oplašilo, marveč prišli smo še s povečanim listom na dan, ne da smo zahtevali od na- ročnikov le novčič več naročnine. — T,gl udarca sta bila huda, dolgo ne bo »Soča« aktivna zaradi njih! Edino pa, kar zahtevan,0 od svojih naročnikov, je to, da pomagajo listu na noge s točnim p i a e e v a n j c i« Mi niti ne prosimo tega, da bi nam nabirali novih naročnikov; ne, še oddamo jih radi par sto, da bi le ostali točno in redno vr-šili svojo dolžnost do nas, kakor jo vršimo mi do njih. Menimo, da skroihniše zahtevo ni mogoče izreči. Upamo, da gg. naročniki bodo uvaževali naše prošnje. Osebne vesti. ~ Minister za pravo-sodje je imenoval pristava pri okr. sodišču v Lošinju P e r i š i č a in pristava v Pazinu Giacomellija pristavorna pri deželnem sodišču v Trstu, pristava Sbisa. v Biijnh pa pristavoin pri okrožnem sodišču v Rovi-njn. — Premeščena sta: pristava okrajnih sodišč M a r t i n e I! i iz Buzeta. v Tržič na Goriškem in I so p p iz Tolmina v Lošii«;, — Pristavi za okrajna sodišča so imenovani avskulta ntje: Sbisa za Bitje, S t r a u s g i t i za Pazili, Guzelj za Buzet, Pascolclu, za Sežano, V i rl o z za Tolmin, Predsedništvo »:. kr. finančnega ravna-leljstva na Primorskem je imenovalo blaga;, niškega oficijala Avguština pl. B o s i z i a iu-čmiarskiui oficijalom v X, pl. rozr,, in bi.i-gajrifakega asistenta Adama K o 11 m a n n ¦» blagajniškim ofirijalom pri tržaški deželni li-naučiii blagajni. — Poštnimi ofi.ijali v področju tržaškega postnega i« brzojavnega ravnateljstva so imenovani poštni asistenti: Josip Jaki, Rudolf Jess (Jež), Kajetan A m ode o, Ivan Vovk, Albert Muller, Josip Del Mori a c o, Ivan T u n i s, Anton N o v e 11 o, in Martin Navratil, vsi v..\ Trgi, ter Fran L e I i.« za Rovinj. Deželni zbor goriški bo imel prvo sejo '2H. t. m.; nadaljeval bo potem v januarju, dokler ne konča. — V soboto je objavila ,Wieuer Ze i t u n g* imenovanje grofa Franca C c, v o n i u i j a deželnim glavarjem, dr. Antona Gregorčič a pa njegovim namestnikom. - - Deželni zbor čaka mnog« [»osla. Ali deželni zalog jo imel navadni' dohodke; zalo prebivalstvo pričakuje z vso pravico, da deželni zbor letos podvoji podpore cestnini odborom iu po potrebi visoko-šoleem. •— Od slovenskih poslancev pa pričakujejo volilei, da tijiia-irijo zaupanje, katero so jim izkazali. Itozlenlvii. Kakor navadno vsako leto, se bode tudi jutri ob 10. uri pred-potdue porazdeljevala obleka, obuvalo in drugo mej ubogo šolsko mladino in siromašne otroke vseh treh »Sloginih* šolskih vrtov v Gorici. — V to svrho so došli sledeči darovi učiteljskemu os o b j u, in sicer so darovali : Alfred grof Coronini gld. 25; višji cerkv. dostojanstvenik in dr. Ant. Gregorči*-vsak po 10 gld.; J. J. gld. 7; po gld. 5: major pl. llijaševie" (tudi sukna za 6 parov hlač), dr.Mahnič, dr. Pavlica, bar. \VitikIer, dr. Kos, dr. Turna in dr. Kerševani; mons. Košuta 4 gld.; po g I d. 3 .* dr. Rojic, gosp. K. dr. Lisjakova ter neimenovani; po gld. 2: ravnatelj Hafner, N. dr. Tonkli, dr. Abrain, mons. Marušič, dr. Žigon, prof. Čerin, notar Kaučič, trgovec Kaučič, dr. Gabrijelčič, mons. Bensa, mons, Kofot, voj. kaplan "Marzidovgek, moii.s. Mercina 5n zgubljena slava ; po g I «1. 1*50: dr. Jos. vite?, Tonkli, F. L. in knezo-nadšk. tajnik Baje; po gld. 1: mons. Wolf, župnik Milost, nekdo, trgovec Koren, učitelj Rudež, mons. Abram, vodja Domiuko, Katnik, Ana (Josar, Bielicki, zidarski mojster F. Mozetič, železu, uradnik F. Btažon in trgovec Gabrijelčič; po 50 kr: Anton Delak, učitelj Pere, trgovec Drašček, trgovec Prezelj, trgovec Pečenko, kovaški mojster Živic in kroj. mojster Rožanc; po 20 kr.: kroj. mojster (*'.otr.:-, zidar J. Mozetič, cerkovnik ftigoa, sedlar Ferjančič in Miljavec Mat. Skupaj gld. 150'—. — V blagu so darovali trgovec De! Piero tri ostanke tkanine, klobučar Fon .') kape, vikarij Čigon iz Vojščice 20 molitve' nikov. Vodstvo »Sloginih* zadovodov izreki tem potom presrčno zahvalo p. n. dobrotnikom za obilne darove, želeč: »Bog povrni!' — Gosp. Jos. D e k 1 e v a nam je izročil gld. 2-iži'/„ nabranih v klapi pri »belem zajcu" o priliki jedače zajčje pečenke. V otroškem vrtu v Pevmi bo razdeljevanje darov jutri, v soboto ob Vja popoldne, potem pojdejo gospe in gospodične od ženske podružnice v Ločni k. — V Podgori bo v nedeljo. Za Volaričeve sirote so darovali: Ka-rol Prinčič, Jožef Mušič, Ivan Simčič in Anton Fon vsak 50 kr. — Vesela družba v Renčali :l gld. —- Ivan Reja gld. 1, ker se ni mogel udeležiti štpeterske veselice. — J. K., krstni boter pokojnikov, 20 gld. — Veselica v Št. Petru gld. 25-29. — Fr. Kokole nabral v Cerknem 7 gld. ¦— Vekoslav Urbančič nabral v Kobaridu 6 gld. 40 kr. — Vesela družba v Golinu pri Homcu 1 gld. 65 kr. — Fr. Bavčar v Sedlu 50 kr. — C. kr. poštarica Josipina Lasič v Renčah, ker se ni mogla udeležiti lepe veselice v Št. Petru, 2 gld. Ivan Resman z Zagorju 1 gld. — Pri poroki Makarovič - Bratuž v Kalu zložili 3 gld. — Pri poroki Hčnig-Ranter v Kanalu zložili svatje g gld. 82 kr. — Pri slavljenju 50-letnice staroste okoličanskih učiteljev na Opčinah 7 gld. — Pri občnem zboru ,Narodne Čitalnice" v Kobaridu nabrala učiteljica Josipina Šlunder 5 gld. Za .Slogine" zarode so izročili v tiskarni: Na GajSevici pri gosp. Komelu zbrani štruklji, žganci, počerkli ter gajševiški, ozeljanski in št. miheljski orkester so zložili gld. — Miklavift Fr. v Volčah HO kr. ¦ Trije Jakopi v imenu 20 drugih zložili ijO kr., jodna Jakopinka pa, da se jih odr kiiža, j« priložila za vsakega l1'. kr., skupaj W) kr. — Zoran t Ani. v Medani '.\ gld. štrukelj Jakob v Trebčah, ostanek naroč. «10 kr. — Županstvo Šmarje 10 gld. — Županstvo Tolmin 100 gld.( (Slatti!) — Cej Ivan in Slrosar Jož. v-nk 50 ! » nadi, j da Slovenci kmalu dobimo me* šolo. Darovi po položnicah drugič. - Pro-srtna hvala požrtvovalnim dobrotnikom nafte mladini'. Rog povrni drugod! »tiovorlet'". — Slovenci na Goriškem Mitu doživeli (ud»i? čaw: vse se zakliuja proti nam! Sovražno vidimo nastopati proti na;n može, od katerih bi raje pričakovali kake prijazno besede. — Več časi smo tudi živeli v mislih, da se ro.-s tako godi, namreč, da razni možje govori? resnico, kedar jim je govoriti o Slovencih in nabili težnjah. — Ali varali rfiuo se bridki.' Zadnji čas smo doznali z.i m oporečno -lučaje, ko so laki možje ve d o m a in It •> 11> — lagali. In naše začiijenje je bilo spočetka veliko, potem pa nam je padlo izpred očij zagrinjalo, ki je skrivalo celo vrsto zakulisnih dogodkov. Glavno ulugn pri teh je igralo . - zlato tele. .Govorice" imenujejo osebe in svole, O svojem ča^u in na .svojem meslii ne vse to tudi razodene in porabi. SloveiiNchm v (crvlnjanu. V..k>at smo imeli priliko govoriti o laških ulogah pri sodiščih v Komnu, Ajdovščini. Kanalu. Tolminu itd., katera sodila sprejemajo in celo v lasčini rešujejo. Prigodilo se je pa, da je vložil dr. Stani č slovensko tožbo za gospoda Ivana l.okarja v Mirnn proti nekemu Lahu j>ri sodišču v Cer vi n j«n u. Goriški odvetniki >n takoj izvedeli za to riieOiiveno predrznost"; vedeli so tudi, da sodišče slovensko tožbo zavrne, češ, da slovenščina v sodnem okraju červinjanskern ni sodni jezik. In res, to se je pozneje tudi zgodilo. — A\\ dr. .Stanič je podal utok na višje deželno sodišče v Trst, ki je tako-le rešilo: Z ozirom na ininistersko naretlbo 15. marca 1. 1SG2. st. 805., vsled katere se morajo sprejemati slovenske uloge pri vseh sodiščih tega višjesodnega področja i:i po možnosti tudi reševati v -slovenskem jeziku : Z ozirom na to. da glede na osebje pri okrajnem sodišču v Gemujatiti ne more bili zadržka v tem, da bi umelo obseg sioveitske uloge. katero mu je torej sprejeti, a ker i>lo osebje zdaj ne more uloge rešiti v slovenščini, reši naj jo sodišče v italijanskem jeziku. — Torej: okrajno sodišče v Cervinjanu je sicer moralo sprejeti slovensko nlogo. ali prosto mu je bilo, rešili jo v italijanščini. Radovedni smo, ali bi isto višje sodišče naložilo tudi e. kr. okrajnim sodečem na čisto slovenski zemlji, naj laške uloge rešijo v — slovenščini! Najbrž«* ne, marveč ukazalo bi, naj reši vse uloge v l a š č i n i, dasi ta tamkaj ni ne sodni ne notranji poslovni jezik. Poreko nam: »Mi vemo- d..i ,-si sodniki na Primorskem, so toliko vešč:' italijanščine, da morejo uradu vati v tem jeziku*. - Prav, a zakaj višji? sodišče ne gleda na to. da bodo tudi sodniki laške narodnosti popolnoma vešči slovenskemu jeziku v besedi in pismu V Kdor hoče jesti dober kruh na slovenski zemlji, naj se tudi usposobi za tako službo l Povemo še, «U slovensko ljudstvo na Goriškem se pripravlja na najodic.cn iši odpor proti usiljevanju nesposobnega sodnega osebja. .Trlester Taphlatt" je odgovoril zadnji .Soči" tako le: „V poslednji številki »Soče* je rečeno, da gospod namestnik se ni odposlal dalje ulokov, katere so uložili slovenski stariši potom deželnega gotskega sveta na naučno ministerslvo proti dejstvu, da je določena bivša vojašnica GatinelU v Gorici za šolsko poslopje. BSoča* sama ne veruje prav temu, kljubu temu pa natveza svojim citaleljem to bajko. Umevno je samo po sebi — in mi znamo to iz dobrega vira — da so utoki odposlani naučnemu ministerstvu že zdavna in z vso možno na-glostjo". Kar trdi tu „Triester Tagblatt«, ni resnično, ako smo prav poučeni, o čemur pa ne dvomimu. Spisi so došli na Dunaj še le u č e r a j t c d e n I Ali je to tako davno?! In vendar bi bili morali bili odposlani vsaj 10 dnij poprej, v uprašanju, ki je tolike važnosti! — Povemo Se enkrat, da Venuti in njegova družba se zanašajo na gospoda R i n a 1 d i n i j a, kateri je baje obljubil vso pomoč; enako g. vitez *B o s i z i o, ki plava povsem v Veiutijevi vodi. Premembft v redarstviL — Med c. kr. redarji v Gorici je tudi nekaj Slovencev, to je pa seveda zločin na .itaiijanstvu" Gorice. Cuje se, da Venuti je oglasil proti temu svoj »veto", ki je imel takoj zaželjen vspeh. Dva Slovenca bosta upokojena, še-slorica pa bo premeščena v Trst. . Ostanejo vsi štirje laški redarji. Jeden teh je javno izražal svojo zadovoljnost, ko je bila zamazana slovenska šola; da, še premalo mu je bila zamazana, - Iz tega se vidi, kakosen strah bodo imeii zannprej tisti, ki mažejo slovenske napise! Rojaki na deželi! Čudni časi so nastopili za Slovence v Gorici! Ali nas pustite osamljene v boju z vsemi možnimi nasprotniki 'r! «->—. Sad In cvet v /(ml. ~- Iz zahodnih Brd smo dobili novico, da na vrtu grofa M a g u ur-ju v Dobravem so utrgali 10. t. m. zadnjo breskev; tudi jodna hruška je tam bila ta čas v cvetju. ¦•¦• Na vrtu nad-Skofovem \ Gorici je pa le dni razcvela breskev. Enaki glasovi nam prihajajo iz raznih krajev naše okolice, dočim imajo malo ur bolj v hribih obilo snega. Ta teden jo sicer tudi v Gorici zelo neprijazen. Nhnp v-.flo/.iiice. — V poročilu trgovinskega minislerslva državnemu zboru (priloga 128 1 k hitropisnemu zapisniku) čilamo na str. 20-, da je ministerstvu razpravljalo načrt železnic. Sežann-Trst; železnica po tem načrtu bi bila ozkotirna, z mešanim prometom, dolga 11.100 m. in bi stala i'15.000 gld. V istem poročilu čilamo na si. K., dn komisija, ki je I. 1881. premerila črto od Celovca do Javornika in od lam mimo Bledu v Rohinj, Podbrdo, Sv. Lucijo in Gorico, je dokončala svoje delo. Tudi računi o dohodkih le železnice so že diivišoni. Ves n n č r I te železnice, je /e pripravljen, Pa tudi načrt p r e d e I s k e železnico iz 1. 1K75. j'" l'il letos znpel pregledan in primerjan z načrtom I* o h i u j s k e in 1 j u-b e 1 j s k e (Divača-Loka) železnice. ¦- ¦ 1'speli tega pregledanja se je uvažev.d pri izdelo-ranju načrta bohinjske ž'.?uv/nico. Knako čilamo tamkaj, da je dovršenih 11 različnih načrtov za železnico čez Ture. Vlada ima torej izgotovljenih vse polno načrtov: čas bi bil, da bi pri:.la od načrtov tudi k — izvrševanju! Okrožno sodlsce v Tolminu. -- S preosuovo civilnega postopanja se podvoji sodno osebje, kajti poleg kazenskih senatov bodo tudi civilni itd. Ali tudi okrožna sodišča bodo morala biti manjša. Vsled tega bo potrebno na Goriškem še jedno okrožno sodišče, to pa v T o 1 tu i n u za štiri gorska okrajna sodišča (Tolmin, Cerkno, Kobarid in Bule). Cujcmo, da se ta misel tudi razpravlja v mejnarodnih krogih. Plaz. - V soboto je zasul plaz tri Dreženčarjo (pri Kobaridu). Hitra pomoč je rešila življenje dvema, tretji je pa izdihnil dušo še prodno so ga našli. Nova Mila v Losu. — Pišejo nam: .Nova Šola v Logu je že sezidana. Pri tej šoli so se šolali najprej, kdor je naredil načrt, drugič, kdor je načrt odobril, tretjič, kdor ga je potrdil; a najbolj pa, kdor jo je na dnžbi prevzel, kajti podjetnika imata okoli 2000 gki /.gube. Kdor ne verjame. n >_¦ pride so osebno prepričat o resničnosti vsega I> i> s ? a v e k u re d n i S t v a. — Enake pritožbe so jako goste. Resnično je, da se pri šolskih poslopjih tako strašno stiskajo načrti in cene, da se posledice bridko maščujejo; podjetniki morajo ali zgubiti, ali pa — pritiskati t u d i o n i. In tako so uboga poslopja stiskana od vseh stranij: v par letih pa so potrebni že novi stroški za popravljanje! Zakaj se ne gleda že s početka na solidno zidanje?! Taka varčnost je — z a p r a v • j i v o s t! Iz Dcvina. (Našim učitelj e m). V Devinu ob morju je razpisana služba nad-učitelja. Podpisano županstvo naznanja, da bo podpiralo onega prosilca, ki je zmožen orgljauju in poučevanju v petju, da bo v tem pogledu naslednik nepozabnemu Ura-broslavu V o 1 a r i č u. — Županstvo v Devinu, 12. dec. 1895. Župan: Miroslav Ples. Listnica. — Gospodu Antlrrju KocjnnčiEu v I'od(.'ori: Silile nas, da lii sprejeli VaSe opravičevanje kot popravek na podlagi §. 10. t. z. — Tepa ne storimo, ker bi se nam srnojal ves i-asnikarsti svel, fes, da tafci. niC: nt? poznamo doIo>'b tega paragrafa. Vaše opravičevanje sprejmemo edino le kol poslanico proti plačilu, o katerem je tiskano doloCilo na čelu najela ,';iG. I. ob G. uri zvečer v društvenih prostorih goriške »Čitalnice". Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Tajnikovo poročilo. :t. Denarni-čarjevo poročilo. -1. Volitev treh preglcdoval-cev računov. 5. Volitev novega odbora. G. Slučajnost. V Gorici, dne 18. decem. 1805. Odbor. — Vabilo k domači zabavi, katero priredi goriška Čitalnica na Silvestrov večer v lastnih prostorih s tem le sporedom: petje, sviranje, govor in tombola. K obilni udeležbi vabi odbor. — Z G r a d i S č a so sporočili „Ed.*', da se je tamošnjc ,Pralno društvo" zopet pro-budilo iz spanja in da je jelo celo vrlo napredovati. Odbor društva je sestavljen takole: predsednik Ivan Peric, njega namestnik Ferdinand Tominc, tajnik Josip Kobal, odbornika Vinko Črne in Josip Keršcvan. Razgled po svetu. Deželni zbori so sklicani v času od 28, t. m. do 11. januvarja .1890., in sicer: češki, gališki, dolnje in gornjc-avstrijski, štajerski, kranjski, moravski, šlezki in goriški na 28. t. m., koroški in tirolski 2., solno-graški 7., isterski, vorarlberški in tržaški 8., bukovinski 10. in dalmatinski U. januvarja 1896, Imenovani so deloma ludi deželni glavarji: za goriško glej drugod; za Češko grof Juraj Lobkovic (Češki plemič), namestnik Julij Lippert (Nemec); za Tirol grof A. Bran d i s, namestnik dr. Karal Koeppcr-ger. Za Istro je baje že imenovan dr. Cnm- i«fe%Ev6W4-e Katoliški glas o incjnarodnom mirovnem razsodlSčn. — Znani vodja krščanskih socijalistov, profesor bogoslovja dr. Scbeicher je v listu „Katolisches Vereins-blatt* priobčil članek, v katerem omenja, da se je papež Lev Xffl. izrazil, da sedanja človeška družba propade, ker misli samo, kako bi povekšala in bolje oborožila stalne vojske. Vsled tega nazadujejo znanost, umetnost, poljedelstvo in rokodelstvo, množi se pa beda. Papež naglasa, da je potrebno, da se osnuje mirovno razsodišče. Scbeicher pravi, da ga je to posebno veselilo, ker je on že lani stavil predlog v državnem zboru, naj se vlada posvetuje s prijateljskimi državami o razoroženju. Proti njegovemu predlogu so pa glasovali celo duhovniki poljskega kluba, opatje in prelatje Hohemvartovega kluba. Ko se je tudi letos izrekel papež za mejnarodno razsodišče, je on predlog ponovil in predlaga', da se osnuje mejnarodno razsodišče s papežem na čelu. Scbeicher pravi, da nima posebnega zaupanja v avstrijski državni zbor, ker v njem niso zastopani neki sloji prebivalstva. Nadejal se je pa vendar, da bode njegov predlog vEprejet, ker gospodujejo v državnem zboru Poljaki z Dadeni-jevim ministerstvom, Poljaki pa radi veljajo za dobre katolike. rJ>ia motil se je. Poročevalec Poljak so je izrekel sicer za idejo, a pristavil, da se ničesa storiti ne da. BivSi konliranci glasovali so proti njegovemu predlogu. Poljskim duhovnikom iu gospodu K lu n u zdela se je trditev poročevalčeva bolj resnična, kakor nasprotna Irditev papeževa. Zapomniti se mora, da so privrženci bivše koalicije vselej grozno kričali, ako kak krščanski socijalist ni politične besedo kneegu ! škofa Hinnlral za božje razodonje. Da se dobro pozna In hinavščinn, si jo ireha dobro zapomniti glasovanje dno l(>, novembra, Scheichor nadalje popisuje, kako hudo llači militarizem krnelo iu obrtnike, da je on letos zopet stavil predlog, kateri jo lani"že zavrgla koalicija, naj se kmetom in obrtnikom prizna pravica, da morejo zahtevali, da so postavijo v nadomestno rezervo vsi njih polrjeni sinovi, ki so jim pri kmetijstvu pol robni. Tudi sedaj so jo odklonil predlog. Proli njemu so glasovali grofi! o h n n v n r I, K I n n in drugi llohcmvarlovoi in Poljaki, ki so bili v koalicij. Kmetje nuj sedaj numi sodijo iu sami delajo. Tudi na Poljskem, Kranjskem ild, nuj so premislijo. Co svojih zastopnikov boljšo no ponče, so no bodo dalo spremenili. Izgovor, da bi ničomi ne pomagalo, ne volja. Ko hi poslanci rosno nastopili, hi vlada žo predložil« dolIčno .predlogo, drugače hi jej pa proračun ne dovolili. Tako sodi o Klmiii in somišljenikih mož, ki gotovo dobro pozna nauke sv, cerkve. OgerNkn. -- Knko postopa ogorska vlada pri volitvah, pokazala jo minulo dni zopot volitev poslanca v Slopuvi, katero obsojajo odločno celo madjnrski listi, Vršila se jo nepretrgano celih 30 ur po noči iu po dnevu, namreč od H. uro 5. decemha do S. uro zvečer G. doc. Kuj lacoga se ni zgodilo v lom stoletju. Ljudska stranka je imela zagotovljenih 1252 glasov, liberalci veliko manj. Toda pri volitvi je bilo zavrženih G00 ljudskih glasov iu lako je bil izvoljen liberalec z 21 :i glasovi večine. Volilci, ki so volili vladnega kandidata L a t k o č i - j a, bili so obilno obdarjeni in pogoščeni, a volilci ljudske stranke, ki so volili odvetnika dr. Otočka, morali so čakali dva dni in jedno noč pod milim nebom v tem zimskem mrazu, ko so prenočevali v hlevih celo vojaki in njih konji. Orožniki in vojaki so že dan poprej zastavili ves tisti kraj, zaprli vse ulice ter odganjali volilco ljudske stranko. Ker je zapadel sneg, bil je hud mraz, so hoteli volilci pod milim nebom zakuriti ogenj, da bi se greli, a ni se jim dovolilo. Do njih niso pustili niti peka niti kakega drugega prodajaloa. in volilci so morali stradati; celo vode si niso smeli prinesti in morali so pili snežnico. A vrli volilci so vstrajali do zadnjega. Med volilci je bilo največ Slovakov; njih glavni voditelji so bili duhovniki, ki so ubogo Ijndslvo osrčevali, da ni omagalo. — Slovenski volilci učile se od ogerskih svojih tovarišev prave požrtvovalnosti in vslrajnosli pri volitvah! Italija v Afriki. Italijanska vojska se je spoprijela s črnimi plemeni v naselbini eritrejski in — italijanski listi govore o »esilo fatale", o slabem izidu, in s tem je, menimo, povedano dovolj, še več: rimska poročila priznavajo, da je položenje Italijanov jako kritično. Kar se dostaje zadnje nesrečne bitke, pravijo poročila, da je 20.000 Črncev napadlo in obkolilo kolono majorja Tosellija. padlo je baje 40 častnikov, 40 podčastnikov in do tisoč mož ital. vojske. — Jako značilna jo ludi nastopna vest za nastalo malodusnosl Italijanov, vest namreč, da se pri Adigradu pričakuje velike bilke, da pa Italijani vsakako ostanejo v defenzivi, v „obrambi". To ne bi kazalo n« zmagonosno zavest. Kakor pa je že navada po vsaki nesreči, da iščejo koga, na kojega morejo zvračati vso krivdo, tako so si izbrali Italijani sedaj majorja Tosellijo, da valijo nanj vso odgovornost na nesreči, ki jih je zadela. Mi pa menimo, da na ba-linah, ki so jih dobili, je krivi zgrešena in povsem nepotrebna kolonijalna politika Italije ; Toselli je bil nesrečen, ker je nesrečna vsa pozicija Italijanov v Afriki. Brilko se maščuje italijanska domišljavost že sedaj in so bode še huje, ako se Italija no povrne k prepoirebni skromnosti. Razgled po slovanskem svetu. Hrvaška. — Akademični senat hrvaškega vseučil .ča je zopet izgnal z vseučilišča one dijake, kateri so podpisali odprlo pismo na rektorja Spevca. — V Jagreb je prišel iz Budimpešte odposlanec nekega madjarskega Časopisa m je razdelil nekoliko sto goldinarjev mej one madjarske delavce, ki so branili madjars!;> čast v Zagrebu o priliki cesarjevega obiska, to je, kateri so napadli v črni noči in nabili sinova dra. Franka. Tako dajajo Madjarji potuho.ma-djarskj brutajnosti. — V zadnji nSoči'"smo priobčili vest i, »zanimivi porotni razpravi", katera se je vršila v Zagrebu proti uredniku bivšega nemškega časopisa »Mitrowitzer Zei-tung". Pri razpravi je prišlo na dan, da so pisali razžaljive članke proti Hrvatom in drugim Slovanom, izvzemši Srbe, živečim na Hrvaškem — trije srbski doktorji, namreč: dr. Gjurkovič, dr,,;Milekič in dr. Roknič. Ne precej, ampak še-le osem dnij pozneje, hoteli so se imenovani možje opravičiti s tem, da so prisilili toženega odgovornega urednika, naj da izjavo, da ni govoril resnice pred porotniki. S tem postopanjem so hoteli doseči gospodje svoje opravičen je, no spodletelo jim je, kajti tožitelji imajo dokaze v rokah — rokopise pisateljev. — Ker/ so tožitelji odstopili od tožbe proti odgovornemu uredniku, pričakovati je, da bodo tožili pisatelje razžaljivih člankov. — Hrvaški sabor je zaključen po večtodenskem »aae-danju. Slišala se je marsikatera grenka od opozicije, no debelih kož madjaronskih b ni omočilo. Dalmacija. — Zadarski »Narodni List" prinaša članek, v katerem dokazujo potrebo hrvaškega gimnazija v Zndru, Na podlagi lanskoletno šolsko dobo dokazuje, da je bilo upisano na zadorskom italijanskem gimnaziju 1,'U učencev, kateri so Izjavili lir-vaško-srhski jezik kot materinski. Vaoii učencev jo bilo 305, torej skoraj polovica hvv. učencev je obiskovala italijanski gimnazij, HrvaŠki gimnazij zahtevujo tudi današnjo potrebo, kujLi ne moro vršili vestno svoje, dolžnosti v Dalmaciji nijedon uradnik aH sploh javno delujoči mož, kateri nima v oblasti hrvaškega je/.iko. — Kakor jo v Dalmaciji uolrouim hrvaščina, tako jo na Primorskem potrebno poznavanje slovenščino nli hrvaščino od vseh javnih činiloljov, vendar pa morodajnl krogi se niso uvideli to potrebe in nam po-ftiljajo uradnike, kateri no znajo govorili, se manj pisati slovenski, da bi mogli rofiovutl slovensko »loge. Primorskim Slovanom jo potrebna srednja šola v malorlnskoin Jinslkn, Iu dokler Islo no dosežejo, ne smejo mirovali, ampak ilolovull za oživolvoijnujo na vrto dovoljeno načine, faAkH. — »Uslrcdnl Matic« ftkoNku' jo to leto zgradila ali pa pomogla zgradili, oziroma popravili, enajst raznih šol. Sndtij so pn pripravlja zopet, da zgradi dosot nnvlii šol. Slroflek In družim ziiiifta do meseca nn-vcmhru gld, 2:HMH(i':ir>, n dohodek lo gld, iiOH.OMSO, torej ima primanjkljaja :il,95l)'5ft gld. -- Kov jo č.oskl narod zolo požrLvuv»loii, ni dvoma, da v kmlkom pnkrijo primanjkljaj, — Moslo Hokyc.an na Cefiknm Je Izvolilo častnim občanom svojega poslancu Klina, (K i m jo po poklicu čiiHiiikur, dunajski do-pisuik *Narodiiich Lisln*,) Galicija. — V iiokulorih giillškth okrnjlh jo zbolelo voč oseb vslod kolero. — V potok lil. t. m. jo prispela na Dunaj rushiska do-pulacija soslojoča 220 mož, da so predstavi cesarju in priloži proli zloporaham pri zadnjih dožolnozhorskih volitvah. Gusar jo. sprejel le del depulncije dne IG. t. m. V imuni dopiilncijo je govoril Oznrkievič, ki jo popisoval razburjenost ljudstva vsled misilstuv, katera so se prigodila za časa deželnoiiborskih volitev, vročil cesarju spomenico in izrekel željo, naj se odpošlje poseben komisar, kateri bo razmere preiskoval. Ako potrdi preiskava resničnost navedb in pritožb, naj se deželnozborske volitve razveljavijo in razpišejo nove, zajedno pa naj se zagotovi svobodna volitev in naj se preprečijo v Gališki navadna nasilstva. Gesar je vzel spomenico, izrazil svoje začudenje, da je v deputaciji toliko duhovnikov, ki so prišli na Dunaj prav v času, ko se vrača v Gališko njih nadškof' in kardinal Sembratovič. Nadalje jo cesar rekel, da bi bila deputacija nekaterih mož popolnoma zadoščala in je člane došle de-putacije grajal, ker so se udeležili velikih demonstracij in socijulističnega shoda na Dunaju. Obljubil je, da ukaže pritožbe preiskati in odslovil depulacijo z besedami: Z Hogom, gospodje. Vsa avdijencija jo trajala Iri minute. Člani deputacije so odpotovali. Pred avdijencijo je bil dolgo časa pri cesarju ministerski predsednik Badeni. Učiteljem v Galiciji poviSaJo plačo. — Gališki deželni odbor je odločil zboljšali plačo gališkim učiteljem in je v to svrho del v proračun 104.540 gld. — Kaj pa deželni zbor goriški? Ali spravi na čisto vsaj adoj oni pon^rečni načrt zakona, ki opomore vsaj največji sili!? BosHft-Ilcrcegoviiia. — »Posavska Hrvatska" pi'*e, da pred okupacijo ni bilo v Besni še evangelikov, danes jih jo že do 4000, največ v posavskih krajih in okolo Trbasa. Ti ljudje so si ustanovili svoji žtipi, in sicer v »Franz-Josef sf e ld»" (staro bosensko ime, seveda!) pri Bjelini, drugi pa v .Rudolfsthalu" (tu je imel menda svoj sedež pred več stoletij nemški Mihel) priBanjaluki. Sedaj ustanavljajo tretjo župo v Sarajevu. V to svrho so razposlali nabiralne pole po vsej monarhiji, a tudi sarajevsko mesto doprinese svoj obulus — v prid nemške kulture iu nemških .kuilurlre-gerjev". — Kot guvornor deželno banke za Bosno-Hercegovino jo imekovan Maksimilijan vitez J a nžc kovic. — Pri deželni vladi preosnavljajo upravo tako, da bodo pretvor-jena raviiateljska mesta v oddolna predstoj-ništva deželne vlade, namreč: za notranje posle, pravosodje, finance in javne zgradbe. Vsak oddelek bo imel svojega predstojnika. Tako malo po malo Bosna - Hercegovina bosli organizovani popolnoma po svetovni šegi, pa seveda v nemškem in madjarskom duhu. Cruagora. — Kakor poroča „S r p s k i Glas", proslavili so na Cctinju 25-leinico obstoja ženskega odgojnega zavoda, kateri jo ustanovila 1. 1869. carica Marija, soproga pok. ruskega carja Aleksandra 11.. Kakor znano, v isti zavod je upisala svojo, hčer soproga g. dra. Ipavca iz Ljubljane, Srbija. — Bivši regent Ris-ti« napisal je in izda! neko brošuro, ki se peča s politiko vladavine kneza Mihajla (1867—8.). V isti navaja tudi neki pasus, da se je baje izjavil Garašanin po nesrečni vojni srbsko-bolgarski, da Srbija nima več pravice na obstoj, ampak jo jo Ireba zjedir.iti z Bolgarsko ali katero drugo državo. Temu oporeka Garašanin trde, da jo to neresnično. — Neki angleški dopisnik poslal je svojemu časopisu poročilo o srbskih odnošajih. Poročilo je črno ter navaja, da je Srbija popolnoma propadla na gospodarskem in finančnem polju. Srbski vojaki so mu za kineš-kimi. To poročilo je zeI6 hudo zadelo srbske politike. — Kraljica Natalija je zopet v Bel-gradn. O prihodu je bila slavnostno sprejela. Bolgarija. — Kakor pišejo sedai, ko-buržanov sin Boris ne prestopi k pravc-slavju, nmpak k unijatom, to je grškokato-liški cerkvi, kajti k temu ni toliko ovir. — V sobranju se je izjavil neki opozicijski poslanec, da opozicija ne dovoli vladi prora-čunaT dokler ne prestopiBorisi pravoslavja. Vsled te izjave je dal predsednik odstraniti poslanca iz dvorane. Opozicijski člani so se temu upirali, da je nastal spIoSnn pretep. Tako so vsaj br/ojarili V,i. t. m. iz Sredcn. ~ Bolgarski proračun znasn: dohodki W,«00.000 frankov, izdatki pa 90,72s.(,:)(i. — Dno 'k t. m. je izšlo poročilo komisije, koji je bilo, po nalogu sobranja, preiskovnli o ncStevilnih pritožbah proti vladanju Stambulov«. In kar pripovedjo poročilo, je uprav grozno; človeku se kar lasje ježe, ko čitu o grozodejstvih moža, koji je užival brezpogojno zaupanje svojega vladarja in pred kojim je zaslepljena Kvropa snemala svoje klobuke. Komisija je dognala, da je bil Stambulov navaden zločinec, ter ga jo gonila najgnusniša sebičnost — da je posezal po lasti naroda bolgarskega, po njega svobodi, po njega svetinjah. Takoj začetkom njega vladanja uničil je Stambulov svobodo volitev po činih nasilstva, zapiranja opozidjonalnih kandidatov in po udušenju vsake kandidature, ki ni bila njemu po volji. Odpirala so se pisma, kratila so je osebna svoboda ¦¦- zločinci so uživali velike ugodnosti. Ogromne svole je plačeval Stambulov za ogleduhe, I udi ženske. Dal je zapreti celo patrijarha Klimenta. Pri oddajanju dobav za vojsko oškodoval je Stambulov državo za veliko milijonov. Stambulov si je prisvajal denar iz državnih blagajen. Iz raznih pritožb navaja poročilo celo slučaje oropanja na premoženju. Poročilo predlaga, da nnj se bivši ministerski tovariši Stnmbulova. stavijo pod založbo ter zaključuje z izjavo, da je bilo vladanje Slsimbulova zgolj — liranslvo! In ubogi narod bolgarski jo bil taliko let izročen na milost takemu tiranu! ItnsIJa. — Iiiiski car Nikolaj II. je odobril program kronitheuih slavuostij, katero so bodo vršilo prihodnje leto v Moskvi, najbrž v mesecu maju. — Vojni minister Va-nonski pojde v pokoj, zameni ga pa knez Imerinski, Heimebcrg-Seirtc J — mir slclit, wenn direkl ab meinen Fabrikon bezojren — srlnvnrz, vveiss mul ftirbij?, vo:i 35 kr. bis fl.14.Ci5 p.Meter — glatt, gcstrcifl, karriert, gemusteit, Dainaste o* ¦' . 244) verseb. Qual. mul 2(MM) verscli. Farben. i. ite), porto- und stauerfral Ins Haus. * ....«r umgcbcnd. Doppeltcs Briefporto n. d. Schvvciz. Sc!, j)o-sojiia pa 0" o ol>restmi. Uradovalo se bode ob torkib od ti ii. popoldne. Xaf'HllKtVO. Želodečne kapljice lekarničarja C. Brady (Marijaeeljste želodečne kapljice) pripravljene v lekarni angelja varuha 6. Brandy-a y Kromgrižu (Moravsko) slnro, priznano in znano zdravilno sredstvo ii^ndiiivn in okrepfujoretra delovanja za želodec in pn-bavljaiiji'. Želodečne kapljice Ickitruifarja C. l>iandy-n (MARUACKUSKE KAPMIC.K) so zavite v posebno »katljico ter pie- viiltne s Miko Marijaceljsk« Matere J Možje (kot zaščitno znamko). 1'oit lo ~' znamko mora _sc_ nahajali sledeči podpis fiffi.CHJL'/. _____ Vsebina kapljic je napovedana. f'#*u*ily 1 steklenica stane 40 ki\, -ci..,./.,!..!...«. dvojiiata 70 kr. Opozarjam ndjemnike naj ne kupijo ponarejene želodečne. kapljice. Pri kupovanju pazili je na zgornjo zaščilnr. znamko a podpisom C. Brad* ler zavrniti vse ostal« Ivarine, kol ]ponarejene. katere nimajo zgornjo zaščitno znamko ter podpis C. Bradjf. Prave žalaoacn« kapljic« so na prodaj v Gorici v lekarnah; Crlstofolettl, Pont on I, Ulronroll, Kllriior in tillubli-li. V Sežani v lekarni llltscliel. I Anton Potatzky | * v Raitelju štv. 7 v Gorici [L» * prodajal niča drobneg-a Lj *;in narnberškega blaga ^ ¦< mi drobno in nn debelo. % X in najcenejše kupovališče. \% S:________________________________;? Želodečni in okrepčnječi eliksir iz kine in železa je posebnost Cristofoletti-jeve lekarne. Ima vsebino železa in kine v jednaki množini, je prijetnega okusa ler brez drugih škodljivih tvarin. UzroCuje tek, olajšuje prebavo in premaguje slabokrvnost. Jsdna steklenica 250 gramov stane grW 80 kr. -«NJB (3) Gostilna Antona Vodopivoa (l*o domače M|n-1 Pr%'a5kovcn«) v Trstu, ulica Solltarlo slav. 12 se priporoča in objavlja slav. slovenskemu občinstvu Trsta in okolice, da je preskrbljena za svoje prostore in za veselice „Trž. Sokola" h lastne zaloge pravega Črnega in belega, nepokvarjenega vina po doli označenih cenah. Črno prvaško (nove) po 32 krajcerjev liter Belo , (novo) „40 ., Uizling sladki, prvaški (novo) po 48 liter Kodra franklnja prvaš. (nova) n^A0 „ Sta'a vina, bela in črna, večletna, toči v sodih po 40 in 48 kr. liter, v steklenicah pa liter prve vrste po 80, druge po 60 kr. Družinam od 5 HtroT naprej 4 kr. ceneje. Posebna zaloga <*.. za kupovalce in razprodnjnlee na deželi, ¦V4i»~c»?cu7<)»7c>>5rcr»Td>7c>ayt<*vr tvi »vt jvi >"nvuv< >vi »vi >vt »vi »v »vi »vi »v« jv« »vi »vi »v« »vt »vi »vi?1^ GLAVNI ZASTOP DVOKOLES „3Wlf T" iz orožarne v Sleyrn %a goY\slio-^Ya&\scaYis%o Bvo^° ^WoV odpreta podpisana dne 1. januarija 1896. leta na Cf*sti Fran Josipa ((Wso Fr. (J.) bi. t (iiii^irirti -l-ilišrno b»;nric) Popravljnliifco k.ikor tudi (ieluliiieo ?» dvokoles ,IIiriii4, proihij.iltiico šivalnih ^> strojev, pušh, streljiva in druze^ti ?* orodju, ter tovarno žienih blazin 3» Saunig & Dekleva v Gorici v Nunski ulici št. 1 i-lo\ if^^^^^^^^1|r^^^^^^^^^^^^^^^^^v*^Y*1ft J. Pserboferjeva lekarna „Zum golrfenen Reichsapfel" i Na Dunaju, L, Sinserstrasse 1»>. *Ji ---- - ---- ^ J. Pserhoferja (^ otvarjajoče krogljice, iti»v:it» kričistilne krogljice ^ stitniziiimi). I;iliko odvajajoi-c ilmiinV >rodst\o. |Im I Te ki-o-ijice sianejo: 1 ikalljica z 15 krogljicami 21 ni., \mdmn zavitek 8 ik. ^ i t gld. 5 ni., pri nefrankovani jmsilj.Uvi jio poiiticin povzetjst t gld. tO nL.t Aw.i .-»• 2>ui*k& 20 nč. (Manj kot jeilen zavitek se ne pošilja) *)( Prosimo, da se izrecno zahteva jliaT- J. Psarhofarjave otwar|aloža krogljice -%q| fj^, in pazi'i je, da ima pokrov yaake škatljire \Ai pinlpi- J. Pserhefer v rudečih pi^vciiu;. k-V.e.-»y.i ?jK Najlepše darilo Sj j godovne in svečane prilike, ti Oljnati portret 85x75 cm. I j\i\tona Jvtartina 5tomšeka, fe najfineje po najboljšem izvirniku iz- M. voi-cvei": ;roiuriti. Njeiiiii ?e iman>:> za- ^". hvaliti za «lr;ižlio -v. Mohoia; njemu .-e imamo M zahvaliti za najbolje in najUpie ;.edayoj:iike T& L™j spise iii domovinsko ljubezen im-itiajiife periii. i", H On je bil najo.lli.-n.^i b^lite-j -- ¦- '¦¦ f-< '«j1 najbolj vneii za/ovor * .Vl..-i.a >-I..v.-i.-l:i lul » ^lik- U-,, ^_______________'|- Han^cka kyselka. V ftiirii MiMi-nici pri iTcrovu flloi, MW.'-nifi n Pf.ir.Mi) na M(H'ii\>kfiii n«: pokaz.d vivii-f z ilr.i v i I n i- vod,. T.i d "•! \t»h .-i j.- pi-nlnli:!.! pitinid |.|i-illu>»l j,!-' liui^mi \«j Luni liPiiiikcga i/.vii.i. l'i..li.-!i : Urdkii OŠČADAL in DVORAK v IVi-nivn na .Miir.n.-Iicm ji- .-kl^nii.i, iwlai.c-\i!i p;> il/o>lnili Iiii^i.jih' v (Juriri /a logi.. i-ii.iU iliiign.l ii.i rrimoiskcm. • H.iimk« U--lkn >• pn-i-kal [iro-hili kemik prof. .Slob., s Pragi in .-pi/.i...l ,n za ii.ijIh.Ijmi nu-il znanimi / tovarna za strune in l glasbeno orodje, t '* Z.i-l.niif/iiaii.i voj.i ^iilula in Mli-itiii>j.tm.-ii.i... «J 2 Gosli tira* loka. Loki. Cello za >« ^ koncorla, lun. .!. lo. Cllre /. naj-'i- i.j'-tiu ^ ii ii>.'ii:kinii. Cilre /. ii.iji*i.trj'iiH io."niLiiiu. «. "*- Pitčali illnuta) z(i konciarle i.; iimI.: *" :1 i»<:m b".i i: H. I" Klarlnotl s« kan- J -» earlai/. :'iv!i.idiline.i b-.i i:. 11, i:-,, h. Laki -v % xa gosli iid. |!m :u .! » ••% hi lj.i tt p pailscn |i3vi!l'4. dr n nji/i, te n\h iimeijt. X 'X Na-i»v pii..ii.... JJrll.I.T l'h,clii» »ii \ 4 „llnilii 1'litflif. ^ 1 I>„,.;-.»j, ,,'.,.; iK,../ri\. /V........*..,„,¦«.<„ * | Iščemo zastopnike v posam. mestih. \ Mlekarija M. Wasmeyr v „TivDli,ii" (Baronovšce Rožna dolina) pri Gorici, priporoča dnevoma sveže zdravilno in za dojence prirejeno mleko. Dobiva se v pro«I;i.j»liik-i jc.^lvin pri Ivanu Janeseh u i.piej K. Alpi V i:. v Vrini ulici (via (iiarilino). rideti i navoililu za porabo. Balzii um za ozebl ii k J. Pserholer- fa, t posodiea in krepi želodec, kadar je pokva:;e:-. I slek^n-.-.i dš ne.. Ii ^U ki. -2 j-ld. Mastilo za rane. i sti-ucniea .-m «f. Fijakerski prsni prašek, \"' poštnine pro»to (i» n,". Taimoeliiiiiiiska poma(laj|;Lj^ j pospešuje rasi Im. I škatljica -2 »Id. luej; 40 ne., prosto jioštnine fij ne. TrpOtČeV Sok, l »icklenica 50 kr. Balzam za goltanec, io^jS- nine prosto 65 nč. Stollov ,Kola-preparr»*', LŽZ za okrep^anje želodca in živcev, t-, na steki Kola-vina ali eliksira gld. 3, "3 lit: . < i-tits, '/4 litra 85 novf. nvc., pro.-to Grenka tinktura za želoJee. (prej življenska esenea, ali pražke kapljice imu- domačo sredstvo proti posledicam ?labe novana). Rahlo rnztopljajoče sredstvo, ki oživlja 1 omot 1 gld. Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še druge tu- in i 1 litete, ki so bile po vsils avstrijskih časopisih oznanjene ter s.> n j skrbljajo tudi predmeti, kojih ni v zalo|ri. — Raxposil|an]a po posti vrše se nutio, a irma je , 1 denar naprej poslati; večja naročila po postnem povzetju. . Pri posiljiitvi denarjn po postni nakaznici staine porto dosti manj j kakor po povzetju, ^Mjg Univerzalna čistilnasi >1 ltllllicllit, lif Za trgovce in kroinjarje! N.ijl)o!;št> in najcenejšo kupovustefe za v»e vrste: možke in ženske nogavice, Jrijrorjovo perilo, rolm.o ilil. v tovarniški zalogi Jos. Mandl, Dunaj I. S?ehwe|-li!.l>sp It .bei Wrl Atijtočnria razpoki jat ev po železnici in poŠti 11 n vse strani.