p rij etn?), us nesi
ŠTEVILKA 4 - LETNIK 11 - DECEMBER 2006
GLASILO OBČINE VIDEM
M ts® M§> 23W fin
	■: 1-:	w	mmr
\TI1	\ ,	, =^=4		r/	1 k/.	J
	r	j	
PRAV LEPO Ml POJE VIDOVSKI ZVON
Rojstna hiša ali domači kraj postane še lepši, če ga nekaj časa zapustimo. Kaj pomeni tujina, kaj pomeni domači kraj, vedo tisti, ki so morali svoj dom zapustiti. Župnijski sodelavci: člani ŽPS, sodelavci Karitas in župnijski pevski zbor smo se odločili, da v nedeljo, 19. novembra, preživimo v prekmurskih župnijah.
Ob 10. uri smo imeli nedeljsko bogoslužje v Cankovi. Naš zbor je lepo prepeval pri maši. Po maši nam je domači župnik, g. Andrej Zrini, predstavil obnovitvena dela v cerkvi in okolju. Neverjetno! Župnija šteje samo 1700 vernikov. Čudovito so obnovili celotno cerkev, posrečeno razširili cerkveni kor, nove orgle, obnovili freske. Centralno ogrevanje imajo skupaj z občino in osnovno šolo na biomaso. Naši so seveda bili radovedni, koliko so prispevala gospodinjstva.
Za celotni projekt naj bi gospodinjstvo prispevalo 80.000 SIT. Obvezo je v celoti izpolnilo cca 65 %, ostali deloma, po svojih sposobnostih. Pogostitev domačinov je bila pravo presenečenje. Župan pa nas je sprejel kakor se spodobi. Vsaka čast! Čutiti je lepo sodelovanje, sloga je v občini in župniji, zato so tako vzpodbudni rezultati.
Pol nas je naprej vodila v Mursko Sobo-to, kjer smo si ogledati stolnico, saj so 7 pred nekaj meseci dobili novega škofa. | Nato nas je pot peljala preko Beltincev do Odrancev, kjer smo si ogledali čudo- js vito cerkev, ki je v zadnjem času dobila čudovito pročelje z dvema veličastnima zvonikoma. Romanje smo zaključili v Črenšovcih. Ogledali smo si predvsem prekrasni župnijski dom. Zanimala nas je predvsem sodobna pastorala, v katero so močno vključeni laiki. Bilo nam je jasno, da so za tako razvejano pastoralno delo potrebni sodobni prostori.
Ob vrnitvi domov smo si bili vsi edini, kako koristno je videti, kaj drugi delajo in predvsem kako uresničijo tako velike projekte. To je najboljši način, kako se znebiti lastne samozadostnosti.
KAKO JE PRI NAS?
Počasi nekateri projekti dozorevajo, so v pripravi. Vse bolj dozoreva ideja o razširitvi pevskega kora in postavitvi novih orgel. Zato smo naročili idejni projekt, naredili posnetek cerkve, ki ga bomo potrebovali tudi za ogrevanje cerkve, če se bomo za to odločili. Skoraj ni več dvoma, da je najboljša odločitev ogrevanje s plinom in direktnimi gorilniki, ker se s tem izognemo zmrzali radiatorjev in kurilnici, ki je nimamo kam umestiti. Smo v fazi pridobivanja ponudb.
PASTORALNI NAČRT»POT«
Prav vsi sodelavci in mnogi župljani so nas podprli v tem projektu. Ponuditi namreč želimo najbolj preprosto pot do prejema zakramenta sv. zakona, cerkvene poroke. Mnogi bi radi bili botri pri krstu ali birmi. Po Zakoniku cerkvenega prava ne morejo biti botri
tisti, ki niso cerkveno poročeni. No, to ni poglavitni razlog za poroko. Najpomembnejše je, da dva, ki se imata resnično rada, po zakramentu sv. zakona posvetita svoje skupno življenje. Vsem, ki se bodo odločili, bomo olajšali pripravo, naredili skupno poroko in daižinski piknik. Če bodo hoteli imeti še svoje slavje, se lahko odločijo. Obenem želimo s tem ponuditi roko vsem, ki že leta in leta odlašajo. Informativno srečanje je bilo na adventnem daiž inskem srečanju, v nedeljo, 17. decembra, ob 18. uri.
BOŽIČNI OBISK DRUŽIN
Tudi letos bomo v pobožičnem času obiskovali daižine v naši župniji. To je najprimernejši način, da se srečamo z vsemi daižinami in se povežemo med seboj v župnijsko občestvo.
Blagoslovljen božič in srečo, božji blagoslov v novem letu.
Želijo bratje minoriti'
p. Tarzicij Kolenko
Dragi naši bralci!
Malo je praznikov, ki ti sežejo do srca in duše. ki jih zaznamuje nek. notranji mir. pričakovanje nečesa lepega, pravljičnega, Praznikov, ko postanemo spet ljudje, ko si podamo roke. voščimo vse najlepše, želimo sreče, zdravja in družinske topline.
Naj se vam v novem letu izpolnijo vse dobre želje, želim vam veliko uspehov na vsakem koraku, dobrih idej in predvsem dobre volje za vse. kar boste v življenju počeli. Veliko uspeha in preudarnih zamisli ter še pametnejših odločitev pa želimo vodstvu obči-ne z županom na čelu, občinskemu svetu in nasploh vsem, ki bodo v bodoče krojili prihodnost občine Videm,
Dragi sodelavci v uredništvu Naš glas. v veselje in zadovoljstvo mi je bilo delati z vami štiri dolga leta. Prepričana sem, da smo naredili ogromno, bili ustvarjalni in delavni, kolikor se je le dalo. a to še ne pomeni, da nam je zmanjkalo idej in volje do dela.
Veselilo me bo. če bo Naš glas v prihodnje malo spremen il svojo dolgoletno podobo in bo tudi vsebinsko ter z novo ekipo postal še bolj zanimiv tiskani »glas« občine Videm za številne občanke in občane. Hvala vsem, ki ste nas z veseljem prebirali,
Vesel božič vsem in lepe novoletne praznike vam želim,
Tatjana Mohorko
BESEDA ŽUPANA
KO SE LETO IZTEKA. SMO NA PRAGU NOVEGA ...
Končuje se leto 2006, ki bo v naši občini zaradi lokalnih volitev zaznamovano kot razburljivo, polno dogajanj, predvsem pa po investicijah, nadaljevanju izgradnje projektov skupnega pomena, kot so vodovod, vrtec ter skupna investicija z Direkcijo za ceste, to je ureditev regionaolke R 690 z izgradnjo pločnikov in javne razsvetljave v Leskovcu,
Projekti skupnega pomena, kot so reka Dravinja, Tu ristična cona Halo-ze-Zagorje, Trajnostno urejanje reke Drave, prostorski plan, dostopnost ob schengenski meji, izgradnja vodovoda, II. faza pa so v postopku dogovarjanja in tečejo po predvidenem planu.
Skupaj z ljudsko iniciativo KS Pobrežje in vasi Šturmovci smo z dosedanjim občinskim svetom veliko aktivnosti posvetili trasi električnega daljnovoda Cirkovce-Pince in hitre ceste Ptuj-Ormož. Za najmanj neugodno varianto smo predlagali obkanalsk.o varianto. Odgovora na ta predlog od resornih služb še nismo dobili. Vsi, ki smo odgovorni za to zahtevno področje, bomo morali še veliko časa nameniti tej problematiki,
V	letu, ki ga zaključujemo, smo naredili veliko na vseh področjih, predvsem smo se posvetili skrbi projektov skupnega pomena, ki so temelj za nadgradnjo in boljšo prihodnost naše občine.
Zaradi tega lahko z optimizmom gledamo v prihodnost, vendar bodo naši cilji brez velike mere sodelovanja vseh, od župana, občinskega sveta, svetov KS, društev, vseh občank in občanov, težje dosegljivi. Upam, da se odgovornosti zavedamo.
V	času volilne kampanje so volilci teh tali med posamezn im i kandidati za občinske svete, svete KS in župana. Kandidati so izbrani, sedaj je nastopil čas, da prestopimo strankarske okvire, združimo moči in v mandatu, ki je pred nami, uresničimo čim več projektov, naredimo čim več dobrih del, sledimo času razvoja in pripravimo nove projekte za prihodnost. Izgubljati čas za nekoristne svari je velika škoda za vse nas. Lokalne volitve so hva-labogu za nami. Vsi smo že težko čakali konec, še posebej je dolgo trajalo v občinah, kjer smo z drugim krogom odločali o županu, Hvala za veliko podporo, spoštovane občanke in občani, in hvala vsem, ki ste sodelovali. Kot župan občine Videm si bom tako kot doslej tudi v tem mandatu prizadeval skupaj z občinskim svetom, svetom KS, z društvi in z vami, spoštovane občanke in občani, za hitrejši in enakomernejši razvoj naše občine. Moje načelo je sodelovanje z vsemi, spoštovanje vsakega človeka, upoštevati dobre predloge in vse tisto, kar naredi boljše vrednote za človeka.
Na zborih krajanov v posameznih KS, katere nameravam sklicati v začetku prihodnjega leta, bomo imeli možnost, da se pogovorimo o vaših načrtih in predlogih.
Članom občinskega sveta in članom KS čestitam za njihovo izvolitev, z željo dobrega in iskrenega sodelovanja.
Spoštovane občanke in občani!
Prav vsem želim, da bi si v prazničnih dneh vzeli čas zase in za svoje bližnje. Ob božiču vam želim veliko idej, ki bi prinašale mir, razumevanje in veselje, predvsem pa srečo v naših družinah. V novem letu pa veliko zdravja in svežih moči za izzive, ki prihajajo v letu 2007.
Vaš župan Friderik Bračič
fr k im I o izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 OllB-pošta: infoMvidem.si. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko Člani uredništva:
Darinka Ratajc, Petra Krajnc, Marjan Škvorc, Jože Junger, Friderik Šimenko, Nataša Zagoranski in Iztok Roškar Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., Ul, Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910; tisk: Grafls Rače Na osnovi mnenja urada vlade Z|'informiranje RS št,: 23/90-541/®-12 se za glasilo plačuje 8,5 % davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm, Naklada 1900 kosov

DELO OBČINSKEGA SVETA
V občini Videm po lokalnih volitvah
Mag. Darinka Ratajc, direktorica občinske uprave Videm
Po opravljenih volitvah 22. oktobra je bilo prvo in najpomembnejše dejanje sklic in izvedba konstitutivne seje novoizvoljenega občinskega sveta. Ta je bila v občini Videm sklicana za 21. 11. 2006, kjer so bili potrjeni mandati občinskih svetnikov in župana. Imenovana je bila tudi komisija kot stalno delovno telo občinskega sveta, Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja, v sestavi: Stanko Simonič, Franc Kirbiš ml. in Boris Novak. Komisija bo imela nalogo, da bo občinskemu svetu predlagala v imenovanje kandidate za člane delovnih teles sveta in zavodov.
IN KAKŠNO DELO NAS ČAKA V PRIHODNJE?
V naslednjih sejah se bomo preko Komisije za statut in poslovnik lotili spremembe le-teh. In kakšen je razlog? Statut občine Videm ureja organizacijo in delovanje občine, njene naloge, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, sodelovanje občanov pri sprejemanju odločitev v občini, načela in organizacijo občinske uprave in zagotavljanje javnih služb, premoženje in financiranje občine in daiga vprašanja za delovanje občine. Najpomembnejše spremembe in uskladitve izvirajo iz Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o lokalnih volitvah in Zakona o javnih financah. Cilj spremembe besedila poslovnika občinskega sveta je celovita z zakonodajo usklajena ureditev organizacije in delovanja občinskega sveta.
PODROČJE KMETIJSTVA IN GOSPODARSTVA
S 1. januarjem 2007 se začnejo uporabljati nova pravila EU za državne pomoči v kmetijstvu. Občinski svet bo moral na predlog uprave sprejeti nove pravilnike, ki bodo usklajeni s pravili EU.
Upoštevati se bo moralo:
-	strukturo pravil EU za državne pomoči,
-	sektorska pravila: Smernice in skupinske izjeme,
-	postopke priglasitve,
-	poročanja.
Pravila, ki bodo veljala za državne pomoči v kmetijstvu od 1. 1. 2007 naprej, so:
1.	Pravila, ki jih je treba upoštevati posredno - pravila, ki izhajajo iz skupne kmetijske politike:
-	Pravila skupnih tržnih ureditev,
-	Pravila razvoja podeželja - Uredba Sveta (ES) 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRRP).
2.	Sektorska pravila za državne pomoči:
-	Smernice skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007-2013 (predlog),
-	Uredba Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov in spremembi Uredbe (ES) 70/2001 - Skupinske izjeme (predlog),
-	Uredba Komisije (ES), št. 1860/2004 o uporabi članov 87 in 88 Pogodbe ES za De minimis pomoči v kmetijskem in ribiškem sektorju.
Vrste pomoči, ki bodo mogoče:
-	naložbe v kmetijska gospodarstva,
-	varstvo tradicionalnih krajin in stavb,
-	premestitev kmetijskih gospodarstev za mlade kmete,
-	predčasna upokojitev,
-	pomoč za skupine proizvajalcev,
-	pomoč v zvezi z boleznimi živali in rastlin,
-	pomoč za izgube zaradi neugodnih vremenskih razmer,
-	pomoč za plačilo zavarovalnih premij,
-	pomoč za ponovno delitev zemljišč,
-	pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov,
-	zagotavljanje tehnične podpore,
-	pomoč v živinorejskem sektorju.
Ukrepi, ki jih v bodoče ne bo mogoče več izvajati, so: kritje stroškov analiz zemlje, krme, kmetijskih izdelkov, kritje stroškov testiranja kmetijske mehanizacije (škropilnic, molznih strojev, silokombajnov), podpore za preprečevanje zaraščanja, umetno osemenjevanje, stroškov veterinarskih storitev, plačila stroškov invalidskega in pokojninskega zavarovanja, regresiranje nakupa semena ...
Za vse državne pomoči se mora najprej izvesti postopek priglasitve na podlagi Smernic skupnosti, za katere se dobi mnenje o skladnosti.
Dajalci pomoči (občina) mora poročati Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o državnih pomočeh s področja kmetijstva in ribištva do 15. febaiarja, Ministrstvu za finance do 30. marca in Evropski komisiji do 30. junija za preteklo leto.
PODROČJE JAVNIH FINANC
Na podlagi novega Zakona o financiranju občin (ZFO-1), ki začne veljati s 1. 1. 2007, bo Ministrstvo za finance najkasneje do 15. januarja 2007 občinam sporočilo podatke o prihodkih iz glavarine (namesto sedanje dohodnine) in zneskih finančne izravnave.
Finančna izravnava predstavlja sredstva, ki se v posameznem proračunskem letu dodelijo občini, ki s prihodki, določenimi z zakonom, ne more financirati svoje primerne porabe. Primerna poraba predstavlja primeren obsega sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog. Ministrstvo za finance ugotovi primerno porabo posamezne občine na podlagi dolžine lokalnih cest in javnih poti v občini, površine občine, deleža prebivalcev mlajših od 15 let in deleža prebivalcev starejših od 65 let v občini, števila prebivalcev občine in povprečnine. Povprečnina je za leti 2007 in 2008 določena že v ZFO-1. Za leto 2007 znaša 469,45 evrov in za leto 2008 482,13 evrov. Ministrstvo za finance ugotovi tudi glavarino na prebivalca v državi, pri čemer glavarina pomeni primeren obseg sredstev za financiranje skupne primerne porabe občin. Glavarina na prebivalca je odvisna od skupne primerne porabe občin in števila prebivalcev v državi. Na osnovi glavarine na prebivalca, števila prebivalcev občine in indeksa raznolikosti občine Ministrstvo za finance izračuna prihodek občine iz glavarine. V prehodnem obdobju od leta 2007 do 2011 se prihodek občine iz glavarine izračuna tako, da se od skupne primerne porabe vseh obč-
Volilne rezultate lokalnih volitev 2006 je na konstitutivni seji predstavil predsednik občinske volilne komisije Marijan Furek.
in odšteje v ZFO-1 določen odstotek v predpreteklem letu na območju cele države pobranega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter davčnih virov po 21. členu Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 32-06 - UPB - v nadaljevanju ZFO). Iz tega podatka se izračuna glavarina (primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin na prebivalca v državi), ki je podlaga za izračun prihodka posamezne občine iz glavarine. Občini se iz državnega proračuna zagotavlja finančna izravnava kot razlika med primerno porabo občine in prihodkom občine iz glavarine, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in davčnih prihodkov. Prihodek iz glavarine predstavlja davke in druge prihodke, ki so v skladu z zakonom prihodek državnega proračuna, a se odstopijo občini. Za leti 2007 in 2008 se kot odstopljeni davek, ki je v skladu z zakonom prihodek državnega proračuna, določa dohodnina. Občinam se bo odstopljeni delež dohodnine, ki bo določen v absolutnem letnem znesku za vsako občino posebej, nakazoval tedensko po enakih deležih iz državnega proračuna. Razlika med primerno porabo občine in prihodkom iz glavarine predstavlja finančno izravnavo, ki se bo občinam nakazovala iz državnega proračuna po dvanajstinah do 20. dne v mesecu za tekoči mesec.
Na podlagi teh globalnih izhodišč bo župan občine Videm pripravil predlog proračuna občine Videm, ki ga bo občinski svet obravnaval in usklajenega tudi sprejel po naslednjih vsebinah:
Enoten način oblikovanja proračunov občin v Republiki Sloveniji izhaja iz veljavnih predpisov. Upoštevati je potrebno naslednje:
Klasifikacije javnofinančnih prejemkov in izdatkov
Pri pripravi proračuna se upoštevajo klasifikacije javnofinančnih prejemkov in izdatkov. Klasifikacije proračuna morajo prikazovati prejemke in izdatke občinskega proračuna po naslednjih klasifikacijah;
-	institucionalni,
-	ekonomski,
-	programski,
-	funkcionalni (COFOG). Institucionalna klasifikacija Institucionalna klasifikacija javnofinančnih enot prikazuje razdelitev proračunskih sredstev po institucionalnih enotah, ki so nosilci pravic porabe za financiranje programov iz občinskega proračuna. Nosilci pravic porabe za financiranje programov iz občinskega proračuna so neposredni uporabniki občinskega proračuna, ki so določeni v odredbi o določ-
itvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnih in občinskih proračunov. Institucionalna klasifikacija daje odgovor na vprašanje, kdo porablja proračunska sredstva (katere institucije). Vsaka občina glede na organiziranost svojih neposrednih proračunskih uporabnikov pripravi svojo institucionalno klasifikacijo neposrednih proračunskih uporabnikov, ki so hkrati predlagatelji finančnih načrtov. Proračun občine Videm imamo tako ločen za župana, občinski svet, nadzorni odbor, občinsko upravo, režijski obrat in krajevne skupnosti. Vsaka našteta enota predstavlja svojo institucionalno enoto. Ker občinska uprava ni razdeljena na oddelke, so posamezna področja funkcionalne klasifikacije (COFOG) prikazane pod upravo (gospodarstvo, promet, daižbene dejavnosti ipd.). Posamezno bi lahko bile prikazane samo pod pogojem, da ima občina notranje organizacijske enote občinske uprave, določene z občinskim odlokom, s katerim občinski svet določi naloge in notranjo organiziranost občinske uprave.
Občina ima na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in spremembe) z odlokom ustanovljeno tudi Skupno občinsko upravo. V odloku so občine dogovorjene o kriterijih financiranja, kot sedežna občina je določena Mestna občina Ptuj, ki zagotavlja finančno poslovanje in opravlja naloge delodajalca.
Skupna občinska uprava je neposredni uporabnik občinskega proračuna sedežne občine. Sedežna občina ima v svojem proračunu, v posebnem delu proračuna finančni načrt skupne občinske uprave, ki mora zajemati njene celotne stroške.
Ostale občine pa zagotavljamo v finančnem načrtu občinske uprave (na posebni proračunski postavki in ustreznem podprogramu) le svoj delež sredstev za financiranje skupne občinske uprave, ki ga slad no z odlokom nakažemo sedežni občini.
Ekonomska klasifikacija javnofinančnih prejemkov in izdatkov
Ekonomsko klasifikacijo javnofinančnih prejemkov in izdatkov določa pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. Daje odgovor na vprašanje, kaj se plačuje iz javnih sredstev Je temelj strukture proračuna. Od leta 2000 se uporablja pri pripravi in izvrševanju državnega in občinskih proračunov. Novi konti in podkonti, ki jih je komisija za reševanje metodoloških vprašanj s področja javnih financ predlagala v letu 2006, bodo v Uradnem listu Republike Slovenije objavljeni do konca leta 2006. Za občine je pomembno, da zaradi novega sistema financiranja občin, ki bo uveden s 1. 1. 2007, ne bodo več planirale prihodkov iz naslova dohodnine (na podkontih za dohodnino), temveč le prihodek občine iz glavarine na novem podkontu 700020 Dohodnina - prihodek občine iz glavarine.
Programska klasifikacija javnofinančnih izdatkov
Ministrstvo za finance je v zadnjih letih izvedlo reformo javnih financ, katere končni cilj je uskladitev javne porabe z napredno mednarodno prakso, izboljšanje transparentnosti in odgovornosti pri razpolaganju s proračunskimi sredstvi ter izpopolnitev metod spremljanja in ocenjevanja izvajanja proračuna.
Novi videmski občinski svet na konstitutivni seji za skupno mizo ...
Pomemben cilj reforme javnih financ je vzpostavitev programskega in k rezultatom orientiranega proračuna. Programsko/rezultanta orientiranost pomeni k uspešnosti in rezultatom naravnan pristop pri pripravi in spremljanju proračuna ter izvajanju in spremljanju izvajanju le-tega, tako na državni kot na lokalni ravni. Za spremljanje izdatkov državnega proračuna že velja Pravilnik o programski klasifikaciji izdatkov državnega proračuna (Ur. list RS, 112/03 in 56/05). Za razvrščanje izdatkov občinskih proračunov po programski klasifikaciji pa ustreznega do sedaj ni bilo. Ministrstvo za finance je zato pripravilo še Pravilnik o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov (Ur. list RS, 57/05 in popr. 88/05). Na podlagi tega pravilnika se je programska klasifikacija izdatkov občinskih proračunov prvič uporabila pri pripravi občinskih proračunov in finančnih načrtov neposrednih uporabnikov za leto 2006, sedaj, v letu 2007 pa bo uporabljena že drugič.
Izdatki v občinskih proračunih in finančnih načrtih neposrednih uporabnikov občinskih proračunov se v skladu s pravilnikom o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov razvrščajo v:
>področja porabe (21 področij),
> glavne programe (57 glavnih programov) in
>podprograme (117 podprogramov).
Področja proračunske porabe so področja, na katerih občina deluje oziroma nudi storitve in v katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov.
RAZVOJNI PROGRAMI OBČIN
Za aktivne vključitve v procese programiranja in pridobivanja sredstev na regionalni, nacionalni in evropski ravni mora občina imeti dorečene svoje razvojne cilje in programe, daigače bo ostala na obrobju dogajanja in razvojno zaostala.
Leta 2007 se prične novo programsko obdobje tako Evropske unije kot tudi Slovenije. Na ravni države je osnovni programski dokument Strategija razvoja Slovenije že pripravljen. Večina slovenskih regij je že v zaključni fazi priprave regionalnih razvojnih programov, ki so trenutno v postopku vrednotenja. Vsi ti dokumenti bodo postavili cilje in prednostne naloge razvoja. Posledično to pomeni, da se bodo iz evropskih staik-turnih skladov, programov in pobud (npr. INTERREG, EVQUAL, URBAN) financirali predvsem tisti projekti, ki
bodo usklajeni z regionalnimi razvojnimi prednostnimi nalogami.
Občina Videm je svoje usmeritve in razvojno vizijo zapisala razvojnem programu POVEŽIMO SE HALOZE. S predstavitvijo aktivnosti in načrtovanih projektov:
SEZNAM PROJEKTOV PRR ZA OBDOBJE 2007-2013
RAZVOJNA PRIORITETA I: POVEZANA, USPEŠNA IN PREPOZNAVNA REGIJA
(VREDNOST V EUR)
1.	Adaptacija OŠ Sela 625.938
2.	Dom za starejše krajane 1.043.323
RAZVOJNA PRIORITETA II: PODJETNOST, KONKURENČNOST IN ZNANJE ZA HITREJŠI RAZVOJ
(VREDNOST V EUR)
1.	Ureditev obrtne cone 834.585
2.	Ureditev krajinskega parka Šturmovci
104.323
3.	Ureditev turističnega centra »gramoznica« 166.917
4.	Ureditev turističnega centra Videm »projekt« 83.458
5.	Ureditev Djočanove kmetije 83.458
6.	Ureditev celostne podobe in turistične ponudbe občine 83.458
RAZVOJNA PRIORITETA III: ENAKOMEREN IN TRAJNOSTNI RAZVOJ
(VREDNOST V EUR)
1.	Izgradnja kanalizacije 4.231.347
2.	Zamenjava vodovodnih cevi 233.683
3.	Izgradnja cestne prometne infrastrukture 5>.59 7.72 7
4.	Ureditev zbirnega centra za odpadke - projekt 83.458
5.	Izgradnja vodovodnega sistema zahodnih Haloz, faza II 1.402.103
6.	Izgradnja kulturne dvorane občine
Videm 166.917
7.	Obnova kapel in spomenikov 62.593
8.	Fašenk Lancova vas s povorko v Vidmu 41.730
9.	Martinovanje v Halozah 41.730 Smisel razvojnega programa je, da se nadgrajuje in dopolnjuje, zato ga je potrebno tako tudi obravnavati. Izvajanje programa zahteva medsebojno povezovanje in sodelovanje. Poleg tega je razvojni program občine tudi eden od dokumentov, ki v primeru prijav na razpise izkazuje strateško skladnost projekta in prinaša dodatne točke na razpisih.
Željo po pridobitvi nepovratnih sredstev lahko uresničimo le ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
prednostne naloge so usklajene na občinski, regionalni in državni ravni in to bo bodoča naloga občinskega sveta.
NA PODROČJU UREJANJA OKOLJA IN PROSTORA
Iz prejšnjega delovanja občinskega sveta je ostalo seveda nerešenih še kar nekaj poglavij. To so področja, kjer njihovi postopki za izvedbo trajajo dalj časa. Pivo poglavje, ki se ga bomo lotili v naslednjem letu, so gospodarske javne službe, kjer bo potrebno pripraviti novo zakonodajo na področju oddaje koncesij in zakonodaje javno-zasebnega partnerstva. V nadaljevanju se bomo ukvarjali z mejo med občino Videm in občino Markovci, daljnovodom Cirkovce-Pince, avtocesto Draženci-Gruškovje ... Vendar o vsem tem v naslednji številki Našega glasa.
Čestitke vsem izvoljenim svetnikom z željo, da sodelujemo dobro in strpno, saj bomo samo tako lahko želi sadove svojega dela.
Mag. Darinka Ratajc
Foto: TM in RŠ
	

IZ OBČINSKE UPRAVE OB IZTEKU LETA
Še nekaj dni in leta 2006 bo konec. Nekateri bolj, drugi manj zavzeto že seštevamo rezultate in analiziramo, kaj smo načrtovali in kaj dosegli, kaj smo in kaj še moramo postoriti, preden bo leta resnično konec. Posebno tega drugega, neopravljenega, se konec leta nabere veliko. Star slovenski pregovor pravi »Ne išči dneva zvečer«, enako bi lahko rekli tudi za december. Za mesec, ko vsi, mladi in stari, že občutimo delček tiste praznične vznemirjenosti in pričakovanj. Istočasno pa, vsaj v poslovnem svetu, že smelo planiramo naloge in cilje za prihodnje.
Leto, ki je za nami, je bilo za večino slovenskega gospodarstva, kot kažejo kazalci gospodarske uspešnosti, eno od uspešnejših let. Tudi v občini Videm bomo leto, ki se izteka, zaključili uspešno. Večino kratkoročnih - letnih ciljev smo dosegli, nekateri pa bodo počakali na prihodnje leto, dolgoročni in strateški
cilji pa se zdijo enako oddaljeni kot pred letom dni. Pa saj veste, da v negospodarstvu pogosto ni največji problem oddaljenost, če je le smer prava.
Saj poznamo rek: »Če ni cilja, so vse smeri prave«.
Dragi občani!
V občini Videm imamo jasno postavljene cilje, ki jih v prihodnosti želimo realizirati. Eden teh ciljev je bolje opraviti in dvigniti nivo svojega poslanstva. V občini čutimo dolžnost, obveznost in odgovornost, da skupaj z vami občani, našimi naročniki in partnerji pomagamo reševati vsakodnevne probleme in dolgoročne razvojne naloge na področju dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo, to je naše poslanstvo in naša poslovna priložnost, ki jo nameravamo izboljšati.
Prepričani smo, da tak pristop in tako razumevanje svojega obstoja vodi k še boljšemu sodelovanju, hitrejšemu
napredku in obojestranskemu zadovoljstvu, zato bomo naša tovrstna prizadevanja v bodoče še okrepili.
Priložnost izkoriščam za iskreno zahvalo vsem vam, ki ste nam pomagali, zaupali in verjeli, da smo s svojim delom uresničili vaše in naše cilje. Hvala!
Opravičujem se za kakršen koli spodrsljaj, ki se nam je morebiti zgodil doslej. Tudi v bodoče si želimo dobrega in tvornega sodelovanja. Potrudili se bomo, da boste z nami in našim delom zelo zadovoljni, da bomo še okrepili vaše zaupanje ter da bomo v letu, ki prihaja, prepričali tudi tiste, ki so nam doslej manj zaupali. Ob izteku leta vam in vašim naj bližjim želim veselja in lepo praznovanje, v novem letu pa veliko sreče in uspehov.
Za občinsko upravo občine Videm
mag. Darinka Ratajc, direktorica
ČLANI SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
ČLANI SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI LESKOVEC	ČLANI SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI POBREŽJE
Zap. št.	Ime in priimek	Naslov
1.	Rudi Nahberger	Zg. Leskovec 10/b
2.	Anton Stopa jnik	Sp. Leskovec 2/a
3.	Jože Mihelač (podpr.)	Belavšek 27
4.	Janez Merc	Trdobojci 26
5.	Jože Kmetec	Repišče 13/a
6.	Nada Cafuta	Veliki Okič 20
7.	Stanko Topolovec	Veliki Okič 63
8.	Janez Belšak	Skorišnjak 1
9.	Franc Kozel (preds.)	Gradišče 18/a
10.	Stanislav Pernek	Strmec pri Leskovcu 56
11.	Jadranka Vindiš	Mala Varnica 4/a
12.	Janez Gabrovec	Velika Varnica 128
13.	Srečko Kozel	Velika Varnica 112
ČLANI SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI LANCOVA VAS
Zap. št.	Ime in priimek	Naslov
1.	Andrej Prelog	Lancova vas 6 l/a
2.	Anton Podgoršek	Lancova vas 38
3.	Anton Jus (preds.)	Lancova vas 614
4.	Petra Krajnc (podpr.)	Lancova vas 74/a
5.	Jože Klinc	Lancova vas 15/c
6.	Martin Vidovič	Lancova vas 53
7.	Ida Kojc	Zg. Pristava 52/a
Zap. št.	Ime in priimek	Naslov
1.	Stanko Simonič	Pobrežje 69/a
2.	Ivan Krajnc (predsednik)	Pobrežje 111
3.	Aleš Horvat	Pobrežje 158
4.	Ivan Šimenko	Pobrežje 75
5.	Janko Rogina	Pobrežje 2
6.	Danilo Drevenšek (podpr.)	Pobrežje 33/a
7.	Andrej Forstnerič	Pobrežje 132
8.	Franci Lah	Pobrežje 95
ČLANI SVETA KRAJ. SKUPNOSTI SOVIČE-DRAVCI-VAREJA
Zap. št.	Ime in priimek	Naslov
1.	Milan Kmetec	Soviče 17
2.	Jakob Habjanič	Soviče 20
3.	Janez Cafuta (podpr.)	Dravci 10/a
4.	Franc Žerak	Vareja 39
5.	Marjan Jelen (predsednik)	Vareja 9
ČLANI SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI TRŽEČ
Zap. št.	Ime in priimek	Naslov
1.	Polonca Purg	Jurovci 8
2.	Jože Muršek	Jurovci 5
3.	Dušan Serdinšek (predsednik)	Tržeč 37
4.	Franc Kirbiš, ml.	Tržeč 44/a
5.	Milan Zajšek	Tržeč 37/a
ČLANI SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI DOLENA			4.	Alton Peršuh	Trnovec 4/a
			5.	Igor Galič	Barislovci 15/a
Zap. št.	Ime in priimek	Naslov			
			6.	Ivan Murko	Zg. Pristava 41/a
1.	Darko Jerenec	Dolena 53/a	V KS Sela predsednika še niso izvolili. ČLANI SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI VIDEM PRI PTUJU		
2.	Franc Topolovec	Dolena 47/a			
3.	Matjaž Muzek (podpr.)	Zg. Pristava 9	Zap. št.	Ime in priimek	Naslov
4.	Lidija Verdenik	Zg. Pristava 8/a			
5.	Marija Belšak (predsednica)	Popovci 5	1.	Vladimir Sitar	Videm pri Ptuju 11
ČLANI SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI SELA			2.	Srečko Bedrač	Videm pri Ptuju 13/a
			3.	Anton Zemljak	Dravinjski Vrh 10
Zap. št.	Ime in priimek	Naslov			
			4.	Andrej Rožman (preds.)	Šturmovci 13
1.	Rozika Murko	Sela 10	5.	Olga Kmetec	Ljubstava 32
2.	Martin Beranič	Sela 6/a	6.	Danilo Skok (podpr.)	Majski Vrh 38/b
3.	Alton Mohorko	Trnovec 11	7.	Alojz Selinšek	Dravinjski Vrh 47
POSLANSKI KOTIČEK
v letu 2006, se poslavlja. Za nami torej ostajajo sledi našega dela na različnih področjih. Mnogokrat bi želeli drugače, boljše. Žal to z upoštevanjem nekaterih zakonitosti ni vedno tako, kot bi hoteli.
Le nekaj korakov nas še loči od vstopa v leto 2007. Čas, ki smo ga s svojimi koraki zaznamovali
V Državnem zboru Republike Slovenije je bilo v minulem letu zelo pestro in delavno. Številni zakoni, ki smo jih sprejeli, krojijo usodo državljank in državljanov. Velikokrat bi si želel drugačnega besedila posameznega člena zakona, a žal tudi tukaj veljajo določene zakonitosti. Naj omenim nekaj najpomembnejših področij, ki so zaznamovali naše delo v parlamentu.
Področje medijev - medijski zakon, v katerem je pravica do popravka skoraj »sveta krava«, ni ravno v čast vladajoči koaliciji, saj lahko povzroči obstoječim medijem velike težave. A ni to najpomembnejše v tem zakonu. Glavna ost bo prav gotovo uperjena v RTV Slovenija, ki ima tudi po uveljavitvi novega zakona o RTV kar nekaj težav, saj se še ni izkopala iz finančne krize. Od finančnega stanja RTV pa bo odvisno izboljšanje kakovosti v informativnem in razvedrilnem programu.
Področje šolstva - novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je sindikat vzgoje napotil k zbiranju podpisov proti spremembi. Gre za novelo zakona, po kateri se bo število zaposlenih v svetih šolskih zavodov zmanjšalo s pet na tri in se tako izenačilo s številom predstavnikov ustanovitelja (lokalne skupnosti) in staršev. Čeprav novi zakon zmanjšuje število članov v šolskih svetih, vanje prinaša večjo odprtost, saj bodo imeli tako učitelji kot predstavniki lokalne skupnosti in starši odslej enako moč odločanja.
Izvedba bolonjske reforme prinaša v visoko šolstvo nemir in negotovost, dvome in nasprotja. Glavna težava je ta, kako preiti iz starega študijskega sistema v novega. Po starem je dodiplomski študij trajal štiri leta, povrh še z absolventom, po novem samo tri leta in nič več. V resnici je bil stari študij še daljši, na mnogih fakultetah vse tja do sedmega leta. Podobno bi se z bolonjsko reformo skrajšal magistrski študij.
Javno-zasebno partnerstvo. Namen svežnja treh zakonov, ki smo jih v DZ RS že začeli obravnavati, je poskrbeti za zakonski okvir zdaiževanja dveh sicer povsem nasprotujočih si sektorjev gospodarstva: javnega in zasebnega.
Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 podaja ambiciozno in koncentrirano načrtovanje naložb z več sektorskimi učinki ter daje posebno težo t. i. velikim osrednjim projektom. Ti veliki nacionalni projekti so ključnega pomena za hitrejši gospodarski zagon in uresničenje gospodarskih razvojnih ciljev.
Razvrstitev razvojnih programov za obdobje 2007-2013 v občini Videm morajo slediti tem ciljem. A to je že področje dela lokalne skupnosti - občine. Lokalna samouprava - novi zakon o financiranju občin namreč predvideva več denarja manjšim občinam. Občina Videm bo z uveljavitvijo novega zakona o financiranju občin povečala svoj proračun za predvidoma 157 milijonov SIT na letni ravni. Ravno v tam času pa v DZ RS koalicijsko usklajujemo paket pokrajinske zakonodaje.
Navedel sem le nekaj področij in le nekaj pomembnih zakonskih temeljev, od katerih bo odvisna prihodnost Slovenije. Izvoljeni predstavniki ljudstva, tako na državni kot tudi na lokalni ravni, pa moramo storiti vse, da se zgodi tisto, kar si večina državljanov in občanov želi. Težko je sprejemati zakonodajo, ki bi bila po meri vseh. Mora pa biti sprejemljiva za večino. To je tudi moje osnovno vodilo pri opravljanju mojega poslanstva.
Zakon o uvedbi evra, ki ga bomo začeli uporabljati od 1. 1. 2007, vam je v vaše domove prinesel kalkulatorčke. Uspešno uporabo le-teh vam želim.
Naj vam božično-novoletni prazniki prinesejo novih moči, novih idej in vsega tistega, kar je realno mogoče pričakovati. Prijetno praznovanje božiča v krogu družin, v novem letu pa veliko poslovnih in osebnih priložnosti, obilo zdravja in osebe sreče.
Branko Marinič,
poslanec DZ RS
NA SELIH NA KRATKEM OBISKU MINISTER ZVER
Šola je potrebna lepotnih popravkov
Podpredsednik SDS in minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver se je 3. novembra mudil na kratkem delovnem obisku na Selih, prišel pa je na povabilo strankarskega kolega in državnozborskega poslanca Branka Mariniča. Minister in Marinič sta si skupaj z ravnateljico OŠ Videm Marijo Šmigoc ogledala podružnično šolo na Selih.
Minister Zver se je strinjal, da je ima šola že na zunaj slab izgled in da je še kako potrebna lepotnih dodatkov oziroma temeljite
prenove, in to kmalu, saj jo je zob časa že močno načel. Sicer pa so se z ministrom na Selih tudi dogovorili, da bo ob dmgi priložnosti obiskal celoten zavod OŠ Videm, torej tudi obe podružnici Leskovec in Sela, takrat pa naj bi se z ministrom tudi bolj konkretno pogovorili o stanju v osnovnošolskem prostoru v občini Videm in bolj konkretno o prenovi šolske zgradbe na
VESELIMO SE USPEHA V LETU 2006
SDS
Stranka OO SDS Videm je bila ustanovljena pred dvanajstimi leti in je danes stara prav toliko kot občina Videm. V vseh teh letih smo bili tudi zmeraj prisotni v občinskem svetu. V prvem mandatu z enim svetnikom, v drugem s tremi svetniki, v tretjem mandatu s tremi svetniki in predsednikom NO in sedaj, v četrtem mandatu, z dvema svetnicama in petimi svetniki, torej šteje naša svetniška skupina SEDEM članov. Število članov v svetih KS je veliko. Imamo predsednika v KS Pobrežje, v KS Videm in KS Soviče-Drav-ci-Vareja. Članstvo naše stranke je v letu, ki se izteka, preraslo število 150. Občanke in občani, zaupali ste nam odgovorne naloge. V stranki v Vidmu bomo naredili vse, da bomo to vaše zaupanje tudi opravičili. V samem občinskem svetu bomo vsekakor podpirali vse projekte, ki bodo dobri, za katere bomo menili, da so nujni. Dobro bi radi sodelovali z vsemi ostalimi strankami v občinskem svetu in seveda tudi z županom in občinskim vodstvom. Želimo pa si, da bi bilo delo v naslednjih štirih letih transparentno, da bi bili občani obveščeni o vseh delih, korektno tako z izvajalci kot s finančno porabo za vsak posamezni projekt. Vemo, da smo revnejša občina, kar se zadeva proračuna, sedaj pa naenkrat v zadnjem pol leta preporod, številne investicije na vseh področjih, in občani se opravičeno sprašujejo, od kje pa sedaj vse to naenkrat. Na vsa ta vprašanja bi radi dali odgovor našim občankam in občanom skupaj z vsemi,
ki so v svetu občine, in vsemi, ki vodijo občino Videm, tako da že takoj na začetku mandata ne bo več nejasnosti, kar se porabe proračuna tiče.
Zavedamo se, da imamo več kot tretjino glasov v svetu občine Videm in da je razvoj občine v bodoče odvisen tudi od dobrega dela nas svetnikov iz OO SDS Videm. Na vsaki seji sveta občine je tudi na dnevnem redu točka pobude in vprašanja svetnic in svetnikov. Sem vodja svetniške skupine OO SDS Videm in vse svoje predloge in vprašanja mi lahko sporočite na 031 784 585, tako da bom skupaj z ostalimi našimi svetniki lahko pobude in želje vas občank in občanov prenesel na sejo sveta.
Želimo si tudi dobrega oziroma boljšega sodelovanja vodstva občine z našim poslancem Brankom Mariničem. Marsikatera občina nam zavida, da imamo poslanca, vendar imamo v stranki obč-
utek, da mu vodstvo matične občine nalaga premalo nalog. Za nas velja načelo: Ni pomembno, kdo nam kaj prinese v občino, samo da se ta naša še nerazvita občina Videm razvija, da se občani prijetno v občini počutijo, da imajo osnovne pogoje (vodo, cesto, telefon, KTV, kanalizacijo). In prav gotovo lahko več ljudi prinese več.
Drage občanke in občani, ob letošnjih božičnih praznikih vam želimo obilo družinskega blagoslova, novorojeno dete naj pomeni nov začetek upanja v boljšo prihodnost, ob prihajajočem novem letu 2007pa veliko sreče, zdravja in medsebojnega razumevanja.
Stanko Simonič,
predsednik OO SDS Videm
V novem sestavu občinskega sveta Videm po novem dve svetnici in pet svetnikov iz vrst SDS
Foto: 7/VI
	ns
	H0 v

SPOŠTOVANE OBČANKE in OBČANI!
Dmgi krog občinskih volitev je za nami. Ponovno ste me izvolili za župana občine Videm, za kar se vam iz vsega srca zahvaljujem. V tem štiriletnem mandatu si želim dobrega sodelovanja z vami vsemi, občinskim svetom, člani sveta krajevnih skupnosti in občinsko upravo.
Bližajo se prazniki, zato želim vsem in vsakemu posebej BLAGOSLOVLJENE BOŽLČNE PRAZNLKE in veliko lepega v prihajajočem letu na delovnem mestu in v družini.
Predsednik OO Slovenske ljudske stranke Friderik BRAČIČ s člani občinskega odbora Videm pri Ptuju
SLS.
Slovenska ljudska stranka
SPOŠTOVANE OBČANKE. OBČANI OBČINE VIDEM!
strankamladihslotfenije
S s
www.sms.si
Dovolite, da se vam iskreno zahvalimo za zaupanje, ki ste ga nam ga izkazali na letošnjih lokalnih volitvah, saj ste v svet občine Videm izvolili člana STRANKE MLADIH SLOVENIJE in pet članov v svete krajevnih skupnosti, za kar se vam še enkrat iskreno zahvaljujemo. Seveda pa nam ta volilni rezultat daje obveznost, da to vaše zaupanje z našim delom tudi opravičimo. Vsekakor se bomo taidili za čim večji in celovitejši razvoj občine in za boljše pogoje za življenje naših občanov. Upamo, da bomo s svojim delom lahko pripomogli k uresničitvi teh ciljev in da bomo upravičili vaše zaupanje.
Ob iztekajočem se letu in bližajočih se praznikih Lokalni odbor SMS Videm želi vsem občankam in občanom občine Videm veselo praznovanje in uspešno, zdravo ter sreče polno novo leto 2007.
Franc Kirbiš ml., predsednik LO SMS Videm
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI OBČINE VIDEM!
Spet je leto naokrog in to je čas, ko pogledamo nazaj, katere želje in cilji so se nam uresničili v tem letu, in sestavimo načrt želja in ciljev za prihodnje leto. Želimo vam vesele božične praznike in uspehov polno novo leto 2007, da se vam v prihajajočem letu izpolnijo vse želje in cilji, ki si jih boste zastavili.
Hvala vsem, ki ste dali glas naši stranki na lokalnih volitvah, da bomo lahko z vašo pomočjo prispevali k boljšemu življenju in blaginji vseh občanov občine Videm.
OO DeSUS VIDEM
DRAGE OBČANKE IN OBČANI!
Izteka se še eno leto, ki je bilo za našo KS dokaj plodno. Tudi v prihodnjem letu si želimo dobrega in uspešnega sodelovanja ter vsem želimo obilo sreče, zdravja in zadovoljstva v letu 2007.
KS Dolena
V__________________________________J
'	'	'N
Staro leto se izteka in veseli smo, da smo spet bogatejši za nekaj novih pridobitev v KS Tržeč. Za posluh in dobro sodelovanje se iskreno zahvaljujemo vodstvu občine Videm, še posebej županu Frideriku Bračiču, svetu občine in občinski upravi. Z novimi cilji in pričakovanji stopamo v novo leto 2007.
Drage občanke in občani!
Naj vam bo lepo v naslednjem letu, naj bo to leto ljubezni, miru, zdravja in sreče! MIREN BOŽLČ LN SREČNO 2007!
Predsednik Dušan Serdinšek
in člani sveta KS Tržeč
V
v

Spoštovani krajani, dragi občani!
Člani PGD Sela smo izredno veseli, da smo v letu, ki se poslavlja uspeli uresničiti naše velike načrte in veselje ob krstu novega gasilskega vozila deliti z vami.
Z novimi idejami in pričakovanji se podajamo tudi v novo leto 2007, v katerem vam želimo, da vas spremljajo sreča, zdravje in osebno zadovoljstvo.
Vesel BOŽIČ iti lepe novoletne praznike.
Člani PGD SELA
MARTINOVANJE V HALOZAH NA »RUŠČEVEM« BREGU
Tudlv^arejah so pripravili šaljivi krst mošta in tako ob pomoči sv. Martina moštu pomagali, da je postalo mlado vino.
Martinovali so tudi v Varejah, na nekdaj zelo znanem »Rušče-vem« bregu, kamor se seli vse več mladih družin in dogodek je pritegnil kar nekaj ljudi dobre volje. S krstom mošta so začeli prav v »Ruščevi« kleti, potem pa nadaljevali v kleti Francke in Konrada Drevenšek, Dušana in Ksenije Drevenšek, Danice in Vlada Cafuta, ustavili so se tudi pri Simoni in Izidorju Hrgi, pa še pri Dragici in Jožeku Vodušku, kjer pa je nastalo tapravo »krstno« razpoloženje. To sta nam z veseljem sporočila Vida in Marjan Redi, ki sta vse gostitelje pa sta zelo pohvalila in na koncu dodala, da je ta tak dogodek treba še kdaj ponoviti.
TM
PODNEBNE SPREMEMBE. ZAČARAN KROG
Neprijetne resnice
Znanstveniki opozarjajo, da nikakor ne kaže pozabiti na izginevanje gozdov in biološke raznovrstnosti živega sveta, širjenje rastlinskih in živalskih vrst iz toplih krajev v tiste, ki so nekoč imeli zmerno klimo, kot tudi ne urbanizacije. Zveze med vsemi naštetimi težavami so preveč zapletene, da bi jih smeli obravnavati vsako posebej. Še manj pa bi kazalo omenjene probleme prepustiti le politikom oziroma vladam, kot je na to pred kratkim v dokumentarcu Neprijetna resnica, opozoril nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore. Kje se torej skrivajo možnosti za rešitev omenjenih težav, ki so postale v času globalizacije vse bolj vidne? Najbrž res predvsem v zaznavi problema, v koreniti spremembi miselnosti slehernega izmed nas in družbe v celoti. Torej, sonaravni razvoj bivanja na planetu Zemlja.
Ali bomo še priča takšni zimski idili, katera je bila značilna za našo krajino?
Zeleii?
r „> r
Vidma
ŽELJE OB PRIHAJAJOČEM LETU 2007
Spoznati, da na planetu Zemlja ne prebivamo samo ljudje, da planet ni naša last. da iz deklarativnih načel preidemo na izvedbo le-teh, Zemljo smo dobili na posodo od naših zanamcev. Zeleni Vidma želimo vsem občanom občine Videm veliko osebne sreče, politikom pa preudarnih odločitev, zlasti ob načrtovanju posegov v okolje.
SREČNO!
NADVSE SLOVESNO OB ODPRTJU ASFALTNE CESTE V
SKORIŠNJAKU
Po 50. letih prva pridobitev in uresničene sanje
Odsek prve asfaltne ceste v haloškem Skorišnjaku so simbolično odprli župan Friderik Bračič, dosedanja predsednica KS Leskovec Ida Vindiš Belšak in pred. gradbenega odbora Brane Orlač.
Na slovesnosti v dolini pod Skorišnjakom se je zbralšil/eliko ljudi.
V Skorišnjaku, haloškem naselju v KS Leskovec, je bila sončna nedelja 26. novembra nadvse slovesno obarvana. Tamkajšnji domačini, le vsega skupaj 62 jih še živi po vsem Skorišnjaku, so se zelo veselili nove pridobitve — prve asfaltne ceste, dolge 1360 metrov, ki povezuje hišne številke od 1 do 22. Modernizirana cesta je speljana v Hujski klanec in zelo strmem Zemljičevem bregu, kjer bo verjetno potrebno namestiti še varnostno ograjo. Iz doline se je veselje ob pridobitvi preselilo na breg, kjer so krajani poskrbeli še za pristno domačo pogostitev in prijetno druženje.
Glavno besedo na slovesnosti je imel Brane Orlač, predsednik gradbenega odbora, zdaj pa tudi član sveta občine Videm, ki se je nove pridobitve veselil skupaj s svojimi krajani, še posebej, ker so na asfalt morali čakati preveč dolgih let. V svojem nagovoru je večkrat omenil posebnosti in zanimivosti svojega kraja, nam ga slikovito opisal, posebej pa omenil, da imajo v Skorišnjaku lepo obnovljeno Blaževo kapelo, staro 302 leti, še ohranjeno tipično haloško kmetijo iz konca 19. in začetka 20. stoletja, pa slikovite vinograde, stare domačije in kar 10 kilometrov lokalnih in pretežno še makadamskih cest. Po zadnjih podatkih v kraju živi le še 62 prebivalcev, veliko je tudi vikendašev, ki v Skorišnjak prihajajo le ob koncih tedna, Skorišnjak pa vsega skupaj premore 46 hišnih številk.
SKORIŠNJAČANI ZBRALI 3 MIO SIT, NALOŽBA VREDNA 27 MILIJONOV
Že pred leti so se ljudje izseljevali iz Skorišnjaka, mnogi tudi zato, ker niso imeli človeka vrednih pogojev za življenje. Že davnega leta 1956 so v Skorišnjak dobili električno energijo, čez leta tudi telefonske priključke, vse do 2006. leta pa v kraju ni bilo nobenega napredka. Brane Orlač je v svojem govorilu spomnil, da so Skorišnjačani več let pisali prošnje, se pogovarjali o tem, da si v kraju želijo asfaltne ceste in vodovoda, pa se ni zgodilo prav nič do maja 2004, ko je vendarle prišlo do podpisa pogodb med občino in uporabniki za modernizacijo ceste. Krajani so potem pridno nakazovali svoj denarni prispevek in zbrali celoten znesek po pogodbah - skupaj 3 milijone SIT, pa je investicija vendarle morala počakati, saj bi bilo nesmiselno
najprej modernizirati cesto, potem pa graditi vodovod, so se dogovorili v KS in občini.
Krajani so se strinjali in čakali do letošnje jeseni, ko so se stvari vendarle pričele premikati na bolje in v dobrem mesecu dni je bila cesta v strmi klanec asfaltirana in urejene bankine. Na tej lokaciji je izgrajeno tudi že vodovodno omrežje, skratka dve pomembni in za Skorišnjak zelo dragoceni naložbi, o katerih so vse do letos lahko le sanjali. Orlač pa je k
temu dodal, da je čas naredil zelo hude rane v njegovem kraju, da tam živeči to še kako občutijo, hkrati pa so zelo srečni in zadovoljni, da so v kraj uspeli pridobiti dva zelo vplivna dejavnika.
ASFALTNA CESTA IN VODOVOD V KRAJ PRINAŠATA ŠE VEČ NAPREDKA?
Ida Vindiš Belšak je med drugim ome-
V imenu domačinov in vikendašev se je zavzetemu in neizprosnemu predsedniku gradbenega odbora Branetu Orlaču zahvalil Roman Zavec.
Da bo vožnja po modernizirani cesti varna, je krajanom zaželel tudi farni župnik Edi Vajda, ki je cesto posebej blagoslovil.
OTVORITEV
ASFALTA
DOBRODOŠLI
pri		T	m	
				i
	L			
	■ «■]>			ftf
Leskovški kulturniki so Skorišnjačanom na slovesnosti poklonili še bogat kulturno-zabavni program, ob katerem smo se zbrani tudi od srca nasmejali.
Trem najbolj zaslužnim, Frideriku Bračiču, Idi Vindiš Belšak in Jožetu Zavcu, ki so veliko pripomogli, da imajo v Skorišnjaku končno tudi asfaltno cesto, so se krajani zahvalili s prav posebnim, doma narejenim darilom.
nila, da je bilo potrebno veliko časa, da so v Skorišnjaku prišli do dveh pomembnih pridobitev, do starega, kar imajo mnogi v občini Videm že dolgo. Veliko strpnosti pri investiciji so pokazali tudi v svetu KS Leskovec, je dejala Vindiš Belšako-va in dodala, da cesta in vodovod prinašata tudi nekaj več v kraj, zato upa, da se bo prav v Skorišnjaku razvila še kaka daiga kmetijska panoga. Osebno vesel ob tako
pomembni pridobitvi za Haloze pa je bil tudi župan Bračič, ki je spomnil, da ima modernizirana cesta za ljudi v Halozah velik pomen in bo na tej poti potrebno še veliko sodelovanja in strpnosti. Zahvalil se je krajanom in predsedniku gradbenega odbora za dobro sodelovanje, krajanom pa zaželel, da jih obe novi naložbi v prihodnje kar najbolje povezujeta in družita. »Bodite ponosni na to, naj vam bo tudi nek nadaljnji izziv, in želim si, da bi bilo življenje tukaj še boljše,« je zaključil župan Bračič.
Besedilo in foto: TM
Letos poleti so tudi v Veliki Varnici slovesno odprli odsek asfaltne	Branko Marinič, Friderik Bračič in Ida Vindiš Belšak so bili posebni
ceste.	gostje slavja v Halozah.	Foto: Orlač
V JUROVCIH IN POPOVCIH BOGATEJŠI ZA ŠEST LUČI
JAVNE RAZSVETLJAVE
Skupna pridobitev dveh KS
V deževni nedelji, 10. decembra, smo bili priča krajši slovesnosti ob simboličnem odprtju krajšega odseka javne razsvetljave na meji med KS Tržeč — v naselju Jurovci in v sosednji KS Dolena, v naselju Popovci. Na dopoldanskem slavju se je zbrala peščica domačinov, z njimi pa sta bila tudi novoizvoljena predsednika KS Tržeč in Dolena, Dušan Serdinšek in Marija Belšak, otvoritve nove pridobitve pa sta se udeležila tudi župan Friderik Bračič in direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc. Župan Bračič je ob tej priložnosti dejal, da so tudi v tem koncu občine dolgo čakali na javno razsvetljavo, vendar so šele letos skupaj z obema KS uspeli najti nekakšno formulo in izpeljati investicijo. Sicer ni bila predvidena v letošnjem proračunu, je poudaril Bračič, zato jo bodo
Na slovesnosti so zaigrali tudi Veseli Jožeki.
Župan Friderik Bračič, predsednica KS Dolena Marija Belšak in predsednik KS Tržeč Dušan Serdinšek so simbolično odprtje javne razsvetljave in širitve kabelskega sistema opravili kar pod streho.
prenesli v novo proračunsko obdobje in šele prihodnje leto pokrili investicijo. V celoti je skupna trasa veljala 7 MIO tolarjev, kajti poleg javne razsvetljave so v obeh naseljih ljudem omogočili še priključitev na kabelski sistem, posodobili pa so tudi električno napeljavo in kable uspeli spraviti v zemljo. Tako Jurovci kot tudi Popovci so ob glavni cesti Jurovci-Dole-na pridobili vsak po tri luči javne razsvetljave, 5 gospodinjstev pa je že pristopilo h kabelskemu sistemu in za
priključnino poravnalo po 84 tisoč tolarjev. Ob tej priložnosti pa je župan Bračič pohvalil še dobro sodelovanje vodstva KS in krajanov, ob zaključku kratkega nagovora pa posebej poudaril, da vodstvo občine Videm v prihodnje čaka veliko obveznosti, torej bo dela več kot zadosti.
Ne samo krajani, ki so se ob odprtju novih pridobitev posebej potaidili in pripravili še pristno domačo pogostitev, z igranjem so se izkazali tudi mladi muzikantje, v Popovcih pa so se jim pridaižili še Veseli Jožeki.
Vse čestitke ob novih pridobitvah!
Besedilo in foto: TM
t,_,P
OBČINA VIDEM ŽUPNIJSKIMA KARITAS POMAGALA PRI DOBAVI TREH BIVALNIKOV ZA SOCIALNO OGROŽENE
Zimo bodo preživeli na toplem
Obiskali smo občana v Zg. Pristavi in dan bo namestitvi bivalnika izvedeli, da je v njem, kljub temu da še ni bilo urejene kurjave, že prijetno toplo.
Župan Friderik Bračič nam je v
sporočil, da so v občini uspeli na treh mestih ljudem, tistim, ki pomoč še kako potrebujejo, zagotoviti kontejnerske bivalnike, in ti so že na svojih mestih. Akcijo, lahko bi ji rekli tudi humanitarna, pa je občina izpeljala z dobrim sodelovanjem dekanijske Karitas Ptuj-Zavrč in župnijskih Karitas sv. Vid Videm in sv. Andraž Leskovec, in če bo šlo vse po načrtih, potem bodo lahko pomagali tudi prihodnje leto.
Občanov, ki so social-
prvih decembrskih dneh z veseljem no ogroženi in bi še posebej v zimskih
mesecih potrebovali več pomoči, je tudi v videmski občini kar nekaj. Tistim najbolj ogroženim so s postavitvijo bivalnikov, v katere so ali pa še bodo dostavili tudi ustrezno in priročno opremo, že pomagali, da bodo hladne zimske dneve preživeli na toplem in v urejenem prostoru. Župan Bračič pa je prepričan, da to ni bila zadnja skupna akcija z župnijskima Karitas, saj nekaj podobnega še načrtujejo, le še kak bivalnik več morajo pridobiti, vesel pa je, da so lahko pomagali vsaj nekaterim, ki jim življenje ne prizanaša in živijo na robu revščine. Ne samo zimo, tudi praznične dni bodo ti redki v videmski občini lahko preživeli dargače, tudi zato, ker bodo nekateri dobri ljudje mislili nanje.
Zaželimo jim prijazne in tople praznike!
TM
Še en bivalnik na drugi lokaciji	Tudi na tem mestu bo pomoč prišla še kako prav.
TEDEN KARITAS V SLOVENIJI IN V NAŠI ŽUPNIJI SV. VIDA
Letošnji Teden Karitas je bil posebej posvečen otrokom in je potekal pod naslovom Ali me imaš rad. Potekal je od 26. novembra do 3. decembra 2006 po vsej Sloveniji. Zvrstile so se naslednje prireditve:
29. novembra 2006 je bilo romanje v Ponikvo, popoldan pa dobrodelni koncert na Golovcu v Celju, za vse sodelavce župnijskih Karitas Slovenije. Bil je zelo lepo obiskan ob 16. uri, pa tudi zvečer ob 19.30 uri, kjer so se zbirali denarni prispevki za revne družine.
Dekanijski Karitas Ptuj in Zavrč sta v petek, 1. decembra 2006, priredili dobrodelni koncert v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju. Nastopilo je deset skupin od blizu
in daleč. Obisk je bil zadovoljiv, sponzorji pa so darovali denarne prispevke. Nastopajoči so programe izvedli odlično. Iz naše občine je sodeloval cerkveno-prosvetni zbor iz Leskovca.
V naši župniji sv. Vida pa smo aktivno sodelovali sodelavci ŽK z zbiranjem hrane in denarja. Pri tem pa so nam pomagale pridne prodajalke v trgovinah Mercatorja Dravinjski Vrh, Tržeč in Selška cesta, ga. Jožica Kozina na Suhi veji in v prodajalni Žerak v Vidmu pri Ptuju. Vsem darovalcem in prodajalkam prisrčna hvala za vsak dar in skrb. V nedeljo pa je bila nabirka pri vseh svetih mašah, katere smo 2/3 nakazali na Škofijsko Karitas, 1/3 pa je ostala v ŽK. Tudi tem darovalcem
iskrena hvala za denarne prispevke.
Letos smo sodelavci Karitas sv. Vida pripravili pakete za otroke, ki jih je 5. decembra obiskal sv. Miklavž s spremstvom v cerkvi sv. Vida in sv. Družine na Selih. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala za vsak dar, ki ga lahko delimo pomoči potrebnim.
Želimo vam lep, predvsem pa doživet BOŽIČ in srečno NOVO LETO v krogu domačih, osamljenim pa kakšen obisk, so želje sodelavcev Župnijske Karitas sv. Vida s patri: p. Tarzicijem, p. Slavkom in p. Cristjanom.
B. Galun

BRANKO MARINIČ. POSLANEC DZ. OB ZAKLJUČKU PRVE DOBRODELNE AKCIJE »POMOČ HALOZAM«
Z upanjem za lepše praznike
1919

kočani
Z zadnjim dnem novembra se je zaključila enomesečna dobrodelna akcija »Pomoč Halozam«, ki je stekla na pobudo poslanca DZ Branka Mariniča. Zbrana sredstva, skupaj se je zbralo 492.000,00 SIT, bodo že v prazničnem decembru podarili trem ali štirim družinam v Halozah, ki pomoč še kako potrebujejo. Z novimi izkušnjami, simpatizerji in prijatelji akcije pa bodo nadaljevali že septembra 2007, obljublja Marinič.
Z Brankom Mariničem smo se novinarji srečali na miklavževo, 6. decembra, ob zaključku dobrodelne akcije, ko je znova poudaril, da je imel kot poslanec Državnega zbora priložnost spoznati veliko ljudi v stiski, ob obisku v njegovi poslanski pisarni pa so mu ljudje povedali marsikaj. Tudi zato se je odločil, da jim želi pomagati, predvsem pa nekaj narediti na tem področju, ki je bilo v preteklosti prevečkrat pozabljeno. Namen akcije je bilo zbiranje finančnih in materialnih sredstev ter pridobiti čim več storitvene pomoči, je še enkrat poudaril Marinič in dodal, da želijo z zbranimi sredstvi pomagati predvsem tistim prebivalcem Haloz, ki so bili žrtve naravnih nesreč, neurij ali požara, ali pa imajo skromne možnosti za preživetje. Podporo akciji sta izkazala tudi Rdeči križ in Center za socialno delo, svoj delež pa so dodale tudi nekatere haloške občine, čeprav odziv ni bil tak, kot bi pričakovali.
ZBRALI BLIZU POL MILIJONA TOLARJEV
»Odziv je bil dober, nabrali smo si ogromno izkušenj, a po tihem sem upal na več,« je na novinarski konferenci povedal pobudnik akcije Branko Marinič.
Z zaključkom akcije in zbranimi sredstvi je Marinič zadovoljen, tako je zagotovil novinarjem, čeprav je po tihem upal, da bodo zbrali več denarja, po njegovem razmišljanju pa je ob tem potrebno upoštevati dejstvo, da je bila akcija piva, da je bilo potrebno narediti celostno podobo, vzpostaviti marsikatero vez, pa še čas odzivnosti za pomoč je bil resnično kratek.
Preko Mobitelovih SMS-ov so zbrali dobrih 352.000,000 SIT, na transakcijskem računu Rdečega križa pa se je nabralo
167.000.	00 SIT, kar skupaj znaša dobrih
492.000.	00 SIT. Potrebno je še povedati, da so jim ponudili tudi posebni računalnik z monitorjem, kar bo še kako prav
---'te-------
Pomoč Halozam
*	NARAVNE HESRE^E
•	SKUCJMNL MtiiHOSN ZA PHtllVtl JL
- DGFtO?£HI OSUOVMI ?SV1 JFMJSKI POGOJI
Vrnimo Halozam nasmeh!
Trama*e|etlLil račun m pomoč Haluzanv Počiti SMS s Mitično besedo HMO/t na
kcolaM 02 MS 32 14
prišlo izbrani daižini v Halozah, pa še marsikaj drugega ljudje želijo darovati.
»Z AKCIJO NADALJUJEMO SEPTEMBRA 2007 IN BO DALJŠA«
»Tudi poslanski kolegi so prispevali,« je povedal Marinič in nadaljeval: »Vesel pa sem, da smo uspeli, si nabrali novih izkušenj, pridobili donatorje, številne organizacije in ustanove, ki so nas podprle, pa tudi mediji so pri vsem odigrali veliko vlogo. Vsem se zahvaljujemo za podporo v akciji in obljubljamo, da bomo z njo nadaljevali že 1. septembra prihodnje leto, a takrat bo akcija trajala dlje časa.
Že kmalu se bomo z RK in Centrom za socialno delo dogovorili, komu v Halozah bomo pomagali, najverjetneje bodo to tri, morda štiri družine, kajti sredstev ne bi bilo smiselno preveč drobiti. Prepričan pa sem, da bo to prispevek za novo upanje, za lepši vstop v novo leto in s to našo pomočjo bodo prazniki za marsikoga v Halozah lepši in prijaznejši.
Sicer pa želimo Haloze na tak način predstaviti kot bogato pokrajino, kot izredno pomembno turistično desti-nacijo, v Haloze pripeljati več državne pomoči, ljudem iz Halozah pa pomagati, da bodo vedeli, kam se obrniti po pomoč. Osebno pa sem bom zavzel, da bo haloška pokrajina vkomponirana v novo pokrajinsko zakonodajo ...«
Internetni naslov za več informacij:
www.marinic.si.
Besedilo in foto: TM
PRAZNOVALI SMO Z DEVETDESETLETNICAMI
Čestitamo ob visokem jubileju
90-LETNA TEREZIJA VINDIŠ SE JE POSLOVILA LE NEKAJ DNI PO PRAZNIKU
Terezija Vindiš je bila rojena 7. 10. 1916, s hčerko Marijo pa je stanovala v Gradi-ščah 29. Ob njenem 90. rojstnem dnevu smo jo na njenem domu obiskali videmski župan Friderik Bračič, predstavnica odbora za dmžbene dejavnosti in člani ŽK sv. Andraža v Leskovcu. Ob tej slovesnosti so se zbrali vsi njeni otroci, 12 vnukov in 12 pravnukov, dmgi sorodniki, znanci in sosedje. Lepo in dolgo življenje je preživela na skromen način na haloški zemlji.
Da pa je bila slovesnost še lepša, si je Terezija ob tej priliki zaželela, da je domači župnik Edi Vajda na njenem domu opravil obred sv. maše. Ali je res slutila, da nas bo že čez nekaj dni zapustila?
Naj mirno počiva na leskovškem pokopališču.
Slavljenka Pavlika Vidovič s svojimi domačimi in gosti, med njimi tudi župan Bračič.
Praznovanje pri Vindiševih je bilo še bolj veličastno s sveto mašo, ob visokem prazniku pa sta slavljenki čestitala tudi župan Friderik Bračič in predstavnica odbora za družbene dejavnosti Bernarda Galun.
90. ROJSTNI DAN MARIJE BELA IZ POBREŽJA
Marija Bela, z dekliškim priimkom Zupanič, se je rodila 25. 11. 1916 v Zg. Pristavi, danes stanujoča v Pobrežju 163. Ob njeni 90-letnici smo jo obiskali videmski župan Friderik Bračič, direktorica občinske uprave Darinka Ratajc in svetnik Slavko Trafela, slavljenki smo čestitali in jo obdarili. Z Marijo, njenima hčerkama
in zetom smo veselo pokramljali, saj je Marijin spomin še vedno odličen.
Marija je rodila pet otrok: Miciko, Anico, Vilkota, Tončeka in Ljubico, danes pa jo razveseljuje še 7 vnukov, 7 pravnukov, na poti pa je tudi že prapravnuk.
Mariji želimo trdnega zdravja in še naprej lepo jesen življenja v krogu njenih dragih, ki jo radi obiščejo in ji pomagajo.
90. ROJSTNI DAN PAVLI KE VIDOVIČ IZ POBREŽJA
Pavlika Vidovič, z dekliškim priimkom Zemljak, je bila rojena 14. 6. 1916 v Dravinjskem Vrhu, danes stanujoča v Pobrežju 36. Letos je praznovala 90. življenjski jubilej. Ob tej priložnosti so jo obiskali, ji čestitali in jo obdarili tudi videmski župan, direktorica občinske uprave, predsednik DU Videm in p. Andrej Feguš, ki jo je mesečno obiskoval, in predstavnica ŽK, nečakinje jubilantke, Betka Furek. Pavlika je trdo delala na kmetiji doma, pozneje pa na domačiji »Jurčkovih« v Pobrežju. V letu 1975 je izgubila moža, 20 let kasneje pa še hčerko Miciko. Rodila je štiri otroke, danes pa jo razveseljuje 11 vnukov in 14 pravnukov.
V prijetni dmžbi so se zbrani zadržali v krogu dveh hčera, Tončke in Ivanke, in sina Marjana z ženo Nežko, ki pridno skrbita za njo. Pavlika je namreč oslepela in potrebuje pomoč.
Pavliki želimo trdnega zdravja, potrpljenja in sreče v krogu svojih najdražjih, ki jo radi obiščejo in ji pomagajo.
Bernarda Galun

KOMEMORACIJA OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE
Svoboda ima neprecenljivo vrednost
V občini Videm je bila osrednja spominska komemoracija ob dnevu mrtvih tudi letos pri spomeniku padlih v NOB in vojni za samostojno Slovenijo. V komemoraciji so s krajšim kulturnim programom nastopili učenci OŠ Videm, ki so k spomeniku v spomin na mrtve položili tudi svečke, spominski venec pa sta tja položila župan Friderik Bračič in udeleženec NOB Maks Vaupotič.
Župan Bračič pa je v priložnostnem nagovoru med drugim dejal, da kdorkoli bi danes spregovoril, bi govoril z žalostnim srcem in poskušal tolažiti svojce, ki so v vojnah izgubili svoje najdražje. Spomnil je, da nasilje rodi nasilje, in da vojn ne bi bilo, če bi se odgovorni zavedali dragocenosti človeškega življenja in stisk svojcev. Zahvalil se je vsem, ki so nam omogočili živeti v svobodi, med obvezo sedanje za naslednje generacije pa omenil varovanje svobode in jo označil kot največjo vrednost v življenju nekoga.
Besedilo in foto: TM
		
		
Venec k spominu padlim sta v Vidmu položila župan Friderik Bračič in udeleženec NOB Maks Vaupotič.
Kulturni program so pripravili učenci OŠ Videm.
Najmlajši so prižgali svečke.
BIBLIOBUS - POTUJOČA ZAKLADNICA ZNANJA
Spoštovani bralci in ljubitelji knjig!
Z željo, da bi bile knjige vaše zveste spremljevalke tudi v prihajajočem letu 2007, objavljamo URNIK POTUJOČE KNJIŽNICE (januar-junij 2007).
VIDEM	SRE 8.30-10.00	3., 24. 1.	14. 2.	7., 28. 3.	18. 4.	9., 30. 5.	20. 6.
LESKOVEC	SRE 10.30-12.00	3., 24. 1.	14. 2.	7., 28. 3.	18. 4.	9., 30. 5.	20. 6.
LANCOVA VAS	ČET 10-10.30	11. 1.	1„ 22. 2.	15. 3.	5., 26. 4.	17. 5.	7., 28. 6.
SELA	SRE 12.30-13.30	3., 24. 1.	14. 2.	7., 28. 3.	18. 4.	9., 30. 5.	20. 6.
Iz vsake knjige mi govori človek
in pravi bralec ravna s knjigami enako spoštljivo kakor z ljudmi.
(Oscar Wilde)
DRUŠTVO UPOKOJENCEV VIDEM
Novo leto ponuja marsikaj zanimivega
Društvo upokojencev Videm je bilo tudi v jeseni zelo aktivno. V septembru so uspešno izvedli športnore-kreativno srečanje šestih upokojenskih društev. V oktobru so pripravili rekreacijsko kolesarjenje po Halozah. Pot nas je vodila iz Vidma v Dravinjski Vrh do Merčovih (Arne-ca), kjer sta nam gospodar Franc in njegova žena pripravila dobro zakusko in poskrbela za dobro pijačo. Po obilni malici smo se odpeljali proti Varejam, kjer sta nas bogato in obilno pogostili še Duhov Andrej in njegova žena Cilika ter Žerakova Helena.
leta 2006 v gostišču PAL v Vidmu. Izdali smo tudi koledarje DU Videm za leto 2007 in se vam za vaše prispevke že vnaprej iskreno zahvaljujemo. Obveščamo tudi vse upokojenke in upokojence, da preko zveze daištev upokojencev Spodnje Podravje pripravljamo začetni tečaj računalništva. Tečaj traja pet dni po tri šolske ure in je brezplačen, interesenti pa naj se prijavijo pri svojih daištvih ali direktno v Vidmu v društveni pisarni, vsako sredo med 9. in 12. uro. To velja za društva Videm, Leskovec, Dolena in Sela.
Upravni odbor DU Videm pripravlja za leto 2007 veliko zanimivega: izlete, kole-
sarjenja, pohodništvo in veliko veselih daiženj. Upamo in pričakujemo, da se boste naših prireditev številno udeleževali.
Ob koncu leta 2006 se vam iskreno zahvaljujemo za sodelovanje na naših prireditvah, izletih, kolesarjenjih itd. Vsem upokojenkam in upokojencem DU občine Videm, kot tudi vsem občanom, pa želimo lepe božične praznike ter srečno, veselo, uspešno in zdravja polno novo leto 2007.
UO DU Videm
Franc Koderman, predsednik
Foto: arhiv DU
Tudi letos so videmski upokojenci pripravili veselo martinovanje.
Posebej zanimiv pa je bil krst mošta.
Po prijetnem kramljanju in pogostitvi smo pot nadaljevali skozi Soviče do glavne ceste za Leskovec, nato do leskovške kapele, kjer smo se po novi asfaltirani cesti podali proti Juršeku in Majskemu Vrhu. Vožnja s kolesom po tej dolini je zelo zanimiva, ni prevelike naseljenosti, je pa veliko neokrnjene narave. Po kar dolgi in zanimivi vožnji smo se ustavili pri Duhovi Ančki v Majskem Vrhu, kjer nas je njen partner Toni bogato pogostil. Po kratkem počitku in okrepčilu smo se podali naprej do Vinotoča Maroh, kjer nas je čakalo kosilo in domači muzikant. Bilo nam je zelo žal, da se tega kolesarjenja ni udeležilo toliko udeležencev, kot smo pričakovali. Vsem trem družinam, ki so nas bogato pogostile, pa se iskreno zahvaljujemo in priporočamo za bodoče.
V novembru smo že četrtič organizirali nakupovalni izlet v Lenti na Madžarsko, po uspešnem nakupu smo pa šli še martinovat v gostišče Vrček v Soviče, kjer je bil krst mošta in prijetno rajanje do poznih večernih ur.
Decembra pripravljamo veseli zaključek
Kolesarji pri Ančki in Tonetu
Stran 20
LESKOVŠKI UPOKOJENCI DELAMO INVENTURO
Za prijazno in bogato jesen življenja
Leto se nezadržno bliža h koncu, zato smo se v Društvu upokojencev Leskovec odločili, da naredimo analizo delovanja skozi vse leto. Na občnem zboru društva, ki smo ga imeli
1.	aprila letos, smo si zadali veliko lepih, koristnih in kvalitetnih nalog. Ugotavljamo, da smo jih realizirali le nekaj, dobršen del pa jih je ostal le na papirju. Vzrok za to pa je najverjetneje struktura članstva upokojencev in pa podeželje, saj imamo kmečke, družinske, invalidske in starostne upokojence. Vzrok za nerealizacijo programa pa je tudi delo, ki ga je na podeželju zelo veliko, in težko si je odtrgati čas ravno takrat, ko je največ dela, saj mislimo, da moramo vse postoriti. Problem, s katerim
se upokojenci srečujemo, so tudi nizke pokojnine, saj v društvu ne moremo načrtovati rekreacije, večdnevnih izletov ali pa projektov, ki so dragi, saj že trije tisočaki prispevka predstavljajo težavo. Pokojnine so male in pravi čudež je, da z njimi uspemo poravnati vse obveznosti. V našem društvu pa smo bili vendarle aktivni. V okviru možnosti si urejamo daištvene prostore.
Udeležili smo se vseh prireditev v našem kraju in izven njega, organizirali smo izlet na Madžarsko in v Prekmurje, udeležili smo se tekmovalnega srečanja DU Videm, Turnišče, Sela, Dolena, Podlehnik, ki je bilo v Tržcu. To srečanje je organiziralo DU Videm, naslednje leto pa je na vrsti za organizacijo naše društvo in
že se veselimo tega daiženja in zbiramo ideje in predloge o izvedbi. Kot že vsa leta prej, bomo Uidi letos pred božičnimi prazniki obiskali naše člane, ki so stari nad osemdeset let in pa tudi invalide. Vse skromno obdarujemo, pomembneje pa je daiženje in da se malo pogovorimo z njimi.
V naslednjem letu poteče mandat upravnemu odboai in vodstvu društva, zato že sedaj razmišljamo o ljudeh, ki bodo pripravljeni delovati tako, da bo jesen življenja naših upokojencev bolj prijazna, bogata in vesela, kajti tudi tretje življenjsko obdobje ima svoj rok trajanja, ki se včasih žal prehitro izteče.
Toni Zagoranski
KD FRANCETA PREŠERNA OB ZAKLJUČKU ŠE ENEGA
USPEŠNEGA LETA
V novih prostorih z novim poletom
Ko so pred dvema mesecema člani Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma dobili v upravljanje nove prostore v kleti zdravstvenega doma, so obljubili, da jim bo to dalo nov zagon za delo. in obljubo so že nekajkrat izpohiiU.
Svoje prostore - ljubkovalno jim pravijo Drvarnica - so uredili tako, da lahko služijo kot razstavišče in tako so po prvi razstavi, ko so predstavili domačo slikarko Marijo Gregorc, v novembru gostili Srečka Vrabla starejšega. Zanj mnogi niti niso vedeli, da se ukvarja s slikarstvom, saj so ga poznali le kot odličnega pleskarskega mojstra. A smo na razstavi spoznali, da Srečko Vrabl odlično obvlada tudi manjše
slikarske površine. Zanimiva je bila tudi otvoritev Vrablove razstave - na njej se je namreč s svojimi diapozitivi predstavil France Planteu, upokojeni knjižničar OŠ Videm, ki s svojim fotoaparatom že dobra tri desetletja lovi podobo Vidma in njegove okolice, del svoje zbirke pa je predstavil tudi zbranim v prostorih KD Videm.
V DECEMBRU ŠE TRADICONALNI PREDPRAZNIČNI KONCERT
Konec oktobra pa je Drvarnica dokazala, da bo imela še en namen - da bo služila kot prostor za pripravljanje manjših, a nič manj zanimivih kulturnih prireditev -
literarnih večerov. Na prvem so videmski kulturniki v počastitev dneva reformacije gostili ptujskega pesnika Davida Bedrača, ki je nedavno pri ptujskem društvu Stara steklarska izdal že tretjo pesniško zbirko, kot gost videmskega literarnega večera pa je poleg te zbirke predstavil še darge svoje pesmi in zlasti z otroškimi navdušil zbrane obiskovalce literarnega večera.
V decembru so člani KD Franceta Prešerna v soboto, 9. decembra, pripravili še tradicionalni predpraznični koncert, s katerim so se vsem ljubiteljem svojega dela zahvalili za njihovo pozornost do društva, hkrati pa vsem občanom zaželeli čim več sreče v novem, 2007. letu.
jš
Videmčanom sta se predstavila domačina France Planteu s fotografijami in Srečko Vrabl s slikami in poslikavami na uporabnih predmetih.
Na prvem literarnem večeru v Drvarnici je KD Videm gostilo pesnika Davida Bedrača.
Foto: Simona Meznarič, Štajerski tednik
/<
p.

PRI SV. BARBARI NA KOROŠKEM SLOVO OD NAŠEGA ROJAKA. VAREJČANA ALBINA KRAJNCA
Umrl je človek, čvrst kot hrast, mož trd- Življenjska pot Albina Krajnca se je zač-nega značaja in mehkega srca. Imel je ela 15. decembra 1929 v Vareji pri Vidmu tri velike ljubezni: svojo Darinko, k.oro- pri Ptuju. Ob delu je končal srednjo pro-šk.o deželo in njeno pesem ...	metno šolo v Ljubljani, leta 1961 pa se je
Na koroškem pokopališču pri sv. Barbari na Poljanah so se domači, sorodniki in prijatelji 24. oktobra poslovili od spoštovanega krajana, pevca in dolgoletnega zborovodje Albina Krajnca. Ostala je njegova bogata ustvarjalna pot, globoke sledi v mnogih zborih in nasploh pevskih zasedbah, ki jih je vodil še posebej v Koroškem oktetu in PD Srce v Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem.
preselil na Koroško in se tam zaposlil v Železarni Ravne. Že čez nekaj let se je odločil za samostojno pot obrtnika in na tej poti vztrajal vse do upokojitve.
Po prihodu na Koroško je pričel puščati za sabo globoke sledi in že takoj se je priključil MPZ Prežihov Voranc. 1961 je bil med soustanovitelji Koroškega okteta, že leta 1964 pa je ustanovil Oktet izpod Uršlje. Njegov je bil tudi oktet in kvintet Poljana, septembra 1977 pa so ga povabili k vodenju pevskega zbora Srce
v Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem. Bilo je še nešteto daigih pevskih zborov, ki jih je vodil in spodbujal pri delu, imel je dobre ideje in zamisli, trdno voljo in neizmerno je ljubil slovensko besedo, kulturo in svoj narod. Pisal je pesmi in jih objavil v petih pesmaricah, mnoge pa so in še prepevajo zbori po Sloveniji in preko naših meja. Tudi za mešani pevski zbor KD Franceta Prešerna iz svojega rodnega Vidma je uglasbil pesem Videm, naš najlepši kraj.
»Narava se je Albinu nasmehnila in mu podarila posluh za ljudsko melodijo in »pretanjen« občutek za domačo pesem in govorico. Ljudje so njegove zborovske pesmi radi poslušali, saj so jim vzbujale voljo do življenja, tudi tistemu, ki bi se moral vdati v usodo in neizogibnemu.
Koroška pesem je kakor vzdih ljudstva, ki počasi izgublja svojo domačo zemljo, hkrati pa zna biti tudi ironična in hudomušna. To je Albin nekako prvinsko občutil in izrazil v svojih pesmih, ki govore o hrepenenju ljudi, o strahu in bolečini, pa tudi o življenjski radosti in ljubezni. Vendar Albin ni umrl, ni odšel. Samo preselil se je v srca tistih, ki so ga imeli radi, in v spomin vseh, ki so ga poznali in spoštovali,« je v poslovilnem govoar Albinu Krajncu med drugim zapisal dr. Ermin Kržičnik.
UR
Foto: zasebni arhiv, iz Št. tednika
PRVI VEČJI USPEHI MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA OSTI JAREJ IN OD SEPTEMBRA ŠE MLADINSKO KULTURNO DRUŠTVO OSTI JAREJ S SEDEŽEM V VIDMU
Vzdušje v zboru mladostno, sproščeno
Še pred letom smo o mladinskem zboru z malo nenavadnim imenom Osti j ar e j slišali in nasploh vedeli bolj malo, od letošnje jeseni naprej pa je vse drugače. Zbor je doživel manjšo prenovo, pridobil nekaj novih in svežih glasov, 16. septembra so v Vidmu ustanovili še Mladinsko kulturno društvo Osti jarej, prvo tako na Ptujskem, v Martinovem tednu pa je moška zasedba zbora nastopila še na martinovanju v Vidmu. Pevci in zborovodja Dejan Rihtarič pa imajo za
seboj prvi večji nastop na ptujskem gradu, kjer so v novembru priredili slavnostni koncert pod naslovom Na svetu lepše rož’ce ni. Takrat so gostili še uspešno vokalno skupino Breznik iz Slovenj Gradca.
Dejan je bil navdušen, prav tako pa pevci, in nekaj dni po nastopu je sporočil: »Koncert je uspel v vseh pogledih. Organizacija je stekla brez večjih zapletov, obisk je bil nad pričakovanji, saj smo napolnili dvorano na ptujskem gradu. To je vsekakor lep začetek Mladinskega kulturnega
društva Osti jarej, in kot njegov predsednik sem na ta dosežek zelo ponosen. Zbor se je z izvedbo programa pokazal v najlepši luči. Od septembra letos smo naredili res velik napredek, za kar smo dobili priznanja tudi od obiskovalcev. No, to so moji pivi vtisi o koncertu Že od poletja pa so v zboai pridno delali, še posebej veliko dela pa je imel Peter Purg (tenorist v zboru), ki se je med poletnimi počitnicami ukvarjal še z izdelovanjem internetne spletne strani, ki pa je že zaživela in ima precejšen obisk.
Mladi pevci so se v prenovljeni zasedbi predstavili tudi v slavnostni dvorani na ptujskem gradu, kjer jim je prisluhnilo številno občinstvo in doživeli so velik aplavz.
nega, sicer pa Dejan obljublja le ustvarjanje v že vnaprej pripravljenem projektu, ki pa naj zaenkrat ostane skrivnost. In če bo šlo vse po sreči, bomo zboru Osti j are j v Vidmu lahko prisluhnili spomladi 2007.
A ne bodo ostali samo na lokalni ravni, ker so mladi in polni energije, si želijo prodreti še kam drugam, zato so vsakega povabila še kako veseli. S prepoznavnostjo in mladostnostjo pa želijo prodreti čim višje, še pravi Dejan, ki je zelo vesel, da imajo zanje posluh tudi v občini Videm, da jih podpira župan Friderik Bračič ter je naveza nastala tudi med Klubom ptujskih študentov. Zaželimo jim lahko le veliko sreče na njihovi poti in odličnih nastopov!
TM
Več o zboru Osti jarej in mladinskem kulturnem društvu torej po novem lahko izveste tudi na internetni strani: www. ostijarej.com
30. DECEMBRA BO ZBOR OSTI JAREJ NASTOPIL V NOVI MINORITSKI CERKVI NA PTUJU
Zbor Osti jarej pa se v prazničnem decembru že pripravlja na nove nastope; 20. decembra so nastopili v Ljubljani na prireditvi za študente, čakajo pa jih še praznično obarvani nastopi v Slovenj Gradcu, 29. decembra v Gorišnici in predzadnji dan letošnjega leta, 30. decembra, ob 19. uri še na Ptuju, v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla.
Dejan Rihtarič, uspešen študent na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je njegov izbrani inštrument fagot, pravi, da so pričakovanja velika, še posebej ob koncu leta, ki jim je prineslo lepe uspehe, in prepričani so, da so pred njimi novi izzivi, ki jih želijo kar najbolje izkoristiti. Če je bilo vodenje zbora na začetku za Dejana izziv, pa zdaj temu ni več tako, pravi Dejan, ki si je v kratkem času kot že prekaljeni glasbenik nabral novih izkušenj, je zbor zdaj način njegovega dela in ga sprejema kot lepo priložnost za druženje s prijatelji - pevci. Vesel je, da so z avdicijo dobili več novih glasov, zdaj je razmerje med pevci dobro, ob sobotah, ko se ponavadi dobivajo na rednih vajah, pa je vzdušje več kot sproščeno in odlično. Njihov repertoar pa je tak, kot ga ponavadi premorejo zbori pri nas; klasični zborovski repertoar, nekaj zabavnih zvrsti in na vsakem koncertu radi dodajo še kakšno manjše presenečenje. Z novim letom pa se za Osti jarej ne pričenja nekaj povsem novega, diugač-
»Na začetku je bil zame to izziv, zdaj je drugače in zboru sem popolnoma predan,« pravi strokovni vodja zbora Videmčan Dejan Rihtarič.
V zboru prepeva 27 mladih pevcev, pretežno so ti doma iz videmske občine, družita pa jih ljubezen do petja, druženja in prijateljstva.
NA PODRUŽNICI SELA PRAZNOVALI 53. ROJSTNI DAN
SOLE
V prijetnem kulturnem programu, ob torti velikanki in še mnogih drugih dobrotah je minil letošnji že 53. rojstni dan šole, bolje rečeno sedanje šolske zgradbe na Selih. Videmska podružnična šola je praznovala v četrtek, 26. oktobra, učenci — teh je letos na šoli 38 — in učitelji pa so na ta dan v svojo družbo povabili starše, prijatelje, ravnateljico Marijo Šmigoc in tudi župana Friderika Bračiča, ki jim je ob tej priložnosti podaril veliko košaro bonbonov in vrednostni bon.
Praznovanje rojstnega dne so začeli trije prvošolci, ki letos obiskujejo šolo na Selih, pridružili pa so se jim tudi učenci daigega, tretjega, četrtega in petega razreda, ki pa je letošnja novost na šoli. Vsi pa so bili odlično razpoloženi in šoli za rojstni dan podarili veliko luštnih pesmic, kratkih igric in predvsem obilico
Dolgi šal, da šole ne bo zeblo
Med gosti sta bila tudi župan Friderik Bračič in ravnateljica Marija Šmigoc.
Šoli Sela so za njen rojstni dan učenci tudi letos peli, plesali in igrali.
Na malem šolskem odru so učenci ob pomoči učiteljic predstavili zelo všečen kulturni program, ob katerem smo tudi odrasli zelo uživali.
otroškega smeha, ki pa je zbrane še posebej navdušil, tisti najbolj pogumni pa so v roke vzeli tudi harmoniko in nanjo zaigrali. Učenci so pripravili tudi razstavo svojih izdelkov in z njimi olepšali šolo na skoraj vsakem koraku.
V PRIČAKOVANJU NJENE POMLADITVE
Posebej jih je pozdravila ravnateljica Marija Šmigoc, ki je znova izrazila željo po prenovi šole, predvsem pa željo po njeni dolgo pričakovani pomladitvi. V nagovoru se je ravnateljici pridružil še videmski župan Friderik Bračič in dejal, da je prenova šole na Selih že dolgo ena od prioritetnih nalog občine, ki pa jo želijo ob pomoči šolskega ministrstva tudi čim prej uresničiti in tudi sam se je strinjal, da šola pa po tolikih letih potrebuje temeljito pomladitev.
Da pa šole na Selih letos pozimi ne bo zeblo in prehudo pihalo skozi njene špranje, so ji učenci pri ročnodelskem krožku izdelali dolgi šal, ki jo bo zagotovo dobro grel.
Petošolka Nina pa je ob koncu dejala takole: »Rojstni dan je res nekaj koristnega, več kot jih imaš, bolj dolgo živiš. Dragi naši šoli za praznik želimo, da bi trdno stala še naprej, mi pa bomo njeni dobri in pridni učenci.«
Besedilo in foto: TM
Zagotovo najlepši del praznovanja pa je bilo sladkanje s čokoladno torto.
IZ NAŠI OSNOVNIH ŠOL
Moja peresnica je modra, rdeča in črna. Ima zadrgo. V njej je žep. V peresnici nosim barvice in svinčnik. Peresnico uporabljam v šoli.
Sandi Vidovič, 3. r
šola Leskovec
Moj nahrbtnik je sive in modre barve. Je srednje velikosti in ima štiri žepke. V njega dam zvezke, peresnico in še mapo. Na vrhu ima ročaj in naramnice.
Aljaž Hliš, 3. r
šola Leskovec
Mojemu sošolcu je ime Sandi. Star je osem let. Sandi ima temno rjave lase in zelene oči. Oblečene ima kratke rokave in dolge hlače. Najraje teka. Rad ima muce. Od pravljic ima najraje Janka in Metko. Rad ima rdečo barvo. Moj najljubši prijatelj je zato, ker je že bil pri meni.
Alen Pernek, 3. r
šola Leskovec
MOJI ZAFCI
(besedilo v narečju)
Doma mamo malo kmetijo. Malo mamo zemle pa tudi f Stali mamo neka živadi. F Stali so: krava, s vij e, zafci, neka je kokoši, pes pa dva mačka. Ati pa mami rat pomagan pri deli. Najreši pa fojtran zafce. Man eno staro zavico pa pet mladih. Skoro fsaki den jih nafojtran. Dan j in koruzo, repo, Šrot, vodo, polejti pa j in tudi nažejen mlade detele ali trave. Lani, da je zavica mela mlade, sen ne smeo iti kcoj, te bi jih venda bla fse potukla. Rat man fso domačo živat, še najreši pa jihove mladiče.
Danijel Herceg, 5. r
OŠ Leskovec
Pri zdravniku
K zdravniku smo prišli ob tričetrt na devet. Ko smo prišli, so prvi vstopili v sobo za cepljenje Blaž, Niko in David. V čakalnici smo morali počakati, da smo prišli tudi mi na vrsto. Ko smo bili vsi gotovi, smo odšli nazaj v šolo.
Lucija Vindiš, 3. r
šola Leskovec
Moj nahrbtnik je roza barve. Ima pentljo in narisano Pepelko in še eno vrtnico. Moj nahrbtnik ima ročaj in naramnice. Na torbi sta dva predalčka, ki sta tudi na zadrgo. Notri nosim peresnico, copate, mapo in zvezke.
Špela Nahberger, 3. r
šola Leskovec
Moj nahrbtnik je sive barve. Je srednje velikosti. Ima rdeče črte in bele črte. Ima en glavni žep. Zgoraj je ročaj. Ima naramnice. V njem nosim peresnico in barvice.
Niko Drevenšek, 3. r
šola Leskovec
Na plavalnem tečaju	Foto: Manja Vinko
VRTEC V VIDMU ŽE STOJI. ŠOLSKA KUHINJA V FAZI
OBNOVE
Letošnje ugodno jesensko vreme gre na roko tudi gradbincem in marsikje se bodo gradbena dela zavlekla do božično-novoletnih praznikov. Tudi videmska občina ne bo izjema, ta čas najbolj aktualna pa je prav gotovo gradnja vrtca v Vidmu, in podjetje Mar sel iz Maribora je zadaj za šolsko zgradbo že postavilo celoten
Nov vrtec dokončan spomladi
montažni objekt, v teku pa so groba zunanja dela, tako pravi direktorica videmske občinske uprave mag. Darinka Ratajc.
Če bo šlo vse po načrtih, torej po planu dela, bo vrtec pripravljen za odprtje že spomladi prihodnje leto, tako kot so v vodstvu občine tudi obljubili ob podpisu pogodbe. Kot pravi Ratajčeva, v aprilu
pričakujejo uporabno dovoljenje, potem pa seveda svečano odprtje novega in težko pričakovanega objekta, ki bo za kraj in občino prav gotovo ena večjih pridobitev. V začetku decembra pa so bila v zaključni fazi tudi gradbena dela v šolski zgradbi, kjer podjetje GP Project ing. izvaja obnovo kuhinje in jedilnice.
Besedilo in foto: TM
SREČA JE...		SREČA JE...			
Zame je sreča, kadar me kuža oblizne in se k meni stisne.		Zame je sreča, če dobim petico, potem gremo s starši na veliko pico			
Sreča je, kadar lahko komu pomagam.		Zame je sreča, če kuža po dvorišču teka, se skupaj loviva in se veseliva.			
Ko mi kdo reče, da sem za njega najboljša prijateljica.		Zame je sreča, ko na dvorišču roža raste, jo opazujem, ker raste zame.			
Zame je sreča, kadar so zvezde na nebu in mi svetijo celo pot do doma.			Anja Zajc, 5. r OŠ Sela		
Sreča je, ker imam starše,					
dedka in babico. Jana Mohorko, 5. r				JESEN	
OŠ Sela					
				Ko zjutraj sonce se zbudi, jesen v vseh svojih barvah zažari. Vse sive mračne baive prepodi in tako nas dan poveseli.	
					
Pri zdravniku					
Iz šole smo šli ob pol devetih. K zdravniku smo prišli ob tričetrt na devet. Tam so nas cepili in pregledali vid, izmerili temperaturo in krvni tlak. Ko so nas cepili, je malo speklo. Potem smo dobili štampiljke. Deklice smo dobile metuljčke, dečki pa letala. V ambulanti smo dolgo čakali.				Hladen veter liste pomigava, kakor otroka, ki v zibki spi. Drevesom listje vso odpada, na tleh odejo naredi.	
	Barbara Fridl, 3. r šola Leskovec				Uroš Vaupotič, 5. b OŠ Videm
NOVOLETNE ŽELJE
ŽELIM SI ...
... DA BI ZAPADEL SNEG. VID, EVA
... DA BI SE LAHKO SMUČAL. TIMI
... DA BI BILI VSI LJUDJE SREČNI. KARIN
... DA BI DOBILA NOVO BARBIKO. VALENTINA, HELENA
... DA BI DOBILA MORSKO DEKLICO. MARUŠA
... DA BI SE NAUČIL PISATI ŠTEVILKE. NIK
... DA BI DOBILA BABY ANNABELL. TAMARA
... DA BI DOBILA BABY BORNA. LAURA
... VELIKO PERESNICO Z BARVICAMI IN FLOMASTRI. KLARA
... DA ME BRATEC NE BI JEZIL. ROK
... NOVE BARVICE. ŽIGA
... ŽELVO NINJO IN MOTOR ZA NJO. ŽAN
... DA BI ME IMELA SESTRICA RADA. NINA
... LETALO IN NINJA ŽELVO. DAVID
... NOVO POBARVANKO. JERNEJA
... DA BI RAD HODIL V ŠOLO. NIKO
... DA BI DOBIL VELIKO DARIL. TOMAŽ
... DA BI SE VEČKRAT IGRALA Z BRATRANCEM. ANAMARI
... DA BI SE V ŠOLI VELIKO NAUČILA. SAMANTA
UČENCI 1. RAZREDA OŠ VIDEM
JESEN
Dan je vedno bolj meglen, gozd je vsak dan bolj aimen,
polh zaspan je in rejen, spet prišla je k nam jesen.
Ptice že na jug hitijo, strašne zime se bojijo, medved bainda naokrog, išče listje za brlog.
Jaz nataknem nogavice, kapo, šal in rokavice, v topel šal telo ovijem, hitro na sprehod zavijem.
Tjaša Trafela, 5. b
OŠ Videm
RAZREDNA HIMNA
Rok je slišal pok,
Špela je rada pela,
Nika pogosto pika,
Nina je fina,
Anej bi rad bil čarodej,
Žan je zaspan,
Uroš se smeji, k Nini pohiti.
Jan bi rad bil sam,
Miha stalno kašo piha,
Gaja rada raja,
Moja išče konja,
Miha težko diha,
Barbara kliči,
Biserka učence miri.
Hura, to smo mi!
Učenci 3. razreda OŠ Videm
Hiša sanja
(fantazijska zgodba)
Nekega avgusta je hiša zaspala zelo pozno, ker je bilo zelo toplo in mirno. Ko je zaspala, je spala zelo mirno in začelo se ji je sanjati.
Stala je na prečudoviti plaži zraven zrcalno čistega morja. Iz vode je pokukal delfin, s katerim je bila hiša zelo dobra prijateljica. Rekel ji je: ,,Pozdravljena, hiša, nekaj ti bom pokazal.” Hiša je stopila bliže in v morju videla čudovito ribico pisanih barv. Delfinček ji je rekel: ,,Plavaj za nama in videla boš nekaj, česar ne vidiš vsak dan.” Hiša je zaplavala in odplavali so do neke votline, kjer je na kamenju ležala poškodovana luna ter jokala. Hiša jo je vprašala, kaj je narobe in luna je dejala: „Z zvezdami smo se lovile in Pikica me je pomotoma spotaknila in tako sem padla, da sem si zlomila nogo. Zvezde so mi predlagale, naj grem na zemljo, kajti tam bi me lahko pozdravili. Ko sem prišla, sem naletela na delfinčka in rekel je, da mi ti lahko pomagaš." Hiša je luno odpeljala na plažo, kjer so ji ptički zavezali nogo, da bi se ji pozdravila. Ko je luna ležala na plaži in opazovala zvezde, je iz vode skočil morski pes, da bi jo pojedel. Hiša se je zelo prestrašila. V tem trenutku se je zbudila in ugotovila, da je samo sanjala.
Vesela je bila, da z luno ni nič narobe in da je zdrava in ni poškodovana. Pomežiknila je luni in luna ji je pomahala. Hiša je bila zelo začudena in ni več vedela, če še zmeraj sanja, ali je to res.
Katja Pivec, 5. f
OŠ Videm
Stran Tl__________
BESEDE MIČEJO, ZGLEDI VLEČEJO
Človekove pravice. Zanimiva tema. Pa vendar nanje hitro pozabimo. Dan človekovih pravic se mi zdi kot nalašč za (vsaj malo?) odpravo tega problema.
Za pomočpri pisanju sem najprej preletel konvencijo o varstvu človekovih pravic. Je zelo obsežna. Menije bolj pri srcu kakšna skrajšana oblika. Pa saj ni pomem bno, v kakšn i obliki nam je dostopna. Pomembnejše je. da se je držimo. Ob branju so se mi postavila številna vprašanja. Prepoved prisilnega dela, Ali starši kršijo ta člen, ko otroke silijo k delu? Jaz bi rekel, da odvisno od situacije. Mislim tudi, da s to konvencijo ni mogoče izkoreniniti kršenja človekovih pravic. Pri tem nam pomaga, to je res. Toda ste se že kdaj vprašali, kje je meja med tvojo pravico in pravico sočloveka. Recimo svoboda govora. Dva želita govoriti istočasno. Eden bo zagotovo kršil pravico drugega. Ne gre drugače, kot da se eden ukloni, To pa lahko stori na dva načina-z negodovanjem ali s ponižnostjo. Druga metoda se mi zdi boljša. Kajti tako s svojim zgledom ogreješ kamnito srce. Je pa res. da se to ne da vedno takoj. Potrpežljivost je dobrodošla. Papir (konvencija) zlorabe človekovih pravic nikakor ne more rešiti. Potrebni smo ljudje, v katerih živi Bog. Da se za človekove pravice borimo z mirom in ljubeznijo. Da se tudi kdaj uklonimo. Pa saj za to ni potrebno veliko. To lahko u resn ičuješ, kjerkoli že si: v šoli, na delovnem mestu, v družini, s prijatelji... Lahko je to le topla beseda, kratek pozdra v ali lju beč pogled, A svet je za radi tega n ekoliko lepši. Morda bo kdo za radi tebe. brat. začu til, da k sreči vodi pot lju bezni in ne izkoriščanja.
Mislim, da je zelo slabo, če se kdo bori za človekove pravice z nasiljem, žaljivkam i ali čim podobnim, saj tako tudi on krši človekove pravice. S tem prepade še poveča, čeprav on sam misli, koliko dobrega je s tem storil, To je nadutost. Na misel mi prihaja dober primer, ki smoga obravnavali pri zgodovini. Zmagovalci v prvi svetovni vojni so Nemce prisilili, da so podpisali njihove zahteve. Do njih so se obnašali kot do manjvrednih. In kdo je začel drugo svetovno vojno? Vzvišenost res nikamor ne vodi. Vsi ljudje smo enakovredni, tudi tisti, katerih obnašanje morda ne kaže ravno na to. Razumsko je to mogoče malo težje dojeti, toda res je. Neenakovrednost začne nov val sovraštva.
Prav tako mislim, da se ateist, ki ne veruje v čisto nič. zelo težko bori za človekove pravice. Kajti kako se lahko trudi za dobro, če misli, da je to vse naredil on in ne Bog preko njega? Z zavedanjem Božje navzočnosti in z molitvijo je človek tudi deležen Božje pomoči pri dosegi svojega cilja (bodisi narediti konec izkoriščanju ali pri kakršnikoli drugi dejavnosti). To je čudovito dojel Gandhi, ko se je boril za pravice Indijcev. Pri tem sta mu pomagala post in molitev. S svojimi privrženci je mirno korakal do Angležev, čeprav so jih le-ti neusmiljeno pretepli. Doživljal je poraze. Toda le navidezne. Kajti kdo je zmagovalec, on, pošten človek, ali njegovi nasprotniki, ki so se obnašali prav živalsko? Tukaj so omenjeni Angleži, toda ali se včasih ne obnašamo podobno (v nekoliko bolj mili obliki) tudi mi? Če bi vsi ljudje sledili Gandhijevemu in Božjemu zgledu, bi na svetu prenehalo sovraštvo in konvencija o varstvu človekovih pravic bi postala neuporabna.
Toda zaenkrat se to še ne uresničuje in ta konvencija je potrebna. Tudi zaradi nje in tistih, ki z njo seznanjajo nevedne, je svet nekoliko lepši.
Luka Škvorc, 9. a
OŠ Videm
Spis sodeluje na natečaju, ki ga je ob mednarodnem dnevu človekovih pravic (10. decembra) razpisalo Društvo za Združene narode za Slovenijo.
MAMI. SKUHAJ TO ŠE ENKRAT!
Mamice bi bile zelo vesele, če bi jih kdaj njihovi malčki po kosilu razveselili in dejali: »Mami, skuhaj to še enkrat!« Na žalost se otroci večkrat zmrdujejo in jim ni všeč, da so na krožniku zopet zelenjava, zrezek, žitarice. Oni bi raje jedli paniran zrezek, hrenovke, krompirček, celo kečap.
Da bi se to spremenilo, vam bo pomagala knjiga MAMI, SKUHAJ TO ŠE ENKRAT!. Knjiga nam s pomočjo mnogih preprostih zvijač pomaga, kako pripraviti otroško hrano lepo pisano, zares veselo in super zdravo: od medvedje bovle do hobotnice iz hrenovk in samo z naravnimi in zdravimi sestavinami, ki vključujejo vse, kar potrebujejo otroci za primerno rast. Priročnik vsebuje 140 okusnih receptov za vse priložnosti, od jutra do večera, od piknikov do zabave, jedilnike ob rojstnih dnevih, ob bolezni, za na pot in drugo. Svetuje, katera živila kupova-
ti in katerim se je bolje izogniti ter kje nakupovati. Popelje skozi vodnik živil, kjer izvemo, kaj potrebuje otrok, da bi zaužil vsa pomembna hranila za uravnoteženo prehranjevanje. Ob tem so še pridana navodila, kako pripraviti otroka, da zdravo je. Knjiga ne vsebuje dolgočasnih strokovnih razprav, temveč v radoživem slogu ponuja veliko koristnih informacij. 143 strani dolga knjiga, vezana v mehke platnice, je opremljena z lepimi, očesu in zato še okusu privlačnimi fotografijami, seveda z recepti in raznovrstnimi navodili.
Otroke skozi strani spremlja zajček Spar-ky, knjigo pa lahko kupite v Šparu, knjigarni ali naročite telefonsko na 02/779 46 71.
Knjiga je namenjena tudi vsem tistim, ki pripravljajo jedilnike v šolski kuhinji.
NZ
Mami, Skuhaj
to še enkrat!
140 mfljubiih receptov -vse jedi zdrave in hitro pripravljene
rp
__Stran 28____________________________________M ’,y;
C-
VADBA V VODI ZA DOJENČKE IN MALČKE
Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke (od 4.meseca do 5.leta starosti), ki poteka v Termah Ptuj. Vadba se bo pričela 9.1.2007. Uvodno predavanje za starše, kjer vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vadbi, pa bo v ponedeljek 8.1.2007 ob 17.uri. Informacije in prijave na telefon 051 220 984!
Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo! (www.plavanje-dojenckov.com)
Desno: V vodi je tako prijetno.
Foto: arhiv PZS
MIKLAVŽEVANJE V VIDMU IN NA SELIH
Otrokom so žarele oči
Sv. Miklavž je na Slovenskem zelo priljubljen svetnik, če ne celo najbolj. O tem med drugim priča dejstvo, da mu je posvečenih več kot dvesto cerkva in kapelic, med njimi je kot najpomembnejša tudi ljubljanska stolnica. Nič čudnega torej, da tega dobrotnika poznajo tudi najmlajši.
Na predvečer praznika so se majhni, malo večji in tudi največji otroci zbrali v cerkvah v Vidmu in na Selih. Uvodoma so prisluhnili poučni igrici o pismih Miklavžu, ki so jo odigrali Frančiškovi otroci. Igrica je bila uglašena na dobroto, ki jo je kasneje sv. Miklavž izkazoval zbranim otrokom.
Sv. Miklavž se je tokrat izkazal in spremenil svoj običaj iz prejšnjih let in s prispevki staršev obdaril otroke tako, da so prejeli enaka darila. Tako so ostala darila presenečenje za otroke in za njihove starše. Otrokom so žarele oči. Nekaterim so malo zaplavale očke ob pogledu na dobrotnika, darilce pa so veselo stisnili k sebi ali pa ga prepustili mamičinim rokam. Miklavžu so marsikaj obljubili (nekateri samo s kimanjem) - delček tega bodo gotovo izpolnili, predvsem pa jim bo dogodek zagotovo ostal v spominu.
Besedilo in foto: MŠ
... nato pa še v cerkvi sv. Družine na Selih in povsod je bilo lepo v njegovi družbi.
MIKLAVŽEVANJE V FARI SV. ANDRAŽA V LESKOVCU
V	farni cerkvi sv. Andraža v Leskovcu so otroci že enajsto leto zapored pričakali sv. Miklavža. Osnovna šola pa je skupaj s KD Leskovec pripravila krajši kulturni program.
Otroci so se dobrega moža v spremstvu angelov razveselili, četudi sta se okrog njih smukala parklja. Najbolj pogumni so Miklavžu zmolili svojo najljubšo molitev. Posebej pa so se razveselili daril. Miklavž je to leto prinesel še posebna darila za otroke v vrtcu in otroke podaljšanega bivanja (od 1. do 4. razreda).
V	imenu sveta staršev se zahvaljujem vsem, ki ste pomagali pričarati poseben, skrivnosten lik sv. Miklavža - zborovodki-
nji Valentini Vidovič, mladim KD Leskovec, Slavici Vidovič, predsednici KD Leskovec, občini Videm, ki je obdarila otroke, in sponzorjem, ki so omogočili nakup igrač: Anton Milošič, Janez Zemljarič, TMD Invest, Branko Krajnc, KRI&ZA d. o. o, GP Project ing., Mesarija in samopostrežba Kokol, Jožefa Markovič s. p., Tomaž Jagari-nec s. p., Merilo d. o. o., Studio REAL, E-plast Alojz Požgan s. p., SIRIUS d. o. o, Žiher d. o. o., Janez Krajnc s. p., Jožica Cafuta, Anica Zavec s. p. in Jožefa Markovič s. p.
Besedilo in foto:
Kristina Lovenjak,
predsednica sveta staršev
Miklavž je letos prinesel posebna darila za najmlajše v vrtcu in tiste, ki obiskujejo podaljšano bivanje.
OBISK SVETEGA MIKLAVŽA V LANCOVI VASI
Za uvod lutkovna igrica, nato pa obdarovanje
5. decembra, na predvečer sv. Nikolaja oziroma sv. Miklavža, kakor otroci ponavadi poimenujejo tega priljubljenega decembrskega obdarovalca, so tudi letos v vaškem domu v Lancovi vasi člani FD Lancova vas pripravili miklavževanje za majhne in velike, pridne in manj pridne otroke iz vasi in okolice. Po darila ali pa šibe so prišli številni otroci, ki so sv. Miklavžu pred tem že pisali.
Za lep uvod v sam prihod sv. Miklavža je letos poskrbela lutkovna skupina Lutka lutka iz OŠ Podlehnik, ki je zaigrala všečno igrico z naslovom Medvedkovi medenjaki. Otroci so ob koncu lutkam pomagali priklicati sv. Miklavža, ki je kaj kmalu slišal njihove klice. Sv. Miklavž pa tudi letos ni prišel brez svo-
Miklavževo prireditev je popestrila lutkovna igrica, ki so jo zaigrali člani lutkovne skupine Lutka lutka iz OS Podlehnik.
jega zvestega spremstva, dveh angelov, ki sta nosila darila in Sveto pismo, ter črnih parkeljnov, ki so prestrašili marsikaterega malčka.
Sv. Miklavž pa je bil letos še posebej radoveden, otroke je veliko spraševal, ti pa so na njegova vprašanja veselo in domiselno odgovarjali. Otroci so mu znali povedati, da prihaja iz nebes, in da doma že imajo adventni venček s štirimi svečkami. Nekateri so tudi kaj zmolili, zapeli, drugi pa so sv. Miklavžu le nekaj prišepnili na uho. Ob koncu so bili vsi veseli - otroci svojih daril, sv. Miklavž pa je bil zadovoljen z otroškimi molitvami in pesmicami. Zato bo otroke prihodnje leto ob istem času prav gotovo ponovno obiskal.
Besedilo in foto: PK
Nekateri pridni otroci, tudi tisti najmlajši, so kar sami stopili pred sv. Miklavža ...


FOLKLORNO DRUŠTVO POBREŽJE NE POČIVA
S priznano etnologinjo Makarovičevo raziskovali na terenu
Prav letos smo se člani FD Pobrežje ponovno lotili raziskave štajerskih ljudskih noš v Pobrežju, tokrat oblačilnih navad vasi Pobrežje v 2. polovici 19. stoletja, in sicer oblačil, ki so jih ljudje v tistem času nosili ob delu, vse dni v tednu razen ob nedeljah, praznikih in drugih posebnih priložnostih. Po domače, pa čeprav to ni povsem pravi izraz, bi jim lahko morda celo rekli “delovna oblačila”.
V oktobru se je v Pobrežju ponovno mudila raziskovalka, znana slovenska etnologinja, dr. Marija Makarovič. V goste, pravzaprav na delo v Pobrežje, jo je ponovno, tako kot že leta 2000, povabil Miran Drevenšek, vodja plesa in vodja projekta izdelave ljudskih delovnih oblačil vasi Pobrežje in okolice iz
2.	polovice 19. stoletja pri FD Pobrežje. Tudi leta 2000 smo prav z njeno pomočjo člani FD Pobrežje zaključili uspešno
Dr. Makarovičevo in Titiko Pauman smo zmotili med delom.
raziskavo, katere plodove sejemo s pridobitvijo pražnjih oblačil, ki so jih naši predniki nosili v tem času, katerih izdelava pa brez raziskave ne bi bila mogoča.
RAZISKAVA O OBLAČILNIH NAVADAH V POBREŽJU IN MED POBREŽANI
Prav letos, ob 10. obletnici delovanja društva, pa se je FD Pobrežje ponovno lotilo raziskave oblačilnih navad vasi Pobrežja, tokrat raziskujemo oblačilne navade, ki so jih imeli ljudje v vasi Pobrežje v 2. polovici 19. stoletja pri delu oziroma takrat, ko so nosili vsakdanja oblačila, primerna za delo.
Folkloristi iz vasi Pobrežje z zadovoljstvom povemo, da si raziskave brez
priznane etnologinje iz Ljubljane, ki pravzaprav več časa preživi na terenu med ljudmi in raziskovanjem kot doma, ne bi znali predstavljati. Na povabilo se je dr. Marija Makarovič tudi tokrat odzvala z velikim veseljem in si kljub številnim raziskavam, ki jih vzporedno opravlja po drugih krajih Slovenije, vzela čas za Pobrežje ter ponovno opravila izjemno delo. Glede na to, da se je pričela raziskava oblačilnih navad vasi Pobrežje in okolice na lep sončen dan, folkloristi FD Pobrežje upamo, da bo tudi kmalu zasijal sončen dan, ko bodo oblačila, za katera se zdaj zbirajo podatki, ugledala luč sveta. Pot do tja, pravijo, ni več dolga, morda samo še naporna.
VAŠČANI IN VAŠČANKE POBREŽJA KMALU TUDI V KNJIGI O LJUDSKI NOŠI ŠTAJERSKE
Makarovičeva je dejala, da bo že prihodnje leto izdana tudi knjiga o ljudski noši Štajerske, v kateri bodo med drugimi zajeti tudi opisi in na podlagi njih izdelane slike oblačil, ki so jih opisali vašč-
anke in vaščani Pobrežja. Prav tako pa je poudarila, da se je v Pobrežju zelo dobro počutila, pohvalila organizacijo ter dejala, da se bo sem še rada vračala.
Pri tokratni raziskavi pa so ponovno večinski in najpomembnejši delež nudili vaščani in vaščanke Pobrežja in tudi Vidma, brez katerih raziskave sploh ne bi bilo. Tako so do sedaj pri raziskavi s svojim brskanjem po spominu, pogledu v preteklost, zbranim gradivom, fotografijami in materialom ter predvsem z velikim veseljem priskočili na pomoč: Jože Fridauer (po domače Hanžičev Pepek), Marija Horvat (po domače Žižkova Micka), Rogina Nežka (po domače Brunkovska), Anica Šprah, Tilika Pauman, Maks Vaupotič, Anica Sodec, Betka Strmšek ter mnogi drugi. Prav vsem, ki so kakorkoli prispevali velike kamne v mozaik ohranjanja kulturne dediščine se folklorno društvo iz vsega srca zahvaljujeje za njihov trud pri ohranjanju kulturne dediščine ter jim obljublja, da bodo oblačila, ki bodo izdelana po njihovem pripovedanju, ohranjenih fotografijah in ostalem materialu, radi nosili in v njih plesali.
Obenem pa FD Pobrežje vabi vse, ki bi radi svoj prosti čas občasno napolnili s plesom ter ohranjanjem kulturnega izročila, da se nam pridmžijo na folklornih vajah, ki jih imamo ob nedeljah, ob 17. uri v vaškem domu Pobrežje. Veseli vas bomo.
Besedilo in foto: Miran Drevenšek
V KD SELA SE IZTEKA DELAVNO. USTVARJALNO IN
NADVSE ZANIMIVO LETO
Na domačem odru V jesenski noči
Tak je bil naslov prvega srečanja ljudskih pevcev in godcev, ki ga je KD Sela skupaj s skupino domačih pevk pripravilo 18. novembra v sel-ski kulturni dvorani. V jesenski noči so prepevali in igrali pevci in muzikantje od vsepovsod, vtisi pa so bili nekaj dni po prijetnem druženje več kot odlični, kar pa je dobra iztočnica za vnaprej, za prihodnja leta, ko naj bi tovrstna pevska druženja postala tradicionalna.
Vendarle pa KD Sela ne premore samo skupine ljudskih pevk, temveč v društvu delujeta še skupini mladih muzikantov in aktiv podeželskih žena. Alojz Auer, predsednik KD Sela, je ob zaključku letošnjega leta še posebej zadovoljen, saj leto končujejo delavno in lahko se zares pohvalijo, da so veliko postorili v dvorani in njeni okolici, priredili so kar nekaj prireditev in sodelovali pri vseh dogodkih v domačem kraju. Auer pravi, da je društvo letos poskrbelo za več prireditev, nekaj tudi skupaj s podružnično šolo, dobro pa je bilo tudi sodelovanje z gasilskim društvom in krajevno skupnostjo. In samo na tak način lahko vsi skupaj veliko pripomorejo k družabnemu in nasploh kulturnemu življenju na vasi, je prepričan Auer, ki je v pogovoru nanizal več dogodkov in srečanj, kjer so bili kulturniki zraven. Že v maju so pomagali pri postavljanju majskega drevesa, množično so se udeležili srečanja Selanov, bili zraven pri krajevnem prazniku, še posebej vesel pa je, da jim je v društvu uspelo izpeljati še jesensko prireditev, zamišljeno kot srečanje ljudskih pevcev in godcev, za katero pa v kraju po tihem že računajo, da bo postala tradicionalna.
VAŠČANI INVESTICIJE
V	KULTURNI OBJEKT OPLEMENITILI S 400 DELOVNIMI URAMI
V	KD Sela pa niso samo nastopali in se družili, temveč so skupaj z vodstvom KS in vaščani uspešno sanirali prostor pod odrom in s tem sanirali vdor meteornih vod, uredili so vhod in prizidek od zunaj v prostor pod odrom, konec pa je težav s stopniščem, kjer je bilo prevečkrat polno smeti in nič drugega. Stopnice so obložili s keramiko, novost pa je tudi ta, da je pod podaljškom nadstreška sedaj mogoče posedeti ali pa preprosto poklepetati v prijetni družbi, pravi Auer in dodaja, da
Selške ljudske pevke so bile gostiteljice prireditve V jesenski noči.
so uspeli ometati in sanirati še dimnik za centralno kurjavo, v poletnih mesecih pa so nekaj svežine dali tudi oknom in vratom v dvorani. Uredili so tudi društveno kuhinjo, v njej manjka le še nekaj opreme, nova pa je tudi izolacija nad vhodom v dvorano in kuhinjo. Zagotovo največja pridobitev letošnjega leta pa so nove mize v dvorani, ki so jih izdelali domači mojstri in obiskovalci že nekajkrat preizkusili ter zelo pohvalili. Dvorana je po besedah Auerja sedaj primerno opremljena in lahko sprejme 120 ljudi.
Sicer pa je finančno breme nosila KS,
pravi Auer, društvo in vaščani pa so finančni vložek oplemenitili s 400 delovnimi urami. Najpomembnejše pa je, da ima društvo sedaj dosti boljše pogoje za delo, dvorana pa služi društvu in krajanom.
»Za razvoj društva se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pomagali, posebej pa predsedniku KS Sela Igorju Galiču. Imel je posluh za družabno in skupno delo, saj je društva in KS znal povezati v eno celoto. Sam se je aktivno udeleževal delovnih akcij, posebno pa se je izkazal pri nabavi miz. Vsem krajanom se zahvaljujemo za
Nastopili so tudi mladi muzikantje, ki so društvu in kraju v ponos.
Ekipa aktiva podeželskih žena Sela je »srečo« preizkusila na gospodinjskem večeru v Dražencih, kjer so se znova pomerili v izdelovanju domačih rezancev.
izkazano pomoč in želimo v novem letu obilo zdravja in osebne sreče,« zaključuje predsednik KD Sela Auer.
LJUDSKE PEVKE IMELE 20 NASTOPOV
Antonija Kaučevič, vodja selskih ljudskih pevk, pravi, da se strinja s predsednikom, da je bilo letošnje leto zelo delavno in tudi ustvarjalno, saj so imele pevke veliko nastopov. Do novembra so jih naštele 20, v domačem kraju in naokrog, nastopile so tudi v Mariboru, pa na srečanju Selanov v Dečnem in Arnovem selu, v veliko veselje pa jim je bilo, da jim je društvo pomagalo pripraviti pivo srečanje pevcev in godcev v domačem kraju.
Tudi kako novo pesem se je bilo treba naučiti, je dejala Kaučevičeva, sama pa obljubila, da bo še napisala kakšno in jo bodo pevke z veseljem predstavile. V skupini ljudskih pevk pa poleg Kauč-evičeve še prepevajo Elizabeta Emeršič, Danica Palijan, Marija Potočnik in Lojzka Murko.
Med kulturniki pa velja omeniti še mlade muzikante, ki zaigrajo na vsaki prireditvi, pa še najmlajše iz KS Sela, ki smo jim lahko ploskali na kar nekaj prireditvah. Veliko truda in dobre volje pa v pripravo programa in scenarijev vloži članica KD Sela Romana Pukšič, kar pa je njej sami v veliko veselje, saj se z najmlajšimi srečuje tudi v svojem poklicu.
SELSKE ŽENE SE IZOBRAŽUJEJO IN ZMERAJ POSKRBIJO ZA BOGATO POGOSTITEV
Tilika Vidovič, vodja aktiva podeželskih žena Sela, se prav tako z veseljem ozre med mnoge letos zanimive dogodke, povezane z aktivom. Bili so zraven pri vseh akcijah v kraju, pripravile več pogostitev, tudi ob krajevnem prazniku, ko so dvorano okrasile in obogatile s čudovito razstavo, vmes pa niso pozabile na izobraževanja, ki so pravzaprav temelj vsega v aktivu. Skozi leto so organizirale več delavnic, nazadnje ob prvem novembru, ko so izdelovale ikebane in še malo kasneje, ko so izdelovale suhe aranžmaje in krasile adventne venčke. V avgustu so se podale na ekskurzijo v botanični vrt v Eloče, družabno so proslavile tudi dan kmetic v oktobru, Vidovičeva pa se je pred časom udeležila še srečanja kmetic v Gorišnici. Izkušnje s tega in vseh drugih srečanj so enkratne, pravi Vidovičeva, ki v pogovoru omeni še vsakoletno druženje - gospodinjski večer v sosednjih Dražencih, kjer letos zagotovo ne bodo manjkale. Posebej ponosne pa so selske in okoliške žene, kajti imajo nove društvene predpasnike, ki jih bodo z veseljem oblekle ob vsakem še tako pomembnem dogodku. Načrtov pa jim v aktivu podeželskih žena ne manjka za prihodnje leto 2007, a pustimo se presenetiti.
TM
Foto: Pal, TM
Delček svoje pridnosti in ustvarjalnosti so selske žene pokazale na letošnji bogati razstavi ob krajevnem prazniku.
V PRAŽENCIH NA 6. GOSPODINJSKEM VEČERU. KO MIMO TEKMOVANJA V IZDELOVANJU REZANCEV SPET NI ŠLO
Z rezanci znajo tudi moški
Gospodinje, članice aktiva žena Sela, so se prvič predstavile z	Tudi Lancovljanke so imele v Dražencih svojo ekipo za rezance,
novimi predpasniki in kapami, pri izdelovanju rezancev pa se dobro ujeli pa smo jih skupaj s predsednico društva Katico Krajnc, znašle.
Društvo gospodinj Draženci je v soboto, 2. decembra, v domačem kraju pripravilo že 6. gospodinjski večer in tekmovanje v izdelovanju domačih rezancev, k sodelovanju pa so znova pritegnili veliko ekip. Iz videmske občine so se tekmovanja udeležile ekipe iz Dolenc, Lancove vasi, Pobrežja in Sel, v tipični ženski družbi pa smo že drugo leto zapovrstjo imeli priložnost srečali povsem moško ekipo veselih gospodinjcev - Valek mojstre iz Hajdine.
Ocenjevalna komisija, ki ji je predsedovala Terezija Meško iz KGZ Ptuj, je Valčkom v hudi konkurenci in po dolgem razmisleku na koncu prisodila zmago, ostale ženske ekipe pa zelo pohvalila za kvalitetne in na pogled lepo izdelane domače rezance.
V Dražencih so gospodinjski večer združili še s predstavitvijo zaključkov letošnjega projektnega dela, v okvirni katerega so Draženčanke spoznavale ajdo od setve do žetve, za konec pa iz ajdovih luščin pripravile krasne izdelke domače obiti,
iz ajdove moke pa okusne jedi po starih slovenskih receptih. Dmženje so obogatile še s kulturnim programom in veselim druženjem ob bogato obloženih mizah.
Vse čestitke organizatoricam in samo tako naprej!
Besedilo in foto: TM
V izdelovanju domačih rezancev so je letos znova pomerila tričlanska ekipa aktiva žena Dolena, v ekipi pa je bila tudi predsednica Slavica Petrovič.
Pobrežanke s predsednico Majdo Marinič društva žensk Pobrežje v Dražencih na gospodinjskem večeru niso manjkale, v objektiv pa smo jih ujeli ravno sredi zavzete predanosti delu.
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA IN DEKLET LANCOVA VAS
S številnimi aktivnostmi zaključile še eno uspešno leto delovanja
Otroci so se tudi letos z velikim veseljem lotili ustvarjanja iz naravnih materialov. Nastali so čudoviti izdelki.
V Društvu podeželskih žena in deklet Lancova vas se trudijo biti aktivne skozi vse leto, veliko aktivnosti pa so uvrstile prav v drugo polovico leta, ko so tudi letos v jesenskem in predprazničnem času organizirale številne delavnice, skrbele za lepo urejeno okolico domačega vaškega doma, saj so nasadile tamkajšnja cvetlična korita, pozabile pa niso niti na izobraževanje, ki je za žene in dekleta na vasi še kako pomembno. Tudi letos pa vabijo na telovadbo za ženske, ki poteka ob ponedeljkih, ob 20. uri, v vaškem domu v Lancovi vasi.
2. USTVARJALNA DELAVNICA ZA OTROKE
Ko so se počasi že iztekale letošnje jesenske počitnice, so v društvu tudi letos organizirale jesensko ustvarjalno delavnico za otroke. Delavnice se je udeležilo kar nekaj ustvarjanja željnih otrok, ki so letos izdelovali risbice s pomočjo leplenja naravnih materialov: kostanja, sončnic, bučnic, pšenice, koruze in ostalih semen, zanimivi izdelki pa so nastali tudi s pomočjo odtiskovanja jesenskega listja. Nastali so lepi in unikatni izdelki, ki so jih otroci lahko odnesli domov. S takšnimi delavnicami želijo v društvu spodbuditi otroke k aktivnemu preživljanju prostega časa, tudi letos pa so bili v ospredju predvsem naravni materiali, ki jih lahko kar sami naberemo. Da pa je otroška delavnica tudi letos zaživela, se zahvaljujemo Nataliji, Nataši in Bojani, ki so poskrbele za vse potrebno. Upa-
mo, da bo kakšna njihova ideja obrodila sadove tudi prihodnje leto.
JESENSKI POHOD K VINOTOČU MAROH
Pivo soboto v novembru so žene in dekleta izkoristile še za jesenski pohod, kar je novost v njihovem društvu. Skupina velikih in malo manjših pohodnikov se je zbrala pred vaškim domom v Lancovi vasi, nato pa so se z avtomobili peljali do Vidma, kjer so jeklene konjičke tudi pustili. Čez Dravinjski Vrh so se pohodniki nato peš podali do Vinotoča
Maroh v Majskem Vrhu. Med potjo so veselo klepetali in uživali v čarih, ki so jih ponujale jesenske Haloze. Na Vinotoču sta jih nato prijazno sprejela gospodar in gospodinja Maroh, ki sta pohodnike postregla z aperativom, nato pa se je vesela daiščina okrepčala še z okusno kislo juho in gerpo. Druženje so zaključili proti večeai, ko so se peš podali v »dolino«. V društvu so se odločili, da tudi prihodnje leto organizirajo še kakšen pohod, saj je pivi zelo dobro uspel.
V GORIŠNICI NA SREČANJU KMETIC S PTUJSKEGA
Podpredsednica daištva Anica Gojko-šek se je 9. novembra udeležila srečanja predsednic daištev kmetic, gospodinj in aktivov žena, ki delujejo na območju upravne enote Ptuj. Tovrstno povezovanje diuštev je novost, pivo takšno srečanje pa je letos v sodelovanju s KGZ, Kmetijsko svetovalno službo Ptuj organiziralo Društvo Gospodinj občine Gorišnica.
Predstavnice daištev so si ogledale Dominkovo domačijo, obiskale pa so tudi farno cerkev sv. Barbare niže Ptuja. Namen takšnih srečanj je vsekakor v povezovanju, izmenjavi izkušenj, nenazadnje pa tudi v širšem sodelovanju in druženju daištev kmetic. Na srečanju je bilo še slišati, da bi naj takšno srečanje postalo tradicionalno.
KROMPIRJEVE JEDI S KUHARSKIM MOJSTROM
Še skupinska fotografija udeležencev jesenskega pohoda pred vinotočem Maroh Majskem Vrhu.



Žene so z zanimanjem prisluhnile nasvetom kuharskega mojstra Vlada Pignarja.
VLADOM PIGNARJEM
Verjetno je ni prave gospodinje, ki ne bi želela dopolniti svojega znanja in veščin na kuharskem področju. Članice dmštva so se zato odločile, da tudi letos organizirajo kuharski tečaj. Tako so v petek, 17. novembra, v goste povabile priznanega kuharskega mojstra Vlada Pignarja. Tokrat so pripravljale jedi iz krompirja, saj je krompir vsaj na Dravskem in Ptujskem polju zelo razširjen in na jedilniku skoraj vsak dan. Res pa je, da nam včasih zmanjka idej, na kakšen način ga pripraviti.
Okrog 20 udeleženk je na začetku pozdravila in uspešno delo zaželela tudi Slavica Strelec iz KGZ, Kmetijsko svetovalne službe Ptuj. Gospod Pignar je v svojem kratkem uvodnem predavanju poudaril, da poznamo danes vsaj 30 vrst krompirja, ki raste na našem območju.
Iz surovega in kuhanega krompirja so nato udeleženke pripravile krompirjevo juho, za katero ima skoraj vsaka gospodinja svoj recept, krompirjeve zrezke, krompir s pikantnim nadevom, krompirjeve štruklje z orehi, krompirjeve žličnike, liptavske blazinice, manjkal pa ni niti pravi krompirjev kmh, ki so ga nekoč pekli veliko pogosteje kot pa danes. Udeleženke tečaje so vsekakor dobile kakšno idejo, kako popestriti vsakdanji jedilnik, ob koncu pa so pogrnile še mizo in poskusile pripravljene jedi.
VESELI ZAKLJUČEK LETA »PRI MARTI« V CVETKOVCIH
Že četrto leto zapored so članice lan-covovaškega daištva v sodelovanju z Društvom kmečkih žena občine Dornava organizirale zaključek leta, letos »Pri Marti« v Cvetkovcih. Zadnjo soboto v novembru so žene in dekleta tako
nazdravile novemu letu, se skupaj veselile vseh dosedanjih uspehov, predvsem pa veslo zaplesale.
Tudi letos so bile med njimi predstavnice iz podjetja Unilever d. o. o., Ljubljana, ki je zastopnik za prodajo margarine Rama. Z omenjenim podjetjem obe daištvi že nekaj časa uspešno sodelujeta, podjetje pa je vse udeleženke letos obdarilo z njihovimi margarinami in majhnimi darili. Zahvala pa gre tudi občini Videm, ki je prispevala njihove darilne vrečke in zloženke.
Ker pa so ravno tisti dan praznovale god vse Katarine, Katice in Katke, so bile le-te še posebej obdarjene.
Za posebno presenečenje večera pa je poskrbel še novi župan občine Dornava, Rajko Janžekovič, ki je ženam in dekletom poklonil okusno torto in v svojem kratkem pozdravnem nagovom poudaril, da je najboljša potica še vedno tista, ki jo speče mama.
Videmski župan Friderik Bračič se srečanja zaradi obveznosti žal ni mogel udeležiti, je pa vsem zbranim poslal pozdrave.
Zabava s petjem in plesom je trajala še pozno v noč, za obilico smeha pa je ves časa skrbela pevka Mili.
Vsekakor bi moralo biti takšnih srečanj še več - naše mame in žene si jih z vsakodnevnim delom vsekakor zaslužijo.
ŠTIRI SVEČE NA ADVENTNEM VENČKU ZA ŠTIRI ADVENTNE NEDELJE
V	tednu pred pivo adventno nedeljo so se žene in dekleta ponovno zbrale, da bi skupaj izdelovale adventne venčke.
V	vaškem domu v Lancovi vasi so tako ponovno nastajali lepi in lično okrašeni adventni venčki. Še vedno je prevladovala oblika kroga, nekaj pa je bilo tudi bolj modernih. Tudi letos Lancovovaščanke niso pozabile na videmskega župana Friderika Bračiča in direktorico občinske uprave mag. Darinko Ratajc. Že naslednji dan ju je obiskala predsednica društva in se jima z venčkom zahvalila za dobro in uspešno sodelovanje z občino Videm.
Vsem občankam in občanom občine Videm, še posebej pa našim član icam, voščimo lepe in doživete božične praznike, leto 2007, ki je pred nami, pa vam naj nasuje predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva!
Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas
Po kuharskem tečaju so postregle z odlično »krompirjevko«, nato pa so prišle na mizo še ostale jedi iz krompirja.
Za sladko presenečenje na zaključku je poskrbel župan občine Dornava, Rajko Janžekovič, ki je zbranim ta večer podaril okusno torto.
Besedilo: Petra Krajnc
Foto: Bukvič, P K
Stran 36____________________________________ .
NAGRADNI NATEČAJ »NAJLEPŠA RAMA STOJNICA«
3. mesto za Aktiv žena Dolena in Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas
Podjetje Unilever Slovenija iz Ljubljane, ki je zastopnik za prodajo margarine Rama, že kar nekaj čas uspešno sodeluje z različnimi društvi aktivov žena po vsej Sloveniji. V letošnjem letu je podjetje razpisalo še nagradni natečaj »»Najlepša Rama stojnica«, ki je potekal do 15. oktobra, na katerega pa so se prijavile tudi članice Aktiva žena Dolena in članice lanco-vovaškega društva ter oboje dosegle odlično tretje mesto.
Obe društvi sta se tudi letos z velikim veseljem odzvali povabilu, da sodelujeta na Kamini stojnici, ki je v času, ko je trajala že 17. državna kulinarična razstava Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, na dvorišču minoritskega samostana obiskovalcem brezplačno ponujala sladke dobrote. Žene in dekleta so spekle številne sladke dobrote, ki so jih brezplačno ponujale obiskovalcem, svojo stojnico pa so tudi lično okrasile. Fotografije so nato poslale v Ljubljano in čakale na rezultate.
V začetku novembra so iz podjetja Unilever sporočili, da sta 3. mesto (teh je bilo devet) dosegli tudi stojnici aktiva žena iz Dolene in Društvo podeželskih žena in deklet iz Lancove vasi. Čeprav je nagrada simbolična, pa je vendarle velikega pomena, saj so na natečaju sodelovala društva iz vse Slovenije.
Aktivu žena iz Dolene in Lancove vasi čestitamo in le tako naprej!
PK
Foto: arhiv društev, TM
Ramina stojnica gospodinj iz Lancove vasi je bila na Ptuju (Dobrote slovenskih kmetij) lepo okrašena, pa tudi sladkih dobrot je bilo na pretek.
In še nagrajena Ramina stojnica gospodinj iz Dolene
ENKRATEN VEČER NA DJOČANOVI KMETIJI V TRŽCU
Etnografsko društvo Tržeč je sredi oktobra na Djočanovi kmetiji v Tržcu, kjer počasi nastaja krasen etnografski muzej, pripravilo prikaz ličkanja, po domače kožuhanja koruze. Opravila so se lotili natanko tako, kot so to nekoč počeli naši dedi in babice na haloških vrtovih. Trževčani, člani etnografskega društva, so držali obljubo in priskrbeli veliko oblečene koruze, vmes pa so pripravili še nekaj daižabnih iger. Za dobro voljo so skrbeli domači muzikantje - ljudski godci ED, gospodinje pa so bogato obložile mize in pripravile nekaj tipičnih domačih jedi, tudi takih, ki so jih nekoč postregli na kožuhanju. Na povabilo Trževčanov se je odzval tudi župan Friderik Bračič in se jim pridružil pri ličkanju.
HIŠKA NA DJOČANOVI KMETIJI IMA NOVO STREHO
Obnova stare domačije v Tržcu, po
Pri pokrivanju Djočanove hiške so pomagali mnogi zavzeti domačini, posebej pohvalno pa je, da so delo opravili brezplačno.
Utrinek s kožuhanja
—Ut
'CJ1
Visoko na ostrešju smo med delom opazili tudi predsednika ED mag. Ivana Božička.
nekaterih predvidevanjih naj bi bila stara okrog 80 let, poteka po načrtih in v teku so nekatera gradbeno-obrtniška dela. Potem ko je občina Videm obnovo hiše zaupala gradbenemu podjetju GP Project inženiring d. o. o., pa so za ostrešje poskrbeli člani ED Tržeč sami. V soboto, 18. novembra, so hiško že pokrivali z opeko in bili nadvse veseli, da jim je služilo tudi vreme.
Predsednik ED mag. Ivan Božičko
pa je zelo zadovoljen, da obnova stare domačije, ki so jo dobili v upravljanje od občine Videm, poteka zelo hitro in
da jim pri vsem veliko pomaga tudi vodstvo občine. V društvu bodo pomagali po svojih najboljših močeh, še več, domačiji želijo dati pravo vsebino, še do konca
leta, če bo vreme to dopuščalo, pa bo hiška dobila tudi že nova okna in vrata.
TM
Foto: Božičko, TM
USPELO TUDI 4. MARTINOVANJE V OBČINI VIDEM
Prisluhnili šepetu vina iz haloških kleti
Ljubitelji odlične vinske kapljice, kulinaričnih dobrot in kulturnih običajev so se v občini Videm letos družili na že četrtem Martinovanju, od 3. do 11. novembra pa je bilo živahno domala povsod po vinorodnih krajih v občini. Za bogat in zanimiv programje tudi letos poskrbela občina Videm, ki pa je tradicionalno Martinovanje in dneve odprtih vrat vinskih kleti pripravila v sodelovanju z društvi in priznanimi vinarji. Nekajdnevno veselo dogajanje se je začelo v hladnem petkovem popoldnevu, 3. novembra, pred občinsko
Župan Friderik Bračič je z veseljem nazdravil s prijatelji.
hišo, s krajšo otvoritveno slovesnostjo, kjer je zbrane nagovoril tudi župan Friderik Bračič.
Z napitnicami so dobro voljo med obiskovalci delili pevci moške zasedbe, sicer mešanega pevskega zbora Osti j are j, ki ima sedež v Vidmu in katerega umetniški vodja je prav tako Videmčan Dejan Rih-terič. Mladim pevcem so se v kulturnem programu pridružili še Jurovški fantje in ljudski godci Etnografskega društva Tržeč.
Zares škoda, da se je druženja v Vidmu udeležilo tako malo ljudi, kajti bogata in seveda Martinovo obaivana je bila tudi ponudba na stojnicah, za kar je poskrbela direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc s svojo ekipo, in tudi njim vse čestitke za dobro organizacijo.
IZ VIDMA PA MED HALOŠKE GRIČEV MAJSKI VRH,
V KLET K MARJANU KRAMERJU
Lepote Elaloz jeseni so obiskovalci lahko že prvi dan martinovanja spoznali tudi v Majskem Vrhu, kjer so jih s prav posebno dobrodošlico pričakali v zidanici odličnega vinarja Marjana Kramerja. V kleti sta se mu z odličnim vinskim izborom
pridružila še dva priznana tamkajšnja vinarja, Jože Milošič in Stanko Gregorec. Da je bilo pristno in zares odlično, verjetno ni potrebno več razglašati, skratka v Majskem Vrhu so se mnogi počutili kot pravi »kralji«.
MARTINOVALI SO TUDI V LESKOVCU, VAREJAH, VELIKEM OKIČU IN STRMCU PRI LESKOVCU
Tretji dan videmskega martinovanja se je nadaljeval v Leskovcu, kjer je TD Klopotec Leskovec v Halozah priredilo že tradicionalno Martinovanje. Domači vinarji so h krstu in blagoslovu mošta, zanj je tudi letos poskrbel domači župnik Edi Vajda, prinesli kar nekaj žlahtne kapljice, organizatorji pa so ob vsem poskrbeli še za pestro kulinarično ponudbo in izbrani kulturni program.
Iz Leskovca se je po nekaj dneh veselo Martinovanje selilo še v Varejo, na
Brez izbranih kulinaričnih, še posebej pa ne brez sladkih dobrot si skorajda ne moremo predstavljati Martinovih dni v naših krajih.
Pipico na sodčku si je odprl vsak sam ... Mi smo v objektiv ujeli občinskega svetnika Andreja Rožmana.
domačijo Poslančec, kjer so za daiženje in pestro ponudbo poskrbeli člani ŠD AS in KTED Koranti Demoni. Iz Vare j e se je veselo daiženje takoj naslednji dan selilo na kmetijo Pintarjevih v Veliki Okič, kjer so pripravili tudi oddajo radia Maribor »Radijska delavnica znancev«.
Veselo je bilo dan pred godom sv. Martina v kleti pri Metličarjevih v Strmcu pri Leskovcu, kjer so se s svojimi vini predstavili še Bratuškov!, Pernekov!, Stopaj nikovi in Mlakarjevi. Manjkala nista niti tradicionalni krst mošta in ponudba izbranih Martinovih jedi.
NA MARTINOVO, 11. NOVEMBRA, POTEP PO SKORIŠNJAKU, DOLENI, VELIKI VARNICI IN ZAKLJUČEK NA RAVNICI V POBREŽJU
Ljudski godci ED Tržeč so že prvi dan druženja poskrbeli za dobro voljo, z glasnim igranjem pa prvih snežink tistega dne le niso mogli pregnati.
V vinski kleti Marjana Kramerja, in to kar med sodi, so z veseljem zaigrali godci Veseli Jožeki.

Krst mošta so s sveto mašo na god sv. Martina zdmžili v haloškem Skorišnja-ku, veselo je bilo tudi na Pajnkiherjevi kmetiji v Doleni, pa v Veliki Vranici pri Zveličarjev! kapeli. Tudi tam so krstili mošt, poskrbeli za kulturni program in tipične Martinove jedi, na stežaj pa so vrata svojih kleti odprli pri Cafutovih in Grabrovčevih v Veliki Varnici.
Zaključek veselih dni sv. Martina pa je bil znova na ravnici v Pobrežju, kjer se tudi letos niso mogli upreti tradiciji in so martinovali ob svoji najljubši kapljici - kvintonu.
In ker je bilo letos tako zelo prijetno, vam lahko že obljubimo, da se prihodnje leto v občini Videm dobimo že na petem veselem Martinovanju.
Besedilo in foto: TM
Odlična in izbrana vina treh vinogradnikov z Molskega Vrha: Kramerja, Milošiča in Gregoreca.
MARTINOVANJE V LESKOVCU
Občina Videm tradicionalno organizira osrednjo prireditev ob martinovanju v Leskovcu. Pred gasilskim domom se zberejo vinogradniki in ostali ljudje dobre volje, ki spremljajo krst mošta. Letos je bilo še posebej svečano, saj je na prireditvi Turistično društvo Klopotec prejelo tudi ključe novih društvenih prostorov.
Leskovčane je pred gasilski dom že dopoldan vabil vonj sveže pečenih kostanjev in kuhanega vina. A množica ljudi se ni zbrala samo zaradi tega. Že tradicionalno je nedelja pred Martinovim zbirališče krajanov, saj tega dne mošt krstijo v vino.
Prireditvi pa je pečat svečanosti pridala predaja ključa Turističnemu društvu Klopotec. V centru Leskovca je namreč
zrasel nov, poslovno-stanovanjski objekt, v katerem je tudi društvo dobilo svoje prostore. Predsednica daištva Ida Vin-diš-Belšak je novopridobljene prostore pozdravila z navdušenjem, saj bo društvo odslej lahko nemoteno delovalo v svojih prostorih. Zahvalila se je tudi investitorju in izvajalcu za opravljeno delo. Župan Občine Videm Friderik Bračič je prejel zahvalo za taid in posluh občine pri nastajanju novega objekta. Ida Vin-diš-Belšak se je zahvalila še Jožetu Zav-cu, ki si je več let zelo prizadeval in tudi žrtvoval veliko svojega časa ter energije za pridobitev tega objekta.
Svečanemu trenutku, predaji ključev, je sledilo tradicionalno prinašanje mošta v skupni sod. Vinogradniki krajev Občine Videm, posebej še Krajevne skupnosti
Leskovec, so dokazali, da se v teh krajih prideluje veliko kakovostne žlahtne kapljice. Farni župnik je z blagoslovom poskrbel, da bo kmalu dozorelo kakovostno vino. Krajani so se pa lahko nasmejali ob duhovitem in šaljivem krstu, ko je iz soda pobeglega »Mošteka« sam gospod »škof« krstil v »Vino«.
V veselem in prešernem vzdušju se je v popoldanskih urah izteklo letošnje svečano obaivano martinovanje. Na zdravje! Turističnemu društvu Klopotec pa želimo še veliko uspešnih in za krajevno prepoznavnost uspelih prireditev ter ostalih projektov, ki bodo nastajali v novih društvenih prostorih.
IR
Martinov škof med krstom vina.
Vinogradniki so tudi letos prinesli mlado vino in ga vlili v skupni sod.
• m
__Stran 40_____________________________________}
I
MARTINOVANJE V VELIKI VARNICI
/Crsf mošta v Veliki Varnici
V	sklopu letošnjega 4. tradicionalnega Martinovanja v občini Videm, ki je potekalo od 3. do 11. novembra, smo spre-menitev mošta v vino ustrezno proslavili tudi v Veliki Varnici.
Častilci mošta in vina smo se zbrali na samo Martinovo pri Zveličarjev! kapeli, pri kateri je domači župnik Edi Vajda opravil blagoslov mošta. Sledilo je daiženje na bližnji Cafutovi domačiji. Okoliški vinogradniki so po običaju zlili delček svojega pridelka v sod in zbrani smo ga pridno poskušali pred, med in po kulturnem programu, ki je sledil.
V	kulturnem programu smo bili najprej priča krstu mošta, nato pa smo v zanimivi predstavitvi podoživeli stare kmečke običaje in se pri tem pristno nasmejali. Povolilnemu obdobju primerno smo slišali tudi nekatere pikre na račun predvolilnih dogajanj v bližnji okolici. Največje breme pogostitve, ki je sledila, je bila na ramenih domačih gostiteljev, gotovo pa te ne bi bilo brez dobrot, ki so jih prinesle pridne gospodinje. Ker je vsak nekaj prispeval, je bilo zato veselje in daiženje ob na novo blagoslovljeni kapljici toliko bolj pristno.
Martinovo pa ne bi bil pravi praznik, če ne bi obiskali bližnjih kleti. Za ta dan sta jih odprla Andrej Cafuta in Slavica Grabrovec. Okusih smo lahko dobro letošnjo kapljico, še preden je Martinova karava-
na nadaljevala pot proti vaškemu domu v Pobrežje na tradicionalno martinovanje ob kvinto nu.
Besedilo in foto: MŠ
LETOŠNJE MARTINOVANJE V SKORIŠNJAKU
Bogata pogostitev pri Baničkovih
Martinovanje v Skorišnjaku je postalo tradicionalno, saj so letos martinovali že šestič zapored. V sodelovanju z občino Videm je martinovanje tudi letos organiziralo Društvo za napredek in razvoj Kocih Potekalo je na sam god sv. Martina, 11. novembra. Pred kapelo sv. Urbana je farni župnik Edi Vajda med sveto mašo mošt krstil v vino. Po sveti daritvi je sledila pogostitev in nadaljevanje martinovanja pri Janku Baničeku.
Vinogradniki in obiskovalci martinovanja so se v Skorišnjaku zbrali pred kapelo sv. Urbana, kateri je tudi zavetnik vinogradnikov. Na samem začetku je vse zbrane v uvodnem nagovoai lepo pozdravil Brane Orlač in vinogradnike povabil, da svoj mošt vlijejo v skupen sodček. Sledila je sveta daritev, ki so jo obogatili pevci cerkveno-prosvetnega pevskega zbora iz Leskovca pod vodstvom g. Srečka Zavca. Farni župnik Edi Vajda je opravil sveti obred in krstil mošt v vino. Vsi obiskovalci so bili povablje-
Vinogradniki zlivajo mošt v sodček.
ni, da skupaj z vinogradniki poskusijo mlado vino in ocenijo letošnji pridelek. Sledila je manjša pogostitev, ki so jo pri-
pravile gospodinje iz Skorišnjaka. Potem ko so se zbrani okrepčali, so se odpravili na pot do Janka Baničeka, kjer je potekal
daigi del martinovanja. S seboj so na pot vzeli tudi voziček s sodčkom mladega vina, katerega so med potjo tudi večkrat poskusili.
Pri Baničekovih so obiskovalce že čakale obložene mize, iz kotla pa se je kadil topel in okusen vonj po golažu. Gospodinja Danica je poleg peciva in obloženih kruhkov pripravila tudi domačo potico. Za vedno polne kozarce dobrega vina pa sta skrbela Janko in Dani Banič-ek. Z glasbo je martinovanje popestril še muzikant Jože Topolovec in poskrbel za dobro vzdušje. Rajanje se je ob dobri glasbi in domači pesmi nadaljevalo pozno v noč. Z letošnjim martinovanjem so v Skorišnjaku zelo zadovoljni in si takšnih prireditev želijo še več, saj se lahko takrat sprostijo in vsaj za trenutek pozabijo na vsakodnevne skrbi.
Tekst in foto: Melita Turk
Družina Baniček v svoji vinski kleti
NA BARBARINO TRGATEV PRI BRATIH KRAMER V
HALOZAH
Naprešali vrhunsko kvaliteto
Topel jesenski dan, 4. decembra, na god sv. Barbare, so za pozno jesensko trgatev izkoristili tudi Kramer-jevi v Majskem in Dravinjskem Vrhu, kjer so potrgali letošnje še zadnje grozdje. Pri bratih Marjanu in Ivanu Kramerju so namreč za posebno trgatev pustili nekaj trsov laškega rizlinga, toplo vreme pa jih je v vinograd zvabilo prej, kot so načrtovali, kar pa ne pomeni, da ne bo kvalitete.
Kot nam je nekaj dni po trgatvi zaupal Marjan Kramer, sicer vinogradnik z dol-
goletnimi izkušnjami in številnimi odličji z vinskih ocenjevanj, je trgatev uspela v vseh pogledih, še posebej zadovoljni pa so, ker so pri obeh naprešali vrhunsko kvaliteto in mošt je bil zelo sladek, izmerili so kar 26 odstotkov sladkorja. Količine nabranega grozdja so sicer nekoliko pod pričakovanji, je dejal Marjan, to pa je malo tudi zaradi preveč toplega vremena za ta letni čas, saj je bilo veliko soka tudi izpitega iz jagod.
In ko smo Marjana še povprašali, kaj lahko pričakujemo, kakšno vino bo »nastalo« iz tega, nam je zaupal, da bo najverjetne-
je odličen izbor, morda tudi jagodni, vendar vsaka napoved je lahko ta čas odveč. Mošt bo namreč dolgo vrel, pričakovati je celo do februarja, potem bo potrebno še dobro kletariti v kleti in šele leta 2008 bo vino nared za ocenjevanje. Do takrat pa »na zdravje« z ostalimi odličnimi izbori pri Kramerjevih.
TM
Foto: Kramer
Trgatev pri Marjanu v Majskem Vrhu ...
... in še trgatev laškega rizlinga pri bratu Ivanu v sosednjem Dravinjskem Vrhu.
STROJNI KROŽEK POSESTNIK NA EKSKURZIJI NA
HRVAŠKEM IN V SRBIJI
Zadnji konec tedna v mesecu novembru je strojni krožek »Posestnik« izvedel jesensko strokovno ekskurzijo. V sklopu poslovnih stikov, tudi s partnerji v tujini, so tokrat člani strojnega krožka obiskali center za dodelavo semena blagovne znamke Pioneer v Osijeku.
Udeležence ekskurzije je sprejel direktor podjetja g. Tutič ter nazorno predstavil podjetje. Blagovna znamka Pioneer je na območju prostora bivše Jugoslavije prisotna že preko 30 let. Center za dodelavo koruznega semena obratuje na površini 15 ha pokritih površin, kjer razpolagajo z vso potrebno mehanizacijo in strojno opremo za nemoten potek dela. 19 zaposlenih v podjetju, katerih povprečna starost je 34 let, si močno prizadeva, da center nemoteno obratuje tudi v času delovnih konic. V sušilnicah v samo dveh mesecih posušijo od 5-6 tisoč ton semena, 10 tisoč ton semena pa dodelajo in kalibrirajo za prodajo na trgu. Da se izognejo temperaturnemu stresu in šoku za proizvedeno hibridno zrnje, način sušenja poteka postopoma, na temperaturnem razponu od 25° do 37 °C s kontinuiranim dodajanjem odgovarjajočega deleža svežega zrnja. Tehnologijo proizvodnega procesa so priredili tako, da pridelek v storžih najprej strojno
Na farmi govejih pitancev v Osijeku
oberejo s pridelovalnih površin, nato pa le-te zaradi zmanjšanja izgub zrnja luščijo posebej v obratu. Nastale količine o klaskov prodajo italijanskemu podjetju, ki le-te predela v kroglice fine granulacije za peskanju podobne procese v kovinski industriji.
Poseben poudarek namenjajo sledljivosti partij semena. Ključno vlogo igra t. i. Batch number, to je številka partije semena, ki maksimalni obseg ene partije
do 40 ton spremlja skozi ves proizvodni proces od žetve na njivi do končnega pakiranja v vreče. Marketinški pristop proizvodnje in dodelave semenskega materiala zagotavlja, da so standardi proizvodnje povsod enaki, ne glede na to, kje vrečo semena izbranega hibrida kupimo. Tutič še zagotavlja, da je seme v predpisanih tolerancah, prosto vsebnosti GSO (gensko spremenjenih organizmov), ter kot tako primerno tudi za slovenske pridelovalce koaize, od katerih vključenost v izvajanje ukrepov SKOP-a zahteva uporabo izključno semen, prostih GSO. Koruzni hrošč (Diabro-tica virgifera virgifera Le Conte), tako Tutič, se je na tem območju pojavil v lanskem letu, oblasti pa pridelovalcem dovolijo setev koaize na isti površini izključno in le vsako daigo leto. Center bo v prihodnjem letu posodobljen s sodobnejšo Siemensovo nadzorno programsko in strojno opremo z namenom, da postane regionalni center za ta del jugovzhodne Evrope.
OBISKALI TUDI FARMO GOVEJIH PITANCEV, NARAVOVARSTVENI PARK
»KOPAČKI RIT« IN ŠE ŠTEVILNE ZNAMENITOSTI BEOGRADA
V nadaljevanju so udeleženci ekskurzije obiskali farmo v kraju Tenja pri Osijeku, kjer redijo goveje pitance. Lastnik podjetja »Simental Commerce« g Mato Mamič je povedal, da se s kmetijsko dejavnostjo ukvarja že preko 30 let. Na farmi redi goveje pitance, in sicer za ta namen teleta uvaža v večini iz držav EU. Na površini 140 ha pridelajo dovolj voluminozne krme za vseh 1000 pitancev, ki jih imajo kontinuirano v reji. Tehnologija reje poteka na sistemu globokega nastilja, farma je dobro mehanizirana in opremljena z zmogljivo kmetijsko mehanizacijo, na obratu sta redno zaposlena dva delavca. Proizvodne kapacitete dodatno širijo, v času ekskurzije je bilo odprto gradbišče za nove hleve. Zdravstveno stanje črede je zaradi odprtega tipa pitališča zelo dobro, po besedah lastnika, pljučnice ah njej podobnih respiratornih obolenj skoraj ne poznajo. Gledano skozi prizmo evropskih predpisov in standardov v kmetijstvu, pa kani gospodar ob vstopu Hrvaške v EU imeti nekaj težav v zvezi z obremenitvijo GVŽ/ ha, kakor tudi z izvajanjem standarda nitratna direktiva, saj nas z ustreznostjo in zadostnostjo skladiščnih kapacitet za organska gnojila ni povsem prepričal.
Na območju pokrajine Baranja so si udeleženci ogledali še naravovarstveni
park »Kopački rit«, s slepimi rečnimi rokavi sicer zelo zamočvirjenega terena. V te kraje je v preteklosti rad na lov zahajal tudi sam maršal Tito. Ustavili so se še v Vukovarju, v mestu, kjer se je pred 15. leti zgodila ena največjih tragedij mlajše zgodovine te države. Na pokopališču, kjer je v skupni grobnici pokopanih veliko žrtev zadnje morije, je bila samo en teden pred našim obiskom organizirana velika državna slovesnost, komemoracija, ki so se je udeležili vsi najpomembnejši državni voditelji in preživele žrtve iz omenjenega
obdobja.
V nadaljevanju ekskurzije so udeleženci pot nadaljevali v Srbijo in obiskali še Beograd s premnogimi znamenitostmi. Mesto z 1,3 mio prebivalcev ob stičišču rek Donave in Save daje impozantno podobo ter kar kipi od zgodovinskih dogodkov in osebnosti. Kalemegdan, prestižna mestna četrt Dedinje, hiša cvetja z muzejem nekaterih Titovih daril, hram svetega Save, stadiona NK Civena zvezda in NK Partizan, Skadarilija, hiša pop dive Cece, zgradba vlade Srbije,
parlament, nova mestna športna arena, ruševine nekaterih strateških objektov po bombardiranju sil Nata iz leta 1999, obisk znamenite in priljubljene turistične točke Avala z muzejem in nenazadnje mesta strmoglavljenja ruskega letala z vojnimi veterani leta 1964 pa bodo udeležencem tokratne ekskurzije zagotovo ostali v spominu.
Besedilo in foto: Jože Murko,
KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
PRI ANTONU ZEMLJAKU V DRAVINJSKEM VRHU ZNOVA POSPRAVILI KORUZO S POSKUSNEGA POLJA
Kar 15 sort koruze semenske hiše Pioneer, skoraj polovica povsem novih, je bilo letos posejanih na dobrih 2 hektarjih njive kmetovalca Antona Zemljaka v Dravinjskem Vrhu pri Vidmu. Koruzo s poskusnega polja so uspešno pospravili v oktobru, ob pregledu koarznih storžev in kasnejših meritvah pa ugotovili, da je letošnji pridelek spet obilen in hkrati zelo kvaliteten. Na dnevu Pioneer smo tudi slišali, katera od sort se je najbolj obnesla in jo bodo poslej posebej priporočali za setev na Dravskem in Ptujskem polju.
Sicer pa se je Dneva Pioneer pri Zem-ljaku udeležilo kar nekaj okoliških kmetovalcev, pretežno tistih, ki so tudi člani kluba Pioneer in imajo v to semensko hišo veliko zaupanja. Po kratki predstavitvi vseh poskusnih sort in pivih ocenah pa so koruzno polje tudi poželi in potem naredili prve analize, ki pa so pokazale, da je koarza, navkljub letos slabemu vremenu, dala obilen in dokaj pričakovani donos na hektar.
S pridelkom je bil, navkljub prvim slabim napovedim sredi poletja, takrat
povezanimi z vremenom, zadovoljen njegovi njivi pa je le eden od skoraj stotih tudi Zemljak, ki v Pioneerjevih poskusih po celi Sloveniji.
sodeluje že nekaj zadnjih let, poskus na	Besedilo in foto: TM
Zemljakovo poskusno koruzno polje je eno od skoraj stotih v Sloveniji, ki jih ima semenska hiša Pioneer.
Tudi gostitelj Anton Zemljak je bil kar malce presenečen nad dobrim pridelkom, saj je na začetku kazalo mnogo slabše, vzrok pa je bilo Velik kombajn je sortno polje hitro »pospravil«, letošnje vreme.
__Stran 44__________________________________
PD HALOZE OB IZTEKAJOČEMU SE LETU
Jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglosum adriaticum H. Baumana)
V	iztekajočem se letu smo spoznali, da Haloze niso poznane samo po dobrem vinu, prijaznih in dobrih ljudeh, ampak prav tako tudi po biološki pestrosti. Torej imamo naravne danosti, ki so lastne nam in so znane širom Evrope.
V	Planinskem društvu Haloze smo izvedli vse začrtane naloge v iztekajočem se letu ter soorganizirali Evropohod 2006, katerega moto je bil »Za mir in sožitje med narodi in ljudmi, za zdravje in kulturno rast ob doživljanju kulturnih in naravnih lepot Slovenije«.
V	okviru projekta Natura 2000, inventarizacija favne in flore na Slovenskem, zlasti tistih, ki so na seznamu izumrlih vrst, in glej!
Jadranska smrdljiva kukavica spada v daižino kukavičevk (Orchidaceae). Visoka je do 80 cm, s številnimi enostavnimi listi, ki prehajajo od jajčaste oblike pri dnu stebla do suličaste pri vrhu. V socvetju je več 10 oblikovanih pisanih cvetov z značilno oblikovano medeno ustno, katere srednja krpa je do 60 cm dolga spiralasta presukana in daljša od
obeh stranskih. Ostali cvetni listi tvorijo čelado, ki je po zunanji strani belkasta, po notranji pa škrlatno progasta.
Cvete od maja do julija.
Njen vonj ni prijeten, vendar ni izrazit.
Je edina predstavnica rodu smrdljivih kukavic v Sloveniji, ki ima tako dolge medene ustne, saj nobena daiga naša kukavičevka nima več kot 3 cm dolge medene ustne.
Povzeto po:	Popis
jadra trske s m r dlji ve kukavice (himantoglossum adriaticum) s predlogom conacije Natura 2000 območje »Haloze -vinorodne« (SI 3000-117).
Spoštovani ljubitelji rekreacije in pohodništva!
Planinsko društvo Haloze želi vsem članom in simpatizerjem zdravo, srečno
in uspešno novo leto 2007, z upanjem, da bomo pripomogli po svojih močeh ohraniti kulturno krajino Haloz, katera nas nenehno pozitivno preseneča ter nam pomaga k sprostitvi in osvoboditvi duha,
SREČNO!
VLADIMIR SITAR. VIDEMCAN. NOVI DIREKTOR ŠPORTNEGA
ZAVODA PTUJ
Zavod za šport Ptuj kot regionalni center
Vladimir Sitar ima jasno zastavljene cilje na področju športa in trudil se bo, da bo Zavod za šport Ptuj postal regionalni center.
Zavod za šport oz. Športni zavod Ptuj, kot se je imenoval v preteklosti, je pred nekaj meseci ostal brez direktorja, saj je Simon Starček odšel na novo delovno mesto, in sicer na Ministrstvo za šolstvo in šport. Za vršilca dolžnosti direktorja je bil imenovan Marjan Lenartič, dolgoletni sodelavec zavoda, istočasno pa je stekel postopek za imenovanje novega direktorja s polnimi pooblastili. Po zapletih pri prvem razpisu, ko so morali postopek ponoviti, je bil v drugo na seji sveta MO Ptuj na to mesto imenovan Vladimir Sitar, ki opravlja to nalogo že tretji mesec. Vladimir je doma iz Vidma in je znan kot dolgoletni športni delavec in športnik. Povabili smo ga na krajši pogovor.
Kakšno je po vašem mnenju stanje v športu v MO Ptuj?
V. Sitar: »Stanje se v zadnjih letih izboljšuje, saj vidimo predvsem porast vlaganj v športno infrastrukturo, kjer smo bili glede na slovensko povprečje v deficitu. Seveda pa stanje nikoli ni dovolj dobro za vse klube in posameznike, da bi bili
lahko vsi zadovoljni.«
Imajo vsi športi enake možnosti za razvoj ali so nekateri v privilegiranem položaju?
V. Sitar: »Na začetku mandata ne bi želel dajati kakšnih končnih ocen, saj še nimam popolnega vpogleda v dogajanja v vseh športnih panogah. Na splošno pa lahko opazim, da imajo v nekaterih športih boljše pogoje kot drugi, vendar je
to v veliki meri odvisno od klubskih funkcionarjev, to je od tistih, ki vodijo klube. Že sedaj pa lahko rečem, da se bom trudil vzpostaviti vsaj približno enake pogoje za vsa daištva in klube.«
Kakšna je vaša prva ocena stanja v Zavodu za šport Ptuj, katerega direktor ste postali?
V. Sitar: »Kot član sveta zavoda sem delo spremljal že nekaj let in moja ocena je zelo pozitivna. Moj predhodnik, prof. Simon Starček, je imel zelo visoka merila za kvaliteto dela in iz tega stališča bo težko nadaljevati na tem nivoju, vendar sem izziv sprejel in bom naredil vse, da bomo delo nadaljevali tako, kot je bilo zastavljeno.«
ZA MAKSIMALNO SODELOVANJE Z OBČINAMI V REGIJI, TUDI Z VIDEMSKO
Katere bodo vaše prednostne naloge na novem delovnem mestu?
V. Sitar: »Najprej želim podrobno spoznati kolektiv in osnovne naloge, ki so mi začrtane s strani ustanoviteljice, torej MO Ptuj. V svoji viziji razvoja sem med prednostnimi nalogami omenil to, da bi poskušali povečevati vlogo zavoda na regionalni ravni. Ker postaja Ptuj regionalno središče, moramo tudi Zavod za šport, kot se po novem imenuje, ustrezno umestiti kot nek regionalni center. Na tem nivoju že sedaj deluje na področju šolskega športa, v podobni smeri bi se moral razvijati tudi na drugih področjih. Med drugimi nalogami bi omenil še to, da bi organizacijo dela med zavodom in klubi zastavili čim bolj učinkovito, prav tako na relaciji zavod-MO Ptuj. Skrb za objekte v upravljanju zavoda je prav tako ena od prioritet. Med nadaljnjimi nalogami je potrebno omeniti še povezavo z ministrstvom za šport in fundacijo za šport, kjer želimo aktivno sodelovati na
razpisih in s tem pridobiti čim več sredstev v MO Ptuj, tako za projekte kot tudi za infrastrukturo. Nadaljevali bomo tudi s povezovanjem s podobnimi zavodi v tujini in z izmenjavo izkušenj z le-temi, saj lahko s tem spremljamo trende razvoja v Evropi.«
Zavod za šport Ptuj upravlja z velikim številom objektov v MO Ptuj. Kakšna je formula razdelitve terminov v dvoranah, ki bi ustrezala največjemu številu športnikov?
V. Sitar: »Natančnega vpogleda v razdelitev terminov sicer še nimam, vendar formula zagotovo obstaja. Moja piva naloga na tem področju bo, da skupaj s sodelavci zavoda in klubi to preučimo in poskušamo še optimizirati to razdelitev.« Ali sedanje število zaposlenih v zavodu ustreza potrebam?
V. Sitar: »Ne! Po vseh analizah, ki jih je naredil že prejšnji direktor, je jasno, da je nalog za sedanje število zaposlenih
že preveč. Povečuje se število objektov, katere vzdržuje zavod, povečuje se število projektov, razpisov ... Če želimo, da bi tudi v bodoče kvalitetno izpolnjevali svoje poslanstvo, bi zares potrebovali še dodatne zaposlene.«
Kako si predstavljate sodelovanje z občino Videm in županom občine Videm?
V. Sitar: »Vsekakor ne bi kandidiral za to delovno mesto, če si ne bi predstavljal dobrega sodelovanja z vsemi odgovornimi iz občine Ptuj. Seveda pa je v moji viziji dela tudi, da postanemo regijski center, zato je tudi predvideno maksimalno sodelovanje z vsemi občinami iz te regije, med drugim tudi z občino Videm, v kateri tudi živim. Vsekakor bom odgovornim iz občine Videm, kakor tudi drugim občinam vedno na razpolago za pomoč in svetovanje na področju športa.«
Tekst in fotografija: Franc Slodnjak
ŠPORTNO DRUŠTVO VIDEM V LETU 2006
Novost je sekcija ljubiteljev terenskih vozil
ŠD Videm pod vodstvom predsednika Jožeta Milošiča zaključuje še eno uspešno športno in delavno leto. Članska nogometna ekipa je v jesenskem delu prvenstva dosegla manj zmag kot v preteklih letih, vendar se že v zimskem prestopnem roku vrača k ekipi eden najuspešnejših trenerjev zadnjih let — Darko Jeza, vračajo se tudi nekateri uspešni igralci in prihajajo nekateri novi perspektivni, tako da se nam za uspehe članske ekipe v bodoče ni potrebno bati.
Kadetska ekipa pod vodstvom mladega trenerja, vendar zelo izkušenega in dobrega igralca Ervina Ostroška, vodi na lestvici v jesenskem delu prvenstva, kar je zelo velik uspeh glede na to, da so bile naše mladinske ekipe zmeraj v drugi polovici lestvic.
Starejši dečki niso v zadnjih letih nikoli dosegli toliko zmag in dobrih rezultatov kot v letu, ki se izteka. Zasluga za to gre prav gotovo spet Ervinu Ostrošku, ki je treniral tudi njih. Skratka, v društvu je prišlo do spoznanja, da je potrebno vlagati v mlade. Prav s prihodom Ervina so se začeli prvi dobri rezultati, in to je prav gotovo dobra popotnica za nogomet v Vidmu v prihodnjih letih.
Sekcija pohodnikov se iz meseca v mesec povečuje, kar je dober dokaz, da si občani želijo rekreacije, želijo narediti
Nogometna ekipa ŠD Videm
nekaj za svoje telo, želijo se družiti.
Na zadnjem sestanku UO ŠD Videm je prišla s strani predsednika Jožeta Milošiča pobuda, da ustanovimo še sekcijo OFROD - to je skupina ljudi, ki so ljubitelji terenskih vozil. Predlog je bil v celoti podprt, tako da bomo ustanovitev te sekcije predlagali na letni konferenci. Tako bo ŠD Videm preraslo v eno največjih darštev ne samo v občini Videm, ampak
tudi širše.
Seveda so se v društvu v preteklem le Kr vršile tudi številne delovne akcije. Končala se je razsvetljava na travnatem igrišču, pripravilo se je vse potrebno za namakanje igrišča, v društvenem prostoru sta se morala urediti ogrevanje in topla voda, s pomočjo občine Videm smo pripravili dokumentacijo za izgradnjo tribun in še številne manjše akcije skozi vse leto.

Načrti ŠD Videm so tudi za prihodnje leto veliki. Radi bi dokončali tribune, uredili namakanje igrišča, uredili glavno in pomožno igrišče in uredili klubske prostore, ki so vsekakor potrebni temeljite prenove, uredili prostor za bar in še in še je idej. Vse pa je seveda odvisno od denarja. Pričakujemo dobro sodelovanje z županom in novoizvoljenimi svetnicami in svetniki. Vsekakor pa bomo sami člani naredili tudi veliko pri pridobivanju prepotrebnih sredstev, ki bodo potrebna za pogon treh selekcij, ki igrajo v MNZ Ptuj, in za številna dela, ki jih načrtujemo.
Člani ŠD Videm želimo vsem občankam in občanom obilo lepih trenutkov ob božičnih praznikih, v novem letu 2007 pa želimo vsem obilo zadovoljstva in dobrega počutja.
Stanko Simonič,
tajnik ŠD Videm
ŠPORTNO DRUŠTVO »AS« SE PREDSTAVI
Športno društvo »AS« deluje v občini Videm, pa tudi na širšem območju že več kot dve leti. Svoje delovanje usmerjajo na različna področja, ki so povezana s športom, rekreacijo, druženjem, seveda pa tudi z zabavo. Pozimi so sodelovali v ptujski ligi malega nogometa, prav tako v ligi malega nogometa Videm in se lahko pohvalijo z dobrimi rezultati. V marcu pa so organizirali še turnir v kartanju, kije bil dobro obiskan. Poleti so sodelovali na več turnirjih, organizirali pa so tudi nočni turnir v malem nogometu. Ko pa niso igrali nogometa, so se zbirali na ribiških tekmovanjih, sodelovali pa so tudi v nagradni igri Tobogan v Termah Ptuj ter se na koncu veselili osvojitve 1. mesta, za kar je zaslužen njihov član Jože Kmetec. Omeniti velja tudi organizacijo krosa v Dravcih, ki pa ni izpolnil pričakovanj glede udeležbe.
Že skozi vse leto pa aktivno sodelujejo z Društvom korantov »Demoni« pri urejanju kmetije Poslančec (po domače Dra-panove), ki so jo dobili v najem od občine Videm. Očistili so zaraslo grmovje in odstranili dotrajane objekte. V načrtu je ureditev igrišča za mali nogomet, ki bi lahko ob ugodni finančni situaciji dobilo asfaltno prevleko v naslednjem letu. Nov društveni prostor pa je že pokazal svojo uporabnost ob otvoritvi asfaltnega odcepa in ob martinovanju v sklopu odprtih kleti, ko se je zbralo lepo število
Člani ŠD As
sovaščanov.
V društvu so zadovoljni z aktivnostjo članov, ki se kaže na različnih športnih področjih. Prav zato je vredno nadaljevati začrtano pot in uresničevati svoje cilje, za kar se iskreno zahvaljujejo občini Videm in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri doseganju ciljev, hkrati pa naprošajo nadaljnjo pomoč.
Predsednik društva Bojan Merc želi vsem občankam in občanom, posebej pa članom športnega društva AS. vesele božične praznike ter srečno in uspehov polno leto 2007.
Športni pozdrav!
JJ
_______________________________________Stran 47__
NA SELIH USTANOVILI ŠPORTNO DRUŠTVO
Tudi v KS Sela so se nekateri ljubitelji različnih športnih aktivnosti odločili ustanoviti športno društvo: ustanovni občini zbor je bil v soboto, 16. decembra. Za predsednika društva so izvolili Zmaga Zajca iz Sel
Mladi, stari, leni, živi, skratka vsi, ki aktivni radi bi bili, pridružite se nam, ker nikakor vam ne bo žal! Tako se je gasilo povabilo na ustanovni občni zbor Športnega društva Sela, v katerega želijo pritegniti čim več članov, razvijati in zdaiževati pa športne zanesenjake v različnih panogah: mali nogomet, veliki nogomet, košarka, kolesarjenje, strelstvo, lokostrelstvo, atletske discipline, tekaške prireditve, odbojka, tenis, pohodništvo, šah, balinanje, pikado in še mnoge darge, ki si jih bodo zaželeli člani društva. Poleg priprav športnih tekmovanj pa se v ŠD Sela nameravajo lotevati še organiziranja izletov, pohodov srečanj za člane, vključevanja v akcije varstva okolja, poskrbeti pa nameravajo za ustrezne športne objekte in naprave.
TM
SPOŠTOVANI!
Policija se vsako leto znova srečuje tudi s kršitvami na področju uporabe pirotehničnih izdelkov. Med najbolj moteče dejavnike uvrščamo uporabo pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (petarde). Medtem ko je uporaba teh izdelkov posameznikom v zabavo, je mnogim državljanom takšno početje neprijetno, vzbuja strah in predstavlja svojevrstno nasilje nad ljudmi. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali ter onesnažuje okolje.
Zakon o eksplozivih določa, da je prodaja pirotehničnih izdelkov razredov I in II, katerih glavni učinek je pok, dovoljena le v času od 19. do 31. decembra. Mladoletnikom do 15. leta starosti je dovoljeno prodajati in uporabljati pirotehnične izdelke le, če so pod nadzorom staršev ali skrbnikov.
Uporaba pirotehničnih izdelkov razredov I in II, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 26. decembra do 2. januarja. Pri tem je
potrebni upoštevati, da teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve.
Prepovedana je tudi predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ter preprodaja.
Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za navedene kršitve posameznika je predvidena kazen od 100.000 do 300.000 SIT, za kršitve mladoletnikov do 15. leta pa bodo kaznovani starši ali skrbniki, če bodo dovolili ali dopustili, da bodo mladoletniki uporabljali pirotehnične izdelke brez njihovega nadzora.
Bodi^žgHne meči petard!
vatni
Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov skupni problem, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic.
S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici.
PIROTEHNIČNI IZDELKI
Zakon o eksplozivih razvršča pirotehnične izdelke, ki so namenjeni zabavi, v štiri razrede:
razred - pirotehnične igrače (bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, konfeti - bombice, pokajoče žabice, male petarde itd.);
razred - izdelki za male ognjemete (petarde, rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, bengalične bakle, topovski streli - Party Knaller, rakete itd.); razred - izdelki za srednje ognjemete; razred - izdelki za velike ognjemete.
PREVIDNO PRI NAKUPU IN UPORABI
Kupci in uporabniki pirotehničnih izdelkov naj jih, če se jim nikakor ne morejo odreči, kupujejo le v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkov dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve.
Ob nakupu preverite: če so na izdelku navodila za uporabo, ki morajo biti napisana v slovenskem jeziku in obvezno priložena vsem pirotehničnim izdelkom.
Pred uporabo izdelkov preberite navodila in jih tudi upoštevajte.
Lahko se zgodi, da se pirotehnični izdelek ne “obnaša” tako, kot zagotavljajo navodila. Posebej opozarjamo na ugotovitve iz tujine, da se občasno pojavijo na črnem trgu pirotehnični izdelki, ki niso kakovostno preverjeni in so ob uporabi
zelo nevarni.
SAMO POD NADZOROM
Pirotehnične izdelke, ki jih mladoletniki lahko uporabljajo, naj uporabljajo le pod nadzorom staršev ali skrbnikov.
Z nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov se lahko hudo telesno poškodujemo in tudi zanetimo požar.
Ali je zadovoljstvo pri uporabi pirotehničnih izdelkov vredno teh posledic?
UŽITEK NE ODTEHTA POSLEDIC
Otroci in mladoletniki radi eksperimentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. S spreminjanjem pirotehničnega izdelka in nepazljivo uporabo se bistveno poveča možnost poškodb. Z lastno “iznajdljivostjo” lahko dosežejo, da nedolžen izdelek postane nevaren. Ne dovolite jim takšne “inovativnosti”, saj so posledice lahko usodne!
Ali so oslepitve, opečeni prsti, prestrašeni sosedi in materialna škoda vredni poka petarde?
Starši, bodite pozorni!
DOVOLJ IMAM POKANJA
Policisti opozarjamo vse, še posebej pa starše, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da bi preprečili telesne poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, vznemirjenje občanov in materialno škodo.
Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove.
Zadovoljni smo, da živimo in delamo z ljudmi, ki jim ni vseeno, kako živijo drugi.
Na konca pa mi dovolite, da vsem občankam in občanom občine Videm zaželim mirne, vesele in doživete božične praznike ter srečno, uspešno in zdravja polno novo leto 2007.
Miran Brumec,
vodja policijskega okoliša Videm
E2
NAPOTKI ZA RAVNANJE OB UDELEŽBI V PROMETNI
NESREČI
Glede na to, da se občani pri policistih najpogosteje zanimate, kako ravnati v primeru, če ste udeleženi v prometni nesreči, vam v tem sestavku predstavljam nekaj splošnih priporočil policije, zavarovalnic in Slovenskega zavarovalnega zdaiženja za pravilno ravnanje ob prometni nesreči v Sloveniji ter dodatnih napotkov za prometne nesreče, ki jih v R Sloveniji povzročijo tujci. Poleg priporočil in napotkov o ukrepih na kraju prometne nesreče seznanjamo udeležence prometnih nesreč tudi o postopkih za uveljavljanje povračila škode iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
Ce ste udeleženi v prometni nesreči v R Sloveniji:
-	svoje vozilo ustavite;
-	čim prej v skladu z možnostmi omogočite normalno prevoznost ceste;
-	kraj prometne nesreče glede na okoliščine prometne nesreče ustrezno zavarujete in označite z varnostnim trikotnikom, v nočnem času uporabite ob varnostnem trikotniku tudi rumeno utripajočo luč, baklo ali daig primeren način osvetlitve;
-	ob vsaki zaustavitvi na vozišču ali ob njem (ko lahko predstavljate nevarnost drugim udeležencem v prometu) prižgite varnostne utripalke ter vozilo nato ustrezno označite in zavarujete;
-	ob zavarovanju kraja prometne nesreče ali vozila v okvari je potrebno upoštevati predvsem specifičnost kraja, kjer se je prometna nesreča zgodila oziroma je vozilo obstalo zaradi okvare. Na avtocestah in hitrih cestah, kjer ob desnem robu vozišča poteka odstavni pas, vozilo odstranite na odstavni pas in ga označite na primerni razdalji z varnostnim trikotnikom in prižganimi varnostnimi utripalkami, odvisno od poteka ceste. V vsakem primem vam svetujemo, da vozilo odstranite na primerno mesto (na primer počivališče) ter tam počakate na pomoč (obvestite vlečno službo, mehanično delavnico ipd.);
-	če ste udeleženi v prometni nesreči na avtocesti, iz vozila ne izstopajte brezglavo, prepričajte se, v kakšnem položaju je vozilo, kje se nahajate, kakšna je frekvenca prometa in predvsem, ali je varno izstopiti iz vozila. Ob izstopu iz vozila ne hodite po nepotrebnem okoli vozila in ne ocenjujte nastale škode, temveč poskrbite predvsem za lastno varnost, varnost ostalih udeležencev v prometni nesreči in opozarjajte prihajajoče voznike na nastalo situacijo. Kraj prometne nesreče nato ustrezno zavaaijte na pri-
merni razdalji, nekdo od udeležencev naj prihajajoča vozila opozarja na nevarnost in čim prej obvesti policijsko postajo, ki bo poskrbela za ustrezno zavarovanje. V primem, da v prometni nesreči hujših posledic ni bilo (telesne poškodbe), vozilo čim prej odstranite z vozišča na odstavni pas oziroma k desnemu robu vozišča. Če se je vozilo ustavilo na viaduktu, se pred naštetim tudi prepričajte, kam boste iz vozila izstopili (ne preskakujte varovalnih ograj ipd.). Ob prometni nesreči v predoru vozilo zapustite v smeri najbližjega izhoda in medtem ostale udeležence opozarjajte na nastalo nevarnost. Na vozilu ne ugašajte luči, če delujejo. Kraj prometne nesreče v takšnih primerih označite pred predorom, na dobro vidnem mestu in o prometni nesreči čim prej obvestite policijsko enoto;
-	ob okvarah vozil na različnih vrstah cest ravnajte enako kot pri prometnih nesrečah, predvsem z vidika lastne varnosti, varnosti potnikov in varnosti ostalih udeležencev v cestnem prometu. Vozilo poskušajte čim prej odstraniti z vozišča, kraj zaustavitve vozila primerno označite s potrebno opremo (varnostni trikotnik
-	pred ovinkom mora biti razdalja do ustavljenega vozila daljša, s prižganimi smernimi kazalci ipd.), na kraj pokličite ustrezno pomoč (avto moto društvo, asi-stenčni center, če imate sklenjeno zavarovanje avtomobilske asistence);
-	na kraju prometne nesreče nudite osnovno pivo pomoč poškodovanim, če ste za to ustrezno usposobljeni;
-	o prometni nesreči obvestite naj bližjega policista ali policijsko postajo ali koga drugega, ki lahko obvesti policijsko postajo;
-	če je nastala manjša materialna škoda, prisotnost policije ni potrebna, vsekakor pa si s soudeleženimi v prometni nesreči ali oškodovanimi izmenjajte potrebne podatke za uveljavljanje povračila škode na zavarovalnici, izpolnite evropsko poročilo, pridobite kopijo zelene karte o zavarovanju vozila, če je povzročitelj prometne nesreče voznik vozila, registriranega v tujini in ima zeleno karto s seboj;
-	če ni nujno, ne zapuščajte kraja prometne nesreče (razen v primeru nudenja pomoči poškodovanim — prevoz v bolnišnico, obveščanja policijske postaje ipd);
-	če ste kraj prometne nesreče zapustili zaradi navedenih razlogov, se čim prej vrnite na kraj prometne nesreče;
-	če ste očividec prometne nesreče, počakajte na kraju prometne nesreče in poli-
cistom in udeležencem nudite potrebne informacije;
-	kraja prometne nesreče praviloma ne spreminjajte, razen v primerih, ko je to potrebno zaradi reševanja udeležencev v prometni nesreči ali preprečitve ogrožanja ostalih udeležencev v prometu;
-	če vam je škodo povzročilo nezavarovano vozilo, se oglasite na svoji zavarovalnici, da vam bo opravila ogled škode in svetovala o nadaljnjem postopku uveljavljanja povračila škode pri Slovenskem zavarovalnem združenju;
-	če ste utrpeli telesne poškodbe v nesreči z neznanim vozilom, se boste obrnili na policijo in glede uveljavljanja morebitne odškodnine na Slovensko zavarovalno združenje, Železna cesta 14, 1000 Ljubljana;
-	do konca ogleda udeleženci v prometni nesreč ne smete uživati alkoholnih pijač, mamil, psihoaktivnih zdravil ali daigih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za udeležbo v prometu.
Kako ravnati v primeru prometne nesreče v R Sloveniji, ki jo povzroči tujec?
V primeru prometne nesreče v R Sloveniji, ki jo povzroči voznik vozila s tujo registrsko oznako, je posebej pomembno, da oškodovanec pravilno zapiše vse bistvene podatke o tujem vozniku in motornem vozilu (predvsem ime in priimek voznika, registrska oznaka vozila, tip in znamka vozila, ime zavarovalnice in številka zavarovalne police oziroma zelene karte), ki je udeleženo v prometni nesreči. Priporočljivo je, da se izpolni Evropsko poročilo o prometni nesreči, četudi je bila na kraju prometne nesreče policija.
Oškodovanec mora tudi odvzeti kopijo zelene karte, predvsem v primerih, če gre za vozilo, registrirano v državi, ki ni članica Evropske unije. Če prometno nesrečo povzroči vlečno vozilo s prikolico, je nujno izpisati podatke o zavarovanju za vlečno vozilo oziroma odvzeti kopijo zelene karte tega vozila, saj se škoda krije iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti vlečnega vozila. Oškodovanec vloži odškodninski zahtevek pri Slovenskem zavarovalnem zdai-ženju oziroma katerikoli slovenski zavarovalnici, ki glede na sklenjene pogodbe s tujimi zavarovalnicami njegov odškodninski zahtevek ustrezno obravnava oziroma oškodovanca napoti na pristojno zavarovalnico.
Miran Brumec,
vodja policijskega okoliša Videm
BOŽIC JE TU
Vsako leto znova komaj dočakamo predbožični čas z žareče rdečimi jabolki, orehi, premamlja nas vonj po piškotih in kuhanem vinu ter domačnost ob druženju v soju sveč. Najlepši del leta določata adventni venec in novoletna jelka - v vsakem
PURAN S PIKANTNIM KORUZNIM NADEVOM
Sestavine za 8 oseb:
-	za kuho pripravljen puran (5-6 kg)
-	limona
-	sveže mlet poper
-	2 čebuli
-	100 g orehov -150 datljev
-	drobovina (če je zraven)
-1,5 žlice masla ali margarine
-	60 g slanine, zrezane na kocke
-	slabih 600 ml zelenjavne juhe
-	350 g koarznega zdroba
-	po za 2 noževi konici mletega muškata, pimeta in klinčkov
-	konzerva sladke koarze (neto teža 285 g)
-100 g kisle smetane
-	2 žlici olja
-	3 žlice medu
-110 g smetane
-	3 zvrhane žličke drobtin
-	3 zvrhane žličke drobno naribanih orehov Poleg tega:
-	kuhinjska nit, posebej močna alufolija, termometer za pečenje
Čas priprave: približno 1 ura Čas peke: približno 3 ure
1.	Purana z notranje in zunanje strani operite z vročo vodo in popivnajte do suhega. Iztisnite limono, purana natrite s pol soka, soljo in poprom.
2.	Čebulo olupite in jo zrežite na drobne kocke, orehe grobo nasekljajte. Datlje razpolovite po dolžini, jih izkoščičite in prečno zrežite na rezance. Drobovino - če je zraven - zrežite na drobno. Pečico vključite na 200 °C.
3.	Razpustite maščobo in na njej popražite kocke slanine, da posteklenijo. Dodajte čebulo in jo zapecite svetlo rjavo. Nato dodajte orehe in jih na hitro popražite, zalijte z juho in vanjo vsujte zdrob. Dodajte začimbe in koruzo ter kuhajte med mešanjem, da se zgosti. Lonec odstavite s štedilnika, v koarzno kašo vmešajte datlje in kislo smetano ter krepko začinite. Za konec vmešajte še drobovino.
4.	Z maso nadevajte purana, odprtino zašijte. Purana premažite z olivnim oljem in ga ovij te v močno alufolijo (svetla stran navznoter). Purana dajte v globok pekač, vstavite termometer za pečenke in meso v vroči pečici na srednji višini pecite približno 1 uro. Nato temperaturo zmanjšajte na 180 °C in purana pecite še 1,5 ure. Puran je pečen, ko je temperatura na sredini 90 °C.
5.	Odprite alufolijo, preostali limonin sok zmešajte z medom in s tem premažite purana. Dajte ga v pečico še za 30 minut, da je koža hrustljava.
6.	Sok od pečenja razredčite z malo vode in zlijte v ponev. Dodajte smetano, drobtine in orehe ter zavrite. Ponudite posebej k puranu.
paketu in za vsakimi vrati je pridih skrivnosti. Starih božičnih navad se vsi veselimo in jih nočemo zamuditi za nič na svetu. Pri tem ne mislimo samo na kuhanje in peko, na izdelavo okraskov, krašenje in podarjanje, temveč tudi na to, kako bomo skupaj preživeli ta čas in osrečili najbližje.
Za lažjo odločitev, s čim boste postregli goste, smo vam pripravili nekaj predlogov iz knjige ADVBNT IN BOŽIČ.
BOŽIČNI KRUH
Sestavine za model v obliki drevesa, vsebine približno 1,5 litra:
-	200 g koruzne moke
-	50 g pšenične moke
-	2 žlički pecilnega praška
-	300 g jogurta
-	žlica trsnega sladkorja
-	3 žlice zelenih bučnic
-	3 žlice nastrganih lešnikov
-	3 žlice grobo nasekljanih orehov
-	3 žlice masla
Čas priprave: približno 15 minut Čas peke: približno 25 minut
1.	Zmešajte koarzno moko, pšenično moko, pecilni prašek, sladkor in sol. Jogurt segrejte, da bo mlačen, in ga vmešajte.
2.	Pečico vključite na 190 °C. Bučnice, lešnike in orehe v prevlečeni ponvi tako dolgo pražite, da zadišijo, nato jih takoj vmešajte v testo.
3.	Raztopite maslo in z njim oblijte model, vanj dajte testo in pecite v pečici na srednji višini.
4.	Karh pecite približno 25 minut, nato ga vzemite iz pečice. Malo ga pustite počivati, nato ga zvrnite. Najboljši še je topel.
DOBER TEK! Zbrala: Nataša Zagoransk
NAGRADNA KRIŽANKA
IAJPI
ciklusa ZEtJA II mn LETI
AltENJi
HklTOMH
iziiiia n
KEOVEMIJI
MIZAIJEVO D IDILE, liti LJI
UDI ZA
uniitT
AFRIlKK
JlllAI
IME PEVCI F LICE RJI
FEtlTlin
ouEir
mvuui
AAJIHI I [VRIVA EKTIAIIU
trmi
J TUŠ El I MIMIKI
Elektrarna mu
HUJŠAVA JA CEEI
MIE
PII
lEKIAII
MAJIH
MAČE
»IDI IAVEM IIEI
HILD
IlEil
PENIM II. i jur m
lil IMA EIIA
■E!
SUKNJIČA
PEVEC
MtCAlFNETl
MILINI
DIHI
ML Ji
ZIIIVINA ILIIIV ll BLIV
J IMENU D
pi mo im MESU
SL. Cl IIIK LIlllMII)
TISTA
»UTA
»INI JARKI ZA NAMAKANJE
NE KLICI Ul COl lElEII
Kitil
ANCLEtll
MEHI
PITI
Sl E tl N ZII7
ZAIlJItNI IZPIT NA UNIVEIJI
MAMI
IMENIK
SEJIAM
71II
IIIANI
DEL
tl PIKAT. IIIA*)

NI Kil Ul KMUtAR Eli LIH
KAJUT
IIAE
■IVALlSCt
tflEI
EIA1CISKI PISATELJ EA11AANIIEI
IIE VALI
TUD ir.
mil
PllltNA
1ITIL
PEtlll
TIPITNIK
JIIIVIIA
IMETJA
IIETIIVN
tIMEIIIJA
NADI CIMAMI Cl
SENE M HI

■IŠKA
VIHA
CISPDS mi mi i
LUŽE
BILINAI
PIIP. S IH PLEMENA
DIlttEM Pili ENA ______Zlil______
INI INI
SPIS
SASI UMKA CDIICA
MIMI. NIK
PIIV
LAtNKST
OSLIH
ZAIMEK
MIKIITEI
IMPtt
SIMIOl ZA mitu
PIEME
ii m
I6MAZ
AKUIKSKI
suiiijski
APAKAl
EiPIElKA
(UTI
UJE
1(1 KI D IME ANK
KANI
CELIH
Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, s pripisom
»Nagradna križanka«
' ■■ ■"
Likovni izdelki učencev OŠ Sela
Stran 52
NOVOIZVOLJENI SVET OBČINE VIDEM Z ZUPANOM IN DIREKTORICO OBČINSKE
UPRAVE PO PRVI KONSTITUTIVNI SEJI
Za mizo sedijo (od leve proti desnij:
Franc Kirbiš (DeSUSj, Venčeslav Trafela (DeSUSj, direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc, Jožica Merkuš (SDS), župan Friderik Bračič, Marija Trafela (SDS), Dušica Avguštin (SLS). Stojijo (od desne proti levi):
Andrej Rožman (SDS), Stanko Simonič (SDS), Janko Baniček (SLS), Brane Ovčar (SLS), Marijan Jelen (SDS), Franc Stopajnik (LDS), Anton Zemljak (SLS), Bojan Merc (NSi), Boris Novak (LDS), Franc Kirbiš ml. (SMS), Srečko Svenšek (SDS) in Martin Beranič (SDS).
JAS GLAS