415
SPOMINSKI RISI
Rade Krstič SPOMINSKI RISI
PREPRIČANJE
Prepričan sem, da bom zmagal.
Zatirajo mi pesniški talent, ne izdajo mi nobene knjige, z mano ravnajo kot s psom.
Vendar se trudim in si dopovedujem, da ne bo dolgo trajalo.
Prepričan sem namreč, da bom zmagal.
SPOZNANJE
Prvič - z globoko žalostjo prežeto srce.
Spustili so zaprto krsto. Tiho odmevata bolečina in smrt.
Z nemirno radostjo nato srce groze.
BOLEČINA
S težko roko
spuščena zavesa v teatru.
Rade Krstič
416
Iz polteme prihajajo prvi glasovi.
Nekdo pobira napitnino.
Nekdo drug
se privaja na bolečino.
JUTRO
Vsepovsod sta mir in tišina. Samo ptice žvrgolijo.
Sprašujem se,
v katerem kotu večnosti
so lepota, življenje, ljubezen.
Odgovor je skrit
najbrž za devetimi gorami.
VEČER
Pričakujemo ga. Prišel bo nenadno.
S kovinskimi rokami. S steklenimi očmi.
Zagrabil bo Zemljo in jo zalučal v večnost.
NOČ
Nema in samotna je noč. Duša je polna nesmrtnosti.
Korak v neznano
je poln čudovitih skrivnosti.
Tišina se ziblje med sencami sveta.
417
SPOMINSKI RISI
SUŽENJ
Moje noge so vklenjene. Ne morem se premakniti.
Negibno zrem v sončev zaton. Svilene kaplje padajo z neba.
Težke besede poslušam. Tu nekje je slišati verige.
Suženj sem.
Moje noge so vklenjene.
Z golimi rokami
se držim obročev svobode.
OBČUTJE: AKT
Spanec. Balzam življenja.
Trenutki se zgostijo v piramido. Dnevi postanejo daljši.
Bežeča kretnja čopiča pa še vedno upodablja golega človeka.
NEPOTOLAŽENOST
Sinje iskre prebadajo ozračje. Človek je gol in sam.
Narava predaja svojo štafeto. Bog se izogiba odgovorom.
Na nebu so gosti oblaki. Po vrtovih hodi branjevka.
Razsaja vročina. Nepotolaženost me daje.
Rade Krstič__________________           ¦ ¦¦    '       .    .    ¦__________________418
BARVE
Čudovite barve
se prelivajo
skozi steklo spomina.
Nenaden lesket
se odbije
v zrcalo življenja.
Drobna deklica spregovori.
In iz stihožitja zleti golobica.