P. pl. Radics; Stari zemljevidi dežele kranjske v ndrodni knjižnici pariški 185 reizen Habd. ad. 382 zezva sine i kčere i zače je proti betežnomu otcu dusiti. 711 zakaj poslušaš reči teh ljudi, ki ti pripovedaju proti mene i duše te na moje skončanje? 870 žena se opi, ke se vu pijanstvu telo zažga, zakaj zato zače dete dusiti na nečisto delo. Zagrebec 5b nu niti se je ufal občinu burkati i na puntariju dusiti. Reš 212 dajte mi veru, koja bi bila imala tulike tak velike zmožne i oboružne pregonitele kak vera Kristuševa, suprot kojoj s kem bolje su se dusili, s tem su i oni mla-havej postajali. — dveka f. Theer. Vranic rob 1.208 dugovanja, koja rada ogenj primu kakti žveplo, dveka, smola Belostenec piše: dveka smola pix, i. t. d. — fagTica f. neka zelena sliva. — falca (?) Krajačevič 244. — fančenje n. Jurjevič 71.122 Gašperoti 1.898 i. t. d. das Rachen, i fantenje Habd. ad. 416. 1023. —fant m = fanta, Jurjevič Habdelič i. t. d. — fantljiv iva adj. rachesiichtig. —fantljivost f. die Rachsucht, Kocijančič fil 3.153 4-23, 5-27- (Dalje prihodnjič.) M. Valjavec. Stari zemljevidi dežele kranjske v narodni knjižnici pariški.1) Priobčil P. pl. Radics. Potuje" v London, kamor sem se odpravil meseca oktobra m. 1., da prepišem izvirna pisma Valvasorjeva, kar jih je v kraljevi družbi znanostij (»Royal Societv«), uporabil sem priliko, da bi tudi v Parizu poiskal kaj znamenitostij, tičočih se dežele kranjske. Zlasti se mi je zdelo umestno ogledati znamenite zbirke v narodni knjižnici (Bibliotheque nationale) in v teh zopet zbirko zemljevidov, katera nima vrstnice na svetu. Rečeno knjižnico (prvotno kraljevsko, pozneje cesarsko knjižnico) je ustanovil leta 1373. francoski kralj Karol V. Ko se je v dolgih letih cesto preselila, namestili so jo leta 1 724. v nekdanji h6tel Nevers, del Mazarinove palače proti rue Neuve des petits Champs med cestama Richelieu in Vivienne. Knjižnica ima poleg Britskega muzeja v Londonu največjo knjižno zbirko ter razpada v glavne oddelke za tiskopise (knjige), karte in geografske zbirke, za bakroreze, za rokopise in za novce in antike. Knjižnične cimelije so shranjene v steklenih omarah v nekdanji veliki dvorani kardinala Maza- *) Gospod pisatelj je že leta 1886. v 3, številki našega lista pod naslovom ,,Zem-ljepisec Ortelij in dežela kranjska v XVI. veku" priobčil važen donesek k starejši kartografiji o Kranjski. Pričujoči članek se zmatraj za nadaljevanje, oziroma spopolnilo navedenega članka. Ured. 186 P. pl. Radics: Stari zemljevidi dežele kranjske v ndrodni knjižnici pariški. rina, okrašeni s presnimi slikami. Da so še bolj varne prahu, zagrnjene so z zeleno-svilenimi zavesami, ki se odpravijo le na občih posetnih dnevih ali pa kadar hočejo tuji učenjaki proučevati ondotne dragocene rokopise in redka natisnjena dela. Poleg velike splošne čitalnice, kamor prihaja na dan 200 do 300 ljudij, nahajajo se pri vsakem knjižnem in listinskem oddelku posebne delavne sobe za knjižnične uradnike in za raziskovalce. Knjižne dvorane same, katerih je za vsak oddelek primerno število, imajo pet etaž v višino in prav toliko v nižino; narejene so skozi železne predore, tako da se lahko vidi i navzgor i nizdolu po vsi napravi, vrhu tega so zvezane z železnim mostovi, stopnicami in navori. Oddelek za karte in geografske zbirke je leta 1828. ustanovil nekov Jomard. Iz početka je bil ta oddelek sam6 poseben del tiskopisov, dandanes pa je celota kart in reliefnih načrtov, kakeršne ni v Evropi. Po prijaznem posredovanji svojega pariškega kolege, publicista in zgodovinarja Raoula Chčlarda, bil sem predstavljen predstojniku tega oddelka, visoko izobraženemu in ljubeznivemu gospodu Gabrijelu Marcelu. Ta direc-teur du departement des Chartes et Plans me je skoro seznanil z uredbo nžrodne knjižnice, tak6 da sem se lahko lotil dela v oddelku, podrejenem njega vodstvu. Karte se nepreganjene hranijo v velikih mapah, razprostrč se pa na posebnih pregibnih mizah, da se zložno uporabljajo in kolikor mogoče ohranijo poškodeb. Zato v tem oddelku tudi ni dopuščeno rabiti tinte. Ko sem izrazil željo, da bi rad videl najstarejše zemljevide, kar jih je o Avstriji in posebe o Kranjski, poiskali so dotično mapo in jo razprostrli pred mano. Na podlagi priloženega imenika sem kaj hitro poiskal 6ne zemljevide, katere sem hotel proučiti. Našel sem nastopne zemljevide iz XVI. in XVII. stoletja, tičoče se dežele kranjske: 1. zemljevid Kranjske in Slovenske krajine iz leta 1558. od Zalterija, uvezan v zbornik iz leta 1665.; 2. isti zemljevid sam zdse 1568.; 3. in 4. novo izdajo istega zemljevida iz leta 1574 ; 5. zemljevid Goriške, Krasa, Kranjske i. t. d. po Laciji; 6. Forum Julium, Kras, Kranjsko i. t. d., 7. majhen zemljevid Kranjske, francosko delo iz srede XVII. stoletja; 8. zemljevid nadvojvodine Avstrijske, Štajerske, Koroške, Kranjske iz zemljepisja Audif-fretovega; 8. del avstrijskega okrožja, vojvodine Štajerske, Koroške, Kranjske od Sausona (Pariš 1677), 10., 11., 12., 13., 14. isti zemljevid (Pariš 1679) in naposled 15 vojvodine Štajerske, Koroške in Kranjske od Cantellija in Rossija (Rim 1686). — (Konec prihodnjič.) 306 P. pl. Radics: Stari zemljevidi dežele kranjske v narodni knjižnici pariški. Stari zemljevidi dežele kranjske v narodni knjižnici pariški. Priobčil P. pl. Radics. (Konec.) Pridržujč si strokovni opis teh starejših zemljevidov dežele Kranjske za večje strokovno delo, naj navedem tukaj samo natančne naslove teh 15 zemljevidov; nekoliko podrobneje pa hočem izpregovoriti o najstarejšem izmed njih, o Zalterijevem zemljevidu iz leta 1558., kot najstarejšem delu, kar nam jih je znanih pred samostalnimi zemljevidnimi izdajami. 1. Ducatu s Carnioliae vna cvm MarchiaWindorum . . . Bologninus Zal ter i us Venetvs MDLVIII. (Dolžina 57 cm, višina 43 1/., cm). 2. detto. 1568. 3. in 4. 1574. 5. Gor iti.ae,'Kar f ti i, Chaczeolae,Carniolae1)Hiftriae, et Windorum Descrip. Hec tabula concinnata est ex corographiis Wolfg. Lazii, cui infima Histriae pars ex alterius descriptione addita est. (dolžina 23 cm, višina 332/3 cm). 6. Forum Julium, Karftia, Carniola, Hiftria et Win-dorum Marchia2) (dolžina 47 cm, višina 341/2 cm). 7. Carniola (nad naslovom rog s sadjem) — (dolžina 151/.. cm, višina io3/4 cm). 8. L a Car te de 1'Archiduchč d'Autriche des Duches de Stirie, de Carinthie et de Carniole, de Comtes de Cillev et de Goritz, carte tirče dela Geographie du Fr. Audiffret Tom III. page 118 (torej zemljevid, vzet iz atlanta Audiffretovega; dolžina 36 cm, višina 23 cm). 9. Partie du Cercle d'Autriche ou font les Duchds du Stirie, de Carinthie, de Carniole et autres Estats Hereditaires a la maison d' Autriche. Par le Sr. Šanson, 3) Geographe ordinaire du Roy A. Pariš chez H. Jaillot, joignants les grands Augustins aux deux Globes, Avec Privileges du Roy pour vingt ans, 1677; dressčs sur les memoires les plus nouveaux (torej, kakor trdi izdatelj, narejen je zemljevid po najnovejših novicah o teh deželah — dva zemljevida, razdeljena, vsak dolg 4.4 cm, visok 56 cm). 4) Isti naslov kakor na listu 40. v Ortelijevem atlantu. Cf. moj spis: ,,Zemlje-pisec Ortelij in dežela kranjska v XVI. veku." „Zvon", 1886, štev. 3., str. 161. 2) Ibid., list 42., str. 162. s) Do srede 17. stoletja so Nizozemci izdelavali malone vse zemljevide, kar jih je bilo treba. Od leta 1627. je Nicolas Šanson ta posel preložil na Francosko in ob smrti (leta 1667.) ostavil svojima sinovoma Guillaumu in Adrienu 400 plošč (za tisek zemljevidov). — Tak6 piše Peschel v svoji knjigi , ,Geschichte der Erdkunde", 2. izdaja, (priredil dr. S. Ruge, Monakovo, 1877, str. 670, i. si.). P. pl. Radics : Stari zemljevidi dežele kranjske v narodni knjižnici pariški. 307 10. Herzogthumber Stever, Karnten, Krain etc. Duchčs de Stvrie, Carinthie et Carniole, Comte" de Cillev, Marq(ui)sat des Windes (windische March) et autres Estats Unis et hereditaires aux Archiducs d' Au-striche. Par N. Šanson d'Abbeville Geographe ordinaire du Roy A Pariš chez 1'Auteur Avec Privilege pour vingt ans 1679 (dolžina 59 cm, višina 43 cm). n., 12., 13., 14. isti zemljevid, samo da so na bakrorezu meje posamičnih dežel pobarvane, in sicer meja štajerska zeleno, koroška rumeno, kranjska bledordeče, celjska in goriška modro. 15. Li ducati di Stiria, Carinthia e Carniola et altri Stati Ereditarij che compongono Parte del Circolo d' Auftria descritti da Giacomo C a n t e 11 i da Vignola Geografo 6 sudito del Serenissimo Duca di Modena e dati in luce da Gio. Giacomo de Rossi dalle sue Stampe in Roma alla Pace con Priuilegio del S. Pontefice 1'Anno 1686 Franc. Donia Mefsanensis sculpt. (Arabeske kažejo dvoglavega orla s krono in avstrijski rodbinski grb, potem vojne trofeje in uklenjenega premaganega Turka). — (Dolžina 44 cm, višina 541/« cm). Sedaj si natančneje oglejmo števi lko 1. zemljevida Zalterijevega! Zedlerjev „Universallexikon" zvezek LX. z leta 1749.x) piše o tem kartografu tako-le: „Zaltherius (Bologninus) hat zu Venedig eine Karte von Bohmen, Malta und dem gelobten Lande verfertigt". To je vse, kar nam je bilo moči drugje pozvedeti o zvršitelji tega zemljevida dežele kranjske z leta 1558.; vsi drugi zapiski.molče" o tem kartografu. Bakrorez, ki leži pred nami: ^Ducatus Carniola vna cvm Mar-chia Windorum" je 151. list v zborniku bakrorezov, ki je bil očividno sestavljen za nekovega mecena. Naslov temu zborniku je: „Das Sechste Buch der Kupferstucken. Von Landkarten oder Landtafeln. Mit bestem FleiC moglichst in hernach volgender Ordtiung zusammengebracht und gestellt durch Caspar Schlumpfif zur Sonnen. Im Jahr Christi 1665." Ta naslov je z velikimi frakturnimi črkami zapisan v lep bakrorezen okvir, ki predstavlja arabeske sadja in cvetic; spodaj pri okviru se čita v jasnini lepo geslo: ,Jamais Parrefse Ne fist Prouefse" (Nikoli lenoba ne zvršf junaškega dejanja). Ves zbornik šteje 187 listov in je vezan v rjavo usnje. Zemljevid dežele kranjske in Slovenske krajine, ki nas torej najprej zanimlje v njem, dolg je 57 cm in visok 43^2 cm. V desnem kotu zgoraj ima lepo izveden grb Slovenske krajine, v obeh kotih spodaj na desni in na levi strani pa se čitajo v renesančno izvedenih ploščicah razjasnjujoči tekstni vpiski. V levi ploščici je napisano: Lectori! Quia Illvricum in di-verfas regiones partitur in Carniolam, Marcham Windorum, Liburniam, Cro- l) ^r. 1435 20* 308 P. pl. Radics: Stari zemljevidi dežele kranjske v narodni knjižnici pariški. atiam, et Dalmatiam quorum cum ueriores fines ignorentur, omnes sub Scla-uonia nomine accipiuntur, in hac tabula omni cura diligenter adhibita Car-niolae et uerioris Sclauoniae terminos tibi describendos curavi, quae omnes prouinciae licet angustiis finibus contineantur nobiles tamen et maximis na-turae denique optimi beneficiis cumulatae videntur. Vale. — V ploščici spodaj na desni strani se čita v italijanskem jeziku isti tekst, ki dalje pripoveduje, da ta zemljevid ustanavlja, kakšna je prav za prav dežela kranjska in prava „Sklavonija" (Slovenska krajina). Ako si ogledamo podrobnosti na zemljevidu, vidimo ondu, kjer se Ljubljanica izliva v Savo, natisnjeno v ovinku poleg oznamenil ,,Lubiana", „Labach" besede: „Hic Argonatae ex Sauo in Nauportum Naiugarunt." Ljubljanica se imenuje „Nauportus fl.", Gradaščica: „Bylly fl.", ki teče izpod gradu „Bylligracz". Severozapadno od Bylligracza je kraj (grad?) „Bylly". Poleg Škofje Loke stoji „Latobici',1 nad Vipavo se čita: , fodina argenti vivi" (Idrija ni imenovana), poleg njih kraj „Lorz" (Loitsch?). Pod krajem „Hasparg" čitamo „eruptionibus pontium" (narisan je hrib, iz katerega kipe" trije kačasti znaki, pomenjajoči iztek voda); pod tem hribom (Javornikom ?) se razteza oznamenilo „Lvgevm palus" (Cerkniško jezero) hodie „Czyrkna-czerfee", quae quotannis piscationem inuenere, fementem in aeftate et ue-nationem in autumno exhibet (razjasnilo vodnega dotoka in odtoka, cesto opisane ribje lovi, lova in setve v istem letu). Proti kraju „Alben" (Planina) teče voda „Fusinfluss"; južnovzhodno od Hrušice („Burnpamer-Wald") se vidi v gozdatem okviru kotlinasta jasa, in na nji se čita „Hortus Diaboli"; južnovzhodno od njega je zaznamenovan kraj »Gerschani * že na Hrvaškem ,,pars Dalmatiae". Pri Novem Mestu čitamo „Rudolfluue" (Rudolfove?) id „poganelick" in tikoma zraven „Marchia Windorum"; pri Krškem, Raki vidimo „Vallis Vtricae''. Za kočevsko mesto ni oznamenila, dasi je mesto označeno poleg „Fri dr i ch ft e y (n)"; mimo tega čitamo na Kočevskem kraje: „Lienfeld, Kaczenfeld, Krapfenfeld, Nefels." Pri Postojini je rimsko oznamenilo „Avendone". Suha Krajina se imenuje „Carniola sicca." Na Gorenjskem (Carniola superior) se čita „fons Savi" (izvir Save), „Ocra mons", dalje so oznamenovani kraji „Wurzen, Lengenfeld, vels (Bled); pod „Ocra mons" je zapisano „Confinia Carinthiae, Carniolae et Goritiae" in še dalje spodi „fons lisontii (Isonzo) quondam Anae." Vidi se torej, da so oznamenila do malega začrtana kaj preprosto. Sosebno zanimljivo pa je oznamenilo „Byllifluss" in (grad) „Bylli (stari grad- Polhov Gradec?); ti besedi naj razsodijo jezikoslovci, če bi se utegnilo misliti, da je poleg imena ,,Gradaš-cafluss" kdaj živelo ime „ByUifluss", katero je kartograf Zalterij prevzel v svoje zemljevide dežele kranjske!