•t. 110. V Gorici, v torek dne 17. oktobra 1911. Ishaji trikrat na tedei. in sicer ? ttni, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne t. stane po pošti prejemana aH v Gotici na dom posiljana: /s >v • • 5 j. Posamične številke stanejo 10, vin. V Gorici se prodaja BSoča" v vseh tobakarnah. ,S06AU ima naslednje izredne priloge: Ob novemTetiii »Kallpot po Goriškem io Jfiradiščanskem" in dvakrat v letu .Vozni red že* letnic, parnikov in poštnih zreu". Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tedaj XL.I Vse za narod, svobodo In napredek!« Dt. K Lavrii. Uredništvo i nahaja v Oosposki ulici Št. 7 Gorici v I. nadstr. na desne. Ufiravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase j s plačati 16co Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik m izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. IVIefco it. 83. — „Gor. Tiakarna" A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tisba in ari. „Austriaca". Znani nemški književnik Herman Bahr je izdal knjigo z naslovom »Xu-striaea«; izšla je pri S. Fiseherju v Be-rclinu. Knjiga je najostrejša kritika o zunanji in notranji upravi monarhije ter o vseh odiiošajih, ki vladajo v tej upravi. Bahr piše na primer: »Naša uprava je najslabša, naša diplomacija najbolj bedasta. "Naša uprava sestoji iz gospode, skozi nos govoreče, z dolgim nosom in visokimi čevlji. Ti ljudje se bavijo največ z lovom, primorani pa so iti na dopust v svrho duševnega odpočit-ka vselej, kadar na dan 18. avgusta govorijo nazdravili govor cesarju. To so dobri ljudje, ki potrebujejo mir. Naša diplomacija sestoji iz plesalcev, tennis-igraleev in Čitateijev Sheiiok-Hol-mesa, ki poznajo v vsaKem mestu hotele in zablodišča ter se hočejo oženiti s kako Američanko« ali naučili se niso nikdar občevati z ljudmi ali umeti tuja mnenja in misli«...... Potem piše na primer o Čehih in Jugoslovanih: «ČeŠki narod zahteva samo ono, kar mu je potrebno, da more živeti, ono, čemur se nikakor ne more odreči, ono, kar mora imeti, da more živeti kot narod. Isto hočejo tudi Jugoslovani, Jaz sem »zunaj« pogostoma čul pritožbo, da so naše narodnosti nenasitljive. Ako pregledam ono. kar žele, se moramo »samo Čudfti, da tako malo -p rasa jo. Res, to je goto življenje. Ali vlada jim noče dati ni-* tega ter jih tira do obupa«___ »Ali ni Avstrija na poti, da postane moderna država? Po zakonih da; ali pri nas ima zakon tako neznatno moč. da nam nikakor ne more pomagati. Mi si prav lahko dovoljujemo moderno zakonodajstvo, ker vsak rtov zakon ostane lepo pri starem. Pri rtas se izdajajo zakoni ali s tem so tudi že rešeni. Pravo umevanje avstrijske uprave obstoji baš v tem. da na-pra\'i vse postave neškodljive, uporablje-vdje jih na poseben način, tako da jim Trn g • m • m ripohtanija. Geografski ir: gospodarski položaj. ^Preiskovanje. Afrike v minolem stoletju, katero je zvezano z imeni: Bart, Nachtigal, Rolf, Stan!y, je izvleklo Tripo-litanijo za nekoliko let iz temne pozab-ljenosti. Raziskovalci so si izbirali, in to s popolno pravico, mesto Tripolis kakor najugodnejo točko za Sudan. No, po periodi od 1. 1885. je ta turška pokrajina za-pala zopet pozabljenim Med tem pa je ostala za Italijo predmet največjega zanimanja. In Italiji se ima Tripolitanija zahvaliti, da še je zopet tako nepričakovano pokazala na obzorju. Turška lastnina na sirfinski obali severne Afrike je iz treh delov: Tripolitanija z glavnim mestom Tripolisom (turško: Tarabije Šarab), v Sahari najbogatejša pokrajina (oaza) Fe-san, z glavnim mestom Murzukom, in predel Barka ter stara Kirenajika s Benga-zom. Po zemljišču plastično in geološko, stara Tripolitanija s površino kakor Nemčija, a samo z enim milijonom prebivalcev, obsega veliki del afrikanske pu-ščavne ravnine in so njen odlomek neravnega dela do Sredozemskega morja. Po svojem geološkem sestavu je Tripolitanija pravo protivje Maroka, Alžira in Tunisa. Te pokrajine imajo v svojih gorah ubije smisel. Tako se tudi tolmači okol-nost, zakaj se pri nas oni »gori« tako hitro sprijaznijo z zakoni, ki so za nje neugodni in uničujoči. Oni »gori« jim ne dajejo ni-kake važnosti. Dobi se vedno uradnike, ki znajo biti hitro gotovi s takimi zakoni. Današnje '..»'»je v Avstriji je: dobre zakone uničiu s slabimi uradniki. Ti uradniki so močnejši od ljudstva in od dinastije. To staro avstrijsko uradni-štvo je jedino svoje vrste na svetu. Kdor ni :sga sam doživel, ne more si tega niti predočiti. Nemogoče je to napisali, morejo se samo primeri navesti«..... Bahr navaja tudi nekaj nezakonitosti, storjenih od raznih okrajnih glavarjev, potem pa piše: , »Ali okrajni glavarji so manjši, nad njimi so hofrati in sekcijonsšefi. Ti tičijo 'še dandanašnji v nazorih absolutizma. Po priliki v nazorih iz leta 1750. Mi ustvarjamo zakone v letu 1900, ali naše bolestno stanje je v tem, ker so zakoni iz leta 1900 poverjeni za izvedenje uradnikom iz leta 1750. Radi tega ni nikako čudo. ako pri iiiv.i nihče niti ve, v kateri dobi živimo. Naš najglavnejši problem mora biti ¦- čiščenje uprave. Ta mora nehati biti suverena ter se mora pričeti prilagoditi činjenici, da je njen namen in naloga -služiti.«- — — -¦-• >Pri nas nihče ne ve, kaj mu je dovoljeno, kaj zabranjeno. Ker se pri nas vakonov ne uporablja, ne more se o njih imeti nikake gotovosti. Kar je jednemu dovoljeno, je drugemu zabranjeno: to je odvisno mnogo od njegovih odnoŠajev, zlasti od tega. če ima kakegv hofrata za strica. Ali niti to, kar je bilo komu dovoljeno, ni sigurno; dovoljenja in prepovedi se menjaj;; ob raznih časih, menjajo se tudi v raznih mestih.« (Konec, prih.) Trgovsto obrtna zbornica. Seja 13. oktobra. Predsedoval je predsednik zbornice .los. Venuti. Navzočih 13 zborničnih svci- mnogo rude. med tem ko ima Tripolitanija le kredo, a še to vobče ni dognano. Zato se pa Triprtitanija odlikuje izmed pokrajin ob Sredozemskem morju s pomanjkanjem vulkanskih in verjetno tudi seizmoloških pojavov. Se eno dobro stran ima Tripolitanija. V deželi je namreč zelo omejena pojava malarije, istotako kakor v Maroku. Tudi druge nalezljive bolezni kakor• kuga in kolera tu niti približno toliko ne razsajajo, kakor v Egiptu in Alžiru. Klima se karakterizuje v strogo dva dela: zima — deževna doba, poletje: suha doba. Poletna temperatura je visoka, a znosna zaradi velike suhote zraka. Tunis ima srednjeletno temperaturo 19.8 stopinj. Najvišja je bila v letih 1892—1897.: dosegla je 42.8 stopinj. Vzeto skupno, . je klima v obrežnem delu dežele slična oni v Siciliji, in za priseljence, posebno za južne Italijane, neškodljiva. V starem veku, in to posebno za vlade Rimljanov v prvih stoletjih po Kristu, je bila Tripolitanija ena najbogatejših rimskih provinc. Spoštovana zaradi ogromnega pridelka žita in oljk. Arabska invazija pa je zadala deželi smrtni vdarec ter jo vrgla z višine rimske kulture v mrak srednjeveškega barbarstva. Glavno mesto Tripolis 'Je postalo zloglasno primorsko razbojniško 'gnezdo. Šele Turki nikov in uradniki A. Bizjak, dr. Grusovin XiMr.' Sturnik. Venuti se zrli val ju je za sožalje od strani zbornice mu izkazano povodom smrti njegovega brata Alojzija Vemitija. (Mh¦¦*? grofa Attemsa. PredseuJ?ik naznanja odhod dvorne-, ga svetnika grofa Attemsa iz Gorice v Trst; ko je odhajal, mu je priporočil toplo interese goriške trgovsko-obrtne zbornice. A ha! Že vemo, kaj je mislil predsednik. -- V lepo zagato so bili spravili gospoda dvornega svetnika, ki je bil predsednik volilne komisije takrat, ko so Lahi izvršili znane lepe reči! Državno pravd-ništvo je bilo konštatiralo laške sleparije, ali krivcev ni bilo mogoče najti, dasi smo lahko s prsti na nje pokazali. No, mislimo, da se kaj takega ne ponovi več! Razno. Tajnik Bizjak poroča o raznih rečeh, tako o prizadevanju za otvoritev novih .•hrti v Tržiču ter o raznih korakih glede draginje, zlasti glede uvoza argentinskega mesa, ali v veliko škodo vsem, ni dovoljen od vlade. Nadeja pa se vendar vsled intervencije društva za uvoz mesa, da se prepoved odpravi. Južna železnica je dovolila na postaji v Moši skladišče za blago. — Zbornica se obrne na trgovsko ministerstvo za listo zapriseženih izvedencev. — Iz davčnega odseka je izstopil, ker mu je potekel mandat, J os. Paternolli. Zbornica voli in izvoli zopet Paternollija. — Inženir prof. Renato Penso je imenovan za predsednika izpraševalne komisije za obrtne vajence. -- Zbornica sprejme premembo statuta za zbornične uradnike m njih vdove, kakor je predlagana od ministerstva. Telefon. Poroča dr. Grusovin. Navaja vse te-lefonične zveze, ki so se izkazale za potrebne, in te so: druga zveza Trst-Tržič- so I. 1835. vničili razbojništvo, in od tedaj je dežela pokazala, navzlic izseljevanju, na raznih poljih željo za gospodarskim napredkom. Posebno v zadnjih desetletjih se to ne more podcenjevati. Obdelan pa je samo neznaten del dežele, med tem ko je bila v starem veku kultivirana in naseljena globoko v puščavo, kakor kažejo tam najdene zelo lepe razvaline. Sedaj je le ozek pas dežele ob morju kultiviran, kjer so oaze zasajene z dateljni. In ti oto-čiči so kakor krasni venci rož, razdvojeni drug od drugega z neplodovitim, peščenim pasom, vrsteč se drug za drugim. Samo poedini otočiči pokrajine Dgetare so obdelani s pšenico in ječmenom. Po angleškem konzularnem izvestju daje Tripolitamija povprečno 500.000 hektolitrov ječmena, a ob dobri letini 750.000 hektolitrov. Pšenice sejejo mnogo manj. Oljčni pridelek ne krije danes niti domače porabe; a dateljni, posebno oni z obale niso za izvoz. No, vsi poznavalci dežele prerokujejo Tripolitaniji veliko gospodarsko bodočnost, vsaj za kraje pod klimatičnim vplivom Sredozemskega' morja. Danes je obdelane v Tripolitaniji komaj 10'/ rodovitne zemlje, in še to na zelo primitiven način. Italijanski |onzul Medana je cenil 1. 1904. obdelane zemlje, brez pokrajine Barke; nad "350.000 kva- Gorica-Krmin; osrednje telefonično omrežje v Trstu; postavitev novih zvez v Loč-niku, Moši, Šlovrcncu pri Moši, Koprivi, Marijanu, Medeji, Krminu, Belvedere, Ogleju, Fiumičelu, Vlili Vicentini, Červi-njanu, Perteole, Campolongu, Ajellu. Potem telefonične zveze po Soški dolin! s pddaiišanjem do Trbiža in z zvezo nameravane črte Trbiž-Beljak. Potem zveze po Vipavski dolini s podaljšanjem, da se doseže direktna zveza med Gorico in Ljubliano. Grusovinovo poročilo je sprejeto in odobreno soglasno. Sprejemnik trgovskega podjetja In upniki. Dr. Sturnik predloži mnenje zbornice o odgovornosti sprejemnika kakega trgovskega podjetja nasproti upnikom, katero se ima predložiti ministerstvu, v označitev načela v varstvo sprejemnika in oddajalca podjetja nasproti upnikom. Se sprejme. Konfekcijska obrt. Dr. Sturnik poroča o načrtu zakona glede dela doma v konfekcijski obrti. Iz poročila sledi, ** po večini za načrt, ali navajajo tu\ • , J-^ge, utemeljene na lokalnih intei s; i/^vljajo se proti uvedbi komisij. Knjigovezi proti konkurenci iz kaznilnice v Gradišču. Društvo knjigovezov v Gorici je podalo prošnjo za odpravo konkurence od strani kaznilir *«* v Gradišču. ^Poroča dr. Sturnik. Poročevalec pravi, da zajedno s to prošnjo je prišlo iz ministerstva vprašanje, za kaka obrtna dpla bi se mogli porabiti kaznenci v Gradišču. Omenja, da kaznilnica ne dela 'konkurence samo knjigovezom, marveč tudi krojačem, mizarjem, kovačem, namesto da bi jih porabljali za regulacije voda, za osuševanje močvirja in za gradbo cest. Poročilo se odobri. dratnih kilometrov. Te številke so brez-dvomno pretirane, ali se vresničijo po delu nekoliko generacij. Na vsak način je na razpolago več zemljišča kakor se misli sploh. Pa tudi ona zemlja, katera se direktno ne obdeluje, ima kulturno vrednost: to so pašniki, a so na jzemljevidu prosto zaznamovani z besedo »puščava«, v sirtenskib stepah, ali »hanfske stepe«; dalje, slana močvirja, ki dajejo na leto veliko količino soli. Zaradi pomanjkanja tekoče vode'pa bode težko kultivirati vso rodovitno zemljo. Cela dežela od meje Tunisa pa! do Barke ima samo eno majhno reko, katera teče celo leto. Vse ostale reke so le hudourniki, takoimenovane suhe doline — »cidian«, ki ob času povodnji poplavijo celo obsežno ravnino, a ne plodonosno, nego odnesejo rodovitno zemljo in napla-ve peska ter razdero cele vasi. Deževni letni čas obsega mesece: oktober do marca. Ostali mseci, posebno junij, julij in avgust so popolnoma brez dežja. Dežja pade po zimi dovolj, posebno v nabrež-nem delu dežele (450 mm), ali ta mera je nestalna, in primeri se, da je eno leto 726 mm dežja, a drugo le 214 mm. Iz tega sledi, da po dobrem leta sledi mnogokrat več slabih, posebno ker se mora omejiti reja ovde za delj časa radi slabe paše vsled suše. Bodoča vlada bode morala Razno. Dovoli se 100 K kot donesek k premijam za spominske predmete (morajo biti seveda samo laški); 500 K se dovoli kot donesek zbornice društvu avstrijske domače industrije. Odobri se proračun za 1912. Zakaj ga ne objavijo? Sarcinelli predlaga predložitev spomenice za znižanje prevoznine za opeko. — Saicinelli zahteva tudi nekaj pojasnil glede" direktne 'železniške zveze London-Trst. iKo dobi pojasnila, predsednik za^ ključi sejo. Dama katera skrbi » zdrave kolo in hoče iz ebiti te peg ter ohraniti nežno ia mehko kožo ter belo polt, se umiva le z liljinira mlečnim , m milom (znamk« konjiček) * trrdke Bergmann & drag Teschen na Eibi. Komad po 80 vin. se dobi t ˇsen lekarnah, mirodilnitah in prodajalnah parfomaT. DOPISI. Z Dunaja. — V nedeljo, dne 9. 10. 11. se je vršila v prostorih dvorane » Wiener Kauifmanischer Verein« tudi v »Soči« naznanjena veselica, ki je jako.dobro uspela. (Program je obstojal iz dveh točk: prva iz petja, druga iz igre. Pelo se je »Planinski svet« in različne druge; oktet je zapel dve pesmi, pod vodstvom gosp. Rožanca. Veselico je priredilo društvo »Zvezda«. Igra se je igrala prav dobro. Vloge so bile izročene spretnim rokam, ki so jih izvrstno izvedle. Po dvorani je bilo veliko smeha. Veselica na 'Dunaju je z narodnostnega stališča jako važna, ker vspodbuja Slovence k narodnemu ponosu in delovanju. Radi tega bi bilo na mestu, da Go-ričani podpirajo društvo s prispevki. Izfajdoushega okraja« Velike Zabije, 10. vinotoka 1911. — Preteklo nedeljo sta bila dva krsta v Vel. Žabijah. Eden teh krstov se je zdel g. patru Jožefu, da je od »liberalnih« stari-šv. Zato je takoj nahrulil v zakristji babico in botre z besedami: to je bilo pa zgodaj napravljeno. Nakar mu babica odgovori, da bode kmalu leto, odkar sta oče in mati otroka poročena. On pa reče: šele 4 mesece. Nakar posegne boter v besedo in reče: Poročila sta se 19. novembra 1910. Jožefa je bilo sram. Sedaj jih pa žene v cerkev pred krstni kamen. Tu so prišli na vrsto boter in botra. Vpraša jih: Od kod sta? Iz Trsta, odgovori boter. Ali sta dobro podučena v sv. veri? Se precej, odgovori boter. Ali znate šest resnic, povejte 2. 4.. in 6. in 10 božjih zapovedi; nakar so mu nekaj od teh povedali in krst se je izvršil. Sedaj pa vprašam patra Jožefa, ali Vas kaj briga, ali se porod vrši prej ali slej. Še ni leto, odkar sem slišal priprostega kmeta,, ki je rekel: Ako bi na vsej Črti zmagala klerikalna stranka, mi kmetje bi smeli k svojim soprogam, kadar bi nunci ukazali. In res bi bilo tako! Nadalje vprašam; zakaj niste vprašal botre že v zakristiji ako znajo kaj moliti, ne ste jih gnal tam med otroke in radovedne ženske. Mogvv ste mislil s tem, da jih kaj osramotite? Povem. Vam, da boter je izobražen bolj kakor Vi, zato se mu ni zdelo vredno odgovarjati. Botra pa je od poštenih klerikalnih starišev iz Rihemberške občine, kateri pa menda uvidijo vaše sovraštvo do poštenih ljudi. Sicer pa ste moral prašati še očeta ki Vam je naznanil krst niti eno uro prej kakor se je vršil, ali so botri čuki ali ne. Ko bi on v cerkvi, bi bil gotovo dal otroka brez krsta nesti domov, ker je bil prezgodaj rojen. Zdi se mi, da ste Vi g. pater ali toliko hudobni ali pa toliko lahke miselni. Alenda bode prvo veljalo. Da bode javnost vedela, povemo, da sta se oče in mati otroka poročila dne V9. listo-pada 1910.; otrok je bil rojen dne 6. vinotoka 1911. Bila sta tudi pred poroko" pri krščanskem nauk'u pri goriimendvanefn ,patru. O. pater Jože ali je kaj laži. tukaj T Na prša roko in glasno: mea culpa.i mea culpa! k--s t .if !z Rihemberga. — »Gorica« je zopet poskusila prati rihemberškega zamorca. Revče iz-Rihemberga (?) namreč naznanja, da neki gostilničar Birsa ni bival 10 let-nepretrgoma v Trstu. Županu Pavi^i svetujemo, naj se skrije in ne vlači znane njihove tožbe zoper strica v javnost, kajti str::; je bil v dveh instancah oproščen ža-Ijcnja časti, med tem ko je prilepila sod-nija v Ajdovščini in sodni dvor v Gorici županu Pavlici neizbrisljiv pečat »pojede-ža žuljev bogatih in ubogih davkoplačevalcev«! Ljudje, ki može a Ia Pavlica zagovarjajo in listi, ki take dopise priobčujejo, pač niso vredni, da se jih sprejme v dostojno človeško družbo. najprvo skrbeti za napeljavo vode in s tem povzdigniti pridelek in vrednost dežele. Značaj Tripolitanije v trgovinskem oziru je neznaten. Obala je težko pristopna, le mesto Tripolis ima pravo/ ako tudi nevarno pristanišče. Vendar se v tripoliš-ki luki koncentrira vsa zunanja, trgovina, ki iznaša 25 milijonov, uvoz in izvoz sku* pno. Trgovina potom karavan s Sudanom je zelo padla, odkar je vničena trgovina s sužnji in pa vsled vedno večje nesigur-nosti v notranjosti Sahare, političnih prevratov v Čadsk. in razširjenja islama v. srednji Afriki. O pacifiranju notranje Sahare, katera bi dala poleta karavanski trgovini v prejšnjem obsegu, ne more biti govora. Navzlic opisanim težavam v obdelovanju zemlje m povzdigi v gospodarskem oziru je Tripolitanija velike vrednosti. Italija ima nasproti Turški dovolj vojne sile, da si osvoji deželo -* ali bode imela dovelj denarnih sredstev, za gospodarsko povzdigo Tripolitanije, k jo tako pripraviti kakor kolonijo za svoje preštevilno prebivalstvo — to je veliko .vprašanje. p—t. gu, da se izvrši revizija Častno za mestne /Slovence. Revizija se že vrši! Poživljamo ponovno v^e, ki so že dobili vabila ali jih dobijo v kratkem, da se odzovejo vabilom ter gredo na glavarstvo, kakor je na vabilu označeno. Cas, iti na glavarstvo, je cel dan. Kadar kdo utegne, pa naj gre. Tudi po kosilu ali po 6. uri zvečer. Čim prej opravi, tim bolje. SHOD radi reoizije ljudskega štetja. V nedeljo se je vršil napovedani, shod, v Centralu. Bil je dobro obiskan. • n Predsedoval je dr. Medvešček, ki je pozdravil s primernim nagovorom dq$Io, občinstvo. ........ t . Za njim je govoril prof. Košnik o, reviziji ljudskega štetja. Revizija se začne, vršiti. Okrajno glavarstvo razpošlje va-bila. Kdor dobi vabilo, naj se odzove vabilu ter gre na glavarstvo, da tam vidi. kako je upisan njegov občevalni jezik. Uradne ure so določene tako, da lahko opravi vsak tako, da ne bo oviran v svojem poslu. Uraduje se zjutraj od 8. do 7. zvečer. (Poskrbljeno je torej, da se lahko vsak zglasi pravočasno na glavarstvu!) Uradovanje je tajno. (Torej ne more nihče izvedeti, kaj je kdo povedal na glavarstvu!) Ko bo končano zasliševanje vabljen-cev, bo prost dostop drugim, ki naj pojdejo pogledat, kako so upisani, če jim morda ni kdo premenil občevalnega jezika. (To se naznani v listih.) 'Prof. Košnik je v svojem lepem govoru omenjal, da smo že zborovali radi ljudskega štetja pa zopet zborujemo. Voj-skino leto je letos. Bojevati se moramo. S primernimi navduševalnimi besedami je zaključil .svoj govor. Za njim je govoril urednik »Novega Časa« Fr. Kremžar, navduševaje zboro-valce, naj storijo vsi svojo dolžnost;#pri tem gre tudi za krušno vprašan je/" l'.j Oglasil se je dr. Dinko Puc, ki je.pov-' darjal, da prvič so bili letos Lahi poparjeni ob državnozborskih volitvah, sedaj bodo še bolj, ko se izvede revizija ljudskega štetja. Vsi govorniki so povdarjali velik pomen revizije ljudskega štetja, pomen ljudskega štetja na sploh, vsi so povdarjali, da je letos leto vojske, boja, leto našega preporoda. Zadnji govornik je bil dr. Andrej Pavlica. Govoril je lep govor o potrebi gospodarskega napredka v Gorici. Ne zadošča le navdušenost in zavednost, treba tudi gospodarskega napredka, da se osamosvojimo; v tem vidi bodočnost Slovencev v Gorici in nehanje potujčevanja. Govorniki so želi obilo potovale za svoje lepe govore. Zborovale! so se razšli in prepričani smo, da že dela vsak v svojem delokro- Dažnosf revizije ljudskega štetja. Povedali smo zadnjič, kake velike važnosti je ljudsko štetje za nas gledč #Jjudskošolskega vprašanja v Gorici. Oblasti vprašujejo pri zahtevali, koliko pa je kmrb, ki zahtevajo; koliko pa je Slovencev v Gorici? Do zadnjega časa so sodili na visokih mestih, da je Gorica — laška; "širša javnost ]e trdila: Gorica je laška. Pa ni res! Letos je državnozborska volitev pokazala, da Gorica ni laška; revizija* naj pokaže, da je še manj laška kot jo še imajo za laško..... V Gorici uraduje magistrat samo laško. V časih še slovenskih vlog niso sprejemali. Sedaj jih morajo sprejemati, ali rešujejo jih po laško. Mi hočemo, da bo magistrat z nami Slovenci slovensko urad% val. Za slovensko uradovanje na magistratu pa treba določenega števila Slovencev v mestu. In nas je toliko, da prisilimo magistrat k slovenskemu urado-vanju. Pokažimo pri reviziji ljudskega štetja, da nas je še več, tako da ni drugače nego da se morajo na magistratu sprijazniti z mislijo, da bo treba začeti vendar enkrat s Slovenci slovensko urado vati! Ulični napisi v Gorici so le laški. Mi pa zahtevamo, da morajo biti tudi slovenski! V Ljubljani je le peščica Nemcev, pa so bili napisi dvojezični. V Gorici morajo biti dvojezični, ker nas je tako število v mestu,'da se tega števila pri uličnih napi--si!i ne sme prezreti. Nam pritičejo slovenski napisi. Slovenske ulične napise zahtevamo! Da pa jih dosežemo, moramo pokazati, da smo tu, da nas je velika četa. da rastemo! Z vseh strani je revizija velikanskega pomena za bodočnost Slovencev v Gorici, za bodočnost našega glavnega mesta! -'Potom ljudskega štetja pokažimo, da smo tu, potem se bo poznalo to tudi v upravi in javno bo zapisano po ulicah! Slovenci in Slovenke! Rotimo Vas, naj stori vsak svojo dolžnost! Niti enega ne sme biti, ki bi se ne odzval vabilu ali ki bi dal z odgovorom prav krivičnim magistra tovcem! Družba sv. Cirila ia Metoda. Za družbo sv. C. in M. je nabral v gostilni »pri Droču« g. Jakob Abramič iz Solkana K 2*20. Za Narodno šolo na Blanči je nabral v nedeljo v Ponovi gostilni v Semeniški ulici g. Pran Trnovec 3 K. Hvala! Domače vesti. I Novi okrajni glavar v Gorici. — Kdo bo? Imenovanje še ni izvršeno. Zadnje dni smo culi od verodostojne strani, da prevzame vodstvo okr. glavarstva v Gorici dvorni svetnik Lasciac; poprej smo beležili vest, da pride za glavarja sedanji sežanski okrajni glavar Rebek. Današnja »L' Eco« poroča, kakor zatrjuje, od dobro poučene strani, da bo v kratkem imenovan za glavarja v Gorici g. sežanski okr. glavar Rebek. M. U. Dr. Jos. Horak, bivši dolgoletni sekundarni zdravnik oddelka za notranje, kožne, kirurgične, očesne, ženske bolezni in porode na deželni bolnišnici v Brnu, je sprejel mesto občinskega zdravnika v Bovcu in bode pričenši s 15. no* vembrom ordiniral vsak dan od 8.--10. ure dop. v občinskem domu v Bovcu. Za praktikanta pri računskem oddelku višje deželne sodnije v Trstu je meno vati g. Andrej Zega. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) sklicuje za dan 26. oktobra t. L ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, ul. Sv. Ivana 7, redni občni zbor s sledečim dnevnim redom; 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila: a) tajnikovo, b) blagajnikovo in c) preglednikov računov. 3. Volitev: a) predsednika, b) 13 odbornikov in 3 namestnikov. 4. Slučajnosti. — Odbor., ' Revizija ljudskega štetja v Gorici se vrši. — Sedaj so na vrsti vabljenci. Ko skonča zaslišavanje teh, pojde lahko vsak pogledat na glavarstvo, kako je z njegovo polo, kako je upisan njegov občevalni jezik. Ponavljamo to in prosimo vse, ki bi količkaj slutili, da bi bil utegnil kdo kaj prenarediti, naj gredo na glavarstvo, da se prepričajo, kako je upisan njihov.občevalni-jezik. Nihče ne ve, kaj vse so počeli revizorji In kaj se je godilo na magistratu! Tudi če pri kom ni bilo revizorja, še ni gotovo, da bi ne bilo kake ;premcmbe v poli!T Prizor! ftu iioge! vsak naj skrbi, da je upisan za Slovenca! Poročil se je v Trstu g. Anton Bek:r>-, posestnik in gostilničar v Sežani, z g.čno Marijo Milostnik. Umrl je v Gorici industrijalec Jos. D. Coniorto. Sleparije pri »reviziji« ljudskega Štetja od strani magistratovih organov se Že kažejo. Današnji izjavi g. Fr. Pečenkoti jih podpričujeta. Čujerno, da so bili ma-gtstratovi »revizorji« prenaredili v Laha tudi dva člana slov. odbora za ljudsko štetje. »Revizor« je prišel v hišo in rezultat njegovega obiska je bil ta. da je celo družino enega izmed teh dveh članov odbora polaščil! Takih slučajev bo kdo ve koliko! Okoli 3000 vabil je baje že pripravljenih, oziroma par sto je že razposlanih Slovencem v mestu; pozivajo se v vabilih, naj se /.glasijo na glavarstvu radi ljudskega štetja. Naj se /glasijo vsi! Vabil pa bo še nad 3000 ! »Corriere« molči o reviziji ljudskega štetja v Gorici. »L* Eco* jo je omenila le na kratko. »Corricre« molči, ker pač ne ve, kaj reči. Dobro ve ^Corriere«, glasilo magistrata, kako so Lahi siepanii pri ljudskem štetju. Revizija seveda je laškim možem neljuba, aH izvrši se in pokaže njihove sleparije. »Slovenec« in državni uradnik). — »-Slovenec« se kaže državnim uradnikom dobrega samo ob volitvah, drugače pa je SiisteršIČevega mnenja, da uradniki žro, žro in žro. Slovenski klerikalni poslanci v drž, zboru sd preprečili, da se uradniška predloga ne izroči odseku brez prvega čitanja, — »Slovenec* piše jako žaljivo o državnih uradnikih ter jim v sobotni Številki očita lenobo. — Pridni po njegovem mnenju so le gospodje v iarovžu in imet za zvišanje plače je »Slovenec« te takrat, kadar hoče tako povišanje farovška gospoda! Dragim ne privošči nobenega po-boljška! Odbor N. D. O. se srčno zahvaljuje cenjenim tovarišem iti tovarišicam, ki so ob priliki L vinske trgatve blagovoljno sodelovali. Posebno zahvalo izrekamo to-varišrcam SanotČnik, Kvoffiič in Jazbec, katere so si z nematimi stroški nabavile narodno nošo. kakor tudi tovarišu AhtolčiČu, brivcu, Tržaška cesta Štev. 16, kateri nam je blagevolje napravil brezplačno krasne kape in sabijc za redarje. Srčna hvala g. Josip Bajtu, kateri je vodil mesto župana prav izvrstno. Slednjič hvala tovarišem Antolčič, Konparije. Sirk, Kuštrin, Dopli-ker, Sakaman in Čebular za trudapolno delo redarjev. Odbor. Za godbo N. D. O. nabral g. Bajt v gostilni pri Hvalicu znesek K 2'20. Srčna hvala! Odbor. Tukajšnji dragonski polk š* % je obhajal včeraj spomin na velika uitko 13. oktobra leta 1813 pri Lipskem; bitka je trajala 3 dni. V oni bitki se je odlikoval dragonski polk s posebnim junaštvom. Zakon je obljubljal neki železniški uradnik A. Z. gospodični E. C. v Gorici. Ko jo je zapeljal, se je ooročil z drugo. Zapuščeno dekle ga je tožilo. Obsojen je v drugi instanci na 1 mesec zapora in odškodnine mora plačati zapeljani deklici 5000 K. Aretirali so v Gorici 21 letnega Gabrijela Šmida iz Selc, ker se je odtegnil vojaškemu naboru. Zborovanje državnih uradnikov v Gorici, -j- V soboto so zborovali v hotelu ^o uporabljalo smo-|enm pridnemu delu deželam pov-&no povzdignila Union ^žafripbliradiiifci. SarfoHi^o iei»cw-\i enenv'kastno z| zdravje ^az|jem liko draginjgnYffpR»/t^«e wM>MkQČtr ,se»bi tilidivboffl|J(^|ig|c^>|a^i^ no proti ^ajem^^ftsto^^in^^^a^^^r; Mfote& ^pM^T hoče uvesti goriški magistrat. . , . (.nego v celicah zaporov, Shod eSeLeŠf v §t. Ferfanu.'" — j4'1"'Z 20—30.000 pi&fttrffc delavcev, ki bi »Liberalnega zrnaia« je ^tkftH^^ae^i- ^SfHKtjiSfele dati -kaznilnice: Avstrije, bi se deljo v Št. Ferjan zastonjik izpod Monto- ' moglo.mnogo storiti, in gotovo je, da bi ve strehe, ki sliši na ime Frence Kr.e^nžar. ? masa Ijudij, ako. nrlrSfe^e-gor^.vs^mi.svinji feZ^i&imL»^enojnjo sililo' pljuči na župana ^ Klttorj^e)w,*»U*pbš^ pij šalcev je bilo malo; še med temi »liberalci.« Frencetu ne gre v glavo, zakaj niso že pregnali župana. On bi ga bi! že sežgal na grmadi ob zvon-kem petju Št. Ferian-skiii čukev; .tako pa"1e~ mogel zoper ;znmja« skleniti samo pulilo resolucijo. Klerikalni Št. Ferjanci so rekli: če nimajo doli v Gorici za nas nič boljšega kot Knnežljavčka, naj jih-vrug vzame vse skupaj! — S Kremžarjcm je bi! neizogibni Gregorčičev faktor LukdSič. ki je reke! včeraj: da shoJ ni bil za nič. ampak re-bulca ic bila dobra. »Telovadno društvo Sokol v Gorici« naznanja, da bo imel i/vanr, občni zbor v četrtek dne 19. t. m. ob 8. zvečer pri »Zlatem Jelenu*. V&pored: 1. Nagovor podsta-roste. 2. PopoJnilne volitve, 3. Društveno ftnancijclno stanje, 4. DruStveno zimsko delovanje. 5. Slučajnosti. Vsled važnosti vsp:>rcda je želeti, da se izvanrednega občnega zbora udeleže vsi bratje. Sklicatelj: Pcdstarosta. rrgotsko-oDrfne in gospodarske tasti. Vspeh štetja živine v Avstriji. — C. kr. statistična osrednja komisija je priobčila začasni rezultat štetja živine od dne 31. decembra 1910 v kraljestvih in deželah zastopanih v državnem zboru. Po tem rezultatu je posneti sledeče: Število goved se je od leta 1900 zmanjšalo za 351.302 komadov ali za 374 odstotkov,. Število prešičev se je v vseh deželah pomnožilo za 37'4'v. to je za 1,/49.312 komadov. Stanje ovac je sicer na splošno -nazadovalo in sicer za 7\*V*. precej pomnožilo se j« pa v Dalmaciji. Bukovini in tržaški okolici. Za kultiviraoje Krasa. — V soboto smo omenili članek stotnika Bergerja za kultiviranjc Krasa, v kateri namen naj bi se porabili kaznenci. Navedli smo tudi tnal odlomek iz njegovega članka. Stotnik Berger piše dalje: Odpravljanje Krasa naj bi torej začelo s trebljcnjenu pri čemer na bi polagoma oHelovali vse površje, torej brez ozira na hrib in dolino. Na sploh naj bi se pogozdik) vrhove in rebra, terase naj bi se napravilo pripravne za obdelovanje "'bodi s trto, žitom ali drugim rastlinjem. Novi gozd ne spremeni le lige dno krajinske slike, marveč bo tudi niže ležečim poljskim in vrtnim kulturam v hrambo proti barji in bo ugodno vplival s?a klimo. Kaznilnice v Avstriji zahtevajo iro-šek 4268.906 K. Dohodki teh zavodov pa znašajo 3,0&i526 K. tako, da mora država trositi 5,235.380 K. za namene kaznilnic, za vsacega kaznjenca torej 60 K. Kaj delajo pa ti kaznenci? Statistično poročilo govori precej razsezno o tem. Nas pa zanima le navajanje del. To so kovaštvo. čevljarstvo, platnena in volnena manifaktura, tkanje in preja, izdelovanje kartonažnifi stvari, papirna konfekcija, izdelovanje krtač in metel, izdelovanje stvari iz slame in irsja, pletenine, mizarstva za stranišča, izdelovanje pip, lesno rezbarstvo, zidanje, tesarstvo, kuhanje, pekarstvo, kovaštvo, ključavničarstvo, mizarstvo, strugarstvo, poljska dela, pranje, vezenje, pletenje nogavic, pletenje mrež, kvačkanje, strojno pletenje, izdelovanje stvari iz gume, zlatih obrobkov, pranje, izdelovanje škatljic za žveplenke, pasarstvo in tiskarstvo. Ako primerjamo mnogostranost teh del in kaznjence, ki se bavijo ž njimi,, z ii-nancijelnim prihodom; kakor se izraža v gorinavedenih svotah, potem še le umeje-mo smisel trditve, da na prisiljenem delu ni blagoslova. Vendar je množina produ-ciranih izdelkov dovolj velika, da dela mali obrti občutno konkurenco, tako, da je ta obrt ponovno opravičeno protestirala proti delu kaznjencev gori navedenih kategorij. Ako bi se vsprejel moj predlog, bi bil odpomagano tem pritožbam in ob sem drugo.lree/ vrednost zenilj C. kr. držaV^ oli^gola v Ljubljani. -~ Šolsko letp 19fJ/^e prične v ponedeljek,- dne 6;4iQvei$#a Letos se ot-vorijo naslednji o^elkj:^; 1. Delovodska šola rnehanično-tehnične/šmeri za kovinske obrtnike. II. Šola zfesitavbiie obrtnike. HI. Mojstrska Šola za stavbno in pohištveno mizarstvo. IV. Šola za lesno in kani-jicuo kiparstvo. V. Specijalni kurzi za obrtnike. VI. Javna risarska in modelir-ska Šola. VII. Ženska obrtna šola. VIII. Strokovni kurzi za izobrazbo učiteljskega •osobja na obrtnih nadaljevalnih šolah. Sprejemni pogoji: Za oddelke I., .11., III. in V.: Dovršena ljudska šola, starost vsaj 17 let in učno izpričevalo dotičnega tbrta. Za oddelke IV. in VIL: Dovršena ljudska šola in starost 14 let — Vpisnina maša 2 K, Šolnina 5 K in delavniška taksa 0 K na semester. Ubožne učence je mogoče oprostiti od plačevanja šolnine in delavniške takse. Vpisovanje se vrši ud-nji teden pred pričetkom šole vsak dan od 9. do 12. ure iti sicer v pisarni bivše umet-no-obrtne strokovne Šole (Stari trg 34). Za specijalne kurze se bode dan vpisovanja pozneje naznanil. V Javno risarsko in mcdclirsko šolo se vpisuje vsako nedeljo do konca šolskega leta. Natančnejša pojasnila daje podpisano ravnateljstvo. C. kr. ravnateljstvo. ipolisom. Nesla je karavana živež turškim CetanL — Italija noče slišati nič o nikakiih p>rft»hl*!tvofc-.,Q'fcn3