'‘4 -O t r w , . /•?*> A ' v v ..; '& ’ ,* '•-"V:'.' C, { Na me zavujpajtunafenmempofi! Da jas tvoj zvesti varuh sem , Tam.se svetlinam. sonce jaxe proti KL vei[no sija dobrim.vsem.. Duhovni Varuh K ali fETCEAh -g-j- JUKMOTHEK Molitvene Mladeniqe no Dekliqi, tudi za druge ludi prav hasnovitne. Z’ nemškega na slovensko prepisane od Martina Vcrsii[a, dosluxenega mesnilia Sekovske Skofie. V’ RADGONI, 1833. Pri Al o j z j i W ai ci n g e r i, knigari. Das Manuscript dcr vvinclisclien Ueber- setzung des Werkes : „Schutzgeist d e r J u g e n d“, enthalt niclits , was der christkatholischen Glaubens- oder Sitten- lehre entgegen ist. Wefs\vegen geistlicber Seits gegen dJe Drucklegung desselben kein Anstand gemacht wird. Von dem furstbischoflichen Seckauer Or¬ dinariate zu Gratz am 27. Marž i833. ROMAN, mp. Joseph Prasch , mp. Cons. Secr. Imprimatur. Vom li. k. Central-Bucberrevisionsamte in VVien am 1 4. May i833. H O L Z L, mp. Vorgemerkt. Vom k. k. Bucberrevisionsamte in Gratz a m si. Jun v i833. Schodl , mp. K' pomoli za branje ali štetje knixic. Tote pismence, ali kak vi pravite, pukstave : c, s, s, z, x ino ij majo taki glas: c cambel, precesja, cirkev.\ z s sad , semen, sirota. I o f s sala, šepet, šiba. \ u fh z zahvala, zdravje, zima./^ s x xalost, xena, xida. \ n sh ij rjast, vtjera, rjistost. I zh vse druge pa se se morejo zdaj tak zreqi, kak je perle navadno bilo. •e \\p ’J\}V a \ \\p /i .tt 4 ‘V . * e It- ■ • - . : v •*’•(> v,-. .-; ou:.: j • • y ■■ , • « a- ■ -• K . i' V , k ? ' ''VT ' . v . r PREDGOVOR. Lubi slovenci! Da sem jas kakti rojeni slovenec od mladosti skoro na sredini med Marburgom , Optujom, Lotmer- gom ino Radgonoj prebival, ino prež malega dvajsti let kakti du¬ hovni pastir bluzi tote sredine med vami xivel, ino na tako vixo vas jezik ali »praho, kak se meni zdi, preče spoznal, tak sem si naprej- vzel, vam ene take molitvene knixice naprejpoloxiti, kere so ’z veksine tak spisane, kak ste vi tam guqati navajeni, tak jas ’z malega ne dvojim, ki bote vi nje lehko zastopili; tote ali radi no skerbno berte, no bote zagvisani, ki bote v’njih dosti lepih navukov VI ino molitvi najsli, ’s kerih te vi, qi bote nje dopunili, 2a vašo qasno ino veqno sreqo velki hasek imeli. Da bi pa vi 1 ubi slovenci! tudi po drugih stranih, po kerih na- qtene besede 1 u bite, tote knixice lehko zastopiti znali, sem jas vam pred navukino molitvami nekelko takih besed popisal, kereene sorte ali fele reqi pomenijo, tote ali tak dostikrat berte, ki bote si nje za¬ pomnili, tak je ne dvojiti, ki bote toteknixicepovsodilehkozastopili. Na konci per qasnih besedah zavolo podugsanja besed, ino za- volo, qi xenska guqi, kera 1 nuca, v’ nekelkih tjasih potreben 1 z’ glas¬ nikom vred, ker pred njim stoji, ali samo 1 pa zna vsaki po svoji šegi za a, o, ali u brati, kak se kerem koli dopadne. Tak posta¬ vim, na mesto sem vidil, se zna VII brati: sem vida, vidio, ali vidu ; na mesto sem hodil, se zna retji: sem hoda, hodio, ali hodu. Na mesto z, f, fh, s, sh ino zh sem jas c, s, s, z, x ino i{ za tega volo v’ pisanji gorvzel, kajti da sem skos to zadosti previxan, da je xe krez dvajsti jezero s’ ta¬ kimi pismencami drukanih knixic med lustvo odanih gratalo,ki silno dosti slovencov tako pisarijo za- volo njene kratkosti lubi; kerem pa se se ona xmetna zdi, tisti naj le od zaqetka bere, kaj sem njemi k’ pomoip za branje postavil, tak bode skoro spoznal, ki je to niq ne xmetnega. Ki bodo dalnesi slovenci v’ totih knixicah dosti pomenkanja , dosti naqi zavinjenih, nat{i pisa¬ nih, ja dosti takih besed najsli, kere se njim nedo dopadnule, no VIII ki bodo vse to pogovarjali, je meni naprej znano; pa da sem jas ne zanje, temuq naj blixe le za mojo domovinsko ludstvo po njegovih xelah nalehko zastoplenje tote na- vuke no molitve spisal, zato se me njihovo pogovarjanje ne bode dotikalo. Skos pisanje totih knixic sem jas ne niq druga iskati namenil, kak hasnovitne no lepe navuke no molitve vam, lubi slovenci, naprej poloxiti, skos kerih zder- xanje vi vašo ijasno ino veqno sreqo poveksati znate; tak glejte ali, ki se to zgodi, tak bote vi meni no sami sebi velko veselje napravili. m. v. IX Besede, kere ene sorte ali fele reqi pome¬ nijo, so tote: Beteg ali bolezen. Bije — kole (vtira). Biij — gajocla, Biijuvati — gajjelati. Blagoslav — jcegen. Biagoslaviti xegiiati. Bole — boj. Boise — bojse. Britof — pogrobje. Cesta — steza. Cvek — xrebel — tja vel. Del — tal. Delexnost — taljcmanje. Dnes —- dones — gnes. Dodeliti — vtalati. Dol -— doj. Hasek — nuc. Hasnuti — k’nuci biti. Jezero — toxent. ** 1 X Igrati — se kartati — spitati . Igrati tudi pomeni — goditi. Klice spusati — cimiti. Knez — Jirst. Knige — bukve. Knixice — bukvice. Krepiti — poterditi. Kupa —- kelih. Kvar — »koda. Lenoba — nemarnost— vtragli- vost — manjost. Lubav — lubezen. Lubniti — kusnuti. Marno •— skerbno. Mučenik — kervosvedok — man- ternik. Namerjenje — konec •— cil. Narav — natura. Natiskati — drukati. Obrejuvanje — vxivanje — spi- oranje. Obifinski — gmajn. XI Občinstvo — gmajna. Ocet — jesih. Odxalnik —■ trostar, Osoba — persona. Oxalenje — grivinga. Oxaliti — zgrivati. Ovaditi — na znanje dati. Ovarati — v’ pamet vzeti — za- merkati. Oipstise — ice. Pismenca — tjerka —■ pukstava. Pitati — barati — prasati. Pitati tudi pomeni — debelo napraviti — podrediti — pod- kermiti. Platiti — plakati. Poboxno — brumno. Poboxnost — brumnost. Pogajati — eden drugemi dober biti — se glihati. P okaranje—kastiga— strajjinga « Pokopalise — grob. XII Pomnoxiti — pogmerati —• kcoj- dati. Postoj — stacion. Premagati •— ladati. Premoxenje — glest. Premoxen — bogat. Priklad — zgled — eksempel. Prilika — priloxnost. Priporaijanje — ofravanje„ Priporoiptba — ofer. Rano — zgoda. Razum — zastopnost — pamet. Razumeti — zastopiti. Raijun — rajtinga. Sklep — vud — g Ud. Slava — ijast. Slobodno — xiher. Sonqni xar — sontjna svetlova. Svedok — priija. Svedoqiti — priqati. Stup — steber. Hkeden — gumno. XIII Šteti — brati. Šteti se tudi veli — eden, dva, tri i. t. d. Zabloditi — zajti. Zajnka — ntrufa. Zakon — postava — zavez — testament. Zakon navadno pomeni — za¬ vezo moxa ino xene. Zlasti — nimer. Zlo — motjno — silno — ter- dno — jako. Zlost — pregreha. Zmotiti — spariti «—. zmejiatc. Zrak — luft. Z rok — urxoh . Zvati — klicati. Xidov — Jud — Izraelit. Xitek — xivlenje. Xmetno — texko. Tergati se — biti se — rezati se. Terkati — klukati. XIV Veksina — veksi tal. Velkanoi| — vuzem —■ Ietence. Venec — kranec, Vgledalo — spegel. Vkaniti — noriti — golufati. Vnogo — dosti. Vnoxina — dosti lustva, Vojka — utrik. Vrelec — vreaipna. Vijiniti — storiti, bednost — krepost — modnost — tugent. ^lemeriti — jeziti hujd biti. ^emeri — ijemernost — jeza. Navuk za vstajanje. Kda se zbudiš, tak hitro stani ob pravem yasi preš vsega zamudenja. Telo je nemaren hlapec , keremi se more sila na¬ praviti. Toto pervo premaganje samega sebe Bogi o/raj; skos to si ti za celi den hasnes, ino bos k’ veksemi obladanji poter- den. — Manjost pogubi telo ino dušo. Rano stajanje podugsa ccivlenje. Zaran stanuti je tak dobro, kak zlato sranuti. Kak hitro ’s postcle stanes, tak na Boga zmisli. — Perva denska zarja — prikazanje son¬ ca — poginjena xivlenja moy v ’ tebi no okoli tebe. — Vse tebe opominja k? hvali tvojega 16 stvarnika. — Kak ti z ’ Bogom zaijneH, tak boy z’ Bogom do- koni[al. Opravi bole s' ser c on J, kak z vustami tvojo Ju terno molitvo. M„, Bog ino Gospod! tebi sem jas moje perve misli duxen, ti si me toto notj obvarval, v’ keroj je dosti ludi zbetexalo, ali celo vmerlo. Poterden skos sladko spanje sem se jas na novo k’ xivlenji zbudil, ino se znam s’ seripiim veseljom na mojo opra¬ vilo podati. Ti mene k’torni s’ totim dnom daruješ, da bi jas gnes na poti pobolsanja ino Red¬ nosti k’zveliRanji pa blixe prišel, za kero si ti mene stvaril, — Kak se jas oijem tebi zadosti zahvalti moj Bog ino moj Gospod 1 17 Kelko dni mojega xivlenja je xe — na veijno preminulo! Kak malo pa se sem jas za mojo zveličanje xivel 1 Gnesni den qem jas v’tvojem imeni zaijeti! Kak dostikrat sem jas mojo naj bolso naprejvzetje xe prelo¬ mili *li se te gnes pa nameni tak zgoditi ? O Bog pred tem ti mene obvari! Ob kelko vetj jas mojo slabost spoznam, ob telko skerbnej se ijem varvati posebno totega greha, k’ kerem jas mojo naj vekso nagnenje obsutim ; si rjem mojo vzeti se njega odva¬ diti, no dobro vipniti. Tota mi¬ sel, da ti povsodi vse vidi«, naj mene od vsega hujdega prot{ derxi, no me naj k’ vsemi dobremi na- gible! Poxegnaj no poterdi mene tvojega slabega otroka nebeški Olja s’ pomoipoj svetega Duha 18 skoz Jezusa Kristusa mojega Go¬ spoda ino zvelitjaral Amen. Dobre misli no ofranje v’ zedinenji z’ zasluxenjom Jezuso¬ vim , skos kero 8e le vso našo djanje no popusenje zasluxejoqe postane. Na) svetesi vsegavidejotji Bog! tebi so vse moje misli, tebi je vso mojo naprejvzetje znano. Vse, kaj bom jas koli gnes po moji dux- nosti vrinil, vse to gem jas k’ tvoji toasti ’s pokornosti no ’z lu- bezni k’ tebi vqiniti, vse to se naj po tvoji sveti voli zgodi. Vse moje misli, besede no djanja, vso mojo delo ino opravilo, vse moje stopinje, vso mojo skerb ino terplenje — vse, kaj koli mene lehko ali xmetno stane, jas tebi o Jezus ofram, ino si terdno naprej- vzemem, vse tisto misliti, gubati 19 no vqiniti, kaj je tebi dopadlivo. Jas qem po celi moji mogočnosti tvojo sveto volo dopuniti. Na tako vixo se jas zavujplivo tvoje¬ ga svetega poxegnanja doqakam, kajti da vejm, ki ti dobro volo za djanje gorvzemes. O Jezus! s’ tvojim zasluxen- jom jas vso mojo delo, ino po- pusenje, vse moje krixe no texave zedinim. Ja v’ tvojem imeni ’z goreqe lubezni vse tebi zroqim, kak si ti 5 z lubezni k’ meni vse tvoje krixe no texave, tvojo bridko terplenje no smert tvojemi nebetr- kemi Oqeti zroqil. O troBtar sveti Duh! razsve- ti, vixaj no poterdi mene v’ ce¬ lem mojem xivlenji skos tvojo sveto gnado ino lubezen! O sveta Divica Maria! moj sveti angel varuh! moj sveti ker- 20 stni patron! proste vi za me, da bom jas, kak vi, premogel vsikdar boxjo volo dopuniti, no na tako vixo k’ vam v’ nebeško kralestvo priti. V’ imeni Oqeta, ker me je stvaril, Sina, ker me je odrešil, ino svetega Duha, ker me je raz- svetil, se jas v’moje vse duxnosti podam. Amen. Premisli te, 1 J Kaj je tvoja duacnost vri¬ niti, kak bos se k' njoj pripra¬ vil, ino njo dobro dopernesel. a J Ker e prilike bi tebi k? do- bremi, no k er e k ’ hujdemi gnes na- prejpriti znale, no kak bos dobre k' tvojemi haski obernul , ino kak bos se hujdih zognul. 3) Ti vejs , kaj je tebi ne¬ varno; vsega tistega se skerbno 21 in o stalnovitno ogibli. Reci k ’ Bogi no samemi sebi: gnes yem jas mojo naprejvzetje zderscati. 4J Ogibli se posebno tistega greha, kerega ti naj veykrat do- perneses, ino ker te k ’ dostim drugim grehom zapelati zna ; kak k ’ gizdosti — ter doglavno st i — yemernosti — preklinjanji — zaniyavanji —ogovarjanji — ne- yistosti i. t. d. Hi bo tebe to pervi den xmetno, tak bo te drugi den xe lexi stalo. 5) 1[i ti to vsaki den vyinif, tak bode ti, yi duxe lexi na- prejprivlo, grehov se ogibati, no na poboxnosti gorjemati. S ’ takim naprejvzetjom se po¬ daj na tvojo delo. Bog bode tebe poxegnal. 22 Pri deli. I J PremisLi, kak dobro jeza te, da ti delati, no si tvoj kruh sluxiti znaš ! Kak dosti betežnih je, ki bi radi delali! Bogi se zahvali, no ob telko hitrejdelaj! 2 ) Nit/ na pol ali nemarno , temin/ vse tak skerbno opravi, kak je potrebno, ino kak Bog t/e meti. 3) i[i se hitro ino z’ veseljom na delo podaš, tak se Bogi no ludem dopadnes, ino nje tudi le.vi no bolne opraviš, i/i pci vno.vliv na delo greš, tak nje xmei/e no lagodnej doperneses. 4 ) Ne smes nit/ na jutro pusti¬ ti, kaj premores gnes vi/initi> J ut res ni den bode za drugo djanje. 5) Vari se i/emernosti, klet¬ vice, no vseh takih gui/ov, keri so pohlevnemi zaderxanji no lu- bežni blixnega zoperlivi. 23 6J l(i ti sam rad v'grehi osta¬ neš , tak je vsa tvoja skerh, s* heroj bi si nebesa zaslutiti znal, za vei[nost zgublena. O kak ne¬ dorečeno si ti škodiš ! Zakaj te s' tvojim pobolsanjom odnašaš ? Pri jedi. Spomni se na besede svetega Pavla, ker pravi: l[i vi jejte ali pijete, ali kaj koli delate, tak delajte vse k' toasti boxji, 1 . Kor. 10. Kda vura bije. Je xe pa ena vura minula, kera nebo nikdar veg nazaj prišla! Kak sem jas njo dopernesel? Sem xe pa eno vuro blixe smerti! Kak bi za me bilo , da bla ona za me ta zadna bila? Jas qem to pri- hodno , ino vse druge , kerih se se dočakati mam, o moj Bog! 24 tak dopernesti, kak bom si v’ moji sledni xelel, da ble one doper- nesene bile. O Bog! tebi qem jas xiveti no mreti. Po vrinjenem grehi. O tak sem pa drugoq pregrešil! Moj Bog! kak serijno mene gri¬ va — ja nikdar neijem jas veq grešiti. Moja slabost naj meni ne sluxi k’ caglivosti, temuq k’torni, ki bom jas na se bole paško imel, ino se bole ponixno zaderxal.—- O Bog! poterdi mene k’ vsemi dobremi djanji. Ob i{ a s i skušnjave. Vsegavedejoiji Bog mene vi¬ di! On bode moj sodnik, za tega volo pa neqem prepovedanega djanja vqiniti, no pred mojim Bogom grešiti. Kaj Kaj bi meni hasnulo, iji bi po mojem hujdem poxelenji xiveti btel ? O gvisno bi mogel kastigo terpeti, no se sam pred soboj sramovati! — Kak bi te z me¬ noj v’ smerti — kak bi za me na ovem sveti bilo ? — Kak veselo pa bode za me, ip zdaj skušnjavo premagam ! Ti o Bog bodi meni k’ pornorp! da se njoj proti po¬ stavim. Ti moj Jezus mene pred vsem hujdim obvari! V etjerni navuki no molitve. •M-oj Bog! jas se tebi ponixno zahvalim za vse dobrote, kere si ti meni no mojim blixnim gnesni den skazal. Ti si vsikdar perpravlen za nas ocetno skerbeti, Pa kak sem 2 26 se jas, tvoj otrok, gnes zaderxal? Ob kelko sem gnes blixe k’ mo- jemi zveličanji prišel? — # # Tu premislavaj, kelko ti yas ali trudno st dopusti: ,,Kaj si ti gnes dobrega ali hasnovitnega vyinil — na kako vioco? — no ’s k er ega zroka? Kak si ti tvojo dobro na- prejvzetje dopunil? Si ne niy od tvojih dux- nosti zamudil ? Si morebiti koga razgalil, sovražil, si njemi nevo slivi bil, njemi kako nkodo napravil, ali si ga v ’ keri greh zapelal? Si ne nii[esa proti tvoji vesti vyinil? Si ne pa nazaj v ’ tvoje na¬ vadne grehe padnul ? no ’s ke- rega zroka se je to zgodilo ? (i 27 Zahvali se ponixnoveynemi Bogi, tji si tak sreyen bil, ki si vet/ dobrega, kak hujdega vt/inil, ki si se smertnih gre¬ hov zognul. Pa zgrivaj tudi vse odpusttive grehe; kajti da je vsaki, t/i kakhte mali, deno razxalenje bosejo. * * * O moj Bog! jas sem pa dru- goij pregrešil! ze zgrivanim ser- com prosim jas tebe za odpusanje mojih grehov, ino za pomoi{ k’ pobolsanji. Jas se ijem dale na¬ prej bole skerbno greha ogibati, no vse hujdo, kelko bode mi naj veti mogoijo z’ dobrim popraviti. O moj Jezus! kak sram je mene, da sem jas gnes v’tvojem nasleduvanji pa tak daleij nazaj zaostal! Smili se krez me! O Maria no vsi s vetniki boxji! 2 * 28 qast no hvalo dajte vi Bogi na¬ mesto mene, ker si jas zdaj po- ijivam, dokliq meni v’ tal ne pride njega z’ vami vred na veqno rjastiti no hvaliti. Pusti tudi, o Bog duše po¬ kojnih v’miri polivati, no veijna luq naj njim sveti! O kak dobro je, da tjlovek zna zdrav k’pokoji iti! Kak sla¬ dek je mir trudnemi! O Bog! jas se tebi zahvalim za toto do¬ broto, ino priporočim sam sebe, no vse ludi, kakti moje brate no sestre v’ tvojo ocetno obranbo. Zdaj mirno jas zaspim, ISo Oqa! to xelim , Da s’ spanjom te qastim. 1 J Per slabenji ne pozabi na sramoxlivost, velko vey se spomni, da Bog tebe tudi v te - mi vidi . 29 o.) Spanje te naj Jia. smert spomeni. Premisli, kak kode tebi pri serci, da bo h ti enkrat tu na smertni posteli lexal- Kaj bos te obxalival, ino kaj bon si xelel? Za to si zdaj skos tvojo djanje, no popusenje skerbi. 3 J Ti ne vej h , i{i se jutra dočakan ali ne . Dosti si je zdra¬ vih dojleglo, pa so mcrtvi v' posteli najdeni bili. vi bi se tudi tebi tak zgodilo,,premisli, kak bi za i te bilo, 4) Vzemi si k' serci, kak strašno je z* g res noj vestjoj za¬ spati! 5) l[i je v ’ 7ioyi preš spanja xe samo ena v ur a tak duga. Kak duga, kak caganja puna pa bode za pogublene vednost! — Kak strasno bode njihovo veyno terplenje ! 30 Jutern a m olitva za nedelo. ^Tak sem jas pa en tjeden oBog! prexivel, v’ kerem sem si dosti tvojih dobrot zavxil, ino znam gnes drugOTj toti sveti den poqi- vanja svetiti. Za obojo se jas tebi moj Bog zahvalim! — Pa kak sem jas tote preminjene dneve dopernesel — kak bom jas gnesne- ga vredno svetil? Ti meni toti den mira k’torni dodeliš, da bi, kak si telo od dela poqiva, tudi moja duša od prevelke skerbi za posvetne reqi si poqivala, ino se ob telko lexi od rastrosenih misli odloqena k’tebi pozdignula, ino se za svojo veqno sreqo skerbela. >—Jas bi se deno mogel na poti mojega van- dranja veqkrat vstaviti, ino pre- 31 gledati, qi sem jas od mojega čila, kam si priti xelim, ne kde zajsel, qi sem ne na mesto naprej, na¬ zaj prišel, ali na mesto bolsi,la- godnesi postal! —- Skos tvojo sveto besedo o Bog ! mene zbudi, razsve¬ ti no vixaj, skos tvojo sveto gnado ti meni k’torni na pomoq pridi! Gnes bi jas mogel razvi obiska- vanja cirkvi tudi druge dobre dela vriniti, za kere v’tjedni qasa ino prilike ne zmorem — bi mogel skoz branje pridnih knig, ino skoz druge pametne guije sam sebe no druge k’ dobremi zbuditi —-bi mogel dela kristjanske lubezni dopernasati, kere so tebi o Bog! naj dopadli- vesi ofer. Naso navadno roipio delo je gnes prepovedano, ne, ki bi šemi smeli v’skodlivo manju- liivanje podati, temuq ki bi se mogli na dosti vredneso inobolso 32 vixo za našo dušo skerbeti. —■ Ja tak qemo mi toti celi den svetiti! Toti den si ti nam k’poterdenji nase telovne mot|i dodelil, ino nas tvoje otroke dobrotlivo z’nedux- nim veseljom daruješ. Toti od tebe tak lepi stvarjeni svet tvojo vsegamogoqnost oznanuje, no tvo¬ je svete dare obilno vxiva. Spo¬ min na te moj Bog! bi mogel meni njega se lublesega napraviti, pa tudi bi me mogel nazaj poderxati, ki ne bi nedostojno, ino krez mero tvoje dobrote vxival. S’poboxnim veseljom, kak pri¬ den otrok, qem jas tebe Oqa! qastiti no hvaliti. Ali xalostno je quti! da se v nedelo dostikrat veq hujdega, kak v’ celem tjedni zgodi. Pred tem obvari mene o Bog ! Ne dopusti, ki bi jas skoz lagodno zaderxanje 33 drugih zapelan kaj takega vtjinil, kaj bi kristjanstvi zoper bilo; te- muq ravnaj mene k 5 tak dobremi zaderxanji, ki bodo si drugi od mene za svojo poboxnost znali navuk jemati. Tak si jas ali xelim, da bi ne¬ dela od mene no vseh Iudi posve- qena bila, kera jev’ spomini Kristu¬ sovega gorstanenja , k’ spomini poslanja svetega Duha noterpo- stavlena — o da bi ona meni no vsem vernim pitna zveliganja ino xegna boxjega bila! Amen, P r e d g a tudi k ’ zapovedani boxji sluxbi slini, no je njo vsaki ravno tak, kak sveto meso yuti duxen. V' molitvi mi Bogi povemo, kaj si velimo; v’ predgi pa Bog nam povej, kaj on ye~ Ker je'z Boga, 2 ** 34 (ker oye otrok boxji biti) tisti besedo boxjo rad posluha, za tega volo pa vi nje nei[ete poslušati, da ne ste ’z Boga, pravi Kristus. Joanez 8)4 7 * Poslušaj vsako predgo, kakti glas boxji, ker tebe v' dobrem podvui/i, k’ dobrerni opominja, te na tisto sp omeni, no tvojo vest pomiri. Vzemi si verno naprej boxjo volo yi duxe bole spoznati, no njo zvesto dopuniti. Zapomni si odpredge tisto, ino si k' serci vzemi, kaj se posebno tebe dotii/e. Navadi se ’s predge si za se na- vuke jemati, ne pa njo na druge zgernjuvati. Hodi tudi, kda ti je le mo- goyo popoldne k ’ kristjanskemi navuki , ker je odrasenim ravno tak, kak otrokom potreben. 35 Po predgi sam sebe pitaj: Kaj sem jas zdaj i[ul, kaj sem perle ne vedel, ali ne nikdar prav premislil? Kaj za hasek ali trost znam jas 5 s toga imeti? Kak se to k' mo)emi stani navda, ino kak jas to zderxati premorem ? Sem jas tudi totemi grehi pod- verxen ? — Hi se jas tudi v ’ toti nevarnosti znajdem, kere se ogi¬ bati so mepredgar spomenuli ? —■ Sem jas dozdaj 'z nespameti ali ’z nemarnosti grešil? — Kak oi[em jas to popraviti? Ker navuk seje posebno mene doteknul, kerega bi si jas ali mor/no k ’ serci vzeti mogel, da bi se verjkrat skos tjeden na njega spomnil, ino deno naj to menje totega gledal dopuniti? Na tako vixo bon ti’spredge hasek imel, ino i[i duxe bolsi 36 kristjan postal. Pri sveti mesi tvojo dobro naprejvzetje Bogi ofraj', in o njega za njegovo sveto pomori prosi. T ti v’ cirkvo priti nemres. Dopernesi tisti i/as, v ’ kerem bi se mel v' cirkvi znajti, doma v' tihi pobožnosti; moli, kak Kristus veli, v' tvoji hiški; bodi z’ mislami v cirkvi. Beri evan- gelske knige, premislavaj sveto meso; zedini tvojo molitvo ino ofer z ’ molitvoj no z’ ofrom mejnika, ali velko vei/ Jezusa Kristusa samega; poklekni pred božjo mantro, premislavaj smert- no terplenje Jezusovo, ker o je on ’z lubezni k ’ nam na se vzel. To so ja naj imenitnese rei[i svete mese. Gledaj tvoje zamude skospo - 37 poldnevno cirkveno obiskavanje zategnuti. i[i tebe sluxbe ali lubezni duxnost zamudi , tak misli: po¬ kornost ino lubezcn bodi gnes moj ofer ! Bog ja ne gleda samo na djanje, temui[ tudi na volo. Ofraj tvojo domai/jo opravilo Bogi. Kaj je tvoja duxnost, je tudi njegova vola; ino njegovo vnlo dopuniti, je ne n h/ druga, kak boxja sluxba. Večerni navuk. Premivlavaj, kak si seti indi — no v’ cirkvi zaderxal — kak si ti den — jeli sveto ali grešno dopernesel? Zgrivaj tvoje grehe no nemarnosti — skleni pri sebi dobro ino moi/no naprejvzetje za prihodni tjeden! prosi verne¬ ga Boga za njegovo sveto po¬ mol/ ino xegen. 38 Molitveno o buden je za nedelo. t[i ti Boga za tvojega naj bolnega Oye spoznan, ino si nje¬ ga nazornega naprejpostavis, tak so sc e tvoje misli molitva. yi ti premislil, kak mogot/en, kak moder, kak sveti ino popu- ni je Bog, ja da je on sam na sebi naj veksci dobrota; tak moren ti pun yasti, no lu- bezni sam pri sebi ret/i: Moj Bog! kak ot/emjas tebe zadosti t/astiti no lubiti! Tudi to je molitva. — i[i ti premislil, kak dobrotlivi je Bog za nas; tak bos se ti ja krez njegovo dobrot- livost veselil, ino se njemi za njegove dobrote, kerih je telko, da njih niše prešteti ne zmore, sen/no zahvalil. Bos se njemi z otročjim zavujpanjom kres 89 tvojo nevolo potoxil, bos se njegovemi oyetnemi oskerblenji prekdal, bos ga za pomoy v' potrebi no nevarnosti, za gnado ino ccegen, ino za yasno ino vei/no sreyo, kere si sam per- praviti ne premores, prosil. — Ti bos tvoje zravenkristjane, posebno tiste, s ’ kerimi si se v' blixesnem znanji, ja — celo tvoje sovraxnike — v’ tvojo mo- litvo sklenul, ino za nje, kakti tvoje lublene brate, Boga pro¬ sil. Ja ti bos tvoje grehe sert/no zgrival, ino s ’ terdnim naprej- vzetjom tvojo xivlenje pobolsati tvojega stvarnika za odpusenje prosil. Tak vidiš, za kaj vse ti Boga v' molitvi prositi moreš, yi ravno ne za vse na enkrat ! Pa ne je tak dosti na besedah lexoyo, kak na tvoji dobri voli, 40 kero ti v' serci mas. Vsaka tiha ali glasna hvala boxja — vsaki poboxni pogled v nebo — vsako yisto veselje krez Boga ino nje¬ govo prelepo stvarjenje—vsaka zahvalnost k ’ Bogi, podanje v njegovo sveto volo, ino gor- ofranje — vsako zgrivano, ali Za pomori vr/injeno zdehnenje —• na sredini v' tvojem opravili, i[i ga ravno nine ne ovara —• je xe molitva. Le Boga vsikdar pred or/mi no v' serci mej, tak bos ti vseli, no gvisno dobro ino zvesto molil. Ob kelko ver{ ti Boga spoznas, ino njega lu- bis, ob telko bolsa bode tvoja molitva, ino ob telko lexi bode tebe v ’ njoj stalo. —• Hi so tvoje misli rastrosenc; tak se ponixaj pred Bogom, ino se skerbi nje z novega k’ njemi obernuti . 41 Molitvene knixice morejo k' podvui/enji za molitvo biti, mo¬ rejo yloveka od rastrosenih misli nazaj derxati, no njega na po- boxne misli napelati. Samo bran¬ je takih knixic se se ne pravi moliti — temini, yi oyes zvesto moliti, te si k' serci vzemi, za kaj ti prosil — jeli ti to z ’ resnicoj rei{i znaš, ino tudi res- nii/no v' misli mas. Ali bi ti htel Boga za kaj prositi, za kaj bi ti v ’ serci ne blo ? — Hi v' knigi kaj takega naj¬ deš, kaj se tebe posebno dotiye ; tak njo vkup zapri, no s' tvo¬ jim sercom k' Bogi guyi. Per- stavi tiste reyi sam, kere so tebi samemi znane no obyutlive, kajti da tistih ti v' knigi nem- res najti. — 42 Ne prenagli se! Boise je mo samo misel prav k' serci vzeti, kak pa cele knige pohitoy pre¬ brati. — Premislavati je naj imenitnesa rei[. —— Tak bos se ti havuyil, ki bos tudi preš knig s’ tvojim sercom vedel moliti. —■ K da se ti z’ drugimi v' mo¬ litvi znajdeš, te davaj po bol¬ nost na znanje — pusti njo na tvojem zvunesnem teli viditi —■ moli kleyejoy, ino z’ gorzdig- njenimi rokami. Ne gledaj okoli sebe, no z ’ nikom ne guyi. 1. Roke, serce no Se oqi, moliš, k’ Bogi zdigni ti, Kaj cirkva je., premisli ti; Premisli, kdo se v’n jo j qasti, 2 . Kdo tote sreqe spoznal ue bi, 9i k’ Bogi on moliti zna! On gnado drugim ino sebi Sprositi vej od stvarnika. 43 5 . 'Ji vse duxnosti mi vqinimo, Te Bog nas ma v’ perjaznosti; zvesto prosimo, dobimo Od njega vse potrebnosti. Gospod n a molitva. Gvisno naj bolna molitva, kajti da je njo nas Jezus Kri¬ stus sam vuifil, ino da je v* njoj vse zaderxano, za kaj je nam prositi potrebno ! Ker toto molitvo s' sercom moli, tisti v imeni Jezusovem moli, no bode gvisno oslisan. —• Pa je ne tak dosti na besedah, kere vsaki prav ne zastopi, temini na tem je naj vei[ lexoi[o, kaj one v' sebi zaderxijo. Vzemi si na skerb, ki bos razloxenje tote molitve, kero zdaj tu pred soboj popisano najdeš, dobro zastopil. 44 Oqa naH, ker si v’ nebesahl Ti o Bog si nas Oija! si moj no vseh ludi Oija ! mi vsi smo tvoji otroci v’ Kristusi. Kak je nebo nad zemloj, no povsodi nad nami; tak bodi tudi moj duh k’ tebi o Bog pozdignjen, ker ti milostivno ’z nebes na me vidiš, ino vsako zdihavanje mojega serca rjujes. S’ ponixnim ino otročjim zavujpanjom jas k’ tebi Otja ne¬ beški molim ! Kak se tvoja oijetna lubezen kres vse Judi rastegne; kak tudi jas vse moje perjatele no sovraxnike, kakti moje lublenc brate ali sestre, v’ mojo serce no molitvo sklenem, ino prosim za nje, da bi se njim vse to zgodilo, kaj jas sam sebi xelim ino pro¬ sim, Ti Oqa nebes ino zemle! ti mas vsega zadosti, no si mi- 45 lostivno perpravlen vsakemi po¬ deliti, kaj on potrebuje, Posvei{eno hodi tvojo ime! To je mojo pervo otrorjjo xelenje. O da bi vsi, keri tvojo sveto ime imenujejo, ino se na te zezavajo, tebe Oqa nebeški, no tvojega Sina Jezusa Kristusa iji duxe boise spoznali, tjastili no lubiii! Vso našo djanje no popusenje bodi tebi na rjast! Ja celi svet naj tebe rjasti! Pridi k’ nam tvojo kralestvo ! Tvojo kralestvo je tam, kde ti vixas. Pridi ali v’ nase serca, ino nje vixaj skos tvojo sveto gnado, ino daj, da bomo mi pri vseh naših mislah, besedah ino djanji tebi podloxni: tak je tvojo kralestvo v’ našem znotresnem, doklitj se tebi ne dopadne nas k’ daruvanji za našo zvestost v’ 46 tvojo kralestvo vzeti, kde bomo mi tvojo tjast ino veselje na vse veke vxivali! Izidi se tvoja vola hali na nebi, tak tudi na zemliJ Kak tvoji angeli v’ nebesah tvojo sveto volo vsikdar is gistega dopunijo; tak bodmo tudi mi perpravleni njo na zemli vsikdar zvesto ino ’s ijistega dopuniti. Na takovixo bode našo xivlenje xe na totem sveti nebeskemi xivlenji spodobno, Ti o Bog ja niq druga, kak samo dobro xelis! Daj ali meni mol) ino gnado, ki nebom tudi jas nit) druga ino nagi xelel, kak vse tisto, kaj no kak ti xe!is. Daj nam gncs nan vsakdeni kruh! Tebi Oga nebeški! je zna¬ no, kaj mi gnes, ino vsaki den za našo telo ino dušo potrebuje¬ mo, Mi tebe, kak ponixni otroci 47 prosimo, daj nam tvoj sveti xegen ! Daj meni telko moip, ki bom si jas vse tvoje dari zahvalno, zado- volno ino po pravi meri vxival; daj meni milostivnost, ki bom tudi druge potrebne po mojem pre- moxenji rad daruval. Daj meni no vsem ludem spoznati, ki smo tebe za tvoje nam skazane dobrote ijastiti no hvaliti duxni. Odpusti nam nase duge, kak tudi mi odpustimo našim duxni- hom! O Bog! kak dosti je mojih grehov, kak velka je moja krivica ! kere jas nikdar zadosti popraviti ne zmorem. Za tega volo pa te ze zgrivanim sercom ponixno pro¬ sim za odpusanje skoz zasluxenje tvojega Sina Jezusa Kristusa ! Ob- meiji pa tudi mojo serce, da jas vsem tistim, keri so mene razxa- lili, resnično odpustim, kak si 48 xelim, da bi ti meni odpustil; daj meni tak odpustlivo volo, da jas s’ tvojim Sinom Jezusom za nje molim: Odpusti njim Oqa nebeš¬ ki, zakaj oni ne vejo, kaj vqi' nijo! —Mi smo ja vsi hujdodelnikii keri mi vsaki den odpusenja, pre- videnja ino milosti potrebujemo. Ne pelaj nas v ’ skušnjavo! O Bog! ti poznaš mojo slabost ino k’ hujdemi nagnenje, tebi je znano, kak hitro, ino kak lehko sem jas zapelan. Ne pusti me v’ tako pajdastvo, v’ take prilike priti, v’ kerih bi jas grešil. Daj meni volo, da se hujdega zognem, ino serqnost, da se hujdemi proti postavim, kde se ga zognuti ne premorem. Ne dopusti, ki bi jas nedostojne reiji rad gledal, ino nesramne guqe rad poslušal; ja daj meni moipio gerdiivost pred vsem, 49 vsem , kaj je koli grešno ino ne¬ spodobno. Obderxi me v’ ponix- nosti no Strahi boxjem.—Vu vsaki skušnjavi, skos kero bi se naša zvestost obstojema pokazati mogla, bodi nam ti povsodi nazoqni Bog na pomoq ! Ne pusti nas oslabeti. Temuij odreži nas od hudega ! Naj vekso ino resnično hudo je samo greh, ker nas od tebe o Bog! odloqi, no nas v’ veqno pogublenje spravi. Pred tem nas obvari, od tega nas odreši Q Gospod! Te bode tudi vse drugo hudo na sveti qi duxe menso, ino dosti lexi poterpexlivo. Ja celo tisto terplenje, kerega se mi zognuti ne zmoremo, ino tudi tisto, na kerem smo si mi sami krivi, bodi nam kakti oqetna kastiga k’naši sreqi, dokliq mi ne¬ hotno kak do smerti zvesti sluxev- 3 50 niki od vsega hudega odrešeni k’ popunem zveliqanji prišli. Amen. Naj se zgodi! No se tudi bo zgodilo, qi smo mi prav v’imeni Jezusovem molili. Prošnja za svoje zraven kristjane. Molitva 1 u bežni. V segamogoqni Bog! tebi je zna¬ no, da mi eden drugega kak brati no sestre tak lubimo , kak ti nas tvoje otroke lubis. Kaj koli fflj sami sebi xelimo, za kaj si m 1 prosimo, to mi tudi drugim seli¬ mo, ino njim prosimo, kaj se na 1 koli od tvoje o Bog! kres vso mero velke milosti dobrega do- qakamo , vse to mi serqno xelim0i da bi tudi vsem našim zraven bra¬ tom ino sestram od tvoje milost dodeleno bilo. 51 Ti o Bog! nje vse poznaš, ti nje serijno lubis; ja tvoja lubezen veq premore, kak vsa naša proš¬ nja. — Pa ti deno dobrovolno na molitvo nase lubezni poslusas, skos kero mi tebe kakti nas vseh Oqe na pomoq zovemo, ittoeden za drugega prosimo. Mi bi dostikrat drugim radi pomagali, pa njim ne zmoremo pomagati, ne zmoremo njim od nas odloqenim našega serca razo¬ deti, ne zmoremo njim vseli n&se lubezni v’ djanji skazati. Tu se mi k’ tebi nas vsega- mogoqni Oqa povernemo, tebi mi nje sporoqimo, tebi mi prek- pustimo, kaj mi ne premoremo. To je nas trost, ino nam našo serce pomiri. Mi o Bog ! xelimo, da bi hude¬ ga qi duxe menje, no dobrega 3 * 52 rji duxe veq na sveti bilo. Za tega volo pa te prosimo : Pusti luq tvoje svete k’ zveličanji po¬ trebne vere se skoz dale no dale rassirjiti, no njo v’ temne serca tvojih otrok priti. Napuni duhov¬ ne pastire, no vuijenike s’ tvojim svetim Duhom, ino poxegnaj nji¬ hove opravila, da bodo one za našo zveličanje rodovitne. Zedini vse, keri na te verjejo, skoz za¬ vezo lubezni no perjaznega mira. Vixaj tak tvojo cirkvo, da se nebo- de v’ njoj niq takega godilo, kaj bi se s’ ipstoj resnicoj, no z’ dobrim podvtičenjom zediniti ne pustilo- Obvari neduxnost pred hudobni' mi zapelavci, poterdi slabe Z duhovnoj moipoj, pelaj zablode- ne na pot prave poboxnosti, gor- pomagaj vsem v’grehe padnjenim skos tvojo sveto gnado. 53 Poxegnaj našega dexelskega oblastnika. Pusti njega po zastop- nosti no pravici nas tak vixati, kak je tebi dopadlivo, ino nam za našo qasno ino veqno sreqo hasnovitno. Daj nam po tvoji milosti dobre no pametne posvetne sluxevnike. Poxegnaj vroqno texaqko delo, ino vso drugo skerb za nase po¬ trebe. Pusti v’ hrameh ino povsodi med ludmi qednost, red, ino za- dovolnost prebivati. Zedini sov- raxnike, no ne pusti lagodnih vust hudobijo rassirjavati. Daj, da bodo podloxni svojim naprejpostavie- nim pokorni no zvesti, naj ne po¬ zabijo na lubezen kristjansko med soboj, naj ne pustijo z’ misli, da si ti njih vseh Oqa no Gospod. Poxegnaj tiste, keri mlajino k’ dobremi ravnajo; pusti starse se veselja per svojih otrokih doqa- 54 kati, pusti nje svoje otroke sreqne viditi! Potrostaj tiste, keri se v r ter- plen ji znajdejo, poterdi nje v’ poterplivosti no v’podanji v r tvojo sveto vol o , daj njim serij n o za- vu panje na tvojo milost. Poxegnaj njihovo boieqino, razveseli njiho¬ vo serce skos trost prihodnega bolsega xivlenja. Daj premočnim milostivno, ino ponixno serce, no sromakom zadovolnost zhijihovim stanom. Bodi Oqa za vdovice no preš starsov zapusene otroke, bodi obranba za vse nevolnike. Bodi tistim na strani, keri se od totega sveta loijijo, ino vzemi nje k*'sebi v’ nebeško kralestvo! Našim starsom, dobrotnikom ino perjatelom vse tiste dobrote obilno plaqaj, kere so oni nam 55 vqinili, ne dopusti, ki bi mi nji¬ hove lubezni nevredni bili! Tudi za nase sovraxnike mi tebe prosimo za ves tisti xegen, kerega mi sami sebi xelimo. Od¬ pusti njim: oni ne vejo, kaj vqi- nijo. Mi njim tak serqno odpusti¬ mo , kak si xelimo, da bi ti nam odpustil. O daj, da se mi njim skos perjaznost skoro perblixava- mo, ino tak vsemi sovraxtvi konec napravimo I Ti o Bog l v’ našo serce vidiš ti spoznaš, qi smo mi zvesto pro¬ sili. O tak naj se te naša lubezen v’ djanji no celem našem zader- xanji pokaxe! Ti ja qes, ki bi tudi mi, kelko je nam mogoqo, k’temi pomagati mogli, da bi se našo xelenje dopunilo. Kak bi se te mi znali tistemi qloveki merzli no sovraxni skaxivati, kerega smo 56 mi tudi v’ našo molitvo sklenuli! Ja kak lubi, kak dosti vredni bi nam mogli vsi naši zraven ludje biti, iji mi premislimo, kak do- brotlivi si ti za nas vse! Dodeli ti nam vsem tvoj sveti xegen, Amen. 57 Sveta mesa je nekervavi ofer novega testa¬ menta, je tisti, kerega je Je¬ zus Kristus per zadni večerji na duhovno, ino potem na krixi na telovno vixo dopernesel, ino zdaj skoz mernika, ker v' nje¬ govem imeni guijijo ino vijinijo, na novo dopernese. — Postavi si o i/lovek J na xiveyo vixo pred oyi ,\&o premisli: kak se je on tudi za te ofral; kak bi se tudi ti z' njim Bogi ofrati mogel. Tak ali zahvalno spom- nenje na ofranje Jezusa 'z lubezni za nas, ino volno samega sebe ofravanje skoz v djanji skaxe- joyo Boga no blixnega lubezen ■— v' zedinenji z’ Jezusom. To vkup vzeto se pravi, sveto meio s' poboxnostjoj yuti. 3 ** 58 Le vse na to pride: kak ti verjeti? — no kak ti živin ? Na to tudi grej o yasti vred¬ ne cirkvene ceremonie no mo¬ litve per sveti mezi. Nasledilj mennika s' pokošenimi mislami. Oni ofrajo ino molijo za vse, tudi za te. Tak moli no ojraj tudi ti z njimi . Na toto vižo imenuje sveti Peter vse kristja¬ ne: mesnike. — Pevci no streš¬ nik vseli v' imeni vstbh nazoijnih odgovorijo. — i[i pa oyes vediti no prentimavati, kaj se na ol- tari zgodi j te beri veijkrat toto Rasloxenje svete mese. Per molitvi pred stegnicoj se mani k nisoko naklonjen po¬ nižajo pred Bogom, ino molijo s' trikratnim poterkanjom napersa oljit no spoved, prosijo za gnado 59 uto odpiranje grehov, ino po¬ novijo svojo prošnjo za milost boxjo. Kirie elejson i. t. d , •—• Prosi tudi ti ze zgrivanim sercom za odpusanje grehov, ino za po¬ mot{ k ’ resniynemi pobolsanji. Gloria je i/ast no hvala, kero so angeli Bogi dali pri rojstvi Jezusovem, skos kero je nam gnada, ino odrešenje dodeleno. •— Moli, yast daj Bogi, zahvali se, zavupaj! Dominus vobiskum. Gospod bodi z ’ vami! Tote besede mes- nik zdaj no vet/krat k’ lustvi z rasprestertimi no pa vkup djanimi rokami zreyejo, ino na Znanje davajo, da oni vse v' molitvo sklenejo,, kero oni zdaj, kak ona na den pride, opravijo. Na tote besede se mesniki v ’ 60 imeni lustva rcye: Ino z' njiho¬ vim duhom (zastopi se: Gospod bodi), no molitva se z' besedo] Amen odgovori k' znamenji, da so vsi z’ njimi ene vole. List je od pisem svetih apostolov vzeti tebi k' podvu• rjcnji. Zahvali se Bogi za krist- janske navuke, dobro si nje za¬ pomni, no k ’ serci vzemi. Evangelium se imenuje ve¬ selo oznanilo od našega odre¬ šenja skoz Jezusa Kristusa. Stati per Evengelji pomeni, da smo miperpravleni njega stalnovitno dopuniti. Tudi ti oblubi Bogi to vriniti l Kredo je kristjanska katolska vera. Hi ti na Boga Oi[eta, Sina, ino svetega Duha v er je s, tak skaxi tvojo vero skos tvojo za- derx arije kakti otrok boxji odre- 61 H eni skoz Jezusa Kristusa, ino razsvetleni od svetega Duha. Kleini, kaj te vera vui[i, r/i si tisto Zadolžiti xelio, kak ona za svetke ali i/ase s lisi. — Zvon pozove lustvo k* kozji službi, no tudi dalesne, keri ta priti nemrejo, opominja v' mislah na njoj tal jemati. Luyi gorijo k’ i(asti tistega, ker je luif sveta, ino nas spomenijo, ki bi tudi mi z ’ dobrimi navuki, s' pobož¬ nostjo] no yednostjoj drugim kakti z ’ luifjoj svetiti, no nje k’ dobremi napelavati mogli. Kadilo ma spomin yasti bož¬ je, molitve no pobožnih k’ Bogi obernjenih misli. Xegnana voda je znamenje ?/istosti serca, kero Bog od nas meti ye, i/i se mi pred njim znajdemo. Xegen se vsikdar s ’ kriznim znamenjom, dostikrat tudi z naj svet es im Telo m da, kajti da 69 se nam v ’ Kristusi, v njegovi kriscni smerti, no v' svetem ol- tarskem sakramenti vse da, kaj nam vei[na lubezen dati premore. Mesne molitve za m 1 a- tl e n i q e no d e k 1 i i[ i. K’ obvarvanji nedumosti. Molitva k’ z a q e t k i svete m e s e. V 5 otrotjji ponixnosti se jas z’ mesnikom oltari perblixavam. O da bi se jas mogel s’ celo ipstim sercom ino vestjoj pred toboj znati! Kak veseli bi te jas moje oqi k’ tebi Oqa nebeški obernnll Ali pa zdaj morem jas pod noge gledati, »o se pred toboj ponixati, vsega- videjoip Bog! Tebi je cela moja Natura znana. Ti vidiš nedopad- 70 livo vse madexe moje duše,'vse neqiste misli no poxeienja mojega serca, tji bi se ravno pred svetarn mojo zaderxanje celo pošteno ino pravilno bilo; tak sem jas deno pred toboj ne ijisti, ne prež greha. Pun xalosti poterkam jas na moje persa, spoznam moje grehe, zgri- vam mojo nemarnost, mojo ne- zahvalnost, mojo nepokornost- Smili se krez me o Bog! kak se milostivni oqa kres svojega otroka zesmili, qi ga zgriva, da je oqe razxalil, ino se pobolsati oblubi- Ja tak oqem tudi jas o moj Bog skos tvojo gnado! kak jas moje grehe spoznam , ino se krez nje xalostim, tak se njih oqem za dale naprej ogibati; qem sam na se bole paško meti, tebi bole poko¬ ren biti, no se z’ veksoj mojoj za vse dobro skerbeti. Per toti svet* 71 mesi ponovim jas vso mojo dobro naprejvzetje, no prosim tebe o Bog! za tvojo sveto pomoq. Gloria (rjast). 'last no hvala bodi tebi mi- lostivni Oqa za vse dobrote, kere ti meni skos tvojo gnado dodeliš, ino vxivati pustis 1 Od tebe ja vse dobro pride. Obvari mene, da se jas ne zgizdim, ino ne prevze¬ tnem , da se nikdar zavolo tvoje gnade krez druge ne zdignem, temtuj da se velko veq ponixam, ino tebi zvesto sluxim. To je zahvala, kero ti od mene qes meti. — Skos poboxno zaderxanje tjem jas tebe hvaliti no qastiti. Molitva po Dominus vobiskum. O Bog! preš tvoje gnade jas n *q ne premorem ; ne zmorem 72 preš te sam nig dobrega vriniti. Za tega volo pa te prosim, pinti tvojo sveto besedo v’mojem serci tak mot|no postati, da bode ona vse hude misli no poxelenja z njega mogla pregnati , no me ob gasi skušnjave mogno poter- diti no od hudega dovolenja odrešiti. Napuni me s’ tvojim svetim strahom, ino z’lubeznoj; da bom jas greh krez vse drugo zanigaval, ino tvojo dopadenje za mojo naj vekso srego spoznal. Za to jas ponixno prosim skoZ Jezusa Kristusa Gospoda našega. Amen. Per listi no Evangelji serynO hesede svetega pisma premisli’ vaj, ker e zdaj tu za vsaki den v tjedni najden. V' 78 V’ nedelo. Veseli se mladcnii/ (ieklh{) / v tvoji mladosti. Vxivaj tvoje mlade dni v ’ dobrem. Pa ne po¬ zabi, ki bode Bog tebe kres vse to sodil. — Mladost ino njeno nespodobno xelenje skoro pre¬ mine. Spomni se ali v' tvoji mla¬ dosti na tvojega stvarnika, perle kak xalosti yas pride, no dnevi, keri tebi nebodo dopadlivi ! Veselte se v sik dar v Gospo¬ di ! — ja ponovite vašo veselje. Pa bote pri njem takega zader- scanja, ki bode nje vsaki y lov ek za dobro spoznal. Gospod vam je bluzi. Gospod! ti mene poznat, ino me znotrah vidiš, yi jas lexim ali gor stanem, je tebi znano. Ti moje misli od zdalei[, ino z 'se moje stopinje naprej vidiš. 4 74 Tema mene pred toboj ne skrije- JVpy je tebi, kak den, svetli- Kak i/em jas taki greh VTji' niti, no pred mojim Bogom gre uiti! Strah pred Gospodom greh p rese ene. Bojte se tistega, ker tele ino dmo pogubiti zna. Kaj hasne yloveki, yi bi d celi svet dobil, na svoji d0 pa škodo terpel? V’ p o n d e 1 e k, Tudi za vsaki drugi pridejoqi den. t[i vi ne vete, ki so vet 11 tela glidi Kristusovi? — l ,l [ kak bi jas htel s ’ totimi gl$ Kristusa neyistost vyiniti ? O moj Bog ! pred tem me obvtf 1 i[i vi ne vete, ki so val 1 tela tempelni svetega Duha, & rega ste vi pri kersti zadobik 75 no ki vi ne slišite sami sebi? Zakaj vi ste za velko ceno (s' kervjoj Kristusovo]) odkupleni. lastite, ino noste Boga v ’ va¬ ših telah. Ker tempel boxji pogubi, tistega bode Bog tudi pogubil. Zukaj tempel boxji je sveti, no toti ste vi. Ne pustite se pre¬ noviti: nečisti nebodo nebeš¬ kega kralestva dobili. i[i tebi tvoja roka — tvoja noga — ali tvojo oko pohuj¬ šanje dava, tak njo proy vse¬ kaj, nje vunzderi no pr o?/ verxi. (Bodi preš vsega totega haska no veselja, i[i te ono v ’ greh napelava.) Bolše je tebi preš takih glidov v ’ nebeško kralestvo, kak z’ njimi na vse veke v ’ po- gublenje iti. 4 * 7G V’ tor k. ti bejcis, yi kayo v idil, tak bexi pred grehom. Ker nevarnost lubi, v ’ njoj konec vzeme. Moje oi{i o Bog / ravnaj, ki nebodo z’ veseljom na prazne, prepovedane reiji gledale. Vsaki ijlovek je skuHavan, yi ga njegovo nesnaxno pože¬ lenje draxi no k ’ hudemi na¬ pela. iji se v' tako poxelenje pervoli, te se greh narodi; do- perneseni greh pa smert ino pogublenje pernese. Bote Bogi pokorni, postavte se hudemi duhi proti, no on bode pred vami pobegnul. Bog je zvesti ; on vam nebode take skušnjave poslal, kera bi krez vašo moy bila, vas nebode pustil v ’ njoj oslabeti. 77 Jas skos tistega vse premo¬ rem } ker mene poterdi. Budite no mo It e, da v' skuš¬ njavo ne padnete ! V’ sredo. Manj o st dosti hudega navuyi. Ker smolo s lata, tistemi se ona na roke preme. Ne pustite se zapelati! Hu¬ di guyi dobro zaderxanje pogu¬ bijo. Sladke besede se v' zapelav- cov vustcth znajdejo; pa njihovo serce na pogublenje misli. Ne greši, da bi se komi do- padnul. Zaterdi tvoje vuha, yi kaj nespodobnega yujes; ne poslušaj na nesramne guye. Mej skerbno tvoje vusta zaperte, nb vsako besedo perle dobro premisli, kak njo zreyex. 78 Per dostem guyi je ne nik¬ dar prež greha. Vusta od tega gulijo, od yesa je serce puno. Jas pa vam povem: ki kodo ladje na den sodbe boxje od vsake nepridne besede mogli ra- yun poloxiti. V’ Tjetertek. Gizdost jc zadetek vsega greha. — Prevzetnost Bog in° ladje sovraxijo. Pa zakaj sl prah no pepel prevzeme? Kaj man ti o ylovck ! kaj ne bi od Boga zadobil? Zakaj p a se te stiman, kak da bi vse saM od sebe mel? iji mislis, ki se stojis, tak ne bodi prevzeten, temuy bodi si v ’ stralii; mej paško, da n 6 padnes. 79 Ker se sam poviša 3 tisti hode ponixan. V’ petek. Ne zaderxte se po voli tote- ga sveta, da nehote z njim vred pogubleni; temuy hodte na sre¬ dini med njegovim hudobnim lust- vom, kakti praviyni otroci boxji. Dosti njih tak xivi, kak da bi bli sovraxniki krixa Kristuso¬ vega. Njihov konec je pogublenje, njihov Bog je lamp; svojo yast oni v svoji sramoti isejo; njiho¬ vo minlenje gre na same posvet¬ ne reyi. Naso xivlenje pa je za nebo. l[i vi ne vete, ki je posvet¬ na perjaznost 6oxjo sovraxtvo? Ker ali ye perjatel sveta biti; tisti bode boxji sovraxnik. 80 Velke so vrata, ino široka je cesta h? pogublenji, no dosti njih po tistoj hodi. Kak male pa so vrata, ino kak voska je k’ zvelhianji pot, ino kak malo se njih na tistoj znajde! Ker k' meni priti qe, tisti naj svojo k’ hudemi nagnjeno naturo strahuje, naj svoj krix na se vzeme, no mene nasleduje- V’ soboto* Per vsem tvojem djanji misli na tvoje posledne reyi, tak ti ne hoti nikdar grešil. O praznost kres vso praz - nos ti Vse je prazno. y lov ek je kak trava, ino nje¬ gova imenitnost je kak travno cvetje. Trava se posusi, no zvet- je dolskaple. Kaj r/lov ek seja, to bode tudi osel. 81 Sre?/en je i/lov ek, ker v' skuna- vanji obstane. l[i on skusavanje preterpi; tak bode krono zveli- yanja zadobil, ker o je Bog tistim perpravil, keri njega lubijo. Ker v zvestosti do konca ostane, tisti bode zvelii/an. X e n s k i m k’zapomnenji. Xenska lepota rada znori, no ona je prazna. Bogaboječa xena je imenit¬ nosti vredna. Xenska lepota ne obstoji v ’ ZVuneHnih ret/eh, kakti lepem, ino . gizdavem oblat/ili; temui( ona more znotrenna biti. — X\is- tost ino dobrotlivost serca, ino vsikdar glihna tiha seri/na dobro¬ hotnost — to je njena naj presti- manesa lepota pred Bogom ino ludmi. 4 ** 82 \[isto ocensko zaderxanje je vey vredno , kak vse drugi xlaht- ne reyi. Kak se vjutro gorpri- dejoyo sonce na Jirmamenti, tak se lepota xenske yednosti v’ njenem hrami svetli. Kredo (vera). Kak resnično jas na te Ver¬ jem, vsegavedejoqi, naj svetesi* no praviqnesi Bog! ino na tvo¬ jega Sina, mojega boxjega vuqe- nika, odrešenika ino sodnika* ino na svetiga Duha, ker mene skos tote boxje besede opominja: tak zvesto qem jas nje v’ mojem serci ohraniti, se per vsaki pri¬ liki na nje spomniti, no se po njiho¬ vem spomini zaderxati. Daj meni o Bog! tvojo sveto gnado ino pomoq, da bom jas mogel po moji veri xiveti. Amen, 83 K’ ofranji kruha ino vina, Z’ mojim ponovlenim resnič¬ nim naprejvzetjom qem jas tebi o Bog! mojo serce za ofer dati. Bodi ono prež greha, kak je kruh beli, bodi qisto, kak je vino qisto, kero tebi zdaj mesnik za ofer perpravlajo. Ne samo celo mojo ' zaderxanje bodi pošteno, ino preš pogovora, kak se za moj stan navda; temuq naj tudi nikaksa grešna misel, nikakso nesramno poxelenje moje duše ne ognusi.— O! da pa jas mojo slabost poznam, da sem njo xe veqkrat obqutil; te pa morem ob telko veq na se paško meti, no se vsega var- vati, kaj bi me znalo v’ greh zapelati, kaj bi le od zdaleq poštenosti no sramoxlivosti znalo zoperlivo biti; •— bexati qem jas pred vsem prepovedanim vesel- 84 jom, ino se ogibati vse nedostojne šale — jas ijem preš vsega ne¬ varnega znanja no pajdastva biti, i]em se rajši vsega tistega znebiti, kaj mi je naj lubleso, kak pa se v’ grešno nevarnost podati— ja ^ikdar qem jas xe pervo grešno misel ali hudo poxelenje, kero bi se v’ mojem serci zbuditi zna¬ lo , zadušiti. Nikdar neqem jas niq nespodobnega guijati, nii[ nespodobnega z’ veseljom posluša¬ ti. Sramoxlivost bodi moja naj moqnesa obranba pred vsem za- pelavanjom. Spomnenje na te vse- gamogoqni Bog! ino tvoja sveta zapoved naj mene vsikdar v’Strahi boxjem obderxi, no me naj v’mo¬ jem dobrem naprejvzetji poterdi. Sanktus (svet). Ti si o Bog! sam sveti, celo qisti no popunem. 85 Ti nam praviš : „Bote sveti, kak sem jas sveti!“ Ti jas ravno tak sveti, tak popunem, kak si ti o Bog! nikdar postati ne zmo¬ rem, tak se deno tjem pomojati, kelko mi je naj veq mogotjo, iji duxe ipstesi no bolsi v’ mojem serci postajati. — Le tisti, keri so tjistega serca, bedo k’ tebi v’ nebesa prišli, no tebe tam o neskontjana svetost gledali! Jas tebe molim, ino rjastim, kak te vsi ijisti nebeški duhi, tvoji angeli no svetniki, no vsi dobri ludje na zemli molijo ino ijastijo. Pa moja molitva se tebi o Bog! nemre dopadnuti, tji ona s’tjistega serca ne pride. Ludje gledajo na našo zvunesno zaderxanje, ti pa našo znotresno serce, našo dušo vidiš. Ti sovraxis vsako grešno 86 misel, vsako nečisto poxeIenje; ti lubis ino daruješ le samo qisto poboxnost. O pomagaj meni veqni Bog v’ moji slabosti, da bom jas vreden postal, enkrat k’ tebi med tvoje zvolene priti, no tebe tam z’ mojimi lublenimi starsi, perjateli no dobrotniki na vse veke qastiti! Pozdigavanje. Ti o Jezus ! si se na krixnem drevi za nas Oqeti nebeskemi na sveto ino dopadlivo vixo goro- fral, ino se zdaj pa na novo na nekervavo vixo v’ spodobi kruha za. nas ofras. Jas tebe molim, ino se tebi ponixno zahvalim za tvojo nedoreqeno dobroto, kero si ti nam skos tvojo sveto qloveqjo postajanje vqinil, ino se nam zdaj skos tvoj sveti duhovni ofer vqinitf. 87 Ti si ’z lubezni k’ nam tvojo sveto kerv prelejl k’ oqistenji od naših grehov, k’ našem posveqenji no zveličanji. Jas se tebi za vso tvojo lubezen zahvalim, ino se ’s celega serca v’tvojo boxjo milost podam. Po pozdigavanji. Ti Sin boxji! ti si dol z’ ne¬ bes prišel, si nas od veqnega po- gublenja odrešil, ino nas na pravo pot k’ zveliqanji spravil. Na tvoji krixni smerti jas spoznam, kak dosti je moja duša vredna. Zdaj jas vidim, da je greh kres vso mero velka hudobija , neduxnost pa ino qednost telka dobrota, da nje niše prehvaliti nemre. Kak bi te jas htel to xlahtno vrednost tvoje svete kervi o moj zveliqar! tta tak nemarno vixo zapraviti? 88 Kak bi se jas htel v’to veqno po* gublenje zakopati, od kerega ti qes mene odrešenega meti ? Pred tem me obvari o Gospod skos spomin na tvojo bridko terplenje no smert, ino skos tvoj sveti ofer, kerega si ti na krixi za nas doper- nesel, ino ker je zdaj na oltari ponovten gratal! Tvoja kerv je za oqistenje moje duše prelejta bila. Pa joj meni, qi jas nje qiste ne obder- xim!—Tudi poboxne duše naših pokojnih perjatelov, kere mi zdaj tvoji lubezni perporoqimo, more¬ jo od njihovih malih grehov, kak zlato skoz ogen oqistene biti. — 1 Ah ! qi se jas malih grehov ne bi varval, temuq qi duxe no duxe na prevzetno vixo bole grešen postajal, tak da bi k’ slednemisam na mojem pobolganji scagal,qi bi 81 ) jas tak z’ grešnim poxelenjom ino navadami obdani, na drugi svet odisel — ino tak od zvolenih v* nebeškem veselji proq odloqen—- k’ veqnemi terplenji v’ pajdastvo vseh neqistih duhov , ino zaver- xenih dus obsojen — tak bi na yeqno mojo nemarnost preklinjati, zdihavati no terpeti mogel! — Groza no strah mene obide, qi si jas na veqno terplenje zmislim. Ino tota grozna nesreqa bi mene deno doletela, qi se jas ne bi skerbno hudega varval, ne bi resniqno pobolsal ! — Kak lehko bi smert tudi krez me prerano priti znala, kak je ona xe krez nekega mojih znancov prerano prišla! — Ah! da bi jas v’mojih grehih vmerl, kak nesreqen bi jas na veqno bil, ino to po moji lastni nemarnosti! 90 Ponixno molim jas z’ mesni- kom vred : Oqa nas! ... ne pela) nas v’ skušnjavo, temutf odreši nas od hudega. Amen. Jagne boshjo. Jagne boxjo, kero odjemles grehe sveta! Smili se krez me! Oglej se na mojo grivingo, na mojo naprejvzetje! Ne dopusti, ki bi tvojo neduxno sveto ter- plenje za mojo dušo zgubleno bilo ! Dodeli meni tisti veseli mir, kerega tvoja gnada, ino dobra, tjista vest dava! Obrejuvanje. Jas bi mogel tebe o Jezus! deno naj menje na duhovno vixo z’ mesnikom v’ mojo serce prejeti. O da bi ono zadosti qisto bilo , ki bi ti mogel v’ njem pre- 91 bivati, ki ne bi niq takega v’ njem najsel, kaj bi tvoji svetosti znalo zoperlivo biti! — Gospod! jas sem ne vreden , ki bi ti pod mojo streho sel ; pa pridi ti s’ tvojoj svetoj gnadoj moji duši na poinoif, tak bode ona ozdravlena ino ipsta postala. Ja obisti, ob- vari no poterdi mene, da bom celo oqisteni s’ toboj v’ zahvalni no serqni lubezni, zakaj ker v’ lubezni ostane, tisti v’ Bogi ostane, ino Bog v’ njemi. Tvoja lubezen, ti naj lubezni- vesi Jezus! naj v’ meni vsako grešno veselje, vsako nespodobno lubezen zaduši, no naj mene po¬ terdi, da bom premogel skušn¬ jave obladati, hude misli no poxelenja ’z mojega serca zapra¬ viti, no samo tebe o moj Jezus! nasleduvati. 92 Moja duša je na voli dobro vqiniti; pa telo je slabo. Za tega volo pa si jas k’ tebi o Jezus zavupam, ino si xelim s’ toboj zedinjen ostati. Nii[ naj mene veq od tebe ne odverne, niq me naj vetpio od tvoje lubezni ne odloqi! Molitva na konci svete m e 8 e. Vsegamogoqni veqni Bog! bodi tebi toto mojo ofranje, no obluba moje zvestosti dopadliva- 1 Poxegnaj mojo dobro naprejvzet- je, no poterdi mene, da bom nje mogel dopuniti! Poxegnaj mojo cveteqo mladost, da bode mogla tudi obilni sad pernesti! — Ja na tvojo poxegnanje o moj Bog! za kero jas tebe prosim* se znam zavuplivo zanesti, q* 93 se pomojati qem si nje skoz mojo skerb ino dobro zaderxanje zasluxiti. — Kaj jas zdaj sejam, bom enkrat xel. Kaj se jas zdaj dobrega navuqim, ino se v’djanji dopernesti navadim, to bode en¬ krat mojo naj bolso premoxenje, moj trost ino moja sreqa. Ob kelko xmeqe mene dobro djanje stane, ob telko bole bode ono meni plaqano, ob telko vekso bode mojo veselje. Mojo dobro zaderxanje bode mene v’ stimanje no lubezen per dobrih ludeh spravilo, ino bode na tako vixo meni k’ moji prihodni sreqi po¬ magalo. Ino kak lehko je meni per serci, kak veseli no pun trosta sem jas, qi jas dobro ino qi3to vest imam! Ti o Bog! si moj perjatel, moj dobrotlivi Oqa, ker ti mene vixas ino varjes. Veselo 94 ino mirno jas vsem mojem pri- hodnem pergodenji, moji starosti, smerti no vegnosti proti grem. Pusti meni o moj Bog! tod xegen v’ tal priti, s’ kerim ged- nost daruješ; pusti mene zezve« diti, kak veselega ino kak sreq- nega gioveka prava gednost na¬ pravi ! Amen. Mesne molitve za slu- x e v n e. Molitva k’ zagetki svete m e s e. Is praha moje nisokosti jas moj 0 serce k’ tebi o moj Bog p oz ' dignem! ino se pred toboj \ mesnikom pred oltarom po nl j xam. Tu v’ tvoji hiši se mi V ®1 tvoji otroci, tvoji podloxni, tvol 1 95 togi grešniki znajdemo, ino tebe za gnado prosimo; gospod ino hlapec, bogateč ino siromak so tu ene imenitnosti. Tlovegja ime¬ nitnost pri tebi nig ne vala, ti le gleda« na glovegjo serce, no njegovo dobro volo. Pred toboj je te tisti glovek lagoden, ker se skos svojo zaderxanje lagoden napravi. Volno se jas v’ tvojo boxjo ravnanje podam, po kerem jas sluxiti morem, ino kero tak pa¬ metno vkaxe, da more eden dru- gemi podloxen, ino k’ postrexbi biti. Jas znam v’ mojem stani veseli, no zadovolen biti, qi jas mojo duxnost vginim, ino tvojo gnado imam. Ti si ja nas vseh Oqa, ker ti za vsakega, kakti tvojega otroka dobro misli«, ino njemi dobro vgini«, — Moj nisoki stan 96 je za me ne spotlivi, tenuiq le mojo grelno zaderxanje, moja nemarnost ino nepokornost je za me gerda. To je moj dug, moj velki, ja moj naj veksi dug. Ze zgrivanim sercom prosim jas tebe o moj Bog! za odpusenje mojih grehov, ino za pomoq k’ mojemi resniqnemi pobolsanji, Smili se krez me skoz zasluxenje tvojega Sina Jezusa Kristusa ! Amen. Gl o r i a (qast). S’ terdnim zavupanjom jas k’ tebi Oqa nebeški moje oi[i pozdignem ! ino ti gledaš p» n milosti na me; zakaj jas sem tvoj otrok, po tvoji spodobi stvarjen f ino stojim pod tvojoj oqetnoj skerbjoj, kak naj veksi posvetni gospod, kak pervi angel v nebesah. — Ti das meni zdravje no 97 no moq, da si znam z’ delom moj kruh pošteno zasluxiti, dru¬ gim hasnovitno postreijti, no sam sebi moje telovne potrebe, no mojo dušno zveliqanje perskerbeti. Zahvalno jas tebe dobrotlivi Oi[a rjastim, ino se volno v’ tvojo sveto ravnanje podam. M o 1 i t v a. Jas zedinim zdaj mojo molitvo z’ molitvoj mesnika v’ imeni Jezusa Kristusa, ker je nas prav moliti no tudi prav xiveti vurjil. Daj meni o Bog! rji duxe tvojo sveto volo bolse spoznati, no moq njo tudi dopuniti. Od tvoje milosti se jas znam vsega trostati, no vse sprositi, kaj je meni k’ mojemi zveliqanji potrebno skos tvojega Sina Jezusa Kristusa Gospoda našega. Amen. 5 98 List. Is pisme na Efezere. 6. p. Bodte vašim posvetnim M‘ prejpostavlenim pokorni ze vso) ponixnostjoj, ino skerbjoj, no v resničnosti serca, ne samo kak sluxevniki pred njihovimi oqmi> da bi se ludem dopadnuli, tenu' 1 ! kak sluxevniki Jezusa Kristusa} keri boxjo volo v’ serci dopunijo. Sluxite njim tak ’z dobre vo!e> kak ne bi ludem, temuq Bogi slu* xili; zakaj vi ja vete, da vsaki) ker dobro vqini, od Boga svojo plaqilo dobi. Ali ’s pisme svetega Petra. 2. p- Bodte vašim gospodom ze vso) ponixnostjoj pokorni ne samo tim dobrim, temiuj tudi tim bok ostrim. Zakaj to je gnada h’ 0 Bogi dopadlivo, qi kdo kaj vnoxli' 99 vega ino kriviqnega zavolo Boga s’ poterplenjom prenese. Zakaj kak bi vam to k’ qasti bilo, qi bi vi zavolo vase lagodnosti mogli xmeqeso kastigo terpeti? *Ii pa se vi dobro zaderxite, pa deno xmeqo s’ poterplenjom pre¬ nesete, te mate vi gnado per Bogi. Evangelium. „Ker je per malih, tisti je tudi per velkih reqeh zvesti; ker je per malem, tisti je tudi per dostem kriviqen.“ Luk, i6» „Dobro ti dober in zvesti hla¬ pec! Da si ti per malem zvesti bil, tak je jas oqem krez dosti postaviti. Hodi v’ veselje tvo¬ jega Gospoda. 44 Math. 25. „Sreqni so hlapei,kere Gospod, kda on pride v’ svojih duxnostih zveste najde. On pa bo prišel, 5 * 100 kak tat po notp, ob eni vuri, kda se vi njega naj menje trostate, Tak budite ali no bote perprav- leni/ 4 Luk. 12. Kredo (vera). Kak sveta je tvoja beseda o moj Bog ! tak sveta bodi meni tudi duxnost, kero meni ona za¬ pove. Tebi moj Gospod, ja) sluxbo ino pokornost skaxem, tj' jas tisto vipnim, kaj je meni za¬ povedano. Pri tebi sem jas v kastigi za vsako nezvestost, z a vsako protistavlenje, no za vsako zamudenje moje duxnosti. Ti m e ' ne vidiš, tp me drugi niše ne vidi J ti bos meni plaqal, kaj si bona zaskml. Ne pusti me pozabiti? da si ti povsodi nazoren, ja s tim ti mene o Bog v’ mojem djanji, v’ moji skerbi poterdi! 101 O f r a n j e. „Pokornost je bolsa, kak ofer“, pravi meni tvoja beseda moj Bog. Per 1]istem, ino zvesto t{em jas vse dopuniti, kaj sem jas v’ mojem stani, v’ kerega si ti mene postavil, vipniti duxen; v’ ijem moja sluxba obstoji: za¬ kaj to je tvoja vola , tvoja za¬ poved, Jas ja dobro spoznam, da jas ne smem vijiniti, kaj bi se meni dopalo; da jas ne smem moje terde glave bogati, da mo¬ rem mojo vnoxlivost, ino ne- ■ marnost ladati, da jas dela ne smem kakhte, ne z’ mermranjom, ino kregom , temmj skerbno ino z’ dobre vole opraviti, ino da s em jas per vseh reqeh, kere so ne kres tvojo zapoved, moje naprejpostavlene tak, kak tebe, bogati duxen. — Kak bi jas to 102 mogel odgovoriti, qi bi si jas Stroška, ino plaqila ne bi pošteno zasluxil? ali pa se celo skoz mojo vtraglivost, ali nezvestost škodo napravil ? to bi ja bilo telko, kak bi vkradnjeno bilo ; to bi jas mo¬ gel povernuti. Ino s’ qim bi jas to popravil? O le tega me Bog vari! Zvesti qem jas v’malih,kak v’ velkih reqeh biti; vsako meni prekdano req tak dobro ino tak skerbno opraviti, kak bi ona moja bila; vsako škodo pa tak zabra- niti, kak je meni naj bole mogoqo. Toto qasti vredno ime hišni oqa, hišna mati meni xe zadosti pove, ki bi jas nje mogel, kak oqo ino mater v’ qasti meti. Ti si njim o Bog! vixanje njihovega hrama prekdal, kak bi jas proti tvojemi ravnanji pregrešil, qi ki se jas proti njim nedostojno ino 103 zoperlivo zaderxal. ^Ii oni ravno neko slabost, ino pogovor nad so- boj majo, ravno tak pa se tudi meni godi, tudi moje slabosti oni zaterpijo. Kelko pa mas ti o Bog poterplenja z’ menoj ! Tak jas ali vse tebi ofram, posebno tisto, kaj mene xmetno stane! Daj ali o Gospod! da bode tebi vse to dopadlivo, ino meni zasluxejoi[o skoz tvojega Sina Jezusa Kristusa. Amen. Sank tu s (svet). Tebi jas vsegamogoijni vetpii Bog! toto pokornost, toto zve¬ stost ino podanje oblubim, kero sem jas mojim naprejpostavlenim duxen. Skoz zvesto dopunenje mojih duxnosti bodi mojo sluxeqjo xivlenje posveqeno. Na tako vixo se jas s’ tvojimi sluxevniki v’ ne- 104 besah , s’tvojimi angeli no svet¬ niki zedinim , ino mojo molitvo z’ njihovoj sklenem — za vse ludi visokega ino nisokega stana, za moje naprejpostavlene, no moje zraven sluxevne, za moje dobrot¬ nike, no perjatele, za hišo, v’kero) sluxim, ino za celo kristjanstvo.— Bodi nam vsem milostiven skos toti sveti ofer tvojega Sina , ker se zdaj na oltari na nekervavo vixo ponovi 1 - K’ p o z d i g a v a n j i. O Jezus! Ti si se sam za nas ofral, ino se zdaj pa na novo za nas ofras. Jas tebe ponixno molim , se ti serqno zahvalim, ino se z’ dusoj no s’ telom v tvojo sveto volo podam. Tebi tjem jas xiveti no mreti! Ti si tvojo neduxno kerv za 105 nas prelejl, ino si nas od greha, ino vetjnega pogublenja odrešil. Ne dopusti, da bi tvoja sveta kerv za me zgublena bila ! s’ keroj si ti mene tak drago odkupil. Ti si moj Gospod, keremi jas slisim ino sluxim. Tvoj si jas xelim na vegno biti! Po p o z d i g a v a n j i. Jezus ti Sin boxji! ti si se sam ponixal, si glovegjo naturo na se vzel, ino si bil Ogeti ne¬ beškem! pokoren do smerti , ja celo do smerti krixa. Za tega volo pa te je Bog tak povišal, ki se vseh kolena pred toboj perpogiblejo na nebi no na zemli. Ti si rekel, ki si ne za tega volo na svet prišel, da bi se tebi streglo, temug ti si sam po¬ stregel, ino si dal tvojo xivlenje 5 ** 106 za našo odrešenje. — Xe v’ tvoji mladosti si ti kakti en siromaqki posvetni qlovek z’ vroqnim li- com tvojemi redovnemi oqi Joxefi, no tvoji materi Marii v’ telovnem opravili sluxil. — Ob kelko xme- qesa pa bla je tista sluxba, kero je tebi Olja nebeški gornaloxil, ino kero si ti ’z lubezni k’ nam volno na se vzel! Ti si pokornost, zvestost ino ponixnost vsem tvojim naprej- postavlenim skazati vuqil, ino si toti navuk sam per tvojih kri¬ vičnih sodnikih za našo podvu- ijenje dopunil. Tvoja sveta be¬ seda ino navuk naj mene zbudi, no poterdi, tji me moja sluxba xmetno stane; qi mi delo xmetno naprejpride; qi meni moja zvestost zmenkati qe, no moja poterpexli- vost oslabi! Poterdi mene, da 107 jas v’ texavah moje seripiosti ne zgubim, ino na mojo duxnost ne pozabim! Pater noster (Oga nas). Oga nebeški! kak mi vsi kakti tvoji otroci eden za drugega tebe prosimo, tak zedini tudi nas vse skoz zavezo tvoje lubezni, kero ti nam skaxes, da bomo mi tudi drugim vse dobro , za kaj si mi sami prosimo, xeleli , no njim, kelko bode nam mogogo, skazali, da bode naša molitva tebi do- padliva, ino nam hasnovitna. Jagne boxjo. Na neduxno ino tiho poter- pexlivo vixo si se ti o Jezus ! kak eno jagne, grozni smerti za odrešenje sveta prekdal. Vut|i ti mene poterplivo mugati, kde si jas z’ gugom nig ne zmorem. 108 Vui{i me pohlevnost, ino po- terpexlivost tudi te, qi meni kdo kako krivico vijini — vuiji me volno posluxbo, mirnost ino per- jaznost tudi tistim ludem skazati, keri so meni zoperlivi, zavelo lublenega mira, ker je kres vse druge dobrote, no kerega si ti nam tvojim otrokom kakti naj bolsi xegen zapustil. O b r e j n v a n j e. Ti nas o Bog! vse k’tvoji mizi vabiš, ino nas perjazno zoves: „Pridte vi vsi k’ meni, keri ste s’ texavoj no z’ delom obdani; jas vas qem razveseliti!“ Pun ponixnega poxelenja tebe na du¬ hovno vixo prejeti, no se s’ toboj zediniti, se jas k’ tebi perblixa- vam. Poterdi mene skos tvojo boxjo besedo, ino navuk, skos 109 tvojo gnado, skos tvojo lubezen, skos tvojo terplenje no smert k’ svetemi dopunenji mojih duxnosti, k’stalnovitnemi dopernesenji mo¬ jega novega terdnega naprejvzetja! Jas qem tudi toto bridkost volno preterpeti, — qi me delo texi, no mi bridko naprejpride; qi mojo dobro namenenje no skerb spozna¬ na ino plaqana ne grata; tji se jas na mesto spoznanja ino zahvale , celo hudega pogovarjanja doqa- kati mam. — Niq naj mene od duxne zvestosti no praviqnosti proq ne derxi; niq naj mene od tebe no tvoje lubezni na veqno ne odloqi. Molitva na konci svete m e 5 e. Zdaj jas grem potrostan ino serqen na mojo opravilo. Moja 110 boxja sluxba naj nebode samo v’ toti vuri, no na totem torisi, kde Judje vkup pridejo Boga molit ino ijastit; temutj moja boxja sluxba naj bo celo mojo xivlenje. Jas tebi sluxim o Bog! qi jas v’ moji duxnosti tvojo sveto volo do- punim. Tota vesela misel naj mene per vseh mojih stopinjah vixa; tak bode mene tudi tvoj sveti xegen na vseh mojih potih spre vajah Ja poxegnaj mene, moj Oqa nebeški! poxegnaj mojo delo ino opravilo; poxegnaj domovino, v keroj sluxim, ino vse, keri k’ njoj slisijo; poxegnaj tiste, keri meni dobro xelijo ino vi}inijo,ino tudi tiste, keri mene sovraxijo. Ja razgerni tvoj sveti xegen kres vse> za kere je tvoj Sin Jezus Kristus svojo xivlenje gorofral, skos 111 svetega Duha, ker je lubezen! Amen. Mesne molitve za po¬ ko r n i k e. Moiitva k' zadetki svete m e s e. S strahom ino s’ trepetom bi se jas tebi vsegamogoipii, naj pra- viijnesi Bog perblixavati mogel! ino komaj bi se jas podstopiti smel moje ot(i k’ tebi pozdignuti. Od tebe sem se jas proij obernul, sem te zapustil, ino sem za mojim poxelenjom sel. Tvoje dari sem jas po nemarnosti zapravil, sem nje k’tvojemi razxalenji, no mo- jemi pogublenji obernul. O kak daleq sem jas zablodil; kak glo¬ boko sem se v’ grehe zakopal! 112 Kaj z’ mene xe je ? no kaj se bo gratalo? O kak se jas morem sra- muvati, no sam sebe pred teboj o Bog zaniqavati! Moja vest meni mira ne da; ona mene toxi, kak nevolen ino kak velke kastige sem jas vreden. Oqa nebeški! jas sem grešil, ino sem ne vreden se tvoj otrok imenuvati. S’ pravoj serqno) grivingoj jas pred te pokleknem, na mojo grešno serce poterkam, ino spoznam moje grehe, moje lastne, moje velke grehe! — Iz globoqine moje grešne te- xave k’ tebi kriijim, ino te za mi¬ lost ino gnado prosim, Oqa, od¬ pusti semeni enkrat! Ne zaverx> tvojega zgnblenega, pa drugoq k tebi nazaj se podajoqega otroka! Smili se krez me o Bog po tvoji velki milosti! O Jezus smili se ti skos tvoj sveti ofer, ker bode se 113 zdaj na oltari ponovil, krez mojo bogo dušo, kero si ti skos tvojo sveto kerv odrešil! Gloria (gast). ^Iast no hvala bodi tebi o Bog ! za vse tvoje dobrote no gnade. Ti ne xelis pogublenja grešnika, temug da bi se on spokoril, ino na vegno xivel. Ti greš tvojemi zgublenemi sini proti no ga z’ veseljom v’ tvojo narogje gorv- zemes. — Ti o Jezus! si prišel iskat, ino zveligat, kaj je zgub- leno bilo, ino po!oxis tvojo naj¬ deno ovco z’ veseljom na tvoje rame. Kak si ti na krixi za nase grehe vmerl; tak ti v’ nebesah za našo zveliganje xivis. Daj o Je¬ zus! da jas nje zadobim. M ol i t v a. Rnzsveti mene o Bog! da 114 bom jas celo nesreqo moje duše spoznal, ino pomagaj meni skos tvojo sveto gnado od mojih grehov gorstanuti. Preš tvoje gnade jas tega ne premorem vrjiniti, za tega volo pa te prosim ponixno za njo skoz Jezusa Kristusa Gospoda našega, Amen. Kda se list bere. Tak pravi Gospod: „Vsaka duša, kera greh vtjini, je mertva. li — „Ti pa se grešnik od svoje iiU' dobnosti spokori, no se za dale naprej praviqno ino dobro zaderxi> te pa on svojo dušo obvarje. Ti te jas smert grešnika xelim } ali ne velko veq, da bi se on spokoril ino xivel?‘ s Per Evangelji. Delajte pokoro, ino verte sveti 115 Evangelium, kerega vam gnada boxja oznanuje. Hi mi nase grehe spoznamo, ino nje zgrivamo, tak je Bog tak dobrotlivi no milostiven , da nam nje odpusti, no nas od vse hu¬ dobije oqisti. — Mi mamo enega prosnika per Bogi Oqi Jezusa Kristusa, pravilnega, ino on je tisti ofer za nase grehe, skos kerega je nas z’ Bogom Otjetom zedinil. Bodi potrostan moj sin (moja t[i!) tvoji grehi so tebi odpuseni. — Hodi, no ne greši veq, da »e se tebi kaj hujšega ne zgodi. V’ nebesahje velko veselje krez grel¬ nika, ker se spokori. Kredo (vera). Vera na Jezusa nam da trost ino zavupanje, da bodo nam 116 naši grehi odpuseni; pa le 5anio te, qi se mi serijno spokorimo, ino resnično pobolsamo. Preš pokore vera niq ne hasne, ino prež vere pokora niq ne pomaga. 0 Gospod! oxivi.mojo vero skos tvojega duha k’ pravi pokori! O f r a n j e. To jas dobro spoznam o moj Bog! ki za me! da sem jas mojo neduxnost zgubil, ino si pekel zasluxil, druge pomoqi nega,skos kero bi znal odrešen biti, kak pokora. Za greh se more terpeti, qi ne na totem, pa na ovem sveti, no tam qasno ali veqno, za njega se more volno ino zasluxejoqo, ali skos persilenje no prež haska terpeti. Kero te jas oqem rajši vqiniti? — Tvoja praviqnost o Bog! qe meti zadostivqinei;je> 117 tvoja milostivnost pa mene k’ serijnosti opominja pokoro vtjiniti* Ofer, kerega ti meti qes, je o- fer pokore. Zgrivanega ino ponix- nega serca ti ne bos zavergel. Ino tako serce ijem jas tebi zedinjeno z’ofrom Jezusovim dopernesti! Naj mene nikdar seripia xalost krez mojo zgubleno neduxnost, naj mene gerdlivost kres vtjinjene grehe nikdar ne zapusti. Mojo celo xivlenje bodi xivlenje pokore. Naj mene vsikdar moja vest spo¬ minja, kaj sem jas vipnil, ino kaj sem si zasliml. Ah! kak bi mene grivati moglo ! Kaj mam jas zdaj od tega druga, kak sramoto ino bridko xalost, ino nedorečeno texavo, na keroj sem si sam krivec? Zdaj spoznam jas, kak nevo- len, kak grešen jas sem. Obtelko veq morem jas sam na se bole 118 paško meti; morem neko dopu- seno veselje na stran pustiti, i[i oqem mojo hudo poxelenje dale naprej lexi strahuvati; se morem vsega skerbno ogibati, kaj je za me nevarno, kaj me je v’ grehe spravilo; se morem od vsega hu¬ dega protj derxati, qi me ravno xmetno stane — morem buditi, no moliti, da pa v’skušnjavo ne pridem. — Jas bi mogel, ino tu¬ di ijem na se bole paško meti, qem ponixnesi biti; se qem rajši krez moje b!ixne zesmiliti, no z njimi vekso poterplenje meti,qern z’ veksoj skerboj moje duxnosti opraviti; qem krixe no texave bole radovolno prenesti: da sem si jas jezero krat veq, ja celo pekel zasluxil. Kak mala se je za m e tota pokora; pa kak potrebnaino hasnovitna! 119 Sanktus (svet). Jas prosim ponixno vsegamo- gotjni vet[ni Bog! bodi tebi tota moja pokora dopadliva. Kak sem se jas koli daleq od tvoje svetosti odlotjil; tak resniqno se jas po- mojati oqem skoz mojo vsakdeno pobolsanje k’ tebi pa blixe priti, no se tvoje gnade no smilenja vrednesega napraviti. — Hvala no molitva nespokorjenega grešnika se tebi nemre dopadnuti. •— Ti le t]es skos sveto naprejjemanje no zaderxanje tjasten biti. Vi lubeznivi angeli no svetniki boxji! ijastite no proste Boga za nas, vase slabe brate no sestre na zemli, proste za me, no za vse tiste, s’ kerimi sem jas posebno znani, da bomo m i po naši zgubleni neduxnosti sedeno na poti pokore v’ vašo nebeško to varstvo priti 120 znali skoz Jezusa Kristusa našega boxjega pomočnika, ker zdaj svoj krixni ofer na nekervavo vixo na oltari ponovi! K’ p o z d i g a v a n j i. To je telo, kero je za nas, kak pohlevna ovca, v’terplenje no smert dano bilo, da bi nas od veijne smerti odrešilo. — Tebi o Jezus! tjem jas xiveti no mreti. To je kerv, kera je za nas prelejta bila k’ odpusenji grehov, ino k’poterdenji gnadeno lubezni v’novem testamenti. O Jezus! ne dopusti, ki bi ona za me zapstojn prelejta bila ! Po pozdigavanji. O lubeznivi Jezus! kaj bi mo¬ glo mojo serce obipititi, t[i jas tvojo tak nesmileno raspeto telo, ino tvoje 121 tvoje kervave rane prestimavam ! Tvojo xivlenje no tvoja sveta kerv je tebi ne pre draga bila ; da si njo za nas grešnike ofral. Tak dosti si ti mogel preterpeti, qi si htel Oqeti nebeskemi za nase grehe zadosti vijiniti, no nas z’njim ze¬ diniti ! Da si ti nase grehe na se vzel: tak si mogel tudi kastigo terpeti, kero smo si mi zasluxili; si mogel nesmileno boleqino si za nase grehe skusavati. O kak neznano velka hudobija more greh biti; kak moqno bi ga jas zani- qavati mogel, da si ti za njegovo volo tvojo bridko terplenje, no smert prestati mogel! — Da je Oqa nebeški celo tebe svojega lublene- ga Sina terpeti pustil, ker si ti dug naših grehov na se vzel: kak pa bode te nam kastige vrednim grešnikom slo , keri smo mi sami 6 122 grešili! O xe davno bi jas zaver* xen bil, rji se ne bi bil ti o Jezus za me ofral, ino mene odrešil! Jas spoznam , kak velka je moja hu¬ dobija bila ; ino pa tudi kak velka je bila tvoja lubezen ino dobrota, kero si ti meni skos tvojo odre¬ šenje skazal. Ali pa, kaj bi metu tvojo odrešenje hasnulo ; kak ne* snaxna bi moja nezahvalnostbihi i[i bi jas toto gnado drugotj po nemarnosti zapravil, i{i bi jas skoz nove grehe tvojo terplenje pono¬ vil, ino sam sebe Se vekse kastig e vrednega napravil! To moj Jezits ti daleg od mene odverni! pred tim naj mene spomin tistega sve¬ tega ofra obvarje, kerega si ti na krixnem drevi k’ odpusenji naših grehov dopernesel, ino zdaj na oltari ponoviš ! Tudi spomin na duše pokoj- 123 nih, kere jas troji posebni milosti perporoqim, naj mene verno opo¬ minja, ki bom se grehov zvesto ogibal, dopernesene pa serqno zgrival, kak dugo 8e xivim. Per takem naprejvzetji te jas pun zavupanja moliti znam : Oqa nas 1 — odpusti nam nase grehe i. t. d. Jagne boxjo. Ti o Jezus! si sam rad grehe sveta na se vzel, da bi nje skos tvojo sveto neduxno kervdolzbri- sal. Tvoja smert je edini Bogi dopadlivi ofer bil, skos kerega se je ujemi za njegovo razxalenje znalo zadosti zgoditi, no nam nje¬ govo smilenje spraviti. O tak naj te tudi meni z’ Bogom ino mojoj vestjoj taki sregen mir v’ tal pride, ker bode na veqno terpel! 6 * 124 O b r e j u v a n j e. Gospod ! jas sem ne vreden se per tvoji mizi znajti, no tebe v mojo grešno serce prejeti. Pa ti se tudi per grešnikih rad vstavi«, ino ponixnim gnado dodeliš- Le rei]i eno samo besedo, besedo trosta : Tvoji grehi so tebi odpU' Seni: tak bode moja duša ijista ino zdrava postala. Tvoja srni- lenja puna lubezen je veksa, kak moja nevrednost. Ob telko z’vek- soj zahvalnostjoj pa sem jas tebe lubiti duxen, moj boxji odrešenik! Ti celo qes mene k’ znamenji tvoje milosti krez me, na totem ofri tal vzeti pustiti, qes s’ tvo¬ jim svetim telom ino kervjoj mojo dušo nahraniti, no mene s’ toboj perjazno zediniti. O da bi jas xe zdaj k’ temi zadosti perpravlen bil! Vsa moja skerk 125 ino moja naj na to gre, ki bom jas, qi duxe bole qisti, no ki bom se vsega varval, s’ qim bi se tebi zameriti znal , da bom tebe po vrednosti prejeti mogel! Zapra¬ vi skoz ogen tvoje svete lubezni v’ meni vso nečistost. Zedini mene tak perjazno s’ toboj, ki me na veqno od tebe niq nebode odlomiti moglo! Molitva na konci svete m e s e, O tak vzemi vsegamogoqni v eqni Bog! toti ofer k’ odpu- ®enji mojih grehov milostivno £°r. Oglej se smileno na me! Poterdi mene s’ tvojoj svetoj gnadoj, da bode meni mogoqo se hudemi poxelenji, no zapela- vanji proti staviti! Bodi meni k pomoqi, da bom znal mojo 126 dobro naprejvzetje tudi zvesto zderxati, no mojo pobolsanje stainovitno dopuniti! Poxegnaj mojo naprejvzetje, no pomojanje, da bode tudi obilno sadja po¬ kore moglo dopernesti! Ti o vetjni Bog! pravo ino resnitjno pokoro skos tvojo smi- leno lubezen, skos trost tvoje drugotj zadoblene gnade, skoz veselo pomirenje bojege vesti, no skos terdno zavupanje tvoje ogetne dobrotlivosti lehkeso ino slajso napraviš. Opusti tudi mene občutiti, kak veselega ino sreg- nega gloveka prava pokora na¬ pravi ! Amen. 127 Adventska poboxnost, ali perpravlanje k’ prihodi Jezusa Kristusa. Jezus Kristus je na svet prišel grešnike zveličat. 0 Bog 1 kelko nesrcqe no ne- vole je greh na svet pernesel! Tota nesreqa se je kres vse po Adami rojene rassirjila. Ves qlo- veqji rod je na veqno bil zgub- len ino pogublen. Pa ti o Bog! si se krez v’ grehe padnjeno lustvo zesmilil, si ujemi odreše¬ nika obeqal, ker bode nje od greha, ino od veqnega pogub- lenja odrešil. — O kak dugo so poboxni zdi- havali, no z’ velkim poxelenjom na totega odrešenika qakali! Ino te, kda je lustvo kres vso mero pogubleno bilo, te, kda blo je 128 pomoqi naj bole potrebno, te je angel boxji Marii glas pernesel, da je ona tista gnade puna, tista poxegnana , kera bode obetane¬ ga Mesiasa Sina naj visesega kakti qista Divica na svet poro¬ dila. Ino ona je njega od svete¬ ga Duha zadobila. O gnade puno oznanilo ! Kak se mi oqemo tebi o Bog zadosti zahvaliti, da si ti celo tvojega edinega Sirta na svet poslal, da bi nas odrešil 1 O kak neznano velka hudo¬ bija more greh biti, da je nas niše drugi od njega ne odrešiti mogel, kak Bog sam v’ qloveqji naturi! Pa kak velka je mogla tvoja Jubezcn o Sin boxji biti, da si ti dol z’ nebes na zemlo prišel» da si ti qloveqji sin postal, da 129 Č-i mi otroci boxji biti, no v’ nebesa priti znali, da si ti i[lo- veqjo naturo ze vsemi njenimi slabostami za tega volo na se vzel, ki si za nas terpeti no mreti, no nas na tako vixo od vernega pogublenja odret?iti znal! Pa, da bi-se zrok tvojega prihoda dopunil, tak bi ti mogel ino tudi qes v’ nase serca priti, rji mi le pravo serqno volo ma¬ mo, tebe, kakti našega zveliijara prav spoznati no lubiti — tebi spodobni biti! no skos tebe dobri no zveličanji gratati. O, kak slaba stvar sem jas! ino kak jas moijnega pomočnika potrebujem 1 ker bi meni poma¬ gal, ino me obderxal; ker bi me od mojih grehov, ino od hude¬ ga poxelenja odrešil, kerega jas sam premagati ne premorem. 6 ** 130 Jas vratnika potrebujem, ker bi beteg moje duše zvratjil, ker bi mojo k’ hudemi nagnjeno serce k’ dobremi nagnu], ker bi mene poboxnega, ino v’ boxjo vole podajoijega napravil. Jas sem zgublen, tp jas nemam gvisnega vajvoda ino odrešenika , ker bi me v’ nevarnosti obvarval, it' 0 v’ skušnjavah poterdil. Toti moj boxji odrešenik ino zveličar, toti moj zvesti vajvoda, ino perjatel si ti v’ tjlovegji na¬ turi Sin boxji Jezus Kristus! — Obudi ti sam moqno poxelenje v’ mojem serci, da bi jas talnik tvojega prihoda postal! Oxiv' mojo vero , no perpravi mojo serce k’ tvojemi prihodi, da )& s talnik vseh tistih gnad postanem? kere si ti sveti skos tvoj prihod skazal 1 131 O pridi k’ meni Jezus moj! No daj, da sem ponixnik tvoj! Mesne molitve ob qasi rojstva Kristusove¬ ga ino do sveqence. Q qas pun gnade rojstva našega odrešenika! „*Iast bodi Bogi na visokosti^ sreqa ino mir na zemli ludem, keri so dobre vole! — Nam —• nam je zveliqar rojen !‘‘ „Beseda je meso postala, ino }o med nami prebivala 1“ Sin boxji je kak qlovek na svet prišel, ino je med ludmi xi- vol. On je kak mi qlovek, on je nas brat postal, da bi mi ujemi spodobni otroci boxji bili, V’nje- m i se je lubezen boxja videjoqa znajsja, ino je sama z’ nami gu- 132 qala. Nebeški Qqa se je nam v’ svojem Sini razodel, ino je nam svojo sveto volo na znanje dal. Velka sreqa za nas! Zdaj mi ve¬ mo, kak dobrotlivi je nas Bog, kak za lubo on nas ma; mi vemo, kaj se trostati znamo, ino kaj vqiniti moremo, qi oqemo zve- liqani biti. Sin Oqeta nebeškega je v’ siro- mastvi, no nisokosti, kral nebes ino zemle je v’ stali rojen bil. Siromaqkim pastirom je njegovo rojstvo naj pervitf skoz angela oznanjeno bilo. Oni so prišli, no so najsli boxjo dete v’ plenice po¬ vito v’ jaslah lexati. — Tak nas ali xe njegovo rojstvo vuqi, da je njegovo kralestvo ne posvetno, ino da naša posvetna sreqa, kero on nam dodeliti qe, ne obstoji v’ velki imenitnosti, v’ bogastvi, no 133 dobrem xivlenji, temuq le samo v’poboxnosti, no qednosti; ja le samo tota se Bogi dopadne. Nas zveliqar Jezus je kak ti slabi, siromaqki, no od vse po- moqi zapuseni otrok na svet pri¬ šel, on je texave nase nature na se vzel, da bi nam nje nositi po¬ magal, ino lehkese napravil. Od njegovega rojstva, ino do krixne smerti je on v’ samem terplenji xivel, ino nas skos to poterpexli- vost vuqil, ino nam svojo velko lubezen skazal. * # * O kak puno navuka, ino trosta je tvojo rojstvo za me o Jezus ! Kelko lubezni si ti v’ tvoji otroqji mladosti , v’ tvoji nisokosti vre¬ den! Ti si se ’z lubezni k’ nam Ponixal, da bi nas povišal; ti si se v’ siromaštvo podal, da bi na* 134 premoxne napravil na veqnih ne¬ beških darih. O kak velko qast ino gnado si ti qloveqji naturi skazal! — O Jezus! kelko zahvale sem jas tebi duxen! kak oqem jas tebi tvojo kres vso mero velko lubezen povernuti! Praviipio, lubezni puno, ino v’ tvojo sveto volo podajoqo serce, japoprek poboxno xivlenje jeofer, kerega ti od mene meti qes, ino totega ti jas tudi dopernesti xelim. Jas spoznam ino qastim tebe o Jezus! kakti mojega boxjega vuqenika ino zveliqara, kakti mo¬ jega veqnega Boga, ker si ti’ z lubezni k’meni qlovek postal, ino oblubim tebi celo mojo podlox- nost ino zvesto pokornost.. V’ mojih zraven bratih in° sestrah oqem jas tebe lubiti, kak si ti mene lubik Kaj jas naj 135 mensemi od tistih, kere ti tvoje brate imenuješ, kaj jas siromakom ino zapusenim, posebno betexnim ino otrokom dobrega vi{inim, to ti tak dobrotlivo gorvzemes, kak da bi jas tebi samemi vqinil. Jas se nikdar neqem prevzetno povišati, da si se ti tak moqno nisoko ponixal. Jas oqem qlo- veqtvo, kerega velko vrednost si ti na znanje dal, v’ meni no v’ mojih blixnih vsikdar v’ qasti me¬ ti, neqem niednega qlaveka nik¬ dar zaniqavati, da ne bi skos tako nespodobno zaderxanje sam sebe zaniqaval. Naj jas nikdar na toti dober flavuk svetega apostola ne poza¬ bim: Gnada boxja se je vsem lu- dem perkazala, da bi nas k’temi Ila pelala, ki bi se mi vsemi temi, kaj je ne boxjega, vsemi nespo- 186 dobnemi poxelenji odpovedali, ino ki bi pošteno, pravitjno, ino po- boxno na totem sveti xiveli; ino se na tako vixo z veselim zavu- panjom drugega ijastitega prihoda našega zvelirjara Jezusa Kristusa dotjakati znali. K’ otroki Jezusi v’ jaslah. 1. Z’ nebes o Jezus prišel si Dol k’ nam is tvoje milosti! ^lo veqji otrok postal si, Da boxji bli otroci mi. 2 . Lubleni Jezus tu lexis ! No za nas vipnjen greh terpis! Xe v’ jaslah ti v’ potrebi si, V’ zaqetki smertue bridkosti. 3 . Kaj ti za tvojo milost dam? Serce qe8 mojo meti sam. Le vzemi nje; naj lubi te Veq kak dobrote druge vse. 137 K’Jezusi, Marii no Joxefi. O Jezus, Maria in Joxef! Vi ste v’ siromaijkem, delavnem stani xiveli, ste bli malo znani, no prež imenitnosti na totem sveti; ali pa Bog je ob telko vekso dopadenje z’ vami imel. Tak ali tudi jas znam v’ mojem nisokem stani sve¬ to xiveti, no se Bogi dopadnuti. Vsako hasnovitno ino potrebno delo, vsaka duxnost, vsako ’z lubezni blixnemi dobro vi|inenje je tudi boxja sluxba. Roke naj bodo pri deli, serce pa per Bogi! Ja telovno opravilo naj mene nik¬ dar od poboxnosti prorj ne derxi; ja obojno vkup slisi, no eno dru¬ gimi pomaga. — Jas qem mojo duxtiost o Bog po tvoji sveti voli vriniti! rji ona mene ravno xmetno stane, rji ona ravno malo spozna¬ nj ino pre slabo plarjana grata. 138 Ti o Bog! mene vidiš, ti me po- terdis, ti me podarujes; tebi jas mojo skerb gorofram, ti bos njo poxegnal. Ti jas tak mislim ino molim; tak se pri meni vse z’vek- soj serqnostjoj, no z’ veksoj skerb- joj zgodi, no mi vse bolse od rok gre. — Na tako vixo znam jas Bogi no ludein sluxiti, no se do- padnuti; si znam moj vsakdeni kruh, no tudi mojo dušno zveli¬ čanje skoz gnado boxjo zasluxiti, Jezus, Maria no Joxef! Vi ste si na totem sveti tote sreije ne vxivali, ki bli premoxni no ime¬ nitni bili, ki bli dobro xiveli; za¬ kaj tega je vam Bog ne dal. Velko verj ste vi v’ potrebah , v’ nevoli no texavi xiveli. Ino deno ste bili veseli no potrostani, — Ino tak znam tudi jas biti, i|i jas qisto vest, ino sertjno zavupanje k’ veqnemi 139 Bogi mam —■ rji jas rad delam, rji sem s’ tim, kaj mi Bog da, zadovolen, ino se tam na ovem sveti bolsega dočakam — qi jas mir lubim , ino si skos ponixnost, pohlevnost, ino skoz volno dru¬ gim pomaganje zasluxim , ki oni mene lubijo, ino me radi majo. Jezus, Maria no Joxef! Vaša prelepa qednost bodi vsim otro¬ kom ino starsom , bodi vsim tis¬ tim , keri vas rjastijo, k’navuki pred oqmi,no nas k’ vasemi nasle- duvanji opominjaj, da bomo mi enkrat trosta puni nase oqik’vam pozdignuti, no se na vase svete imena v’ naši smertni vuri zezava- ti znali 1 — Lubezen ino perjazna mirnost se naj v’ naših domovi¬ nah ino sercah, kak je ona v’ vaših bila, znajde 1 tak bode se tudi povsodi med nami xegen boxji 140 znajsel, doklitj mi k’vam v’nebeš¬ ko kralestvo ne pridemo. Amen. Premislavanje pri sveti mesi terplenja ino smerti Jezusove, v’ posti no zvun posta. To vipnte k’mojemi spomini. Luk. 22. p. ^a tega volo se jas pa per toti sveti mesi znajdem, kero si ti o Jezus! k’ vegnemi spomini tvoje nezregene lubezni noterpostavil. Vse, kaj se na oltari zgodi, naj mene na tvojo terplenje no bridko smert spomni, no mojo serce k’po- boxnemi premislavanji nagne. Ti o Jezus! si tvoje jogre » e pojdog vutjil, ino s’ trosta punimi besedami od njih slovo jemal, kda si z’ njimi na olsko goro tvojem 141 terplenji no smerti sam rad proti sel. Te si ti kak qlovek, ravno kak nas keri, obijutil —• ki je telo deno slabo, qi je ravno duh poterden, ino k’ vsemi perpravlen. Ti si vidil, kak na grozno, kak na nesmileno, ino mantre puno vixo box vrnreti mogel! ino tota grozovitnost je tvojo dušo s’ takim strahom ino xalostjoj napunila, ki si se kervavo potil, ki so kervave kaple tvoje svete kervi na zemlo kapale. Ah ! celega sveta grehov texa, kero si na se vzel, je na tebi lexala, ino tebe k’ zemli per- pogibala. Pa nezahvalnost, ne¬ pokornost , ino pogublenje tak dostih skos tebe drago odkuplenih je tebe bole texilo , kak tvo¬ jo lastno bridko terplenje. — O Gospod! smili se krez me, bodi meni grešniki milostiven ! 142 Ti si trost ino pomoq v’ mo¬ litvi iskal, kere si ne popustil, kero si seneno opravil. Trikrat si v’ tvoji naj veksi xalosti rekel: Oi|a! vzemi toti bridki kelih prot[ od mene! pa tudi vseli — ,,Ali ne moja, temiuj tvoja vola se naj zgodi.“ Terplenja si se ti ne zo- gnuti mogel, kajti da si zadosti vginenje za nase grehe na se vzel. Pa angel je prišel, ino te je po- terdil z’ nebeskoj moqjoj, kero si ti skos tvojo ponixno molitvo sprosil. — Taka bodi tudi moja molitva, moj trost ino mojo za- vupanje! Poterden ino serqen si ti vidil tvojega sovraxnika priti,si se pustil na hudobno vixo od njega kusnuti, no si njega se prijatela imenuvab O tvoja krez mero velka lubezen naj v’ mojem serci to napravi, da 143 bode se meni vsa nezvestost, ino vsa hudobija obtelkovetj gerdila ! Z’ enoj besedoj bi ti tisto lu- stvo ob njegovo sercjnost spraviti znal, kero je tebe z’ oroxjom ob. dano lovit prišlo. Milione od an¬ gelov bi ti znal na postrexbo zvati. Sam rad si se ti prejeti pustil, da bi se boxja beseda ino vola dopu- tdla, Tak vuip tudi mene ’s po¬ korne lubezni vse volno vriniti, prenesti, no terpeti, kaj Bog qe ! Vsi tvoji jogri so tebe zapustili. Ja celo Peter je svojo velko serq* nost zgubil, ino je tebe trikrat za¬ tajil. Pa samo pogled tvoje lu¬ bezni na njega je njegovo serce z’ grivingoj napunil, ino ga je na vsikdar v’ njegovi zvestosti poter- dd. — Oglej se o Jezus! tudi na ttte s’ tvojoj milostjoj; naj tudi ttieni vse tisto, kaj sem jas koli 144 dozdaj ne prav vrinil, k’spomini sluxi, ki bom dale naprej bole ponixen, ki bom sam na se bole paško mel, ino ki bode se v’ meni veq lubezni znajslo. Ne pusti mo¬ jega serca proti opominjanji tvoje svete gnade zakameneti , da me nebode k’ slednemi taka nesreqa> kak caglivega Judaxa, doletela! Ti o Jezus! stojis pred tvojim krivičnim sodnikom ; muqis krez toxbe, kere same pokaxejo, d a so krivitjne, ali se z’ enoj zate navdajoqoj zastopnostjoj odgovo¬ riš; poveš serqno k’ slednemi, da si ti resnitjno Sin boxji, obeqam Mesias, ino prihodni sodnik celega sveta , qi ti je ravno znano , ki ti zavolo totih besed moreš tvojo xiv- lenje zgubiti. Z’nedoreqenoj mit" nostjoj poslusasti dokonqanje tvo¬ je sodbe, no terpiss’poterplivostjoj vse 145 vse sorte spotlivo mantranje od tvojih sovraxnikov. —• Vuqi ti mene guqati, kda je duxnost, ino muqati, kda guqanje niq ne poma¬ ga ! Viliji me pohlevnost, ino po- terplenje, qi semeni krivica zgodi! Tudi pred Pilatuxom se ti krez niq ne odgovoriš, kres kaj tebe kn'viq no toxijo, miujis pred Hero¬ dom, kda tebe njegovo sluxevno lustvo k’ spoti ma; niq ne reqes kre3 kriq nezahvalnega lustva, kero tebe qe ob xivlenje spraviti. Le imenitnost nebeškega krala ti pokaxes, kerega kralestvo je ne od totega sveta. — Tvojo muqanje J e za me naj bolso podvuqenje. — Lak miren,kaksreqen znaneduxen ^lovek biti, ker more zavolo pra¬ vice terpeti 1 Ecce homo ! Kaj za qlovek —* si ti o Jezus! ino kaj za qlovek sem 7 146 jas! — Skoz gajxlanje na celem teli rasterganega, s’ kervjoj no ra¬ nami pokritega, s’ ternjom krona¬ nega , ino v’ lice zbitega ino za- pluvanega so tebe kakti spotlivega xidovskega krala pred lustvo po¬ stavili, da bi se ono deno skoz videnje tebe v’taki neznani texavi kres tebe zesmililo, Pa vse blo je zapstojn! Vse tote mantre so se premalo bile. Krixaj ga! krixaj ga! so vsi nesmileno vkup kri- xjalt. Boječi no v’resnici premalo stalnoviten sodnik te k’ zadnend grozovitnosti tvojih sovraxnikoV prekda, da se skoz mi vanje svo¬ jih rok kres tvojo neduxno prelejto kerv oqe pravilen napravti. Tak je smerti sodba, na keroj smo mi krivi, kres tebe neduxni Jezus prišla! Ino ti vzemes texki krix sam na tvoje ranjene rame> 147 da bi na tako vixo celega sveta grehe proq vzel; se pustis kak jagne k’ smerti pelati,-kak je tam Izaak sam derva na goro nesel, kda je svojega sina za ofer zex- gati htel. Kak bi meni perserci bilo, dabi jas na poti tvojega terplenja za toboj sel, da bi jas tote »trike, tote gajxle, toto ternje, toti krix, tote cveke, toto sulico, ino tote tak dosti neduxno prelejte kervi vidil — da bi jas toto hudobno prekdanje tebe v’roke tvojih sov- raxnikov, toto nezahvalnost, kri¬ vico ino hudobijo, toto preš vse rnilosti velko grozovitnost, ino spotlivo veselje kres tvojo nesrečo premislil! — Pa se ne tak dosti kres te, kak velko veq kres samega sebe bi se jas jokati mogel; bi se n e bi smel se telko kres tiste gor- rj * 148 derxali, keri so tebe mantrali, kak pa velko veq krez greh, ker je na celem tvojem terplenji krivec. Ah! moj Jezus, qi sem jas zavolo malega haska , ali kratke¬ ga veselja tebi nezvesti! — qi se jas samo nazoqi kristjan kaxem, ali se morebiti kristjanstva celo sramujem — qi se jas bole ludi, kak Boga bojim — qi se jas na večkratno k’ pokori opominjanje ne spokorim — qi jas zavolo mo¬ jega hudega poxelenja duxnost ino vest na stran pustim — qi jas mojega blixnega kriviqno sodimi qi ga ogovarjam — o tak sem jas tistim, keri so tebe v' roke tvojih sovraxnikov spraviti pomagali — tak sem jas tvojim osleplenim hu¬ dobnim sovraxnikom — tvojim kriviqnim sodnikom, ino celemi nezahvalnemi lustvi spodoben —' 149 ja se vekse kastige sem jas vre¬ den, kak tisti, kajti da jas bole spoznam , kaj je greh , kak oni! O moj Jezus! odpusti meni mojo premalo skerb na sebe samega mojo nezahvalnost, mojo nezves- tost! Tvoj velki ofer na krixi ■— no zdaj na oltari—bodi meni k’ odpusenji mojih grehov! Oqa nebeški! poglej dol z ne¬ bes na tvojega lublenega Sina! On se zdaj, kda xe s’ smertjoj rinja, svoje oqi k’ tebi pozdigne ; se zdaj z’oslablenim glasom k’tebi kritji, no te k’ slednemi ponixno ino serq- no prosi: ,,Oqa! odpusti njim, za¬ kaj oni ne vejo, kaj vqinijo.“ Tota P r osnja je tudi za me, no mi trost podava, qi jas po njegovem lepem navuki tudi mojim sovraxnikom s erqno odpustim. O prelubleni Jezus ! spokorje- 150 ni, verejotp razbojnik v’ sledni vuri svojega xivlenja tv r ojo smilenje zadobi; ovi pa, ker preklinja,ker se nerje spokoriti, gre tak bluzi tvojega krixa v’ zgubo! — S’stra¬ hom ino s’ trepetom pa jas deno mojo zavupanje na te postavim, o moj zveliijar ino moj sodnik! Kak si se ti z’ oskerblivoj lu- bežnoj na tvojo mater ino perja- tela s’ krixa ogledal, tak se ti tudi na me o Jezus smileno dol z’ nebes oglej ! V’tvojem nedorečenem — vet{ vur dugo obstoječem smertnem terplenji, no od vse pomoči za ' pusenem stani si se ti na tvojega Boga zezaval. V’ tvoji goretji xeji je tebi jesih za pitje ponuden bil. Poterdi mene v’ poterplivosti no v’ zavupanji, tji jas v’ potrebo pri¬ dem, v’ keroj bi se mi zdelo, kak 151 da bi od Boga ino ludi zapusen bil; kdemeni svet na mesto trosta, le bridkost dodeli! Ti naj svetesi Jezus! bodi moja obranba. Na tvoj krix qem jas mojega poloxiti, da bom ga z’ veksim trostom pa na se vzeti mogel. Do smerti poko.ren si ti tvojo terplenje dopunil, ino zdaj z’mir¬ nim zavupanjom tvojo glavo nag¬ neš , no tvojo dušo-v’ roke tvojega nebeškega Otjeta sporoipff. — Kak pa bode enkrat za me, kda bode se reklo : On je dopunil? Kda pa bom jas mojega xivlenja pobol- sanje,kda moje duxnosti dopunil? Pomagaj ti meni k’ temi o Jezus! ti zadetek ino dokomjanje mojega zveličanja, ino vzemi potem mojo dušo k’ sebi! Celo stvarjenje je tvojo smert 0 Jezus oznanilo! Sonce je potem- 152 . nulo; zemla se je trosila; petjo- vine so se pokale, grobi so se od¬ pirali, zagernilo v’ tempelni se je rastergalo; kerv ino voda je s tvoje prebodnjene strani tekla. —• Geni skos tvojo vsegamogotjno gnado mojo serce, da bom jas, kak tisti tam, keri so tote t|udexe vidli, tudi genjeni na moje persa poterkal, ino z’ dobrim naprejvzet- jom na mojo domovino sel! Perpravi si ti sam za te v’ me¬ ni vredno ino mirno stanivanje. Razveseli, napravi sretpio, ino posveti mojo dušo skos tvojo na¬ zornost, kak si tam v’ predpekU duše starih poboxnih orjakov raz¬ veselil, kere so tak dugi ijas za tvoj prihod zdihavale. Tvojo tjastito gorstanenje tudi mene k’ novemi xivlenji gorzbudi, da nebom v’grehi, temut{ le samo 153 tebi xivel, ker si ti tvojo xivlenje za me gorofral! Ti si mogel skos telko krixov ino texav nazaj iti v’ tvojo rjast. Vixaj mene na totem poti, ker k’ nebesam pela; poterdi mene, da bode mi mogoqo za toboj hoditi, no enkrat tudi ta priti, kde ti, nas boxji perjatel! na desnici Oqe- ta nebeškega xivis, ino kralujes, dokliq ne prideš celega sveta sodit. O poglej zdaj dol z’ nebes s’ tvojimi milostivnimi orjmi na me, ravnaj tak mojo serce, da bom vreden k’ tebi priti! Moje oiji , no vso mojo zaderxanje naj bode k’ tebi obernjeno. Kak siti tvojejogrepoxegnal, ino od njih slovo vzel, tak ti tudi nam tvoj vsegamogotjni xegen do¬ deli. Posli nam svetega Duha, kerega si nam poslati oblubil, ij ** Duha resnice no lubezni, mira ino trosta, toti naj nas razsveti, vixa ino posveti, da bode nam sadje tvojega svetega ofra resnično v ta! prišlo, da ono za nikoga ne- bode zgubleno. Amen. oijes terplenje Kristusovo pr aV premislavati, tak premisli: 1 ) Kaj je on terpel? — Oti ti celo neduxen, naj svet eni, na ) bolni med vsemi ludmi, on sam bo j: ji Sin ? —■ Ah ! on je naj vekso bolečino terpel, je naj spotliveSO^ smert prestal, si je skusaval na) grozne' e mantre na teli no na dud, ja njega je vse doletelo, kaj je za njega naj bole .žalostno bilo, kakti — nezahvalnost, in° sramota, zapusenje no nezvest ost- On je kak ijlovek vek -o bolei[in° občutil, kak bi njo k d a keri yl°' 155 vek mogel prestati, ali si njo le samo naprejpostaviti. — Jas kaliti grešnik, i[i se jas smem potoniti, yi mene kako terplenje ali jcmepa doleti ? 2 ) Zakaj je on vse to terpel? — Zavolo naših grehov, iz mi¬ lost ivne lubezni k ’ nam. O kaj za neznana hudobija mor e greh biti, da je le samo skoz boxjo kerv v ’ yloveyji naturi znal dolzbrisani no odpm e ni biti! Pa še vseli vek- je mogla Jezusova lubezen biti, da je on toti velki dug ino kašti- go volno na se vzel, da bi nas °d nje odrešil, da bi nam gnado b°xjo, ino vei{no xvelii[anje spra¬ vil, — D a i/lovek bi zveliyan bil, J e on kervavi pot potil. 2J Za koga je on terpel ? Za Vse ludi —• za nevredne no ne- zahvalne, za svoje sovražnike. 156 Njegova lubezen se je kres vse rassirjila. Hi smem te jas keremi yloveki mojo lubezen odvzeti,ker je s ’ tistoj dragoj kervjoj kak jas odrešen ? — O kak velka more vrednost yloveyje duše biti ! da je Sin bojcji svojo xivlenje za njo dal. 4 ) Kak je on terpel? Z’ vel- koj ino stalnoj poterplivostjoj, no s ’ podanjom v boxjo voloi volno ino tiho je on kakti ena ovca terpel; na Oyeta nebeške¬ ga je on zavupal, ino je njemi do smerti pokoren bil, ino je nam na tako vi.ro nav uk zapustil, ki bi tudi mi njega nasleduvati mogli. Petr. 2. _5J Kaj za sad pa bi moglo njegovo terplenje pernesti? — Da ne bi jas v ’ grehi, temuy l e samo tistemi xivel, ker je za me 157 vmerl; da bi jas nje?ni zvesti ostal, i no z mojim kri sc o m za njim hodil; da hi jas pobolsani, k’ dobremi napelani, k’ dopunenji tudi sc mecenih duxnosti pot er deri bil; da bi jas moje blixne bole lubil } v’ krixih ino texavah vey poterplenja imel; da bi v' vseh reyeh bole zadovolen bil, se rajni v' hoxjo volo podal, ino tak k? slednemi dmno zoelir/anje zado- bil, kero je meni moj zveličar skos svojo terplenje perpravil. —• Skos to i[em jas njemi mojo za¬ hvalno lubezen skazati. To bodi niojo naprejvzetje, kelkokrat si jas koli na njegov krix zmislim, ali se prekrixim. To 'hodi sad od njegovega terplenja. 0 Bog, daj ga nam vsemi Kaj Jezus terpel si za me! No kaj pa jas terpim za te ? 158 SVETI KRIXNI POT, naj hasnovitnesa popoldnesna boxja sluxba za mlade kristjane. Ah ! da drugi po nedelah tak dostikrat po svojem prepoveda¬ nem poželenji grejo, ino v' svojo v ep no pogublenje pridejo; tak hodi ti kristjanski mlad e na j ! ho¬ di ti poboxna deklin! za tvojim Jezusom, z’ njim se pajdaši na njegovi sledni, no nevolni rajon, na keroj je on za nas svoji smerti proti, no nam naprej v' nebesa Sel. Tebe ja deno nebodepred kri' arom sram, ker ega je tvoj zvelipar iz lubezni k ’ tebi na se vzel, da bi tebe ofdresil ino zvelipal. Ti Jezus kaxes nam stezo ! Po keroj pridemo v’ nebo; Ti nas povabiš k’ sebi ta, Kde s’ toboj bomo vekoma. 159 L Stacion. Jezus k' smerti ob¬ sojen. K’krixni smerti si ti o neduxen Jezus obsojen. Zavolo samega dobrega djanja moreš ti terpeti no mreti. Da bi se jas le pred toboj o Jezus neduxen znajsel — da bi jas le samo dobro vqinil, ino se tebi dopadnul! tak znam jas veseli ■to potrostan biti, t[i bi ravno se kaj terpeti mogel. — Ti moj zve- litjar bos tudi moj sodnik. Spomin na tvojo bridko ter- plenje no smert naj mene od hu¬ dega proi{ derxi, no me naj v’ dobrem poterdi — ’z lubezni k’ tebi! (Tete besede se pri vsakem Stacioni ponovijo.) Oqa nas i. t. d, H' Stacion. Jezus vzeme krix na se. Volno vzemes ti tvoj krix na 160 tvoje kervave rame, no nam vsem praviš: Ker i{e za menoj priti, tisti naj vzeme svoj krix na se, no ga naj za menoj nosi. O Jezus! to jas qem skos tvojo pomoij vriniti. Nikaksa mojaino xroeqa naj mene od mojega po- bolsanja proij ne derxi; mojedux* nosti ijem jas vsikdar ’s qistega dopuniti, no s’ poterplenjom vse krixe no texave prenesti, kere meni Gospod Bog posle. Oqana». III. Stacion. Jezus padne pod krijcom. O kak dosti texave si ti o Je¬ zus na se vzel! kak stalnovitno si njo prenesel, qi je ravno xmetna bila! Ti si od mladosti tvojem* Oueti nebeskemi vsikdar, ja celo do krixne smerti pokoren bik Mi se jas od mladosti dobrih del navadim ; tak bodo one mene 161 i{i duxelexi stale, Lubezen k’tebi no tvoja gnada meni tvoj jarem sladek, ino tvojo breme lehko napravi. Olja nas. IV. Stacion. Jezus srei/a svojo mater. Kaj za boleqino je mogla Ma¬ ria občutiti, kda je ona svojega naj lublesega Sina s’ texkim krixom sebi proti vidla priti! Kaj pa je tvojo serce o Jezus te občutilo, kda si ti tvojo tak nezreqeno xalostno m ater zagledal! O kak dosti morejo starsi za- volo svojih otrok nekokrat prestati, no preterpeti! Kda se otroci svojim starsom zadosti zahvalijo! Po tvo¬ jem navuki o Jezus se jas mojim starsom tjem skos pokornost, ino pošteno zaderxanje zahvalen ska- za ti, no njim vso nevolo, kero °ni z’ menoj majo, lehkeso na- 162 praviti, kelko je meni koli mo- goi[o. Oqa nas. V. Stacion. 8 umen pomaga Je¬ zusi Jtrix nesti. Kak rad bi jas tebi o Jezus kako sluxbo po moji mogoqnosti vqinil! pa ti veliš: Kaj vi naj mensim mojih bratov, kaj vi vašim zraven ludem dobrega vqinite, to ste vi meni vqinili. O tak oqem jas ali se mojim blixnim dopadlivi skazati, no njim rad v’potrebi posluxiti! kda ino kelko bode meni naj veq mogoi]0. Bogi je ja qi kakhte malo dobro djanje dopadlivo, qi se ono ’ s qiste lubezni zgodi. Oqa nas. VI. Stacion. Vroi{no ino s' potom obdano lice Jezusovo zbri- sano. Daj o Jezus! da se spomin na tvojo terplenje v’ mojem serci vsta- 163 vi, daj, da se jas na tvojo poter- plivost, na tvojo lubezen spomnim, q> jas kako boletjino obipitim, ali qi meni kaj xmetno naprej pride. Kda jas koli tvojo sveto bole¬ čine puno obliqje vidim, kda si koli na tvojo terplenje zmislim, tak zbudi te vseli v’ mojem serci vekso gerdost krez greh, kak kres vse drugo! zavolo kerega si ti ’z lubezni k’ nam tak dosti po nedux- nein preterpeti mogel. Oqa nas. Vil. Stacion. Jezus drugo krat j ’ \rixom padne. V’ tvoji slabosti o Jezus! od v elke xmeqe tvojega krixa padnes; P a ti deno s’ slednoj moqjoj tvo- ) e ga xivota tvoj krix drugoq na se vzemes, ino ga dale neses. *-Ii bi jas samo te dobro vtjinil, se meni veseli, no kak dugo lehko stane, te pa bi se mi 1G4 vnoxalo, te pa bi dobro djanjena stran pustil, i{i bi me ono xmetno stalo? Kak bi pa te jas ali mogel mojo zvestost ino lubezen k’ Bogi na znanje dati? — Njegova, ne moja vola , se naj zgodi. Oqanas. Vlil. Stacion. Krez Jezusa se milostivne ocene ocalostijo• Ne joqte se krez me, temnil krez vas ino vase otroke! praviš ti o Jezus! k’tistim milostivnim xenam, kere se kres te na tvojem krixnem poti joqejo. Ne dopusti o Bog! da bi lagoden otrok postal, ki bi se mo) 1 starsi krez me mogli xalostiti, te* muij dodeli meni tvojo sveto gna* do, da bode meni mogoqo se vsikdar tak zaderxati, ki bodo moji starsi z’ menoj no z’ mojim zaderxanjom na totemino na ovem sveti veselje meli. Oqa nas. 165 IX. Stacion. Jezus tretjo krat s’ kriscom padne. Kak xmeten, o Jezus! kak xmeten je tvoj krix gratal! Ali pa ob kelko veksa bla je tvoja lubezen, tvoja poterpexlivost, ino tvojo podanje v’ sveto boxjo volo. Skoz boxjo pomoq jas vse pre¬ morem, kaj si serqno naprejvze- mem. Kaj me od zaqetka xmetno stane, mi je k’ slednemi lehko,da s e tistemi navadim. Pomagaj nam 0 Jezus! po tvojem navuki no ’z lubezni k’ tebi preš vse toxbe no P r es vsega mermranja vsikdar vse tisto vqiniti, kaj je veqnerni J£ogi d°padlivo. Oqa nas. X- Stacion. Jezusa so slekli. Na grozno vixo o Jezus! so s’ tvojega ranjenega tela tvojo obla¬ tilo potegnuli, no vse tvoje bo- 166 letje rane ponovili. V’ xeji so tebi jesih no xuq ponudili. O Jezus! kak morem jas vso nečistost, gizdost ino vso drugo nespodobnost v’zaderxanji no oo- lazili zaniqavati, rji jas tvojo sveto telo pregledam, kero je s’ kervjoj no ranami celo pokrito! Ja oC ^ vsega hudega se jasqem prcij po¬ dati, qi se mi ono kakhte mili za¬ pustiti. Prosim te ponixno o Jezim daj ti meni k’ temi tvojo sveto gnado. Oqa nas. XI. Stacion. Jezus 'krixani. O ti neduxni Jezus! kak n e ' smileno si ti na krix raspeti, n° s’ cvtiki perbit! Ino per vsem ter- plenji ti niq druga ne reqes,kak Oqa! odpusti njim, zakaj oni n e vejo, kaj vqinijo. Mene pa tak kijasi qemeri ob¬ letijo, qi mi je kaj ne po voh* 167 Vinji o Jezus! mene ponixnost ino lubezen proti sovraxnikom, da bom njim mogel tak odpustiti, kak ti meni, no vsem tistim odpustit?, keri tebe lubijo. Oqa nas. XII. Stacion. Jezus vmerje na križci. Tisi o Jezus! tvojo sveto Kiv¬ ije za nas gorofral, ino si nje v ’ nezretjeni bolečini dokončal! Tak je dopunjeno bilo djanje na¬ gega odrešenja. l Ii jas vsaki den o Bogi s’ to- boj zaijnem, iji jas vsako vuro m °jega xivlenja po tvoji sveti voli k’ dobremi obernem, iji sem po- boxen ino skerben; tak bom se jas n a mojo smertno vuro z’ veseljom »a mojo mladost spomniti znal. Daj 0 Bog, ki bom jas to htel ino premogel vtjiniti! Otja nas. 168 XIII. Stacion. Telo Jezusovo s krixa vzeto na krili njegovt matere. Kaj je te o Maria! tvojo serce za boIeqino preterpelo , kda si tl tvojega Sina na krixi vmreti, no potem mertvega na tvojem krili lexati vidla! Pa (leno si ti v’tvoji veri no zavupanji stalna ostala. Tvoj navuk naj tudi nas poter- di, ki nebomo, qi nam naši starsi. dobrotniki no perjateli vmerjejo, caglivi. Bog je nas Oqa, ker nam vse povernuti zna, qi sm° mi tega vredni. Vso kristjansko prestano terplenje bode se enkrat v’ telko vekso nebeško veselja prezobernulo. Oqa nas. , XIV. Stacion. Telo Jezusovo v grob polooceno. Tak si ti o Jezus ! tvojo ne' volno xivle.nje dokonqal, si velko bo- 16 D bolečino, si tvojo grozno smert prestal, ino zdaj tvoj dobro zaslu- xeni mir v’ grobi najsel. Vse to mene spomeni, ki tudi jas morem mreti, no to se zna na hitrem zgoditi. Mladost ino zdravje mene pred smertjoj ne obvarje. Jas ne zmorem pre rano na smert misliti, kajti da se 's tega vuqim, hak morem zdaj xiveti, ip se na ovem sveti oqem veijno veseliti. Ot{a nas. XV . To je, sledni vtacion. Hvala bodi tebi, o Jezus! za tv °jo ’z lubezni k’ nam prestano bridko terplenje. Zdaj ti xivis, mo kralujes v’ nebesah, ino ker tv °je navuke zderxi, tisti bode tudi h tebi prišel, ino tebe na veqne H a se tjastil! Amen. Olja nas. 8 170 Velkonoipia poboxnost. Ajleluja ! ijast ino hvala bodi Bo¬ gi Otjeti našega Gospoda Jezusa Kristusa, ker je za nas svojega Sina vmreti pustil, ino pa drugoij k’ xivlenji gorzbudil! Jezus, ker je na krixi za nas vmerl, zdaj drugoij tudi za nas xivi. On je od mertvih stanub kak je naprejpovedal. Ti o Jezus! si ijastito premagal mantro ino smert, ino vse tvoje sovraxnike. Zdaj *e mi veselim® — zavolo tvojega prestanega ter- plenja — kres tvojo boxjo qast» ino kres vse dobrote, za kere srn® se mi tebi zahvaliti duxni. -Zdaj je tvoj sveti navuk kakti veqn a resnica posvedoijen. Vsaka tvoja beseda bode se tak gvisno dopm nila, kak se je tvojo naprejpov®' 171 dano gorstanenje dopunilo. Zdaj mi vemo, da si ti od Boga posla¬ ni sveta zveličar, da si nas od¬ rešenik. Na te mi slobodno ver- jemo, ino zavupamo. — Kak trosta puno, kak veselo je to za nas ! Ti si ne dol s’ krixa sel, da so tebe tvoji sovraxniki spotlivo na to naguijavali. Alipaobkelko rjastitlivesi si ti z’ groba gorstanul! Le tisti, ker krixe no texave do konca prenese , bode zveličan. Bog kakti nezgruntana zastopnost ne vi[ini, kaj nespametni ludje meti tjejo, — On svojo naprejvzetje de- no gvisno, ino se bolse dokonqa, kak se nam zdi. Po njegovi voli se more vse zgoditi, qibi se ravno c eli svet proti stavil. Per tvoji smerti so se tvoji g ovraxniki veselili, tvoji perjateli pa so caglivi bili; ja vidlo se je, 8 * 172 kak da bi ti ne bi tisti vsegamogo- gen bil, za kerega si se vundal. Pa kak so se oni po tvojem gorsta- nenji prememli — perjateli so se veselili, sovraxniki pa vstrasili! Ino kak hitro se je vse to preme- nilo ! Kak ijastito blo je dokon¬ čanje tvojega terplenja! — Tak se bode nesramno posvetno veselje v’ xalost, ino xa!ost poboxnib v’ telko vekso veselje prezober- nula; obojno tu tak kratko, i n ° tam pa veqno! — Na te verjem jas o Jezus mo) odrešenik! ino v’toti veri ti meno poterdi, da bom jas vse, kaj mene v’ grehe napelava, serqno prema¬ gal. Naj mene moja slabost nik' dar caglivega ne napravi; tvoj 0 gorstanenje me gnade boxje n° pomoli zagvisa. •—• Ja najntj smert ne bodi za me 173 veq strasna: zakaj ti si njo pre¬ magal, skos tebe je smert za nas prestavlenje v’ veqno xivlenje. l Ii bomo mi tebi v’xivlenjino ter- plenji, teše bomo ti tudi v’ gorsta- nenji spodobni. Amen, 1. O Jezus ti za nas xivi8 ! No nas zveliqati xeli5. Z’ nebes ti v’ Duhi k’ nam guqis , Kristjansko mirnost nas vuqis ; Pa praviš : Mir le bodi vam! le veqno vam xivlenje dam. Alleluja! 2 . To nas o Jezus veseli! Ki v’ grobi ti ne ostal si. Greh, pekel, smert premagal si, spunil si, to znamo vsi. Mi tudi bomo stanuli, No tebe v’ nebi vidili. Alleluja! 3 . Per tebi je perpravleni " a nas en kraj vu verjnosti. Kak sreqni do poboxni te, Kda prestali do rnantre vse! 174 Pa kaj terplenje tjasno je, Nebesa so krez drugo vse ! Alleluja! 4 . Kak ti resniqno stanul si, Tak terdno verjemo mi vsi j Na te se mi zavupamo, Da vemo, ki nas lubis zlo. Oglej se z’ milostjoj na nas, No daj nam zvestost vsaki qas ; Poboxno daj xiveti nam , No mreti, kakxelis ti sam. Alleluja! Jezus Ki'istus v’ ne- b e s ah. Ti odrešenik sveta si tvojo djanje na zemli dopunil! ino si sel nazaj k’ tvojemi Oqeti ne- beskemi. Tam ti zdaj xivis, n 10 kralujes ze vsoj oblastjoj, kera je tebi k’ zveličanji tvojih odrešenik dana. — Ti o Jezus! Sin boxji> no deno nas brat, nas perjatel, na sveti v’ i[loveqjem xivlenji za* 175 niqavan, zdaj pa na desnici boxji v’nebesah kres vse povišan! O kres to se mi veselimo, ino tebe ijastito molimo ! Ti si toti svet zapustil, kajti da je tvojo kralestvo ne posvetno, mo da tu nega popunem sreqe najti. Naso posvetno xivlenje je le samo vandranje no perpravlanje k tistemi nebeskemi xivlenji, v’ kero si ti nam naprejodisel. Tu je ne našo ostanenje; tam je prava naša oipnska dexela. Ta more vso našo mislenje no pomojattje nakanjeno biti. 'di pa si jas ta k’ tebi priti xe- te morem jas perle mojo dux- nost na zemli po boxjivoli dopu- ntti, kak si ti tvojo moj Jezus do- punil! Po drugem poti ta niše P r iti ne premore , kak po tistem, ^ er ega si ti nam pokazal. Le za 176 zvesto sluxbo, za do konca ter- pejotjo mojo ino poterplivost, iz lubezni k’Bogi je tisto velko pla¬ nilo v’ nebesah obeqano; le skos stalno poboxnostino qednostmore ono zaslnxeno biti. Obkelkoveq jas na totem sveti za boxjo volo ino z’ boxjoj gnadoj dobrega vqi' nim, ali xmeqe preterpim; ob telko vekso bode mojo veselje no zveličanje v’ nebesah. Kelko pa si ti o Jezus! mogel perle doper* nesti no preterpeti, kak si v’ tvojo tjast nazaj seli Tvoj navuk naj mene k’ tvojemi nasleduvanji na* gne; tvoja pomoq naj mene po- terdi; tvoja lubezen me naj k’tebi vleqe! Gospod 1 ti si rekel: „ Jas grem ta vam torise perpraviti, no jas bom drugoq prišel, ino bom vas k’ sebi vzel, da bote vi moji zvesti 177 tudi tam, kde sem }as.“ O kaj za trost, kaj za sladko zavupanje! — Ti v’ tvoji nebeški ijasti namene pozabiš, ti tudi tam zame skerbis, ino ges, ki bi jas k’ tebi prišel, 'no na vsikdar pri tebi ostanul. O! gi bi te jas smel totosrego po nemarnem zapraviti ? — O ne, moj Jezus ! k’ tebi gem jas moje Gt p obernuti per vsakem v’ grehe zapelavanji, per vseh krixih ino ta xavah mojega xivlenja, ino per- Wixavanji moje smerti. Poglej ti s’ tvojimi milostiv- »>mi ogrni na me, doklig nebom te be od obligja do obligja v’tvoji v se lubezni vredni gasti vidil, ja, sam tiste na vegne gase talnik Postal! Amen. ** 8 178 Lubezen k’ Jezusi. Jezus tebe lubim jas, Da mi mojo das xivlenje; V’ tebe vupam vsaki qas. Ti za me si Sel v’ terplenje. Da si terpel sem bil tvoj; Zdaj, da verjem, si ii moj. 2 , Daj, da Jezus lubim te; V’mladosti me k’ dobrem ravnaj; V’ starosti razsveti me! Sergnost mi v’ qednosti davaj! Bodi mi na sveti vse, V’ nebi pa zveličanje. Za finkuste no dneve apostolov. Hast ino hvala bodi tebi, o Bog- da si jogre tvojega Sina Jezusa s tvojim svetim Duhom napunij, in° njepo sveti poslal zveličanje ozna- 179 nuvat. Kaj za velke qudexe si ti nad njimi, no skoz nje vijinil! Skos svetega Duha so oni na razumi razsvetleni bili; z’goreqoj, serqnoj lubeznoj so oni lustvo vu- qili. Z’ darmi svetega Duha ob¬ dani so oni preš vsega straha vsaki nevarnosti no zopertivnosti proti sli, so se ne bali grozovit- nosti njihovih sovraxnikov, ne mantranja ino smerli; so dolza- Pravlali prazno vero, ino druge hudobne grešne dela; so predgali pokoro ino odpusanje grehov, ino so oznanuvali Jezusa krixa-< nega kakti zvelitjara sveta. —Tak je skoz nje dosti jezero ino jezero spokorjenih ino zveliqanih gra- talo; tak je kristjanstvo na svet prišlo, tak se je cirkva, tak se je kralestvo Jezusovo na zemli vkorenelo. 180 To je, o veqm Bog tvojo djanje! Le samo skos pomoij svetega Du¬ ha je njim mogoqo bilo tak velke reqi dopernesti, no vse svoje sov- raxnike premagati, keri so se njim tak moipio proti stavili. Tudi nam se sveti Evangelium, tota vesela pomotj k’ našemi od¬ rešenji oznanuje. Tisti sveti Duh, kerega so jogri Jezusovi zadobili, se zdaj v’ vseli ijistih ino pobox- nih dušah prebiva, ino nje k’do- bremi ravna , keri na Jezusa verje- jo, ino njegove zapovedi zderxijo. On je Duh resnice no lubezni, ker nas razsveti no poterdi, ker nas trosta ino posveti, ker nas v’Je¬ zusi k’ otrokom boxjim napravi. Daj vsegamogoipii Bog! da bom tudi jas gnade tvojega svetega Duha obqutil, kerega je tvoj Sin vsem tistim oblubil, keri tebe s 181 pravoj resnitpioj voloj za njega prosijo! Preš tvoje gnade o Bog jas niq dobrega ne premorem vriniti! Ali pa prež moje lastne resniqne vole no pomojanja ti mene tudi ne bos posvetil ino zveliijal. Ti t|es, ki bi jas tvojo boxjo besedo mogel rad poslušati, si njo k’serci vzeti, no njo tudi v’ djanji dopu- niti. Tvoj sveti Duh naj mene razsveti, ki bom to dobro spoznal, ino naj me poterdi, ki bom tudi premogel po tistem xiveti. Ti mene opominjaš skoz glas moje vesti. To je tvoj glas o Bog! jas sem njemi duxen poko¬ ren biti. — Ti meni tak dosti prilik, po¬ dolji no spomenenja k’ dobremi ; tote bi jas mogel k’ mojemi haski obernuti. Ti meni pokaxes 182 vrelec tvoje gnade v’ tvoj ih svetili sakramentih. O da bi jas nje le vsakikrat z’ vrednim perpravlan- jom prejel! Jas imam zavupanje, ki bode sveti Duh tudi mene po- terdil, vixal ino posvetil. Oda bi me le ob vuri skušnjave no xalosti poterdil; da bi on moja pomoq , moj trostar bil! — Napuni o Bog! s’ tvojim sve¬ tim Duhom, kak si nekda aposto¬ le napunil, tudi njihove namest¬ nike, nase vmjenike ino duhovne pastire —kak tudi dexelske vixare no oblastnike! Poxegnaj njihovo besedo ino sluxbo. — Posli tros- tara. tvojega svetega Duha k’ p°' terdenji vsem tistim, keri se v krixih ino texavah, vsem tistim) keri se v’ zkusnjavah ino xalostt znajdejo, ali se smerti perblixavajo. Pelaj zablodene na pravi poti 183 razsveti vse ludi z’ lutjjoj veqne resnice, no vujxgi vseh serca z’ ognjom tvoje svete lubezni! Amen. Zvanje svetega Duha. 1. O pridi sveti Duh krez nas; Za to ponixno prosim jas! Kak ti krez jogre prišel si, No njim odvzel vse slabosti! O pridi sveti Duh krez me, Z’ lubeznoj vujxgi mi serce! 2 . Ti si zaijetek vse lmp, Tak naša vera nas vuqi. Le samo s’ tvojoj gnadoj ti Pomagaš nam k’ poboxnosti. 0 pridi sveti Duh i. t. d., kak odzgor. 3 . Ti vixas nas k’ vsem dobremi, Napunis nas s’ tvoj’mi darmi; Moliti zvesto nas vmps No nas od grehov spokoriš. O pridi, kak odzgor. 184 4 . Ti vuip me vijiniti vse , Vse, kaj po boxji voli jej O daj ti tjisto mi serce , No vzemi v’ njem prebivanje! O pridi, kak odzgor. Ponovlenje k e r s t n e o b 1 u b e. Na nedelo svete Trojice no tudi na vse druge nedele. Olja ,SinnosvetiDuh! v’trehpei'- sonah edini Bog! — Moj stvarnik, moj odrešenik ino moj posveqenik! — V’naj veksi ponixnosti jas tebe molim. — t-Ii mi ravno tebe vsega- mogoqni veqni Bog z’ nasoj sla- boj zastopnostjoj zgruntati i> e premoremo, tak znamo mi deno tebe skoz vero, skos tvoje qas- tite dela , skos tvoje velke nam skazane dobrote no skos tvojo 185 sveto besedo spoznati, — Jas se tebi za vse dobrote zahvalim , kere si ti meni skos tvojo stvar¬ jenje, odrešenje no posvečenje skazal. — Vse, kaj jas skos tvojo gnado sem ino mam na teli no na duši, celo mojo serce no xivlenje, jas tebi ofram, ino qem vse k’ tvoji sluxbi, po tvoji sveti voli no do- Padenji obernuti. — Jas tebi , tvoj otrok , mojo ijast ino lubezen, mojo pokor¬ nost , mojo zahvalnost , ino za¬ sipanje dnes ino za vsikdar ob- lubim. Na tvojo ime, trojni edini Bog! se m jas kersen bil, ino tvoj otrok postal. Kaj so tam moji botri v’ trojem imeni oblubili, vse to jas cjnes na novo oblubim, ino qem s tvojoj pomotpoj zvesto zder- 186 xati. Kak troj pokoren otrok Oqa nebeški! kak tvoj zahvalen odrešeni, no tvoj zvesti sluxev- nik, o Jezus! kak posvečeni no xivi tempel o sveti Duh! se jas skazati oqem ; jas se qem vsemi hudemi odpovedati, no se po- mojati, da bom boxje meni do- delene no oblublene gnade vre¬ den postal. Kak jas na te verjem, trojni edini Bog! ino na te zavupam, tak oqem jas tudi mojo lubezen tebi skoz zvesto dopunenje tvo¬ jih svetih zapovedi skazati, To bodi moja misel ino naprejvzetje, kda jas koli sveti krix napravim, ker je znamenje moje vere. Oqa, Sin no sveti Duh! poxegnaj, po* terdi, obvari, no vixaj mene tak dugo, dokliq meni v’ tal ne pri¬ de, tebe tam na ovem sveti bole 187 popunem spoznati, lubiti i{astiti no moliti. Amen. Na de n boxjega Tel a. fl ^nes mi obhajamo svetek nase svete vere k’ spomini o Jezus! bi si tvoje no nase sovraxnike, ki si ti greh ino srnert premagal. Za tega volo pa se nesejo pred nami krix ino bandere, kajti da so one znamenje premaganja. Za tega volo se nam štirikrat sveti Evangelium bere, kajti da se je on na vseh štirih krajih sveta razsirjil ino obderxal. Na l ° strexe gnesno zvonenje, tak dosti goregih sveip glasne pesmi no molitva tvojega lustva, ino vsa druga lepota ino roxni venci v ’ cirkvi no na potih, po kerih 188 procesja hodi. — Vse tebi k’ i|asti no nam k’ svetemi veselji. Ja vetpia qast ino hvala bodi tebi za tvojo nedoreqeno velko lubezen , kero si ti nam skazal, da si dol z’ nebes prišel nas rešit ino zveliqat, da si k’ veqnemi spo¬ mini na našo odrešenje sveti ol- tarski sakrament noterpostavil, v kerem si ti v’spodobi kruha spixa za nase duše, no na oltarih ne- kervavi ofer za nase grehe! V ponixnosti mi verjetno, ino qas- timo toti qudex tvoje lubezni. Ti o Jezus! se si zdaj na duhovno vixo na sredini med nami, kak si nekda na telovno vixo na zeml' bil, ino vsako tvojo stopinjo z dobrotami zaznamnal — kak S1 tam per zadni veqerji med tvojimi jogri sedel — na krixi tvojo xiv- lenje za nas dal — zdaj pa v’ ne- 189 besah na veqno xivis, ino kralujes. Ti si se tudi v’ tvoji boxji qasti nas lubezni pun qloveqji perjatel, si nam na bluzi, no perpravleni na našo prošnjo poslušati no njo oslisati. Mi molimo tebe v’ totem svetem oltarskem sakramenti, kakti resniqno nazoqnega Boga ino Gospoda; oblubimo tebi veq- no zvestost ino pokornost, ino se tebi celo oframo, kak si se ti celo za nas ofral, ino se se zdaj za nas ofravas. Zedini nas celo s’ toboj, no v’ tebi, v’ sveti lu¬ bezni! Ah! odpusti nam našo merzlo serce, nezahvalnost, ino y so neqastitost, kera se tebi po¬ sebno v’ totem svetem sakra¬ menti zgodi 1 Oslisaj milostivno našo gnesno oblubo ino za od- pusenje prošnjo. Le ne odvzemi 190 nam tvoje svete gnade, Poxeg- naj nas skos tvojo sveto lubezen ino qednost, skos tvoj krix no terplenje, skos tvoj sveti Evan- gelium, skos tvojo vsegamogotjno zasluxenje v’ nebesah, kde ti k nam ’z lubezni xivis ino kralu- jes z’ Ogetom ino s’ svetim Du¬ hom na veqne qase, Amen. Ecce panis angelorum ! Poglej kruh angelski! Gled’mo! angelsko mi spixo, Kak na qudexno mi vixo Njo dobimo vsi za 5pixo Milno tu od Jezusa! Molmo njega kleqejoqi, Ker je v’ kruhi tu nazoqi, Ker je sam kres vse mogoqi Totem dajmo hvalo qast! 191 K’ pervemi xegni. Gospod! mi molimo te zdaj Tu v’ kruhovi spodobi; Zveličanje nam Jezus daj, Pomagaj nam v’ nevoli! Tu nam tvoj sveti xegen daj, Tam nas zveliqaj vekomaj, K’ drugemi xegni. l’i v’ svetem sakramenti si Resnično nam nazoiji. Gospod! ostani pri nas ti, Ti bodi nam k’ pomoqi! Ti glih tu proq odidemo, Te v’ serci deno lubimo. Na den letnega cirkvenega xegnanja. l J Premisli, kak dobro je to, ki mi cirkvi mamo, kde mi preš vsega zabranenja slobodno k* molitvi vkuppridemo, svete sa- kramente prememo, ino v ’ be- 192 sedi boxji podvuifeni, no po- trostani gratamo. —Zahvali se ali vei[nemi Bogi za vse dobrote, kere je tebi no drugim v’ toti xegnani cirkvi skazal no se zdaj skaxuje. i) Dvanajst luyi na steni v cirkvi pometli lui[ prave krist- janske vere, kera je skos svete dvanajst apostole na zemli sve¬ titi zai/ela , ino se nam zdaj sveti. — 3J Na turni vunobesena ban¬ dera pomeni, ki so sovraxniki kristjanstva ne mogli zapraviti, je znamenje svetega veselja. Pa xalostno je! ki na toti sveti den dosti ludi krez mero J e > no pije, spila ino plese, no se druge nespodobnosti vi(ini, n ° na tako vixo njega nedostojno dopernese! Vsega tega se ti vari . 193 vari. Ne pusti se od drugih Sa¬ pe lati; ogibli se takih prilik, per kerih se ni*{ dobrega ne zgo¬ di! Imej tudi per tvojem veselji vsikdar Boga pred oi/mi J Spom- n i se na tak dosti siromakov, l>etexnih, ino xalostnih, spomni s e na tiste, k eri ne se v dru¬ gem veknem terplenji znajdejo. Daruj sirote, pomagaj njim, ali n je potrontaj, kelko ti je le mo- goyo. To je naj vekno veselje druge skoz dobrote razveseliti, 110 naj bolna hvala za prejete dobrote. 4J Zaderxi se vsikdar ino povsodi tak, kak da bi se v cirkvi b°xji znajnel, vso tvojo djanje bodi sluxbi boxji spodobno, VZ( -mi si terdno naprej, voljnega Doga skos poboxno xivlenje Vastiti, no z’ njegovoj pomoi{- 9 194 joj se grehov ogibati. K* temi ti zna sluxiti tota M o 1 i t v a, kda v’ cirkvo pride«. Tota cirkev se veli hiša boxja, kajti da je ona za to zezidanaino xegnana, ki se v’njoj otroci boxji, kakti v’ hrami svojega oqe, vkup zeberejo, njega zedinjeni molijo, ino ga na pomotj zovejo, njegovo sveto volo oznaniti ijujejo , se v lubezni svojih blixnih zedinijo, ino tak eden drugemi veselje k dobremi napravijo. O kak lepo, kak dobro je to! Kdo se tu ne bi z’ veseljom znaj- sel? — Resen je, ki si nam ti o Bogi povsodi nazoqen, povsodi bluzi, ali pa tu se mi blixe k tebi pridemo, da nas tu vse nate spomeni, da se nas duh lcxi k 195 tebi pozdigne, no v’ svojih naj veksih potrebah tebe za pomoif prosi. Ja ti vsegamogoqni Bog si na skrivno, ijudexno ino milostivno vixo resnigno nazori, ti prebivaš tu v’ oltarskem sakramenti na sre¬ dini med nami, no nam tvoj sveti x egen obilno deliš. Veqna rjast ino brala bodi tebi za tvoje dobrote! Tu so naši no naših starsov starsi tebe molili, kak te mi mo- btno, ino tu bodo tebe tisti, keri do za nami prišli, iskali no molili. O kelko pobolsanih, poxegnanih, potrostanih, ino k’ dobremi po- ter denih Judi je xe ’s tote hiše boxje slo! — Jeli pa se to tudi pri meni zgodi? Kakopajemojo Z£ *derxanje v’ toti hiši ? — O Bog ! odpusti meni mojo nemarnost, tnojo premalo paskodanje na boxjo 9 * 196 sluxbo. — Odpusti nam vso ne- tjastitno zaderxanje, s’ kerim tebe mi v’tvoji xegnani hisirazxalimo! Ne odvzemi nam tvoje svete gna- de ! temuij poxegnaj nas, ino našo dobro naprejvzetje, ja poxegnaj vso našo djanje no popusenje! Amen. Premisli te, kaj cirkva je, No tisti, ker v’ njoj znajde se. K’ molitvi Jezusa Kristusa per vunpostavlenji svetega oltarskega sakramenta. Ali tudi za molitve per svetili mesah. Ve,„i edini Bog! Oqa našega Gospoda Jezusa Kristusa! Mi tebe molimo v’ tvojem edino rojenem Sini. On je od vednosti tvoj luble- 197 ni Sin, tvoja popunem spodoba, on je edini s’ toboj glihni Bogi Ker njega spozna ino qasti, tisti tebe spozna ino qasti. Prež sgrun- tavanja, kaj je on sam na sebi, no kak je on s’ toboj edini, qemo nii zahvalno spoznati, kaj za do¬ brotnik je on za nas, ganemo po naši mogoqnosti vredno rjastiti, G da bi le našo spoznanje no qas- tenje qi duxe bole popunem, bole Ser qno ino moqneso bilo ! To bi ^ogel sad nase poboxnosti biti. Jezus Kristus nas boxji v u q e n i k. Dosti, ino na dosti fele je Gospod Bog xe nekda skoz glas nature no zastopnosti, te skos Preroke k’ starim oqakom guqal, k’ zadnemi skos svojega Sina. beseda, kera je od zaqetka, od 198 veqnosti per Bogi bila, edina z’ Bogom ; skos kero je svet stvarjen bil — je meso postala, kak qlovek na zemlo prišla, ino nam svojo qast pokazala, puna gnade no resnice. — Boga je niše ne nikdar vidil; ti edinorojeni Sin boxji, ker ti pri njemi prebivaš, ti si nam njega oznanil. Ti Sin boxji! ti xiv)enje no luq sveta, kera vsakega qlovekarazsveti, kersam rad svojih oqi ne zapre , ti si nas vuqil Boga kakti Oqe spoznati, ker je lube* zen, ino ker skos pokorno Inbe- zen qasten qe biti, ti si nam k temi pomagal, ki smo mi otroci boxji postali. Ti si na svet prišel, si nase slabosti na se vzel, da bi nas k Bogi nazaj, ino v’ nebesa spravil* Ti sam si za nas pot, resnica, ino xivlenje. — Kam qemo mi priti. 199 K’ tebi o Jezus! k’ tebi veqno sivlenje! Ja ti si ne samo nas vuqenik, ti nam nikdar samo zapovedi ne razlagaš, temuq ti nam sam zapo¬ vedi das. Tvoja zapoved je lube- zen, kera vse duxnosti v’ sebi za¬ deli, kera nase misli posveti. Per vsem pomojanji zavednost, s’ keroj smo mi tebi sluxiti duxni, je tvoj jarem deno sladek, ino tvojo breme lehko, ino to zavolo lubezni, kera nam toto'xmeqo ttaloxi } zavolo gnade, kero nam ti k’ pomoqi dodeliš , ino zavolo n ezreqeno velkega plaqila , kero nam ti dati oblubis. Ja se celo te , qi se ti nepokornim ino ne- spokorjenim s’ pogublenjom pritis, te ti nas k’ dobremi opominjaš, tno nas odrešiti qes. Niedna od tvojih besed je ne 200 prež dopunenja ostala; ja lexi bi mogočo bilo, ki bi nebo ino zemla prešla, kak se tvoje besede ne bi dopunile. S’ qudexi si ti ' tvoj boxji navuk poterdik Ja qn- dexno vunrassirjenje tvojih na- vukov na sveti no njihovo obder- xanje je naj moqneso svedoqanst- vo, ki so oni sveti no boxji. K’ tvoji rjasti no lubezni boxji vurjenik! qem jas resnico lubiti, no njo s’ poboxnim sercom iska¬ ti, da bode meni tvojo sveto podvuijenje kakti beseda boxja kres vse drugo naj vetj vredno, da bode meni mojo zastopnost razsvetilo, mojo serce pobolsal°> mojo xivlenje vixalo, ino mojo vest pomirilo. — K’ tvoji qasti qem jas za se, no za druge v tvojem navuki trost ino pomoij iskati, no po moji mogočnosti 201 k’ temi pomagati, ki bode se on med nami vsikdar obderxal, mo iji duxe bole rassirjil, ki bodo kidje njega dosti stimali no radi dopunili. K’ tvoji rjasti rjem jas kres tvoje dela se ne samo iju- diti, temurj tudi ’z njih spozna¬ nj da je tvoja beseda vet{na res¬ ica, ino da je naj visesa oblast koxja tudi z’ njegovoj naj vek- ®°j lubeznoj zedinjena. K’ tvoji rjasti qem jas verje- ll , rji jas ravno qudexov ne vi¬ dim; skoz mojo lastno previ- xa nje no obqutenje spoznam jas, kak sveti, kak pun zveličanja je tv oj navuk, qi jas njega zvesto 2 derxim. Jezus nam na zgled. Po tistem poti o Jezus! ke- re g a si ti nam pok/zal, si ti nam OL / 9 ** / sam naprejsel. Tvojo xivlenjeje naj motpieso svedoijanstvo tvo¬ jega svetega navuka bilo, ino vsakdeno dobro djanje naj po- ponese boxje no qloveqje lu- bezni. — Volo tvojega Oqeta vqiniti, no njegovo naprejvzetje dopuni- ti je tvojo naj veseleso djanje na zemli bilo. Z’ naj veksoj mojoj no gorofranjom si ti tisto dopernesel. Njemi samemi si ti za vse qast dal. Skoz naj vol- neso pokornost do smerti, skos stalnovitno podanje v’ njegovo volo, ino naj terdneso zavupanje v’ tvojem naj veksem zapusenji si ti tvojega Oqe qastil, kakti njegov resničen, naj lublesi Sin, na kerem je on svojo naj vekso dopadenje imel. Ti si o Jezus! ludi kakti 203 njegove otroke, tvoje brate tak tnoqno za lubo imel, ki se je njih ne niše nikdar tak hibi]. Si¬ rotam sveti Evangelium , veselje njihovega zveličanja oznaniti je tvojo naj lubleso djanje bilo. Ne- volne si ti s’ totimi besedami k’ sebi zval: „Pridte vi k’ meni! Jas vas qem razveseliti .' 4 Vsaki je potrostan od tebe sel. Ti si k’ pomaganji vsikdar perpravlen kil. Vsaka tvojih stopiti je bila z dobrotami zaznamnana. Ti si skos qudexe ne nikdar tvojega haska, ali rjasti iskal; temuq ti si nje vsikdar k’ boxji qasti, no qloveqjemi haski vqinil, da so ludje verjeli, ki si ti za zveliqa- ra dani bil , ino moq imel duše z vraqiti, odrešiti no veqtao sreqne napraviti, da so vidli, kak na H u dexno vixo si ti njihove bete- 204 ge zvraqil, ino njim v’ njihovi qasni nevoli pomagal, — Kak lu- beznivo si ti grešnike gorjemal, ino zablodene na pravo pot spra¬ vil ! Kak skerbno si ti grešnike iskal; kaj za lubezen si njim skazal! le samo za skazlivce no zapelavze si ti str&sen bil. Ti si sam siromaqko ino xmetno xiv- lenje zvolil, ino si nje s’ samimi truda punimi delami za q!oveqj° sreqo dopernesel. — Naj gerdesa nezahvalnost, ino naj moqneso tebi proti stavlenje je tvoje lu- bezni ne moglo vtruditi. Na) obqutliveso terplenje si ti s’ ti¬ ho j poterplivostjoj prenesel, pa si guqati mogel, tak si ti v mirnosti tvojega serca za resnico ino pravico na eno vse qasti vredno vixo guqal. — Kak serqno si ti tvoje naj vekse sovraxnike 205 lubil, ino si njim njihove hude dela s’poxegnanjom ino z’dobro¬ tami povernul! Ti si vsikdar sa¬ mo dobro, ja naj bolso vijinil. Ino ene same ijednosti nega, od kere bi ti skos tvojo sveto za¬ devanje nam naj lepšega navuka ne bil zapustil. K’ tvoji rjasti oijem jas o Je¬ zus! tvoj od vsake ijednosti naj popunesi navuk, kerega si ti nam zapustil, vsikdar pred oijmi me¬ ti , no si vso mogorjo mojo vzeti se po njemi zadevati. — Od tebe se jas oijem vutjiti po¬ kornost ino podanje v’sveto boxjo Volo, ino is serca pohleven ino ponixen biti, jas oqem pokazati, da sem tvoj joger, da jas tebe nasledujem, ino tak lubim, kak si ti lubil. —* K’ tvoji rjasti oqem Jas vse moje krixe no texave,kere 206 meni Bog posle, povolno na se vzeti, s’ poterplenjom prenesti, no tak mojo vandranje na sveti dokonqati.—'Tebi k’ tjasti se jas qem vse posvetne nespodobnosti no veselja skerbno varvati, v’ dob¬ rih ino dopusenih reqeh pa se ob telko posluxejoqi skazati. K’ tvoji Toasti qem jas vse meni od veqne- ga Boga dodelene dari no duhovne moqi po njegovi voli vsikdar k dobremi obernuti, na vsaki den na tihem telko dobrega vqiniti, kelko bode mi naj veq mogoqo. K’tvoji qasti qem jas mojo skerb za dobre reqi naj perviq sam per sebi ka¬ zati , qem skoz lubezen drugih dopadlivi biti, no preš skazlivosti njim skoz mojo zaderxanje lepe navuke dati , da bi tvojo qast, M 1 ravno malo, tak deno nekelke poveksaval. 207 Jezus Kristus nas odreše¬ nik in o zveliqar. Za to si ti nam od veqnega Boga dani. Takega odrešenika je v’ tak velke grehe padnjeno qlo- veqtvo potrebuvalo, ker bi njemi od grehov gorstanuti pomagal, nje °d pogublenja odrešil, z’ Bogom zedinil, ino nje drugoq nazaj k’ zveliqanji spravil. To je le samo tebi — Sin boxji! — vqi n iti mo- goqo bilo. Tvoja smertino tvojo gorstanenje nas od tega zagvisa. Ti si skos tvojo terplenje ne samo boxanstvo tvojega vuka ino poslanja poterdil, temuq si tudi grehe od sveta vzel, si pravici boxji skos tvoj sveti cfer zadosti v ^inil,ino vsem spokorjenim greš¬ nikom odpusenje grehov inogna- do boxjo zasluxil. Kak si ti za- volo naših grehov meri, tak ti 208 zavolo nase pravilnosti no zve- liijanja xivis. Tisi smertpremagal, ino si nam nebesa odperl. Tam ti kralujes z’ Oqetom ino ze vsoj tvojoj oblastjoj k’ varvanji, no zveličanji tvojih odrešenih , keri na te verjejo, ino tebe nasledujejo. Tam sem ti nam posles tvojega svetega Duha, ker pri nas tvoje dela skos svojo posveqenje do* koni|a, ino ti bos enkrat pa prišel kakti odrešenik Celega sveta, ino bos vsakemi plaqilo dodelil po zasluxenji njegovega djanja. K’ tvoji qasti ’z lubezni k’na m na zemli tak ponixani, zdaj pa v’ nebesah kres vse povišani od¬ rešeniki si jas oqem vse, kaj si ti za me vqinil ino terpel, kaj ti za me si, no na veqne qase bos —* moqno k’ serci vzeti, ki bom se lexi grehov varval, ino dobro 209 vrinil, ino k’ slednemi zveliqanja talnilc gratal, kero si ti tudi meni skos tvojo smertno terplenje za- sluxil. — K’ tvoji qasti qem jas tebi mojemi zveligari no perjateli, mojo zahvalno lubezen ino volno podanje v’ tvojo sveto volo skos stalno zvestost ino pokornost ska- zati, da bi se jas ob telko gvisnej tvoje oblube trostati znal. — K’ tvoji qasti v’ nebesah ino na zemli tjasteni Jezus ! qem jas mojo vero n a te skos celo mojo xivlenje na znanje dati, no tak xiveti, kak se Za kristjane dohaja, keri se po tvojem svetem imeni menujejo , mo svojo resniqno sreqo nikar na totem sveti, temuq v’ nebesah is¬ kati , no ali ta priti morejo, kde prebivaš. K’ tvoji qasti se jas Hem vsega takega djanja ogibati, z avolo kerega bi se jas tvoje sodbe 210 bati mogel, skos stalnovitno po* boxnost se jas oqem tak perpra- viti, ki bom se tvojega prihoda k’ sodbi velko vet{ veseliti znal, per keroj bos ti meni za plaqilo mojih dobrih del nebeško veselje dodelil. O kak sretjnega bosti mene te, tp jas po tvojem svetem navtiki xivim, na vse veke na¬ pravil! Amen. Na te verjem, vupam jas, No te lubim vsaki qas; Tebi Bog! se jas podam; Tebi ofram vse, kaj mam. Vera, vupanje, lubezen, grivinga ino dobro naprej- v z e t j e. Tudi per svetih mesah ali per vun- postavlenem resnem Teli. M 0 j Bog! jas verjem terdno vse, kaj si ti nam skoz Jezusa Kristusa, 211 tvojega Sina razodel, kaj je tvoja sveta kristjanska katolska cirkva, ino kaj je celo verno kristjanstvo °d nekda vervalo, ino nam k’ver- vanji naprejpostavilo. Jas verjem vse, kakti tvojo resnično besedo ; kera je veqna resnica , ino kera m e ne premore zapelati. Jezus je svoji cirkvi svetega Duha oblubil, ino zavolo tega nje ne zmore za¬ pustiti. Jas se tebi o Bog! za vsako hasnovitno resnico zahvalim, kero Jas skoz mojo sveto vero spoznam. Tota vera mene zveliqa , qi jas Po njoj xivim. O moj Bog ! daj ftieni k’ temi tvojo pomoq! — V’ toti sveti veri qem jas xiveti uo mreti. Moj Bog! jas zavupam od te¬ ke odpusanje mojih grehov zado¬ sti, veqno xivlenje, no vse, kaj J e meni potrebno, ino hasnovitno. 212 Ti si nam skoz Jezusa Kristusa vse to oblubil, ino ti si vsegamogoqen, dobrotlivi no resničen Bog, ker ti vse gvijtno zderxis. Kak si ti dozdaj kakti moj naj bolsi Oqaj tak se bos ti tudi duxe gvisno za me skerbel. L Ii jas le tvojo gnado ino pomoiji k’ mojemi zveliganji zvesto obernem; te se jas slobodno tvoje svete gnade no xegna tros- tam, kelko krat te koli za njega prosim, te se znam zanesti, k' me ti moj Oqa ! ne bos zapustil.-" Toto zavupanje da meni troBt ino moq v’ xivlenji no smerti. Moj Bog! jas tebe is serca l u ' bim! Ti si zavolo tvojih boxjih popunosti sam na sebi vse lubezni naj vrednesa , naj veksa dobrota. Vse dobro od tebe pride. Ti si meni z’ lubeznoj naprejprisel, si sama lubezen. Jas morem ak 213 tebe »s celega serca , ’s cele moqi, no kres vse druge reqi lubiti. To H ern jas tudi moj Bog skos tvojo pomoq vqiniti! Na tvoji voli no na tvojem dopadenji bi moglo meni veq lexoqo biti, ka na ce¬ lem sveti. Kaj jas koTTHobrega v *dim, obqutim ali si vxivam, bi moglo mene na tvoje dobrote spo- menuti, bi me moglo k’ temi na- pelati, ki bi se jas pomojal tak dobrotliv biti, kak si ti dobrotlivi. Jas tebi moje lubezni ne premo¬ rem bolite skazati, kak qi jas tvoje svr ete zapovedi zvesto zderxim, H 1 si jas xelim v’ celem mojem djanji no popusenji tebi se do- Padnuti, no qi se vsega, kaj je te bi zoper ze vsoj skerbjoj ogib¬ am. Tota lubezen naj mojo xiv- lenje no smert posveti. Moj Bog ino Gospod! ti qes, 214 ki bi jas vsakega gloveka kakti mojega blixnega (kak mojega bra¬ ta ali sestro) tak lubiti mogel, kak sam sebe. Zakaj vsi so tvoji otroci, vsi so po tvoji spodobi, vsi za vetjno zveličanje stvarjeni. Ti si tudi vse lubil. Tvoj Sin je za vse terpel, ino na krixi celo za svoje sovraxnike prosil, To je njegova zapoved ino znamenje pravih krist¬ janov, ki bi eden drugega lubiti mogli, kak je on nas lubil. Tak ijem jas ali o moj Bog! z Jubezni k’ tebi vsakega ijloveka (bodi on moj perjatel ali sovrax- nik) kakti mojega blixnega seripio lubiti: jas qem vsakemi ne samo vse dobro xeleti , temuij tudi v djanji vtfiniti, kde mi je le m°' goqo — njemi tjem posluxiti> pomagati, odpustiti — se qem kres tistega, ker se v’ terplenji znajde, 215 zesmiliti, t[em s* preslabim poter- plenje meti, oqem vsem falien ii podverxenim rad odpustiti — z’ enoj besedoj, jas se qem proti vsem tak zaderxati, kak bi si jas xelel, da bi se oni proti meni zaderxali, H* bi se jas v’takem stani znajsel, kak se oni znajdejo. V’ toti lu- bezni ijem jas xiveti no mreti. Ali pa moj Bog! kak malo sem jas dozdaj tebe no mojega bitne¬ ga lubil, kak dostikrat sem se jas v toti reiji zagrešil — kak dosti¬ krat tvoje zapovedi prelomil, tvoje dari zaniha val, na tvojo milosti no serditost ne paško mel — kak dosti sem hudega vrinil, ino do¬ brega zamudil! — Jas spoznam, da se krivec znajdem, da sem si kastigo zasluxil. Jas zgrivam mojo nemarnost, mojo nezahvalnost, ntojo nepokornost, ino sovraxim 216 greh, kakti naj vekso hudobijo, da sem jas tebe o Bog! naj vekso dobroto razxalil. Ti vidiš mojo serce, — Odpusti meni milostivni Oqa zavolo Jezusa Kristusa! S tvojoj gnadoj si jas terdno naprej- vzemem se resnično pobolsati, vse zamudeno zategnuti, no vse hudo, kelko bode mi le mogogo, z’ dobrim popraviti, no rajši mre- ti, kak tebe mojega Boga z’enim samim grehom sam rad veij razxaliti. Moj Bog! vse moje misli) besede no djanje, vso mojo in° skerb; vse, kaj jas xmetno vtp nim , xmetno terpim , ali koga se xmetno znebim — vse to jas tebi ofram, k’ tvoji rjasti, k’ zahvali za vse tvoje dobrote, no k’ za- dostivrjinenji za moje grehe, *"■* Ti gledaš na serce, na dobro vol o. 217 *Ii jas dobro mislim, ino vse tak dobro opravim, kak je meni mo- goqo, tak jas pred toboj zadosti vt|inim. Vse , kaj jas ’z duxnosti no ’z lubezni vqinim, je tebi do- padlivo, no meni za mojo veqno xivlenje zasluxejoqo. Vse, kaj jas s’ poterplenjom, ino s’ po- danjom v’ tvojo sveto volo ter- P>m, je za me hosnovitna pokora, Vs e to me od grehov oqisti, no me zveliqa. — Vse v’ zedinosti no z’zasluxenjom Jezusa Kristusa, Divice Marie, no vseh lubih svet¬ nikov boxjih. Amen. Vera, vupanje no lubezen se imenujejo tri boxje qednosti, kajti da one ravno od Boga ino zavo¬ ro Boga guqijo, ino da je on nji¬ hov zaqetek; one so naj imenit¬ ni del kristjanstva, ino bi se mogle ali veqkrat v’ serci obuditi, 10 218 Za tega volo pa so na vsakso tako serqno obudenje odpustki, no tistem i, ker bi tote ijednosti vsaki den obudil, ino vsaki mesec enkrat k’spovedi no obrejuvanji sel, po* punem odpustki, tudi na njegovo smertno vuro oblubleni. kasten j e Marie, na vixo angelskega pozdravlenja« Hesenaino rjastenabodi tudi nami preš vsega madesa qista Divica Maria, ino lubezniva mati našega Gospoda Jezusa Kristusa! S’po* nixnostjoj mi besede angelske zre¬ žemo , ker je tebi tak veselo poz* dravlenje pernesel. ijast bodi vet[' nemi Bogi za vse gnade, kere je on tebi, no skos tebe tudi nam skazal! Ti si zavolo tvoje ponix* 219 nosti, ijistosti, no zavolo tvojega zvestega dopunenja za poboxno xivlenje gnade boxje popunem vredna postala. Gospod je s’ toboj, ino ti si z’ njim — celo zedinjena ostala. Nje¬ gova vola je tudi vsikdar tvoja vola bila. Ti si samo z’ Bogom veselje mela , ino Bog je s’ toboj na j vekso dopadenje imel. Ti si xegnana med xenami, °d vseh zvolena , ino k’ veksi qasti povišana si se ti deno ne za veq, tak za deklo tvojega Gospoda tarxala! Ti si le samo vsegamo- goijnega Boga hvalila zavolo nje¬ gove gnade, ker ponixne poviša, 1110 z’ njimi po svojem obeqanji s milenje ma. Xegnan je sad tvojega tela, Jezus Kristus, Sin boxji, ker je Hlovek postal, da je tvoj Sin za 10 * 220 nas na svet prišel! O kak lubezni- va, kak gasti vredna si ti nam tudi za njegovo volo ! Tisi nam njega na tvojem krili, na tvojih rokah pokazala, ino nas vugis, ki bi mi v’ naših potrebah njega mogli za pomog prositi, kerega si nam k zveliganji porodila ino gorzredila. Sveta Maria ! Zavolo tvoje sve¬ tosti si si ti gnado zasluxila mati boxja postati. On kakti naj giste- si si je le samo naj gisteso Divico znal za mater zvoliti. Tvojo velko imenitnost ino gednost mi gastimo, kera je za nas naj lepši navuk, p° kerem bi se tudi mi za gednost ino poboxnost našega xivlenja poskerbeti mogli. Da si ti mati našega odreše¬ nika, tak si tildi naša mati; ti za nas vse, za kere je tvoj Sin vmerlj kak ena mati za svoje otroke* 221 serqno prosis. O tak sprosi nam . ali bogim grešnikom gnado k’ pravi pokori, no ip duxe k’ vek- semi, ino stalnovitnemi pobolsanji našega xivlenja; — prosi ti za nas zdaj, prosi ob qasi skušnjave, ne¬ varnosti no potrebe , posebno pa na našo smertno vuro ! Amen. kasten j e Marie, na vixo lauretanske litanije. ^v r eta Maria! boxja porodnica, ino Divic Divica—ti krona vseh Divic! ti gnade puna- 1 — preš vse¬ ga madexa — lubezniva — qu- dexna mati našega odrešenika ! — Ti naj modresa — qasti no lubezni čredna — mogoqna , dobrotliva ino zvesta Divica! Ti naj lepši Spegel **se qednosti, sedex modro- 222 N sti, ti zaqetek našega zveličanja. Ti si bila s’ svetim Duhom na- punjena, qasti vredna, ino naj imenitnesa posoda poboxnosti. Ti vse qednosti naj lepša ino di¬ šeča roxa. Tvojo podanje v’ boxjo volo, ino tvoja zvestost je kak turen močna bila, tvoja neduxnost bla je naj čistesa, tvojo diviqno telo je bila zlata hiša, kero je Bog svojemi Sini za stanivanje zvolil, ino perpravil; ti vsehDivic Divica, ti naj častitlivesa, naj sve- tesa mati! Ti si nam skos porod našega zveličara vrata nebeške odperla. Ti si nam zgodna denica, kera si nam den našega odrešenja ozna¬ nila. Skos tvojega Sina si ti zdravje betexnih na teli no na duši, si pb- ranba spokorjenih gresnikov,,trost xalostnih v’ krixih ino texavah> 223 si pomotj kristjanov v’ nevarnostih, ino potrebah. Ti zavolo tvoje sve¬ tosti no Rednosti kres vse angele no svetnike povišana, ti si kralica nebeška naj blixe pertroni tvojega boxjega Sina Kristusa Jezusa. O vzemi ti nas v’ tvojo obranbo; bodi ti per tvojem Sini naša po- nioijnica, z’ njim ti nas zedini, ja k’ temi ti nam o Maria poma¬ gaj, da bomo mi oblub Kristuso¬ vih vredni postali! Cirkve molitva. Vlej o Bogi tvojo sveto gna- v’ nase serca, da bomo mi, beri smo mi i{lovet{5o postajanje tvojega Sina skoz angelsko ozna¬ nilo spoznali, skoz njegovo ter- plenje na krixi k’ naši sretp sta¬ rti no v’ nebeško kralestvo priti 2 nali, Amen. 224 Molitva k’ Marii, za obvarvanj e neduxnosti, O Maria ! ti naj svetega, naj tjiste- Sa Divica, ti naj lepši navuk za nas k’poboxnemi zaderxanji! Kak sveto, kak puno neduxnosti je vse, kaj sveti Evangelium od tebe pravi! Tak ipsto, tak lubeznivo, ino mirno je tvojo seree, je celo tvojo xivlenje bilo , kak je proti- letni den lepi no qisti, na kerern ene megle nikdi viditi nega. Kaj je ena lepa bela velka lelja v’ogra¬ di, to si ti bila Maria za vse druge xene v’ celem tvojem xenskem narodi. Ti si bila preš vsega ma- dexa — vso tvojo djanje no po- pusenje je same naj lublese Red¬ nosti na znanje dalo. Skos pobož¬ nost ino ponixnost si se ti od tvo¬ jega spočetja vsikdar ipsta ob- 225 derxala, ino si k’ tak visoki qasti no svetosti prišla, Zavolo kere mi tebe tjastimo. Bodi meni tvoje qedr,osti lepi navuk kak svetli Spegel vsikdar pred oqmi, bodi meni s’ tvojoj prosnjoj na pomotf, da bode meni mogotjo mojo telo ino mojo dušo vsikdar qisto ino neduxno obder- xati — na vse nevarnosti, v’ ke- r ih se znajdem zadosti paško meti, sladkega zapelavanja se ogibati, no mojo lastno serce pred pogub- lenjom sveta , ino pred grešnim poxelenjom varvati. Otroqji strah ino lubezen k’Bogi naj mojo dušo ino mojo serce s’takoj moqjoj na- pnni, ki bom jas premogel vsako Nespodobno, ino prepovedano mi- se l> ino poxelenje xe v’njegovem z aqetki zadušiti, O mati mojega zveliqara! bodi 10 ** 226 ti tudi moja mati! vzemi ti tudi mene kakti tvojega zvestega otro¬ ka v’ tvojo obranbo. Ti neduxnost — qistost ino Jubezen k’ Bogi! ti si naj veksa vrednost, naj veksa lepota moje duše! ti se skaxi na mojem lie-i, v’mojih oqeh ino v’ guqi mojega jezika, ti se pusti v’ celem mojem zaderxanji viditi, ti posveti mojo serce, ino nje za stanivanje boxjo vredno napravi! Na t[ast svetih angelov. Vsegamogoqni Bog! kak dobrot- livi si ti! ti nam celo tvoje svete angele, tote dobre no posluxejoq e duhe z’ nebes posles, da bi « aS varvali no vixali na naši vander- niji, no da bi nas na poti qednosti 227 k’ zveličanji pelali. Z’ lubeznoj no z’ veseljom oni tvojo zapoved dopunijo, ino pridejo nam k’po¬ moči , da bi si mi enkrat z’ njimi nebeško zveličanje vxivali. Oni nas lubijo kakti njihove brate, no prihodne talnike tvojega nebeške¬ ga kralestva — malo fali, ki nas na rokah ne nosijo, da se mi ne ki kde poteknuli, no kvar terpeli, no se veselijo, č* nas l e vsikdar v ’ dobrem obderxati premorejo. Tudi mi o Bog! smo tvoji otroci, kak angeli v’ nebesah. Ti n am nje za tega volo posles, da ki mi skoz njihovo pomoč > * no obranbo tudi sveti no zveličani gmtali, kak so oni sveti no zve¬ ličani. Tvojo sveto volo dopuni- dobre dela dopernasati, hude¬ ga se varvati, no po našem pre- moxenji našim blixnim k’pomotp 228 priti no njim dobro vriniti; to bi moglo našo naj lubleso opravilo, našo veselje biti — ki bi mi eden drugemi angel varuh bili. Kak se v’ nebesah naj lepša red, mirnost ino t]ista lubezen znajde, tak ti nas skos toto sveto zavezo xe tu na zemli zedini, da bomo mi tvo¬ jim angelom spodobni, no da bomo po njihovem vixanji tudi v’ nji¬ hovo tovarstvo v’ nebesa prišli* Vsako opominjanje moje vesti ■— vsako liasnovitno podvut[en- je — vsako k’ dobremi naguqa- vanje ali trost — vsako tiho k dobremi nagnenje <— vsako navti¬ ka puno pergodenje — vsako mojo lastno obgutenje — bodi mem kakti angel, skos kerega ti mene na poti zveličanja vixati qes. O moj Bog! kelko zahvale sem jas tebi duxen! 229 K’ svetemi angeli varuhi. Tudi tebi moj sveti angel va¬ ruh, moj naj lublesi nebeški per- jatel! se jas zahvalim za vso tvojo lubezen ino zvestost, za vso tvojo skerb ino poterpexlivost, kero si ti meni dozdaj dobrotlivo skazal. Odpusti meni mojo nemarnost, da sem jas tebe tak dostikrat ne htel V bogati, da sem te tak dostikrat skoz mojo nepokornost razxalil! Ne odvzemi meni za tega volo tvoje pomoqi, teminj vixaj no ob- y ari se mene duxe pred hudim. 0 kak nezreijeno sem jas v’ tak dostih nevarnostih tvoje skerbne obranbe na teli no na duši potre¬ ben! opominjaj ti mene, kastigaj , nagibli me k’ dobremi, obrani pred hudim; poderxi me, qi Se poteknem; gor mi pomagaj, H'jaspadnem; spravi me napravo 230 pot, qi zajdem, ino pelaj me na¬ zaj k’ Oqeti nebeškem!! — Jas tjem tvojo noterdavanje, qem opo¬ minjanje moje vesti dopuniti, se ne pustim skoz grešno veselje, grešno poxelenje zapelati. kh mi kaj hudega noterpadne, tak qem sam per sebi reqi: „Angel boxji tebi na sjfcnl stoji; imej v’ qasti njegovo nazoqnost; sramuj se pred njim, ne delaj njemixalosti, ne pre* xeni ga skoz grehe proq od sebe 1“ O kaj za veselje bode te za me no za te, qi bom jas tebi p°' kornost skazal, qi bom jas p° tvojem ravnanji mojo vandranje na sveti sreqno dopunil, ino k veqnemi Bogi prišel! O kak se jas tebi te zahvaliti qem moj nebeški vajvoda , moj varuh! kak bova te midva veqnemi Gospodi Bog 1 se zahvalila, njega molila 1110 231 pastila v’ lubezni no zveličanji na vse veke ! Amen. Na mojega angela varuha. 1 * Ti moj varuh angel boxji! Ne zapusti me nikdar; Vixaj me po voli boxji, K’ tebi pelaj me vsikdar! 2. Daj, da vreden bom na zemli Meti te za vajvoda ;• Milost tvojo mi ne jemli Ti do konca mojega! 3 . Bodi vsikdar mi na strani, 1i slabost obhaja me; Ja pred hudim te me brani, Kda enkrat mi vmreti je! 4 . Pridi meni te k’ pomoqi, Kda sem jas v’ nevarnosti! Bodi meni te nazopi, Kda bom vandral k’ vednosti! 232 'lasten j e svetnikov. Na den vseh svetnikov, ali tudi n vsakega poseki; Tebe samo naj svetesi Bog smo mi duxni moliti 1 Tebe mi padi¬ mo tudi v’ tvojih svetnikih. Tebi bodi past ino hvala, da si ti svet z’ njihovimi pednostmi razsvetil, ino nje v’ stan postavil tak dosti dobrega vpiniti, kero se bode dogi pas na sveti terpelo — ino kres kaj se oni zdaj v’ nebesah veselijo* Kak dosti jezero is vseh pasov ino dexel — is vseh stanov, i n ° od moxkih ino xenskih se zdaj p rl tebi o Bog! v’ tvojem nebeškem kralestvi vkup zebranih znajde! Ti si tvoje svetnike ’z njihove m* sokosti k’ velki pasti ppzdf.gn.nl* Mi nje pastimo kakti tvoje p er ' jatele zavolo njihovih pednosti 233 no zasluxenja , ino se veselimo krez njihovo zveliqanje, kakti nji¬ hovi brati, kero se si mi tudi en¬ krat z’ njimi vred vxivati xelimo. O vi lubeznivi svetniki boxji, kerih spomin dnes cirkva obhaja! Kak se jas serqno razveselim , tfi jas moje oiqi k’ vam proti nebi pozdignem! Kak vesela je tota niisel, ki vi v’nebesahza me pro¬ site, no ki se jas trostati znam , ki se bom jas tudi enkrat k’ vam prišel, ino pri vas na veqno pre¬ bival! Pot k’ nebesam je tudi za ne zapert, kerega je nam Je¬ zus perpravil, ino po kerem ste y i meni naprejodisli. Jas bi mogel sveto xiveti, qi oqem zveličanje zadobiti. Jeli pa meni bo to mogoqo Riniti? O gvisno mi bo! zakaj tu di vi ste bili slabe nature, ste 234 bili s’ q!oveqjimi slabostmi obda¬ ni ludje, kak sem jas. Ja eni od vas sp nekda pred svojoj pokoro) celo velki grešniki bili. Vi st® tudi na pogublenem ino nevarnosti punem sveti xiveli; vas dosti je bilo od mojega stana. Ja vi se ste dosti veksih skušnjav ino texav premagati mogli, kak njih je meni premagati potrebno. Pa ste nje skoz boxjo pomoq deno premagali* Kaj je vam mogoqo bilo, to se zna meni skoz boxjo pomoq in° gnado mogoqo biti, tak se znam jas sveti no zveliqan gratati. Skoro vsi 'z vas so v’ nisokem stani sveto xivcli, kak poboxni mestni ali dexelski ludje. Njihove imena so med nami ne znane, so xe davno pozablene; ali pa v knigah xivlenja so one zapisane* no njihova qast je v’ nebesah ob 235 telko veksa, ob kelko menje nje svet spozna ino v’ qasti derxi. Bog ne gleda na velke no dosti dobrih del, temui{ na poboxno volo, kera telko dobrega, ino tak dobrem vi{ini, kak ona premore. On daruje našo dobro volo, ino mojo, kero si mi vzememo, qi se ona ravno malo viditi pusti. Ne qudexi no posebno imenitne dela, kres kere se mi per dostih med vami zamudimo, temuq vaša boxja ino qloveqja lubezen, vaša *l'sta vest ino zvestost, vašo celo v olno podanje v’ boxjo volo, vaša ponixnost ino poterpexlivost — je v as svete napravila, ino tak bi se *udi mi kres tote qednosti ne bi samo quditi smeli, temuq bi nje mogli v’ djanji dopuniti. Le samo na tako vixo znam jas vas resniqno qastiti. Vase spo- 236 dobe bi mogle mene na vašo za- derxanje; vasi svetki bi mogli mene na nasleduvanje vaših tjed- nosti spomenuti. Kaj bi meni moja poboxnost ali zezavanje na vas hasnulo, tji se jas ne bi htel pomojati po vasem navuki sveto xiveti, kak bi se te jas mogel trostati, ki bi enkrat k’ vam v nebesa prišel? S’perjaznostjoj no z’lubeznoj vi na nas gledate, no niq bole ne xelite, kak da bi se mi skoro pn vas znajsli. To je vaša prošnja per Bogi za nas. Mi našo slabo molitvo z’ vasoj zedinimo, kda n" vas na pomotj zovemo. Vaša razsvetlena lubezen nam per Bog> samo za to, ino za to naj boltto prosi: da bi se pri nas vola boxja Zgodila, — Vi tudi v’ naših q as ' nih potrebah nam per vernem Bo* 237 gi za qas'no sreqo ino xegen boxji, za trost, poterplivost, ino volno podanje v’boxjo volo prosite. O tak proste vi ali tudi za me, da bode moja qast, kero jas vam skaxem, tudi meni k’ mojemi last- nemi posvečenji pomagala; da bom tudi jas enkrat vašega zveli¬ čanja talnik postal skoz Jezusa Kristusa Gospoda našega. Amen, K’svetemikerstnemi patroni. Sveti Tvojo sveto ime, bero sem jas per svetem kersti za- dobil, mene spomeni, ki bi jas tu di, kak ti mogel sveto xiveti no zveličan gratati. Za tega volo se m jas kerst prejel. Sprosi meni P er veipiem Bogi toto gnado, da bom jas k’ tebi v’ nebesa prišel s boz Jezusa Kristusa Gospoda na- 5 Sga. Amen. 238 Molitva per sveti mesi za mertve, K’ zaqetki svete mese, \T9 v Strahi boxjem, ino v’ serqm ponixnosti se mi o Bog pred to- boj znajdemo! ^Ii je xe pravilen pred tvojim oblnjjom ne zadosti ijisti, no pred tvojoj ostroj sodboj trepete; kak pa bode te nepobol- Stani, nespokorjeni grešnik pr^ toboj obstal? *Ii xe duše pobox- nih, kak zlato skoz ogen, od svo¬ jih malih grehov morejo oipsteiie biti, kajti da nii| nečistega ne zmore v’ tvojo kralestvo priti; 1 1‘ xe vsaki kakhte mali greh , m° re zbrisani no kastigani biti: kakp a bode te za nas 1 ti o vsegaf 10 ' goijni praviijni Bog! Z’ xalostjoj napunjeni mi poterkamo na na»o serce, no spoznamo nas dug, na» e 239 velke no dosti fele grehe, no tebi pobolsanje oblubimo. O Bog! smili se ti krez nas! Vzemi ti nas kakti tvoje zablodene, pa deno k’ tebi nazaj podane otroke, drugoq v tvojo milost! Ne dopusti, da bi sad tvojega terplenja no smerti, here spomin mi zdaj derximo , za n as zgubleni bil! Tudi za pokojnih duše, po¬ sebno za naših lublenih.mi tebe za milost prosimo. Tebi mi n le priporočimo o Bog! ker si ti ta k njihov, kak nas Oija. Ti nje ^°le lubis, kak mi, ti ves, kaj le njim potrebno, ino hasnovitno, ti bos njim naj bolsa pomoq. Pa t* deno tudi nase lubezni prošnjo nje milostivno gorvzemesskoz ''ezusa Kristusa Gospoda našega. Amen, 240 List. Na Tesalonikere. 4. P- Brati! zavolo pokojnih qemo mi vas spomenuti, da se vi nebi tak xalostili, kak tisti, keri zavu- panja nemajo. Zakaj qi mi verje* mo, ki je Jezus vmerl, ino dru- goq stanul, tak moremo mi tudi zagvisani biti, ki bode Bog tiste, keri so v’ Jezusovi veri vmerb, tak gorzbudil, kak njega, ino n) e k’ sebi vzel. Ino te bomo mi vsik- dar per Gospodi. S’totim obeqan- jom se vi med soboj potrostajte. Ali ’z razodenja Joanezovega. i4>P' Jas sem z’ nebes toti glas sliffflb Zveličani so tisti, keri so v’ GO’ spodi vmerli! Oni si zdaj poqivaj° od njihovega dela, ino njihovo djanje gre za njimi. Evan 1 241 Evangelium Joan. n. p. V’ tistem qasi je rekla Marta Jezusi: Gospod, qi bi ti bil tu bil; bi moj brat ne bil vmerl. Pa deno vem jas tudi zdaj, ki bode tebi dal, zakaj ti njega koli P r osis. Jezus je te rekel k’ njoj : Tvoj brat bode gorstanul. Marta P a je njemi odgovorila: To jas dobro znam, da bode on na po¬ redni sodni den gorstanul. Jezus jote rekel: Jas sem gorstanenje n ° xivlenje. Kerna me verje,bode x ;vel, ip je xe ravno vmerl; ino n ' e den, ker v’ veri na mexivi, ^ebode na veqne qase vmerl. Ver- j es ti to ? Ja Gospod ! je rekla ona )as Verjem, da si ti Kristus, Sin o°xji, ker je na svet prišel. O fr anj e. S’ totoj trosta punoj veroj na- 11 242 punjeni šemi zedinimo z’molitvoj ofra mesnikovega, ino priporoqi- mo v’njo tudi duše naših lublenih pokojnih. Mi smo se z’njimi skoz zavezo duxnosti no lubezni ze¬ dinjeni, no oni z’ nami. Oni so nam le naprejodisli,mi pa bomo za njimi sli. Enkrat pridemo vsi tvoji dobri otroci o Bog v’ nebesah dru- goq vkup, kde je dosti prebivali Tam namenimo mi nase lublene .drugoq najti, no pri njih na veijne qase prebivati. — Bu se nj 1 zdaj krez njihovo smert xa!osti- mo ; qi se bi mi nje radi pri naS meli, qi smo mi xalostni, ki sna 0 nje xe davno zgubili, no se xnaetn 0 od njih lorjili: tak je tebi toto nas 0 ’z lubezni xalostno obqutenje ne zoperlivo. Mi ja ne mermram 0 * kda mi zdihavamo. Nasa vera nana da trost, ino moi{. ^i mi neb 243 našim poboxnim perjatelom mira ino vernega xivlenja vosili? Oni šoto svojo prestali, no so dopunili svojo opravilo na zemli, no si vxivajo svojo zasluxeno plaijilo. Tvoja sodba je naj praviqnesa, ja polo kastiga, s’ keroj ti nje oqistis je za nje prava dobrota. Kaj ti Vl l>ni?f, je dobro vtjinjeno. Bodi tebi ofer nase lubezni, nopodanje v tvojo volo dopadlivi. Sank tu s (svet). Sveti, sveti, sveti si ti nas Gospod, nas Bog! Za tega volo pa t' nemres naj menSega greha preš kastige pustiti. Za tega volo ne Premore niq neqistega v’ tvojo ^ralestvo priti, ne zmore tvojega s vetlega obliqja viditi, dokliq je ne od vse grešne gnusobe oqiste- n °* — Ob telko veq bi se mogli 244 mi qi duxe za vekso tjistost po- mojati, iji se mi pred tvojim ol- tarom znajdemo. Jezus Kristus tvoj lubleni Sin, ti neduxen ti naj svetesi se je za nas ofral, da bi nas od vseh gre¬ hov odrešil, ino nas tebi dopad- live napravil. On sam se je tebi kak naj ipstesi ofer dal. Njegovo ofranje se zdaj na oltari na neker- vavo vixo po njegovem noter- postavlenji ponovi. Tudi mi se tebi z’ njim goroframo. K’ pozdigavanji. O Jezus! ti si se krixati p u ' stil, ti si naj spotliveso smert pr e ' stal, ino vse to za našo voloi da bi nas zveličal. Tebi qem® mi ali xiveti no mreti. Tebi nj 1 slisimo, naj smo mertvi ali xiv>» zdaj no na veqne qase. Amen- 245 O Jezus! ti si za nas tvojo sveto kerv prelejl, da bi nam skoz njo nase grehe dolzbrisal, ino nas očistil. Ne dopusti, ki bi ona za nas zapstojn prelejta bila, ne pusti nas nikdar pozabiti, kelko si ti z a našo odrešenje terpel, kak t niotpio zlo si ti našo dušo lubil ! — 0 veqna hvala bodi tebi za toto tvojo velko lubezen! Po pozdigavanji. 0 ti nas lubeznivi zveličar! t' si tvojo xivlenje za nas dal, ti si tvojo sveto kerv za nas pre- le i'; ti si se za našo zveličanje pffal, si nas od grehov očistil, In o nas z’ Bogom Oijetom zedinil. ^ kak nezrerjeno velka hudobija more greh biti , da si ti, ker si ti lle nikdar niq hudega vrinil, za- v olo naših grehov deno mreti 246 mogel! O to bi nas deno moglo k’ seripii pokori, no k’ pobolsanji našega xivlenja napelati! Ti si boxji pravici zadosti vtjinil; pa mi moremo tudi sami tel k o vtji- niti, kelko je nam mogotjo. Vsa¬ ki greh more dolzbrisan gratati, ip ne na totem, pa na o vem sveti.— Za tega volo pa morejo duše v icah za tiste grehe terpeti, Kere so tu na sveti premalo spoznale, ali na nje premalo paško mele, v’ kerih so se ne pobolsale, n° za nje zadosti sterpele. Tak t[e tvoja pravica o Bog! imeti, n ° tvojo volo Vsegamogogni mi v ijasti derximo. Pa tvoja dobrot- livost nam deno zavupanje da. Ti qes tvoje otroke tu no tam skos qasne kastige le samo oqistiti no pobolsati; ti qes nje vredne» e dušnega zveliqanja napraviti. 247 znaš, kaj se njim pomenka, za kaj nje serce boli, no kaj nje xa- losti. Razveseli nje s’tvojim tros¬ im, ino pomensaj njihovo ter- plenje. Pusti nje skoro tvojo ob- liqje viditi,kero gledati si oni kres Vse drugo naj bole xelijo, Jagne b o x j o. Jagne boxjo , zaklano za grehe sveta! otjisti nje s’ tvojoj kervjoj! Zedini nje z’ Bogom, skaxi njim milost, dopuni njihovo odrešenje! ■^ a ) njim vegni mir, ino nje od vsega odreši, kaj se nje mantra , ln o njim popunem zveličanja vxi- vati ne pusti! Tvoja smert bodi n )'na ino nam vetjno xivlenje! Domine! non sum dignus. (Gospod! jas ne sem vreden.) Gospod! mi ne smo vredni Zveličanja, kero mi nam ino njim 248 xelimo. Nasi grehi so nam na tem krivi. Ti se nam deno ifas k’pokori, k’ pobolsanji dodeliš. O kak skerbno bi mi tote dneve k’ našemi haski obernuti mogli, da ne vemo, kak dugo bodo oni terpeli ! Tak dosti nagle smerti per naših perjatelih, ino znancih nas na to spomeni, ki se tudi i nami zna tak zgoditi. Pred tim nas cveteqa mladost, pred tim nas stalno zdravje ne obvarje. Ti o Jezus ja sam praviš! ki bos nas ob takem qasi zvat prišel, kda mo se mi tebe naj menje dočakali. Mi bi ali mogli vsikdar buditi* no perpravleni biti, tebe gorvzeti, no se pred toboj kakti našim sodni¬ kom znajti. Napuni nase serca z hasnovitnim strahom pred tvojo! ostroj sodboj, da se se mi naseg a zasluxenega pogublenja zognetno* 249 ino dušnega zvelitjanja, keio smo xe tak dostikrat po nemarnem za¬ pravili, talniki postanemo! K’ konci. Tak bode tebi o Bog! naša molitva za pokojne dopadliva, ino n am samim hasnovitna, qi mi skos to na nase lastne boge duše paško mamo, ino se za našo vetjno zve¬ čanje skerbimo; qi mi per tem na nase zraven brate v’ njihovem te rplenji na zemli ne pozabimo, kerirn se mi sami pomagati zna¬ nj 0 , ino njim našo milostivno serce v> djanji skaxemo. Te se znamo nn tvojega smilenja trostati, ki kps ti nas enkrat z’ našimi pobox- nimi perjateli, no ze vsemi tvo- I>mi svetniki v’ nebesah vkuppriti Pnstil. Amen, 11 ** 250 Zahvalni spomin na pokoj¬ ne starSe, dobrotnike, no perjatele. O vi lublene duše! vam se jas »e zdaj po vasi smerti za vse vase dobrote serqno zahvalim, kere ste vi meni skazale. Bog vam naj v’ nebesah vašo lubezen ino zvestost veipio poverne, no vam naj vašo mojo no skerb s’ ijistim veseljem za vse dobrote plati, kere ste vi na zemli vtjinile! Jas netjem, ki ble vi vas« dobrote meni kakti nezahvalnem' skazale. Jas ijem vase dobrote k dobremi obernuti,no vas skoz moj° dobro zaderxanje, no skoz dopU' nenje vaših lepih navukov razve¬ seliti; qem moje htidobne dela, kere so vas tak dostikrat razxal>le» pobolgati, ja tudi, tji ste vi mo¬ rebiti ’s prevelke lubezni k’ menJ> 251 ali po qloveqji slabosti, kaj pre¬ grešile, ali zamudile , kelko pre¬ morem , zateguuti, no pobolsati, jas qem vse mogoqo vtjiniti, kaj vam koli k’ trosti no veselji slu¬ titi zna. Vi ste vašo lubezen za me tudi na ovi svet soboj vzele. Vi Se zdaj za me skerbite, no prosite. Pa tudi jas neqem na vas poza¬ biti -— v’ moji molitvi, v’ mojem celem xivlenji. Pusti nas o Bog! enkrat veselo vkuppriti , no na vetjno v’ tvoji lubezni vkup- ostati! »Sveta ino liasnovitna misel le za mertve moliti,“ pravi sveto pismo 2. Makkab. 12 ; sveta ino P°gi dopadliva skos vero ino Ju- ^ezen; sveta za nas sama, da nas s pomeni za našo lastno zveliqanje ®berbeti. —- Kak ti za pokojne 252 moliš, tak oni za te molijo; ino Bog oslisa molitvo lubezni. Hasnovitno spomnenje na s m e r t per mertveqki kapeli na pogrobji. človek! premisli, da si ti s’ pra- ha, ino da bos se drugoij v’ prah spremenil. Tak meni tu mertvi pravijO) ino mi postati velijo, da bi se jas modrost xivlenja vuqil. Tu si potjivajo moji ltiblem zraven kristjani (starsi no starsov starsi), no zna biti bom se si tud' jas enkrat tu polival. O kelko mojih mlajših perjatelov ino znati' cov sem jas xe k’ pokopi snrevo- dil! Oni so meni naprejsli» n ° mi na znanje davajo, ki bornj ^ 15 se perle, kak se trostam , za nji' 258 mi prišel. Moja mladost me pred smertjoj ne obrani. Njena kosa roxe tak dolkosi, kak suho travo. Tote sperhnjene kosti, no tote mertvetjke glave so nekdatobile, kaj je zdaj mojo telo, ino kaj so one zdaj, na to bode tudi enkrat mojo telo prišlo. Kdo premore na njih zdaj spoznati, kaj so one nekda na sv eti bile? Kaj je te njim od nji¬ hove lepote, motp , prestimanja , mo od posvetne imenitnosti preko- stalo? — Gnila perholad ino k’ skdnemi za eno pegico praha. Ali pa to nebo vsikdar tak ostalo. Kak semensko zerno na n i>vi stuhneti more, qi ’z njega qe novo za xetvo zrasti, tak perhnijo tu tela do dneva gorstajanja , do sodnega dne. — Tu je resnično njiva boxja, 254 na keroj semen za nevmerejoipiost cimi. Tu se de nekda dosti xetve. Angeli boxji bodo praviijne kakti snopje vkup brali, no v’ nebeslu skeden spravili; hudobne pa bo¬ do kakti drat|je v’ ogen vergli. Ti o Jezus ! ker sr ti nekda v grobi lexal, pa si’s tistega drugot[ gorstanul; ker ti zdaj veqno xivis> iito vetjno xivlenje das: ti meni gnado daj , da bom jas na totem sveti tak xivel, ki bom enkrat • .. > per mojem gorstanenji vreden v nebeško kralestvo priti! Ame n » * * * Lublena mladost! glej, da se Zadosti rano ino rada s’ srnertjo) spoznai, ki se ti nje nebode bat 1 trebalo, kda bode ona pritfta. da, ti bos te ob tclko veselega scivC' la, yi ti tak sc iv is, ki si k’ smeri 1 vsikdar perpravlena. 255 K da ti koli per pogrobji ali mertvei/ki kapeli mujmo gre h , tak vsikdar za mertve no za te moli, da bi premogla tak aciveti, bi znala enkrat srečno mreti. S p o k o r j e n j e. Vi si ti ne. s rep o imel v' smert- n ' 1 greh padnuti, tak ti ja ne Zamudi tvoj greh sen/no zgriva- ti, no pri pervi priliki skos sveti zakrament pokore se z ’ veynim Bogom pa drugoi{ zediniti, yi ducce ti s’ pokor oj odnašaš, ob telko vcksi kvar si napraviš, ob tetko vey ti zgubiš; kajti da te kr e z duxe, da bole globoko v ’ grehe pridem, xmeye stane po¬ koro vyiniti. Vsaka vura je za /e Z g uh lena ; ino Bogi jene niy ( t°padlivo, kaj ti koli vyinis. Ti 256 celo bluzi jame tvojega pogub- lenja stojiH. Kip j c ne bole straš¬ nega , kak milost boxjo zanipu- vati, vepnega Boga zapustiti, no njegovo gnado zgubiti! — K e zamudi ali se za milost boxjo poskerbeti, pi si xelis kastig 1 v ep ne pravipnosti oditi ! Pa pi ti ravno ne bi smertne¬ ga greha nad soboj mel; tak d deno gvisno ne prež malih gee- hov, tudi tiste si obxalivati, no za nje zadosti vpiniti duxen- Kajti da tudi mali ali odpustiti 1 grehi so boxjo razxalenje, i n0 ploveka po pasi v ’ s me rt ni greh zapelajo, pi se njih ne ogibti- Sveti sakrament pokore zna tebe pred tim obvarvati. — l{i hoti gosto k ’ spovedi greš, ob teti 0 lexi se na vse grehe spomni v, tvo¬ jo vest opistis , ino se poboti^’ 257 Samo padnuti znaš ti sam , pa stanuti ne premores sam prež boxje pomoi{i. Tak zayni ali svetega Duha za razsvet- lenje prositi. Ti vsegavedejoqi veqni Bog ! te bi sem jas celo znani, ti vse rooje misli vidiš, ti mene Boise s Poznas, kak se jas sam poznam. Bred toboj ac jas ne zmorem skriti, a li se za praviqnesega derxati, kak re sniqno sem. Ti bos mene en¬ krat po resnici, no pravici, ne pa samo po videnji sodil. Od vsake n 'H vredne besede bom jas tebi l^ogel raqun poloxiti. Kak bom las pred toboj obstal? — Zdaj se (l meni qas pustis, ki se se jas sam obsoditi, no tvoji ostri sodbi 0( liti znam. Jas morem deno prav zeznati, 258 kak je z’ menoj, jel sem jas bolsi ali lagodnesi postal — kaj se jas do¬ čakati smem, ino v’qem sesepo- bolsati znam. Totega imenitnega opravila jas nesmem kakhteopra¬ viti ; meni je na tem naj veq le- xoqo, da se ono prav zgodi. Alj preš tvoje mogotjne gnade, n 10 ) Bog! jas niq ne premorem. Višaj no poterdi mene o troBtar svet 1 Duh 1 Grehe p remislavati bi ylovek z ’ naj veknoj skerbjoj mogel; kajti da se nemre yid° spovedati no pobolsati, yi * e ne spozna, kelko ino na kako vi# 0 je grešil. Na tem zna naj p eT ^ zamudeno biti. Lastna lubeX° n se Spegla boji, vtraglivost p a moje. Ti pa se tega ne stra'h > yi ti tvojo dušo resnično lubit- 259 Pitaj sam sebe, no poslmaj zvesto, kaj tebi tvoja vest od¬ govori , Kak sem se jas v mislah, v' besedah, v djanji no p op m en ji Zaderscai proti Bogi? Kak sem jas mojo zadrto spo- tcd ino pokoro opravil ? ino kak ser n mojo naprejvzetje, ino mojo °be?/anje zde r.val ?— Sem jas od tistega asa veijkrat na vernega Boga zmislil? moje juterne no Vei [erne molitve zvesto opravil? l[i sem jas ne na moji sveti Ver i kaj dvojilP ali prazno vero imel? i[i sem jas ne nikdar krez Bo- rta tihem, ali glasno mermral? seni ne njegovo sveto ime, ali d ru ge svete repi nei/astitlive vt/i- ' sem ne persegal, preklinjal? 260 Kak sem jas sveto me v o, pred- go ino kersanski nav uk poslušal/ ino s kerim haskom '? — Hi sem jas ne večkrat v’ cirkvi nepotreb¬ no okoli gledal, rastrosene misli mel, z’ drugimi gui[al, druge v molitvi mešal, no njim pohuj¬ šanje daval? — Kak pa se sem jas razvi tega nedele no svetke dopernesel ino svetil? Kak sem se proti moji 111 blixnim zaderxal. Sem se jas mojim star som •— vuiienikom — ino naprejpostav- Lenim ne proti stavil, sem J aS proti njim ne laxliv ali nezahva- len bil? \[i sem jas ne veijkrat. vehe yemere, sovraeetvo ino nevosli- ' v o st krez druge v ' mojem serci redil, sem ne veselje mel, H 1 Si 261 je drugim kvar zgodil, sem njih nekaj po krivici duxilP Kak du- go je to terpelo, ali se morebiti zdaj terpi ? Hi sem se jas ne krez druge 'prevzetno pozdignul, nje zani- yaval, ino k ’ spoti postavili lli sem si ne z ’ drugih norca delal, ino nje z ’ lagodnimi be¬ sedami razxalil? X[i sem nekomi na njegovem dobrem imeni kvar delal, njega Po krivici toxil, ino p er drugih ob njegovo postenje spravili — 141 sem ne take reyi razgla- ST h kere bi velko vei[ zakriti mo- Sel P sem ne rajši lagodno, kak dobro krez druge gui{al ? kak pa ^ se te meni dopadnulo, qi bi meni tak zgodilo P kak yem dos za toti kvar pogoditi, na e rem sem jas krivec ? 262 t// sem jas ne nikdar laxlivo gui{al, koga znoril ? v' kerih rez/eh ? ino za kero volo ? Sem jas ne skoz mojo predostiguz/anje, skoz mojo terdoglavnost nemir, svajo, ino sovraštvo med ludnii napravil ? i[i sem se ne rad sam z’ dru¬ gimi svajuval, ino z ’ njimi celo tergal ? Hi je ne moja duxnost bila se drugim bole dopadlivi skaxu- vati, njim rajši odpustiti, no se z' njimi lepše pogajati ? l[i sem jas ne nikdar nizi vkrad- nul, ali pokvaril, sem ne nikdar k' hudemi pomagal, ali tisto za¬ tajil , kaj bi zabraniti mogel? yi sem si jas ne na tihem šara playilo vzel? za kero oolo, i n ° na kako vixo ? l[i sem jas ne skoz mojo nf 263 marnost drugim kvar napravili ~~ V* sem jas ne komi pohujšan¬ ja daval? sem ne nikoga v' greh zapelaval — skoz nesramne gui{e no pesmi, skoz nespodobno ob¬ lilo, ali drugo nedostojno te- lovno zaderxanje, skoz bodi kak- nav uk e, skoz mojo dopadlivost l no veselje z lagodnimi rebrni? s koz mukanje per takih repeh, kde hi gubati mogel, ali skos k cojgledanj hudega, ker o bi ne snel dopustiti ? V J sem ne nikoga od dobrega P r °H derxal? Kak sem se jas proti s a- •ttemi sebi zaderxal. V 4 sem jas ne mojo dušo z nc yistimi mislami, no poxelen- l°n sam rad ognusil ? — i[i sem }as ne kaj takega gui[al, rad 264 poslušal, vidil ali celo vrinil ino dopustil, kres kaj se zdaj pred Bogom ino soboj sramu- vati morem — yi bi ravno sa¬ mo Bogi no meni znano bilo? l[i sem jas ne se zdaj v' taki blixni priliki no nevarnostih l[i sem se jas ne pogubil, ino oslabil skos prevelko jed ino pitje, skoz nepotrebno napinjanje telovne moyi, skos prevelke mere, skoz nespodobno prevelko nečistost mojega xivota ? l[i sem jas ne skos spil gizdost —- ino druge nepotrebno reyi mojo premoxenje zapravil kero se bi mi nekda v mojih p°' trebah dobro sluxiti znalol Sem jas dozdaj meni no Bog 1 na yast xivel, sem se za m°l° prihodno sreyo skerbel ? ctli senj skoz mojo lagodno zadcrxan} i sam 265 sam sebi kvar delal P — Sem jas dobro, sem proti Bogi mojo dux- nost vi[i/iil? ali sem samo za¬ volo mojega lastnega posvetnega baška, zavolo posvetne yasti, s amo zavolo videnja, ali samo za tega volo vyinil, da sem vriniti mogel ? —• Sem jas samo is slabosti, , z naglosti — ali sem sam rad z ’ naprejvzetjom proti opominjanji noje vesti grenil? Sem jas moj doperneseni greh byasi obxalival, ino pobolsal% a d sem si ne celo niy ’z njega napravil, ino skoro drugoy vipi- n d? ino kelko krat? — morebiti C }L° s ’ totim prevzetnim mislen- l 0r n: j as se znam xe drugoy povedati ? y keri reyi sem te jas naj ngosi ? ker moj greh je naj vektii, 12 266 kerega sem se že naj veif rat spovedaval ? v ’ kerega naj hituj padnem, keremi se naj bole bra¬ niti ne premorem, ker me v ’ druge grehe zapelava, ker mi naj bok na serci leži, ker mi naj vei[ kvara za mojo prihodno srep 0 napravi? Kaj meni ladje naj bole p°' govarjajo, keri me poznajo, p°’ sebno moji sovražniki, keri so bole krez me kak drugi ? kaj * e jas ’s tega vui/iti znam? •—• Hi oni nemajo prav ? kaj p 11 bi jas od drugih mislil, ,yi ^ moje falinge nad soboj meli —' i[i bi jas njim v ’ njihovo serce viditi mogel ? Kaj bi mene naj bole per s er ji bolelo, ino žalostilo, yi bi l as zdaj mreti mogel? — K e prenagli se preveti s’ totim 267 pitanj o m, temini pot/akaj nare- sni?/en odgovor tvoje vesti. i[i bolne ti tvoje grehe spoznan, ob telko bole seri{Jio bos nje zgrival. K’ obudenji grivinge kres smertne grehe. Premisli: Kaj si ti vrinilP Ti si grešil proti razumi, dux- u osti , vesti no pravi veri — si Zapovedi boxje prelomil, njegove sv ete dari no opominjanja zani- Haval. J\ T a fijegovi sveti voli, no ,la njegovem dopadenji je tebi ' le nii/ lexoi{o bilo, ti si se od B°ga proi[ obernul, ino si se gr es- Hc, n poxelenji prekpustil. Greh Jo ali gerda nezahvalnost ino ne¬ pokornost proti tvojeminaj bolse- ' n i Oi[eti,je zanikovanje naj vekse dobrote, no se po pravici razxa- Len i e boxjo imenuje. 12 * 268 Premisli, kak nespametno ino g er do si se ti zaderxal, kaj zn kasti g e si vreden, da si ti z’ve- denjom , ino z’ v o loj — proti tak dostim duxnostam, ino opomin- janjam k ’ dobremi — tak dostikrat — morebiti celo prevzetno na milost boxjo grešil. Take ref greh poveksajo. — Kaj pa mas ti od vsega teg“ za hasek ? Kaj bos dale naprej'' kaj bos na smertni posteli^^ bos na ovem sveti za hasek imei- — Kakso je za greh plapilo l Sramoxlivost, ino bridka xal° st — dosti sorte pasna ino vef tcl nevola. Greh po navadi plov e '“‘ xe na totem sveti kastiga; g rc ‘ je naj veksa nesrepa na sveti- moreš tvojo kratko grešno vese] drago p lat iti; na toto nesp 0 dobno veselje pride vekso, dag 0 ' 269 ja veipio terplenje. •—• Kak strašno ino kak dale// se dostikrat nesre- Ha od enega samega greha ras- drji, Kdo premore kvar xra//u- niti, no zategnuti, kerega za- pelavanje, hudi navuki, nesramni § U7 /i, no bliocnega ogovarjanje napravi ! O kak si se ti skoz greh sam pogubil, p o hujšal, morebiti ob zdravje, srei/» ino dobro ime s pravil! —Ja celi svet tebi ne Premore zgubo tvoje neduxnosti, dobre vesti, dušnega mira, gnade n ° perjaznosti boxje, no tvojega Vc Hnega zvelii/anja zategnuti! Kaj bode se s'toboj per sodbi ^° x ji Zgodilo? Kaj za vei/nost na te T/aka? — Nebesa so vsem nei/istim na Ve yno zaperte. Oni terpijo v* Vc H'iem pogublenji, no preklin- 270 jajo v ’ grozni caglivosti svojo gremo poželenje no djanje. Tam bi cce tudi ti bil, i/i se Gospod Bog ne bi kres te zesmilil, ino na tvojo pobolsanje i[akal. Jak ’ temi f>e on tebi zdaj svojo gnado ino zveličanje skoz Jezusa svo¬ jega Sina ponuja, ker je tudi za- volo tvojih grehov terpel, ino vmerl. Poglej na krita: tvojega odrt- Cenika, ino spoznaj, kak velki so tvoji grehi — no kak velka je njegova lubezen k' tebi! Pa ^ tvojega serca to zdaj ne v mag • Zgrivaj se, no moli s’ zgubleni nl sinom: Oqa! jas sem grešil, — Men® je sram, ino mene grivajo m°i l grehi, moj spot ino moja nevola. Jas sem ne veij vreden se tvoj 271 otrok imenovati. Ali pa ti se moj Ot|a ostanes, ino vzemes tvojega zgublenega otroka , kak hitro se on spokori, ’z lubezni v’ tvojo milost nazaj. V’ponixnem zavu- panji na besedo ino zasluxenje Je¬ zusa mojega zvelit[ara prosim jas tebe o Bog za tvojo milost! Od¬ pusti se meni zdaj moje grehe; bodi meni grešniki milostiven!—, Ne samo ’z bojeipiosti pred zasluxenoj kastigoj, temuq ’z lu¬ bezni k* tebi, ti naj veksa dobrota! jas greh sovraxim, kakti naj vekso hudobijo, ino se njemi na vsikdar P r ed toboj, o Bog! odpovem, po- sebno totemi.. keremi sem jas naj bole podverxen. O da bi Jas mogel to hudo nedoperneseno, ali drugoij dobro napraviti! Da k' jas mogel zgubleni qas nazaj 2e Zvati; bi rad htel mojoxivlenje 272 za to dati! — Od zdajnega ijasa pa qem jas rajši mreti, kak kda veq grešiti— rajši naj veksoxme- i{0 vijiniti no terpeti,tudi vsega naj lublesega se znebiti, kak se v’ nevarnost podati, tebe drugoif razxaliti. Da jas hudega, kero sem vi}inii, ne premorem veq zapraviti, tak pa qem za tisto tak dosti dobrega vijiniti, kak je meni le mogočo, qem vse, kaj sem zamudil) s telko veksoj skerbjoj drugoq w tegnuti. m sem jas drugim P°j hujšanje dal; tak njim pokazati qem , ki sem se spokoril, ^i serrl komi kaki kvar napravil, ah razxalil; tak qem njemi vse p°j vernuti. Kak si jas xelim , da bj ti moj Bog meni odpustil! tak tud 1 jas vsem tistim serqno odpustiU 1 ! keri so mene razxalili. Z’ grešnik 1 273 i{em jas poterplenje, no z’ nesrečni¬ mi smilenje meti — qem milosti ven biti, kak si ti o Bog milostiven! S’ ponixnostjoj se jas v’ijasno kastigo mojih grehov podam, da d meni veqno kastigo smileno odpustiti qes. Kastigaj ti mene moj Oqa, ip moja lastna pokora tv °ji praviijnosti ne zmore za¬ dosti vriniti, no mene pred vek- s °) nesretjoj obvarvati. Za mojo nemarnost si jas morem zasluxeno te rplenje no bridko obijutenje sku¬ hati, Mojo hudo poxelenje ne sme preš kastige ostati. Le daj, da bode meni pokora, kero mi ti naloxis, tudi hasnovitna, da bode meni k’ resničnem pobolsanji. Oglej se o Bog! na toto mojo gdvingo zavolo tvojega Sina Je- z usa z’ milostjoj, no poterdi mojo s labo dobro volo. Amen. 12 ** 274 Grivinga krez male ali od- pustlive grehe. Tak se pravijo tisti grehi, kere ijlovek vei/ ’z naglosti, kak 7 ? naprejvzetjom, ali kere on v malih rei/eh vifini. Tudi toti morejo sen/no zgn- vani biti, kajti da se Bog skoz nje razxali, da oni njegovo hj bežen ino gnado pomensajo, J a sc e dostikrat, kda ne se i/lovek bluzi ne tronta, smertni greh z njih postane. ,,Ker je p er malih, tisti je tudi per velkih rei/eh ne zvestipravi Kristus. '7, malih faling, ’s kerih si y lov ek MU nc napravi, hude navade postanejo, ino dostikrat velkc pregrehe. Xji se ti samih malih grehov spo- vedavaH , pa prež grivinge, p reS pobolsanja ; tak tvoja spoved ne vala. 275 Premisli to dobro , ino moli z’ xalostnim sercom: O moj Bog! kak slab, kak nevolen , kak z’ dostimi grehi ob¬ dani se jas pred toboj znajdem ! kak vtraglivi sem jas v’ dobrem premislavanji no molitvi! kak ne¬ maren sem jas v’ dopunenji mojih duxnosti, no v’ dopernasanji dob¬ rih del, iji one mene xmetno sta¬ nejo! .— kak preš vse skerbi no mislenja v’ mojih guiph no djanji *— kak rastroseni v’ mojih mis- | a h; kak tjemeren v’ mojih krixih m° texavah — kak neperjazen ino terdoglaven! — kak prevzeten sein jas v’ celem mojem zader- xanji! — Kak dosti grehov sem ) as pa drugog vi|inil, kres kere Se m xe dostikrat grivingo obudil, kerih sem se spovedal, ino se P°bolsati oblubil! — Kak malo 276 dobrega jas z Iubezni k’ tebi vqinim, kak ti o moj Bog meti qes! Kak nezabvalen sem jas tebi za tak dosti gnad ! — Kak glo¬ boko bi jas xe v’grehih zakopani bil, qi me ti ne bi pred njimi ob- varval ! O moj Bog, ino moj Gospod! iz grunta mojega serca zgrivam J as vse moje pa drugoq vqinjene grešne stopinje, vso mojo nezves- tost, ino vso mojo nemarnost* Odpusti se meni pa zavolo tvoje' ga Sina Jezusa! Jas qem ob telko bole ponixen, bole priden i " 0 zahvalen biti, se qem pole skerbno vsega varvati, kaj je tebi ne de- padlivo. Poterdi mene v’ tote * 11 dobrem naprejvzetji. Amen. 277 Naprejvzetje, bero je per grivingi potrebno, se fnore kres vse grehe rastegnuti, posebno pa kres tiste, kerim si ti naj bole podverxen. Premisli: kaj tebe naj ver/krat v'grehe za¬ pela; kda, kde, no za kero volo si ti v' grehe padnul; koga se ti ali pred vsem varvati, no kaj ti vriniti moren; na kaj moreH Paško meti, no kaj za pomor/i nucati. S’ totim terdnim naprej- v Zetjom idi te k’ spovedi. Potoxi se resnii/no, ino po- Kiacno, Pakti pred Bogom tvojim sodnikom — prež nazajder.vanja, P rez Zgovarjanja; — ovai/i se Kernren odpunenja grehov trosta- ti. .—. Samo kres to se sramuj, 1 s i greh vt/inil; ne pa kres to, 278 se njega pred mejnikom kakti namestnikom boxjim ponixno ino yisto spovedati, od kerega siza- gvinani, da oni spovedanega gre¬ ha nikomi ne povejo, da oni s toboj smilenje tnajo, ker tebi po¬ magati ne zmorejo, yi se ti re¬ snično ne spovem. Xe samatota sramoxlivost je hasnovitna po¬ kora, ino bode tebe na den po- sledne sodbe boxje od dosti vekse sramote odrešila. Odkri njim tvojo vest, ino st k' njim zavupaj kakti tv ojemi voj¬ vodi, —dunnemi vratniki no sod¬ niki. i/i bi oni ravno zapotrebno spoznali odvezo grehov nazajp°' derxati, kak dugo se ti resniU ,l ° ne pobolsan — tak oni to 'z da¬ nosti k’tvojemi pobolsanji vyi n ^J°' Kaj bi tebi tudi njihova odvezo hasnula, yi ti ne bi resnično od 279 grehov odvezan bil? Ostani per spovedniki, ker tvoj dimni beteg x e poznajo, imej celo tvojo za¬ sipanje — »e tudi te Ji njim, yi ti pa tak nesrei/en bil, drugoy v stare grehe padnuti. Po spovedi. Zahvali se vevnemi Bogi po- mečno za njegovo milostivnost, ponovi tvojo dobro naprejvzetje, n ° oblubi nje zderxati. — Fzemi si k' serci, kaj so tebi spovednik povedali, ino vi[initi veleli, no si vei/krat na tisto zmisli. —■ Opomni se na besede Kristusove : »Bodi potrontan moj sin! (moja V l 0 tvoji grehi so tebi odpmeni. Bodi no ne greni vey , da se tebi ^j hujšega ne zgodi.“ *il* Ob kelko globle si ti v grehih Xa kopani, ob telko xmeye, no z’ 280 veksoj moj oj se ti pobolsas: pa ne misli, ki ti ne hi mogoi{o Bilo , tvojo hudo navado dolpo- loxiti, tvojo moyno k ’ hudemi nagnenje no poxelenje strahuva- ti. Le premisli: to se zna; to se more zgoditi! Bog, 'ker nii{ ne¬ mogočega ne xeli, ker tvojo slabost pozna, ino tebi pomaga¬ ti ye, on veli, da se ti znaš po¬ botati, on ye tebe pobotanega meti. — Ne zg ov a rjaj tvojevtrag- hvosti, tvoje nemarjiosti s ylo¬ več joj slabostjoj. ijlovek s kot boxjo pomoy vse premore, yi 0,1 le resnično ije. Le na Boga vsikdar veksoza- v up atije mej, kak sam na se. & prejeto boxjo pomoč zvesto k dobremi oberni; tak bos nje vsi¬ kdar več zadobil. Ne bodi caglivi, yi te pobol- 281 nanje xmetno stane. Podaj se , Hi'z naglosti kaj zagrešiš, le k ’ Vei/nemi Bogi, prosi ga za gnado ino pomol/, ino mej dale naprej sam na se bole paško, bodi bole poniaen. Le san/, rad nikdar ne greši, sam per sebi tak ne misli: j,Samo toti krat se bom grešil. 11 '— O samo toti eden krat tebe dalet/ nazajpostavi; ti bos skoro drugoi/ grešil. — Ti bos, i/i duxe n o duxe slabesi, tak da bos k ’ dednemi na tvojem pobolsanji dvojil, ino bos drugoi/ preš vse¬ ga straha dosti vei/ grehov do- Pernesel, kak poprej. Ponovi vsaki den tvojo na- P r e]vzetje v’ molitvi, no pitaj ,l(l vei/er sam sebe, kak si nje ■ t derxal. — Prosi tvoje dobre per- Jatele, naj te oni spomenijo, i/i * se ti spozabil. Kari se nevar- 282 nosti, k de pa se nje zognuti ne premore h, tam pa se njoj moyno proti postavi. Perkrati si tudi neko dopmeno veselje, tak bon ti lexi grelno poželenje prema¬ gal. Vzemi sidrno jo, no stavi se per vsaki priliki hudemi nagnenji hudim .relam skerbno proti. Ne dopusti tv ojemi jeziki, tvo¬ jim oi{em ino vuham, ja ne do¬ pusti vsem tvojim poi/utkom vse - ga, kaj si oni poxelijo. Dela) ti s' tvojimi poyutki, s’ kerimi si .ve tak dostikrat grenil, le P°' koro, le y e dno st i z’ njimi doper- nasaj, kak sveti apostel vuH u Rim. 6. i[i ti- vse to zvesto zderxih tak so to naj hasnovitnene dela pokore, kajti da one k’ tvojem 1 zadosti vyinenji, k' trojemi p°" bo banji sluxijo. To je tudi tist°> 283 kaj se pravi: sam sebe dolpota- laxiti, no svojo telo v strah je¬ mati ; kero duxnost nam krist- jnnstvo gornaloxi. Tvoja moja ino opravilo — tvoj krix ino terplenje—ja vse, kaj tebe koli xmetno stane, vse to, qi ti to 'z lubezni k’ Bogi v yinis, ino terpis, i[i ti njemi to gorofras — vse to tebi k’ dol- dbrisanji tvojih grehov y k’tvojemi Pobolsanji sluxi. Pokoro ino pobolsanje tvoje¬ ga xivlenja si ti ne postavi kakti jalostno rei[ naprej! temui[ to J e zedinenje z ’ Bogom, to je tvojo dumo ozdravlenje, ja to je pre- r °jcnje k' n overiti xivlenji. O kaj ia veselje bos ti obijutil, i{i mas il mirno vest, t[i se trostati sme :, da se v gnadi no lubezni boxji Znajde s — igi se ti skos vsako 284 premaganje hudega moi/nesi po- yutis, ino lexi vso nagnenje k gresnemi poxelenji strahuješ! Kak dosti dobrega se ti znaš vtfiniti, yi ti xe zdaj kqesi zayn.es ! — Le zayetek pokore je naj veksa xmeya, kera skoz od¬ našanje yi duxe veksa postaje , skoz dopernasanje pa lexeSa gre- yujc. — O kaj za nezreyeno zgubo ti mas, kaj za Velki kvar se tebi zgodi, yi ti s' pokor oj duxe od¬ našaš ! — Kak je tebi mogoq°> ki se ti za tvojo vcyno zveliyen]0 bole ne skerbis, temuy tak lehk° vsoj negvisnosti prekpustis J Perpravlanje k’ obrejuvanji* Jtfaj prestimaneso zagvisan) e grehov odpusenjaje vxivanje sve¬ tega resnega te la, ker o je JeW s iz Lubezni k' vcynemi spomini u° 285 terpostavil, da je on svojo meso ino svojo kerv duHam za spixo dal, da bi se s ’ plavčkom celo zedinil. „Vxemte no jejte / to je mojo telo — to vpinte k’ mojemi spomini !“ Vzemi si to k' serci kristjanska dima! premisli, kaj je Jezus za le vpinil, ino terpel —■ do krix- n e smerti ! Spoznaj, prepadi, no pasti neskonpano lubezen, ker a lehi ne premore vep dati, kak ■sama sebe. Tvoj Bog ino Gospod k tebi pride. Perpravi se zvesto, da njega vredno premec. Hi si si ti prav na tvoje gre- !‘ e Zmislil, pi si nje šerp no zgri- Va l } ino se ?ijih spovedal, da ne nevreden k' boxji mizi sel, ln o sam sebi tvojo sodbo zavxil; lak idis’ ponixnostjoj no s' terd- >l im zavupanjom P mizi gnadc 286 bo.vje, no premi kruh veynega ccivlenja. Vera tebi povej, na kaj ti zavupati , no lubezen, kaj ti vi[initi mor en. Molitva pred ob r e ju vanjo m. Zdaj pridem jas ali moj Jezus! k’tvoji sveti mizi, k’keroj siti nas iz lubezni noterpovabil. J as spoznam, da jas k’tvoji mizi grem, otjitno, da jas na te verjem, H 1 te ravno ne vidim. Jas verjem na tvojo resniipio besedo, da jas te¬ be samega premem s’ telom no z dušo j, s’ kervjoj no z’ mesom, s’ i]loveqjoj no boxjoj naturoj,^ si ti nekda na krixi za nas kerv prelejl, ino zdaj v’ nebesah xivi* ino kralujes. *Ji menje jas toti qudex tvoje lubezni zastopiti P re ' morem; ob telko veksa jegnada> kere jas talnik postanem. 287 O kaj se jas od tebe vse, moj naj dobrotlivesi zveliijar! trostati Zl 'am, ker si se ti za moje grehe Oi| e[ i nebeskemi ofral, ino mene n a tako vixo z njim zedinil, ker s > ti tvojo telo naj spotlivesi krix* n > snaerti prekdal — ino zdaj za s pixo moje duše, no za zagvi- ®anje vetjnega xivlenja das! Mi sem jas bole nevolen, ob telko terdnej Jas na tvojo milost zavupam. Ino kak qem jas tebi tvojo ne¬ beljeno lubezen povernuti? —• ^aj te jas kde vijinim, kaj te jas ter pim k’ zahvali za vse tisto, kaj si ti za me vijinil ino terpel ? j" las bite.be mogel, kak spokor- i ei1 a Magdalena , ob telko veq lubiti, ob kelko vetj si ti meni Opustil, ino dobrega vijinil! Ali Pa, kak se jas morem sramuvati! ^ a i t{em jas druga, kak se xalo- 288 šiiti, da tebe tak malo ]ubim,ino xeleti, tebe ip duxe veij lubiti, ti moj naj bolsi, naj lubeznivesi zveličar! Vujxgi ti v’ mojem serci ogen tvoje lubezni skos toti sveti sakrament. Ti gledaš na dobro volo, t]i je ona ravno slaba. Ti nam das k’ poterdenji kruh veijnega xiv- lenja, ino nas vse s’ totimi bese¬ dami zoves: „Pridte vi vsi k meni, keri vi pod xmet]oj vaših krixov ino texav zdihavate, i'° jas vas ijem razveseliti!‘‘ Tudi jas sem duxen zdihavati, no pridem ali, da ti mene zoves. Gospod ! jas ne sem vreden. Ali pa tvoja milost je veksa, kak moja nevrednost. Gospod! jas ne sem vreden, ki bi ti pod mojo streho se ^‘ Pa ti tudi k’ grešnikom prideš ino 289 ino pusti« v’ njihove hiše zveli¬ čanje priti. Gospod! jas ne sem vreden. Pa le reqi eno samo besedo tvo¬ jega smilenja; tak bode moja duša zdrava postala. Tvojo sveto telo obvari, po¬ trdi no posveti mojo dušo k’ v eqnemi xivlenji! Po obrejuvanji, Jezus! ti si pri meni! — ti si m °j, no jas sem tvoj —moj Go- 5 P°d, ino moj Bog! — Jas tvoja n aj slabesa stvar tebe molim v’ ln °ji naj veksi ponixnosti no stra¬ ni boxjem ze vsemi angeli no letniki. R l Jast daj moja du«a, qast daj °§i vsegamogoqnemi, no ne P°2abi na veqne qase na milost, er ° je on tebi skazal! — Tvoja IB 290 lubezen o Gospod! je meni nii[ veq ne mogla dati , niq veq vri¬ niti. — Kak- qem jas ali tebi, o Jezus! tvojo lubezen povernutii Mojo serce, ja celo mojo serce qes ti meti. — Kak si se ti zame celo ofral: tak se tudi jas morem tebi celo podati; le samo tebi si¬ veti , ker si ti za me vmerl. Ne vetj stari qlovek, temuij ti mo¬ reš v’ meni xiveti, da si se ti z menoj zdaj tak celo zedinil. Tvojo podvuqenje , tvojo zaderxanjo> tvoj duh svete lubezni, naj. vse moje misli, besede no djanja.vix a ; To bodi moja zahvala-, to bodi sad moje pobožnosti. Per tvojem svetem teli n° kervi jas tebi zvestost obiubim> ino ponovim dnes drugoq mo) 0 kerstno oblubo. Jas se odpovem hudemi duhi, vsemi njegovem 1 291 djanji, vsoj njegovi gizdosti, vsemi i gre&nemi veselji, vsemi nevarnemi pajdastvi no vsemi zapelavanji v’ grehe. Jas qem vse moje duxnosti zvesto dopuniti, vse zvesto zderxa- ■i; kaj sem jas per spovedi obeqal. Da je lubezen tvoja naj veksa, na i imenitnesa zapoved, ino zna¬ menje pravih kristjanov; tak qem Ostudi vse ludi lubiti, kak si ti 1!a * lubil, njim odpustiti, kak si odpustil — tudi za moje sovrax- n 'ke prositi, kak si ti prosil. »Tak tjem jas gledati mirnost obderxa- 11 — poterplivost iuo ponixnost s kaxivati — perjazen , ino poslu- Xe Joiji biti — zagovoriti pomaga¬ jo dobro vqiniti, kde no kelko mi ,e k mogoqo. Zakaj jas sem ja ( * n es ?rpixo kristjanske lubezni k’ Se °* vzel, s’ keroj ti nas vse, kakti tv °je otroke enega Oqe, per eni 292 mizi xivis, ino^z lubezni s’ toboj, no z’nami med sobo) zediniti qes. Ali pa, kelko krat sem se jas xe tu pred toboj znajsel! Kaj pa se bi le te bilo, t{i jas mojega na- prejvzetja ne bi veijkrat ponovil, i{i bi se jas malo kda s’ totim ne¬ beškim kruhom poterdival! — 0 daj , moj Jezus ! da bode moji duši hasnul, da bode njoj moi{ dal, skušnjave premagati, poterpexli- P vost v’ krixih ino terplenji meti) no vjkalnovitnosti do konca osta¬ ti 1 Te mene najnq smertnedevei^ postrasila, temuq le na vsikdars toboj zedinila. Zakaj ti si ja rekel : »Kdo mojo meso je, no mo )o kerv pije; tisti bode na veqno xivel.“ O sreije, ja zveličanja pu“ a spixa, kera sad vere, vupanja, ino lubezni, pobolsanja ino P°' 293 sveqenja pri meni redi! Kak po- trostan, kak poterden, ino kak z’ kostimi dobrotami obloxen znam jas nazajiti! — Jas nemam bolse pomotji za poterdenje v’moji sla¬ bosti, kak toto večkratno sveto °brejuvanje. O, da bi se jas pa s koro drugorj s’ponovlenojlubez- n > skerbjoj pri njemi znajsel! Moj Jezus poxegnaj ti mene! z a to te ponixno prosim. Zedini , i|i duxe h c! e s’ tobo). Naj niene niq veq od tvoje lubezni ne odloiji.—Tebi qem jas xiveti, ker si ti za me vmerl! Tebi ijem mreti, ker ti za me xivis ! 1 v oj qem jas biti na veqne qase Amen. Luhezen V Jezusi, kak odzgora na strani 178. 294 Molitva k’ Jezusi za naj vekso dobroto. O Jezus! ti moj lubeznivi zve- lit[ar! daj timenitoto pravo sreqo, toto tvojo sveto gnado, da bode meni mogotjo, poboxno, ne- dušno ino sveto xiveti. Opomin¬ jaj — vixaj no poterdi mene s tvojim svetim duhom, da bom jas vsikdar tvojo zapoved ino na- vuk pred oijmi me), da bom & vsikdar skerbel le tebi se dopad- nuti, da bom vso mojo djanje n° popusenje, vso'mojo moi(, J® vsaki qas mojega xivlenja, kak 11 priden otrok, v’ lubezni no zve¬ stosti tebi dopernesel ino ofral- O moj zvelitjar, moj Jubeznivi Jezus ! bodi meni s’ tvojoj svetoj 295 gnadoj na pomotp da bom jas tak dobro mojo, kak pa tudi mojih blixnih neduxnost ino ijednost ze vsoj moijjoj obvarvatisepomojal; da jas nebom nikdar v’ toto ne- sretjo prišel, ki bi jas le eni duši pohujšanje dal, ino njo zapelal, a h sam sebe zapelati pustil! Obvari me, o Gospod! vsik- dar pred takim zaderxanjom, v’ tereni bi si jas razvi mojih lastnih grehov se lučke na se nalagal! Odreši me, no pomagaj mi, da Jas nebom v’ nevarnosti, v’ skuš¬ njave, no v’grešne prilike prišel! ^oterdi me, da bom se njih zo- gnuti, ali se njim proti postaviti Premogel! *Ii se jas slabesi po¬ stim ; ob telko veq se za tvojo P°tnoq skerbim. ^Ii se jas menje Sa m na se zanesti smem; ob telko 296 vet{ jas na te zavupam. O moj odrešenik ! pridi ti meni s 1 tvojoj gnadoj smileno na pomoti! Hasnovitni navuki no opominjanja za mladost, tare bi si ona po nedelah , posebno P a v’ dnevih, kda se k’ obrejuvanji gre, mogla dobro k’ serci vzeti. I. Za mladost poprek. ■^•ristjanaka mladost! kres vse drugo bi ti mogla neduxnost, ino M'stost tvojega serca stimati , no n io z’ naj veksoj skerbjoj obvar- ra ti. Neduxnost je naj veksa le¬ pota mladosti — je tvoja naj veksa 13 ** 298 vrednost na zemli. Ona tebi da veselo serqnost, moq ino xivlenje; samo ona tebi pravo, ino poter- pejoqo veselje spravi; ona tebe Bogi no ludem dopadiivo dela. Tam pa na ovem sveti, tam v’ nebeškem kralestvi pa ti qastitlivo, na vse veqne qase terpejouo kro¬ no na strani Jezusovem perpravi. Neqistost pa .je gnusoba pred Bogom, ino pred vsakim poštenim qlovekom; ona zdravje pokvari, no xivlenje perkrati; ona le brid¬ ko naprejznasanje vesti, sramoto, texavo, no nevolo — ja veqn» nesreqo za soboj pernese. Bi P® se qlovek le samo pred ludrrn sramote zognuti qe, no deno gresd tak je njegov greh ob telko g 1 ’ 11 ' snesi — kastiga na ovem sveti- - v’ veqnosti ob telko veksa. Ah! enkrat zgublena nedux- 299 nost, je na vetjno zgbublena, ino kak lehko, kak skoro njo tjlovek zna zgubiti — tudi skoz naj skriv- nesi greh — xe skos pervo per- volenje v’ grešno poxelenje ona v’ zgubo gre! Mi ti ali lublena mladost! tvo¬ jo naj vekso vrednost, tvojo ne- duxnost obvarvati, no tvojemi 'lasnemi ino vetjnemi pogublenji oditi ijes; tak zderxi navuk tvo¬ jega zvelitjara , ker veli : Budite n o molte, da v’ skušnjavo ne^ padnete! Tak ali Budi! 1) Mej dobro paško , kaj se v tebi, no okoli tebe zgodi. Ti nosis tvojo drago vrednost v ’ eni rahi posodi. Tvoj naj ne- v arnesi sovraxnik se v’tvojem teli Znajde — to je tvojo lastno nagnen- 300 je k’ liudemi, telovno xelenje, kero tebi greh tak veseli naprej- postavi, da ti pri njemi na Boga, ino na vse drugo pozabiš, kaj bi te od njega znalo proq derxati. Tak zaduši ali xe pervo ne¬ čisto misel, proti se postavi hudemi poxelenji xe v’ njegovem zatjetki. Vgasni pervo iskro, da se nebode dale xarila. Vari se pred takimi reqmi, kere bi hude misli v’ tvo¬ jem serci zbuditi znale; gledaj rajši na stran, ino misli na kaj druga; zapusti kraj, persono ali rei{, ke- ra bi tebi znala nevarna biti. *Ii ti kaj takega v’ sebi obču¬ tiš , kaj nikomi ne bi rad razodel, kaj preš sramote ne bi razodeti mogel; tak si xe v’ silno velki nevarnosti. Prosi vetpiega Boga za razsvetjenje, da bos nevarnost fpoznal. Odkri zastopnemi spo* 301 vedniki, v’ kakem stani se tvoja duša znajde. 2) Dopuni celo zvesto tvojo znotresno opominjanje — glas tvoje vesti. Bodi sramoxlivi v’ tvojih mislah, besedah ino djanji ■— v’ tvojem oblatili no v’ celem tvojem zaderxanji. Mi je sramoxli- Vost zgublena ; tak je vse zgubleno. Nikake rerji za malo ne derxi, tji je ona kakhte malo postenemi zaderxan ji proti. Nikdar si ne misli: »To xe je ne tak velka krivica; samo do tak, pa niq dale se jas v ’ to ne spustim.“ O, na tako vixo bos si ti vsikdar veij vupal, bos vsikdar bole vnemar, bos vsikdar slabesi postajal; bos vsik¬ dar od Boga, ino njegove svete gnade dale proq prišel. Ker en¬ krat v’ padnenji leteti zatpie, tisti Se ne premore sam veri gorpoder- 802 xati. Tak ne zavupaj preveqsam na se ; ti znaš perle, no bole glo¬ boko padnuti, kak se trostas. Ne podaj se v’ niq hudega; vsakemiza- pelavanjise v’pervemzaqetki pro¬ ti postavi: ovaqi bode prepozno; ti bos slab postal—bos zgublen. 3) Vari se skerbno, da ti tvo¬ jega sovraxnika, to je, hudega po- xelenja skoz nedostojni pogled, skos poslušanje nesramnih guqov ali pesmi, skoz branje lagodnih knig — ali na kako kolihte drug 0 vixo, sam ne razdraxis. Sovraxi tudi vso prepovedano salo, vse nespodobne pesmi, no vso drugo nedostojnost. Nikar se ne smej k takim reqem, ne mej dopadenja z’ njimi; t|i qes, ki njih ne bos •sam poveksal, ino qi duxe globle v’ nje prišel. Bodi velko veq vsik* dar moxkega zaderxanja—nHHp' 303 opominjaj tudi druge mugati, keri nesramno guijijo, ali zagni kaj druga postenesega gugati, Hodi rajši prog, gi lagodnosti zabraniti ne premores. 4) Bodi tudi sramoxlivi 3 gi si ravno celo sam. Obderxi sam sebe v’ postenji kakti brat Jezusa Kristusa — kak tempel boxji, po- segnani skos svetega Duha. Bog vse vidi. Tak nig ali takega ne v gini, kres kaj bi se pred njim sra¬ movati , ali njega bati mogel. 5) Navadi se od mladosti sam sebe kristjansko vixati, sam sebe strahuvati — perkrati si sam rad vegkrat nekelko per jedi, no pitji, P e r spanji, gugi, pogledi, no per Poslušanji — ja tudi v’ dopuseno Ves elje se vseli ne podaj. Vugi Se v’ malih ino dopusenih regeh s am sebe strahuvati, da bos se te 304 tudi v’ xmeqesih ino potrebnih reqeh, da bos se tudi v’ prepove¬ danem veselji strahovati premogel. 6) Vari se manjuhivanja, kero je zaqetek vse pregrehe. — Tudi po Svetkih si hasnovitno ino do- puseno opravilo i&i, da ne bos qasa imel na hude no prepovedane reqi misliti. Misli , qi v’ notji spanja nemas, na boxjo povsodi- nazoqnost, na smert, ino na rttf- nost — ali pa moli. Ne pomudi se nikdar, najnq po svetkih ’z ne¬ marnosti duxe v’ posteli , kda se enkrat stanuti dohaja. Zakaj M* se ti xe per stajanji strahuvati ne premore«: kaj pa bo se te krez den per xmeqesih skušnjavah s toboj zgodilo? 7 ) Ogibli se nevarnosti, n0 prilike k’grehi, kelkoti je naj vel} mogoqo, Xe to je greh , qi & 305 qWek sam rad, ino vnemar v’ nevarnost poda. Vari se hudega pajdastva, zakaj ono je bole nevarno, se hitrej ijlovelta preme, kak nadobllv beteg. Naj veq mladih ludi se skoz Jagodno pajdastvo pogubf, Ker se z 5 lagodnimi pajdaši, si lagodne navade gorvzeme. Ne pusti se od niq vrednih pajdasov zapelati, ne poslušaj na nje, rji tebi pravijo : „To ali tisto je ne greh.“ Ti ja sam spoznaš, kaj je ne prav; to tebi tvoja vest povej. Ne pusti se skoz njihove Spotlive gnije krez neduxnost ino poboxnost zapelati; v* svojem Serci se oni deno morejo tebi prav dati, no svojo nevrednost sami spoznati. Ne pusti se tudi skos hude dela drugih zapelati; tak nikdar 306 ne misli: Drugi ja tudi to vt{inijo! Da se drugi sami radi v’pogublenje podajo; qi bi se te ti tudi mogel v’ nje podati? Kaj je enkrat ne prav, tisto ne zmore nikdar prav biti, qi bi ravno vsi ludje tisto vginili. ŽTiroki pot, pravi nas zvcliqar , po kerem naj veq ludi gre; v’ pogublenje pela. Pomojaj se velko veq z’malimi poboxnimi po voskem poti neduxnosti v’ tisto veselje priti, kero bode na veqne qase terpelo. 8) Per vkupshojenji no reselji mladih ludi se malo kda kaj prid¬ nega zgodi. Per plesi neduxnost zbetexa — per hodi od plesa xe dostikrat vmerje, Noqno vkup- hojenje mlade ludi k’ delam terne — k’ delam pogublenja pela. g) Ne pajdaši se z’ xenskim* personami, ne bodi z’ njimi pre* 307 vep perjazeri. Tako pajdastvo je zate nevarno, kak ogen per slami. Mi od zapetka ravno nip hudega ne mislis; tak je tvoja neduxnost xe deno v’ blixni nevarnosti. Lubezen med ledipnimi se naj v ep z’ grehom dokonpa; malo kda se po njoj k’ zakoni pride, no pi se zgodi, tak je malo v’ njem srepe. Ja taki zakonski ludje ne premorejo eden drugegaresnip- nolubiti,ne premorejo svojim otro¬ kom lepega navuka zapustiti. to) l Ii si ti per takih ludeh znani, ali se v’ taki sluxbi znaj¬ de«, kde se zapelavanji v’ greli ne zmoreš proti postaviti, ali se njega zognuti; tak glej, ki tam prop prideš, kak skoro je mo- §°po; pi se to ravno xmetno zgodi, tak premisli, da je to po¬ sebno! Kajti da v’taki priliki ti 308 prež greha ne premores ostati; tak idi ali — no zavupaj na Bo¬ ga; on te nebo zapustil, ino kaj ti ’z lubezni k’ poboxnosti— ’z lu- bežni k’ Bogi vipnis, tisto bode on tebi, t{i ne na totem, te pa gvisno na overa sveti vetjno plaijal. Tak imej ali paško na se, ©gibli se nevarnosti, to je pervo ino naj. potrebneso, Budi, no M o 1 i! „Da sem jas znal, ki se ne- tjistosti ne bi ogibati mogel, H 1 Bog meni ne bi k’ temi gnade dal; (indT xe to vediti, od koga je toti dar, je modrost bila) tak sem se jas k r Gospodi obernul) molil ino prosil is celega serca. Tak pravi razsvetleni kral Salo* mon v’ knigah modrosti. 8- P* 309 Ino Jezus pravi: Kaj je per ludeh ne mogoqo, to je per Bogi mogogo. O lublena mladost! ti se sama pred hudim ne premores obvar- vati; tak zavupaj ali terdno na vegnega Boga; prosi njega po- 1 iixno 0 da bi on tebe skos svojo dobrotlivost, ino vsegamogognost pred hudim obvarvati htel, da bi °n tebe poterdil, ki bi se iexi pre¬ mogla vsemi proti postaviti, kaj Je njemi zoperlivo. Kak dugo ti skerbno ino zvesto moliš, tak dugo te Bog gvisno ne¬ rode pustil v’grehe padnuti. Kak hitro pa ti molitvo na stran pustis, xe zagnetf grešiti. Tak ali l) Moli! mej Boga tvojega vse- gavedejogega Oge no sodnika y sikdar pred ogrni no v’ serci —■ Po dnevi no po nogi; bodi ti na 310 samem, ali per drugih ; kaj ti koli vqinis, ali vriniti nameniš, tak pri vsem tem nikdar ne po¬ zabi, da si pred Bogom ! 2) Prosi vsaki den Boga, da bi on tebe na tvojem nevarnem poti vixal ino varvaJ. Premisli vjutro rano, kak se ti krez den zaderxati moreš. Prosi njega za njegovo sveto gnado. Premislavaj veijer, kak si ti den dopernesel. Ponovi krez den vegkrat tvojo dobro naprejvzetje, posebno prod nevarnostjoj, kere se ti zognutine premores. Podaj se s’poboxnimi mislami k’ pokoji, 3) Ob qasi skušnjave pr° sl Boga za pomoij, oglej se ta na tvojega krixanega Jezusa: p re ' misli, kaj za hudobija je greli da je on mogel telko za tvojo od¬ rešenje terpeti! "ii bi te njegova 311 kerv za te mogla zgublena biti? Izretji s’ poboxnostjoj no z’ zavu- panjom presveto ime Jezus. Misli nasmert — misli na vednost. Retfi s terdnim naprejvzetjom: „Ne, 'ega jas neijem vqiniti! Bog me obvari ! ts -—ino on te bo obvarval. 4) Nedelo 110 svetke k’ dobremi °berni.; po kerih se naj veq hu¬ dega zgodi: v’ totih dnevih dosti mladosti zapelane grata ; gre dosti fl eduxnosti no ijednosti v’ zgubo. ^li ti nedelo vsikdar poboxno Jtl 0; sveto doperneses; tak bode Ce li tjeden, ja celo tvojo xivlenje poxegnano ino posvečeno. Idi tudi popoldne v’ cirkvo , H 1 ti je le mogoijo, ino opravi 'atn tvojo mOlitvo — premislavaj Jam krixni pot* premislavaj, kaj j® Jezus ’z lubezni k’ tebi terpel, za drago ceno je tebe od 312 vegnega pogublenja odkupil, da je svojo sveto kerv za te prelejl! Obiskavaj njega v’ naj svetesem oltarskem sakramenti; odkri pred tvojim boxjim perjatelom ino od¬ rešenikom celo tvojo serce. Jezus bodi tebi vsikdar krez vse drugo. Beri doma rad hasnovitne kni- ge ; dopernasaj dela lubezni proti blixnem; pomojaj se tudi druge od nevarnega pajdastva ino vesel¬ ja po tvoji mogoijnosti prog der- sati. Obiskavaj betexnike. O ! p er betexnikih se posebno mladost zna dosti hasnovitnega navugiti. 5) Idi vegkrat k’ spovedi no k’ obrejuvanji z’ dobrim perprav* lanjom, ino s’pravoj poboxnostjoj* Tvoj spovednik bodi tvoj naj bol« 1 perjatel ino ratnik, kruh xivlenja bodi naj mogneso poterdenje v tvoji slabosti. 313 6) *Iasti v’ serqni poboxnosti preqisto Divico Mario. Spomni se na njeno qistost, ponixnost, ja na c elo njeno poboxno xivlenje, kda njo za pomoq prosis — ino se pomojaj po njenem navuki xiveti. ■Ve *Ii si ti morebiti xe tak ne?re- len bil v’ neqisti greh padnuti ; o tak zgrivaj no objoqi ga v’celem tvojem xivlenji! Tvoje zgublene neduxnosti ti nepremores veq na- z aj dobiti! — Pa pobolsati se ti znaš — pobolsati bi se ti mogel v’ toti vuri zaqeti; qi si xelis, ki ne “os qi duxe bole globoko v’ pre¬ grehe , bole globoko v’ pogublenje prišel. Tak potikaj; se ali pred Bogom 'no ludmi; spoznaj tvojo slabost; v uqi se za prihodni ^asboleskerb" 14 314 no na se pasico meti, bole zvesto moliti, da drugoij v’ grehe ne padnes. O tak bexi ta ! bexi k’ milosti boxji; zgrivaj tvoje grehe, odpri per spovedi tvojo serce —* prež nazajpoderxanja grehov, preZ zgovarjanja, qi si njih odpusenje, si mirnost tvoje vesti zadobiti xelis. Zakaj preš tega si ti v’sta* ni pogublenja. Pobolsaj seresnitp no ino stalno. Rastergaj zavezo grehov ***' ogibli se nevarnosti, ogibli « e grešne prilike, zapusti prepove* dano pajdastvo. Vzemi si na skerb vse hudo, kero so tvoji grehi na¬ pravili po tvoji mogočnosti * dobrim popraviti — ino zavup a J na neskončno milost veqneg 8 Boga, ker ne xeli smerti grešnik«) temui{ da bi se on spokoril, in ° veqno xivel. — 815 II. Posejmo za mlaS?niye. Premisli v£tjkrat kristjanski mladeniči premisli dobro, kak si ti na se paško meti, kak si ti nioliti duxen, qi se pred neipstost- joj obvarvati i^es, qi si xelis, ki n e bos niq takega vijinil ali gtujal, skos kaj se bi druge v’toti neznani greh zapelati znal. Zapomni si po¬ sebno tote navtike: 1) Skerbi se sam sebe v’poy- tenji obderxati; poslušaj vsikdar opominjanje tvoje vesti, no n le zvesto dopuni. Bog te vidi, ®og vse vidi. Ne vtpni niq, kres kaj bi se sramuvati mogel — ne Vt pni niq, kaj bi le od zdaletj sra- n toxlivosti znalo zoper biti. O kak dosti mladih ludi ne poslusa svojo vest! kak dosti oni na 14 * 316 skrivnem takih grehov vginijo, kerih se spovedavati ne vupajo! *Ii ti ali spoznas, ki si enkrat kaj nedostojnega vginil, o tak vari se to vetj vginiti, qi si xelis, ki ne bos na teli no na duši na to¬ tem ino na ovem sveti veijno ne¬ srečen. Spovej se tvojega greha, ino bodi zagvisan, da bodo tudi spovednik tebeperjazno k’ dobre- mi opominjali, 2) Imej tudi drugih neduxnost v’ qasti. — Vari se skerbno vsa¬ kega nesramnega guga. On du» e ognusi, on duše vmori. Neduxn I per takih gugih svojo sramoxlivo st zgubijo, drugi pa se vekso veselJ e k’ nespodobnosti dobijo. Ju eIia sama negista beseda je vegkraj ; zrok na dostih gerdih grehih. se iti ges te enkrat za tvoje — ha 317 za tak dosti luckih grehov per Bogi odgovoriti? Vari se skerbno, poboxne ne- duxne duše skos spotlive guqe od dobrega proq derxati, ali nje skoz nesramno salo celo v’ grehe zapelati — vari se nje* skos sladke besede, ali skos permarjanje ob njihovo neduxnost spraviti. Glej, da terplenje Kristusovo, skos kero i e on tebe no druge od vegnega Pogublenja odrešil, da nebodeono z a te no za druge zgubleno! Pre¬ kisli, kelko bos ti mogel za vsako z apelano dušo terpeti! Kak straš¬ no bode tvojo veqno pogublenje ! 3) Ja vari se vseh grehov, tari k’ nečistosti, ali k’ hudi na¬ padi pelajo, kera se silno xmetno, a li se celo nemre dolpoloxiti. Ker Se v’mladosti greha navadi, tis- temi greh vest za starost pogladi. 318 Vari se, da se v’mladosti pi¬ janstva ne navadiš; kero se tak lehko zgodi, kero malo kdo za greh derxi, no kero se tak xmetno odvaditi pusti. Grehi, kere pi¬ janstvo za soboj pernese, so Straš¬ ni. Pijani plovek je lagodnesi j kak so nespametne stvari, tiste, i]i komi kaj xalega vpinijo, se samo po svoji naturi zaderxijo> plovek pa v’ pijanosti kres svojo naturo lagodne repi dopernasa* Ker svojo pamet zaleje, da ga ona vep vixati ne premore; tisti se v’ oblasti vekse, kak xivinske gerdosti znajde. V’treznem stani more on dostikrat tisto sam zani- pavati no bridko obputiti, kaj j e on v’ pijanosti gupal ino vpinil* *last ino pohvala je za mla- denipa, pi se od njega repi zna? ki je ne pijanec. 319 4) Ogibli se tudi spila, vari se, da se ga ne navadiš, ne spi¬ taj zavolo haska, ne za drage pe- neze, nikdar pre dugo, ino nikoga polek ne nori, Nieden »pilar se se )e nikdar ne zbogatil; pa dosti njih je xe skoz njega same sebe, xeno ino otroke v’nesreqo spravilo; ja nekega qloveka je xe spil k’ vel- kim hudim delam, k’tatvini, k’ Boga preklinjanji, ja celo k’ cagli- Vosti zapelal. 5) Ne pusti se od qemernosti prevzeti, da ne bos preklinjal, da ne bos drugim gerdih imen da val. S’ kletvicoj ti mq bolse — temuq ie vse lagose napraviš: Bog ino Judje se skos to razkalijo; — ti druge qemeris, ino sam sebi kvar ^tpnis, Mojo si ali vzemi tvojo H e roernostpotalaxiti; muqi—pre¬ kisli, kaj guqis ", zogni se vsega, 320 kaj te k’ tjemernosti napelava — glej, da sam sebe strahuješ. 6) Ogibli se vsega, kaj jetvo- jemi dobremi imeni skodlivo — kaj je nespodobno ino nesramno. Kaj je ne prav, tisto se tebi naj ne dopadne. Sram te bodi lax!ivo giujati: bodi moxke resnice! sramuj se vse krivice; ja spomni se, da pravici naj duxe terpi. Ne vkradni naj mense reiji: ker le en penez vkrad- ne; je tudi tat. Tak se zaderxi, ki te ludj e nebodoza nemarnega derxali. Mia* dosti ijas hitro premine—pa nik¬ dar vetj nazaj ne pride. Bodi ali skerben ino delaven; skerfci s e pred vsem drugim vse tisto se na- vuipti no zastopiti, kaj bode tebi enkrat v’ tvojem stani vediti po* trebno, da bos si te v’ posten) 1 321 tvoj kruh zasluxiti znal;javuqi se v’ mladosti, kelko ti je naj veq mogoqo. ^li si bole skerben, bole podvuqen, ob telko bolse bode tebi slo. tli veq ti zdaj po- sejas; ob telko veq bos enkrat xeti mel — ino Bog bode tebi k’ temi svoj sveti xegen dal. III. Za d.eklii[i. Ti kristjanska dekliq ! ti bi mogla posebno na se paško meti no moliti, bi mogla tvojo qistost ino ncduxnost obvarvati, kajti da s i ti posebno dostim nevarnostam podverxena. 1) Gizdost, ino poxelenje se 'iopadnuti, od kerega je niedna ženska ne vunvzeta, je zlo dosti¬ krat perva stopinja k’ grehi. 14 ** 322 Ena prava deklitj, pravi sveti apostel, si xeli, le Bogi se s’po- boxnoj ino Tjistoj dusoj dopadnu- ti — ino ravno za tega volo se ona tudi vsem pravilnim ludem dopadne — na prevzetne nespa- metnjake no pogublene ludi pa ona ne gleda. *Ji bi se ona njim do- padnula, tak njoj to nebinatjast, teminj k’ sramoti — k’ pogublenji bilo. 2) Pre gizdavo ino nespamet¬ no oblatilo , ino nedostojno te- lovno zaderxanje so zajnke, v’kere se ti sama zamotaš, ino v’ njih zgrablena grataS. Dosti dekliip je po svetkih pre gizdavo — pri deli pa pre nemarno ino nedostojno oblečenih. bednost je velka, sra- moxlivost pa naj veksa tvoja le¬ pota; nesramno zaderxanje pa j e za te naj veksa gerdost. 823 3) Deklitj, kera je vnemar, kera pre dosti guqi, no nit{ ne pre¬ misli, kaj gruji, nebodedugo nedux- na ostala— bode svojo vnemarnost skoro drago plarjati mogla. Njoj bode se tak zgodilo, kak se muhi Zgodi, kera takdugo vnemar okoli goretje lutji obletava , ki si peroti posmodi — ja se celo svojo xiv- lenje zgubi. 4) Od potepanja niše bolsi domo ne pride. Per potih, ino cestah lagodni Judje mlado drevje naj hitre) pogubijo. Tak se rado deklicam zgodi, kere se malo do¬ ma vstavijo. Tak ali odeklirj! ne hodi na tepe; posebno po norji nikdi sama ne hodi, temurj osta¬ ni rajši per domi, isi si delo za delom, qi si xelis, ki dobrega ime¬ na ki neduxnosti ne zgubiš. 5) Dosti dekliqi je , kere pre- 324 veq no pre rano za svojo pri hodno sreqo skerbijo, pa ravno za tega volo nie ne najdejo, da njena pravem poti ne isejo. Kaj se te kdo od grešnega pajdastva dobre¬ ga trostati premore? Tak bodi ali deklii] | le poboxna ino skerbna. Te bode gvisno Bog za tvojo sretjo skerbel. Le premisli: da priden tjlovek pred vsem drugim le na dobro zaderxanje gleda, z lagodnim pa ti je tak malopoma- gano. Dosti se je njih, kak ti morebiti sama ves, komaj xenitve dočakalo, pa v’ kratkem qasi so se nje xe navolile. 6) Bodi stalna v’ tvojem na* prejvzetji, mej paško na se, qi te kdo zapelati qe. Zavupaj, pa poglej, komi za- vupas! Ne veri kqasi sladkih be¬ sed, kere so ne vsikdar resnične> 325 terniuj dostikrat tebe zapelati, dostikrat tvojo neduxnost vmoriti gejo. Vari se skerbno vsakega 'jloveka , bodi on znani ali nezna¬ ni , od kerega poštenosti no dobre-, i ga zaderxanja, si ne zadosti dobro previxana. Posebno pa se tistih v ari, keri so xe kakti lagodni Uglašeni, Ogibli se tistih, keri se prevet} sladijo; pri njih se malo resnice znajde, njihova sla ja se rada v’ bridkost premeni. Ne veri obetanja nesramnega jlloveka; on te qe znoriti, kak k xe druge znori!. Ino tji bi on j ra vno besedo zderxal; kak se ti P° grešnem xivlenji srečnega za¬ gona ino xegna boxjega dočakati 'les ? Ker tebe resnitpio lubi, tisti te gvisno neqe ob tvojo neduxnost praviti. 826 Ne pusti se skoz dari oslepiti no vloviti , zakaj i]i nje vzemes, tak je ne dvojiti, ki bos ti tvojo djanje s’ tvojim dobrim imenom, s’ tvojo j neduxnostjoj mogla pla- titi. O za kak neko malo vredno reg, za kak neko kratko veselje se dosti hudega zgodi! l li ti presti- mas, ki si v’ nevarnosti grehvgi' niti, tak se prog od nje podaj, kak hitro ti je le mogogo ; prosi ver¬ nega Boga za gnado ino pomog; premisli, da je gednost veg vred¬ na , kak vse posvetne regi, p re ' misli, da se zgublena neduxnost nikdar veg nazaj ne dobi, 7) Zogni se pijanega gloveka> kak naj hujše divje stvari. Va fI se skerbno , da se sama ne opij 3 ' nis; pijanost je xe neko neduinos 1 zapravila! Pijanstvo je xe za vsa* kega gloveka gerdo; posebno p a 827 za xenski stan. Ne hodi ali v’ take prilike, v’ kerih bi se to zgoditi 2naIo. Tudi ples je za mlade ludi ne¬ varna req, kajti da on nje dosti¬ krat k’ hudemi zapela, k’ dobre- nri pa njih nikdar ne ravna. Kak dosti ludi si skos ples te- iovno ino duhovno zdravje pok va¬ di Kak dosti njih skoz njega svojo telovno ino duhovno xivlenje zgu¬ bi! Premisli o dekliq ! kelko ludi Pa preš plesa deno tudi sreijno xivi! 8) Spi v’ hrami na takem to- dsi, kde je za tvojo neduxnost ^aj menje nevarnosti. Ne poslušaj n a zapelavne guqe, ne mej z n jimi veselja; ja bodi gluha ino butasta za vso nespodobnost. ^Ii Rres med ludi, tak bodi pošteno °bleqena. ■— 328 9) Tudi v’ betegi ne pusti sra- moxlivosti na stran, temutj daj tudi te.na znanje, da je tebi vsik- dar ino povsodi na dostojnem ino poštenem zaderxanji naj veq le- xoqo, da ti tvojo dušo veq kak vse drugo lubis. 10) Ti ne premores tvoje ipstosti obvarvati, qi se tudi drugih grehov skerbno ne varjes, keri tebe k’neqistosti pelajo, alitigna- do boxjo odvzemejo, preš kere ti ne zmoreš tjisto xiveti. Tak bodi ali ponixna; pre* vzetnost grehi pot nadelava. Kaj ti si, ali premores, si le skoz gna- do boxjo , prež nje ti niq dobrega vqiniti ne zmoreš. Ti druge gre¬ šiti vidiš; tak imej smilenje Z njimi, no z njihovoj qloveqjoj slabostjoj — spoznaj tudi tvojo slabost ino misli: jas bi na njiho- 329 vem mesti — v’ njihovih nevar¬ nostih ino skušnjavah tudi bolsa ne bla. Vzemi si od njih za se navuk! Prosi vetjnega Boga ob telko veq, da bi on tebe varval, ki ne bi ti tudi v’ grehe —- ja se kole globoko v’ nje padnula. Ne bodi per guqi vnemar; ma¬ lo guqi, pa misli dosti. Vari se od vsega guqati no vse razodeti, kaj ti je znano, qi se greha zognuti H e tf. Ne guqi krez blixne lagodne re qi; nikdar njih ne zaniqavaj. ^ T e stimaj sama sebe veq kak druge iudi. — Tak imej ali tvoj jezik n a skerbi, da se ti, qi ravno niq ne qistega ne vqinis, z’ njim proti Inbezni blixnega ne zagrešiš. Ne bodi neperjazna, jezlava, 'no hude vole, qi se komi do- Padnuti qes. Ne kaxi samo nazoqi drugih 330 ludi dobro zaderxanje, ja vari se vse skazlivosti, kera je Bogi nolu- dem zoperliva. Ne boj se, ijednost ino poboxnostpred ludmi na znan¬ je dati ; pa ne i$i tudi samo po¬ svetne qasti —- ne bodi samo za tega volo dobrega zaderxanja, da bi od ludi pohvalena bila, termuf za .ega volo, da Bog tak meti qe. Le samo skoz resniqno pobox- nost bos ti gnado boxjo zadobilaj kera je tebi per tak dostih nevar¬ nostih, ino xmetnih skušnjavah k čednosti no k’zveličanji potrebna. Za sine no i{cri. j) Kaxi ponixnost v’ besedah ino djanji proti tvojim starsona. Gutp ž’ njimi s’ perjaznimi, ja ta- 331 kimi besedami, kere pokornost na znanje dajo. Ne sramuj se tvojih starsov, tpso Oni siromatpki ali ni- sokega stana. Imej poterplenje z’ njihovoj starostjoj, z’ njihovojsla- bostjoj, no ze vsoj telovnoj nevo- loj, kera se starim ludem godi; premisli, da so oni za tvojo volo Mogli dosti prenesti no terpeti. 2) Skaxi tvojim starsom v’ vseh pravignih regeh volno po¬ kornost. Bogaj njihove lepe na¬ vtike, njihovo dobro opominjan- ]e; bogaj nje posebno te, qi oni tebi kaj prepovedanega — kak hu¬ do pajdastvo, nevarno eden dru¬ gega obiskavanje , podnevno, ali Ponoijno prespotrebe okolihojenje He dopustijo. 'Tota nepokornost bi velki »— ja dvojni greh bila. 3) Lubi tvoje starse, razveseli n ie, |celko ti je le mogočo; po- 332 magaj njim vsikdar v’ njihovih telovnih ino duhovnih potrebah, Bodi njim posebno te ze vsoj lu- beznoj no skerbjoj na pomoij, tji so siromatjki, stari no betexni. Ti tvojim starsom tvojo lube- zen ne premorem bolse skazati, kak skos tvojo dobro zaderxanje. To je njim naj lubleso; to je pra¬ va — je naj bolsa zahvala. 4) Ne vzemi niq tvojim star- som, naj so penezi ali druge req>* To bi prava tatvina bila, s’ keroj biti tudi tvojim bratom ali sestranj škodil; tudi bi znali drugi neduxni kakti nezvesti okrivleni biti. 5) Xivi tudi s’ tvojimi bratmi ali sestrami v’miri, no perjaznostij ne svajuj se z’ njimi, nebodinjifl 1 nevoslivi, nikdar njih ne zarnigavaj. Ne delaj sluxevnim skos pre¬ vzetje, terdoglavnost, ali sovrax- 333 nost njihov xmeten stan se xme- i|esi; bodi proti vsem mirnega zaderxanja, ino njim rad posluxi. Pa vari se, ki ne bi z’ enim od bratov ali sester vetj derxal, kak z’ drugim, vari se kerega zanitjavati. Daj starsom na znanje, Hi vidiš, ki keri per hrami kaj hu¬ dega vipni, da njemi oni strah napraviti znajo. Otrokom , keri orjo ino mater lubijo, ino nje v’ rjasti majo, je xegen boxji obetjani, njim bode dobro slo na totem ino ovem sveti. Pa joj bodi tistim otrokom, keri so za svoje starse lagodni, keri nje zaniqavajo , ali keri njim skos svojo nepokornost —• skoz nitj vredno zaderxanje celo njihovo xivlenje bridko delajo, alinjeper- kratijo! Vsa xalost, kero oni svo¬ jini starsom napravijo, bode se 334 njim se v’ totem xivlenji gvera- vala. O kak xmeten bode enkrat njihov odgovor per veipiemBogi! Bog je skoz Mojzesa rekel: Ker oqo ali mater preklinja — njim hudo xeli ali vqini — tisti bode na veqno vmerl. (To je, tisti nebode zvelirjan.) Mark. 7, io* -* m ti od tvojih starsoV odlogen, ja morebiti celo v’ lučki dexek xiveti moreš; tak misli ob telko veqkrat na tvoje lublene starse, na njihove dobre navuke, no na njihovo tebi sreqo vosenje, kda si se od njih odloqil. Premisli, da bi oni zdaj tebe viditi mogli, ) 6 } bi oni s’tvojim mislenjom, naprej' vzetjom ino djatijom, ja s’ celit 11 tvojim zaderxanjom mogli zado- volni biti; jel bi se kres te ’ -seldb 335 sli xalostili? — Bodi njihov trost v’ starosti, ja »e celo po smerti. Le na veqnega Boga, tvojega nebeškega Oqeta ne pozabi; mej ga pred oqmi; dopuni njegovo sveto volo, njemi se priporoqi v’ njegovo sveto ravnanje. Glej, da tvojo vandranje na sveti sreqno dokonqas. Tu je ne tvojo ostanenje, temuq le kratko prebivanje, kero je nekda dobro, tiekda lagodno. Le skerbi se, da ta prideš, kde je tvoja veqna do¬ movina ! Misli: 'Jas vandram v’ dugo veqnost ta K’ Oijeti mojemi; Kde on kraluje vekoma V’ kralestvi svojemi. 336 V. Za sLuxevne. „Per Bogi qloveqja imenitnost niq ne vala on ne gleda na stan, ternuq na zaderxanje. Njemi j e kristjanski, delaven hlapec tak lubi, kak velki gospod; pred njim je gospa neimenitnesa, kakpoboxna ino zvesta dekla. Ri je Bog tebe za s!uxbo stva- ril; tak se volno podaj v’ njegovo sveto volo, ino misli: jas se znana v’ mojem stani ravno tak, kak v drugem Bogi dopadnuti, no * e lexi kak v’ imenitnesem stani zve- liqan biti. Vqini tvojo duxnost, ino s e vari skerbno vseh grehov, kere sluxeqki tak dostikrat vqinijo. 1) Bodi tvojim naprejpostaV' lenim v’ vseh praviqnih reqen po- ' l < .v : v- 837 pokoren. Ti Bogi sluxis, i{i ti po njegovi voli ludem sluxis. Vifini vse volno ino z veseljom; ne samo nazotji tvojih naprejpo- stavlenih; temutj tudi te, iji oni tebe ne vidijo. Bog te vidi, tudi on bode enkrat tebi za to plaval. Vqini tvojim naprejpostavle- nim vse tisto, kaj bi si ti sam, Hi bi na njihovem mesti bil, po pravici od tvojih sluxevnih xeleti z nal; opravi njihovo delo tak s kerbno, kakda bi ono tvojo bilo; °iej na vse njihove reqi tak paško, kak na svoje lastne paško mas. Kaj ti po nemarnosti, ali ma- tijosti pri deli, xivini, ali per dru¬ gih reqeh zamudiš, je telko, kak ki vkradnjeno bilo. Zakaj za tega Volo majo ino plaqajo ludje slu- ^evne, da bi njim kaj k’ haski bili. 15 338 2) Bodi zvesti no pravilen — per malih, kak per velikih reqeh. Iz male pa veqkrat ponovlene nezvestosti zna tudi velki kvar priti — zna velki greh zrasti.— Kak xmetno pa se to povernuti pusti 1 Ne jemli si na skrivnem sam planila, ni se ti sluxbe plaq* pre mala, ali strošek pre slabi zdi. Skos kratek qas te ja nebode konec, qi potem kde indi z a kaj bolsega vejs. 3) Pred pogojenim tjasom prež velkega zroka ne popusti sluxbe — ne hodi po sili ’z nje* To bi greh bil, kajti da je p°' godvi zoper, ino skoro vsikdar za virstvo skodlivo. 4) Guqi vsikdar resnico tista povsodi naj bolse vala. K er enkrat zlaxe, tisti more dostikrat 339 lagati, qi se vunzguijati qe, no deno niq bolse ne napravi. —• Sramuj se laxi ! zakaj Jaxlivemi ijloveki tudi resnice niše vetf neife verjeti. 5) Vari se dosti xlabrati, ne pravi vsega, kaj si tu qul, na drugem kraji: to je gerdo —• na¬ pravi veqkrat dosti svaje no kvara, razdere hišni — razdere zakonski firir, ino tebi samemi veq kvara, kak haska napravi. 6) Proti tvojim zraven sluxev- nim — proti vsem per hiši bodi Perjazen, ino njim rad posluxi; Pomagaj njim, vqini njim k’lu¬ cerni telko dobrega , kelko ti je ^ogoijno — ino kelko njim vqi- ''•ti smes. — Pav’ prevelkoznanje Se z’ niednim ne spusaj; niednemi Preveq ne za vupa j; ne bodi z’ enim krez drugega. Vsaki je tvoj blixni. 15 * 340 Vari se talnik luckih grehov biti — bodi skoz navuk ali pomotp Ne daj nikomi prilike k’ prepove- danerai pajdastvi — ne zataji, gi kaj takega vidiš ali qujes. Gutpl to je tvoja duxnost; povej starsom ali naprejpostavlenim, ip otroci ali tvoji zraven sluxevni doma ali kde indi kaj prepovedanega vtjini- jo, da bodo njim strah napraviti znali. 7) tJi tebe samega kdo k’ grehi napelava, ali te ob tvojo tjednost spraviti tje; tak povej virti ali gospodinji. ^li pomoli ne najdeš; tak glej, ki tam proq prideš. [ Ja zogni se grešne nevarnosti, 1 1 ‘ si xelis neduxnost obderxati. 8) Misli v’ tvoji mladosti na tvoje stare dni; delaj skerbno 1 ne bodi zapravleni. Ne zajej 110 ne zapij vet{ kak je potrebno; 341 gizde si ne spravlaj. Ti si tvoje reqi zadosti xmetno zasluxis, tak glej ali, ki nje za vekso potrebo obdersis. Nemarni zapravleni lud- je morejo na stare dni dostikrat per tistih za svoje potrebe prositi, per kerih so nekda svoje regi zapravili — dosti takih, keri v’ mladosti vse na gizdo potegnejo, morejo njo v’ starosti za malo ceno predati — drago pa si xivex kupiti. ti drmiosti vse vqinis; Te lehko preš skerbi xivi*. 842 Sledni navuk duhovnega varuha za mladost. 1. Neqistost mladost h’ sebi vabi, Z’ obeqanjom njo v’ zajnke zgrabi; Sladkosti n joj oblubi vse, Pa tiste kratek qas terpijo ; Xivlenje hitro obridijo, O xalost! pa pre pozna je! 2 , Kak vtiqi v’ zajnke se lovijo, No v’ tistih svojo smert dobijo: Glih tak se mladosti zgodi; Tak ona te v’ nesreqo pride, Hi hitro k’ strani ne odide , Kde njoj nevarnost se priti. 3 . Mladeniq! bluzi ta ne hodi, Dekliq! ti tudi tam ne bodi, Kde se nevarnost ti grozi. Hednost kres vse naj bole lubi, Neduxnosti nikdar ne zgubi, Te bos xivela v’ mirnosti, 343 4 » O mladost! ti se proti stavi Vsem hudem, no ves greh popravi* Premisli: da Bog vidi vse, Vse tvoje misli no xelenje; Za hudo bode on xivlenje KaStiga na vse veke te. 5 . le zvesto mladost Bogi sluxi! Z’ njim se zedini, z’njim se zdruxi! Te bodi ti zagvisana, Da sreipio bos vsikdar xivela, Bos v’ nebi vso veselje mela, Ti veipio bos zveličana. 344 CIRKVENE PESMI Perva pesem per sveti mesi. Pristop. i. Ponixnj prihitimo Pred te Bog vsih mnoxin! No meso zdaj svetimo, Kak nam veli tvoj Sin. No kak ti smo podloxni, Tak nam daj rnoif, naj n» Zdaj tebi smo poboxni No dopadlivi vsi. 2. K’ veqerji pred terplenjoni) Kda svet zapiml je Xe Jezus s’ pomblenjom, Da k’ texki smerti gre, Je vzel on kruh no vino Ga blagoslavil je Rekoq: To qinte ino Vsi mislite na me. 345 3 . Je rekel: Jejte, pijte, To mojo telo je, No s’ tega se vuqite, Kak jas vas lubim vse. Jas . 347 2 . On veqnega xivlenja Besede nas vut[i, No strasi od gresenja Pri vsaki priliki. Bog daj. naj ga zderximo Na sveti totemi, No nebo z’ njim dobimo V’ pridoqi veqnosti. Vera . Bog Oqa! dobro znamo, No moTjno verjemo, Da svet, no vse, kaj mamo, Si stvoril z’ mudrostjo. Od tebe je izisel Tvoj veqno rojen Sin, No nas odrešit prišel Iz grešnih globoqin. 2 . Maria ga dobila Je z’ Duha svetega V’ diviqtvi narodila Velela Jezusa. 348 Na duši no na teli Je on za nas terpel Na tretji den veseli Se ’z mertvih oxivel. 3 . V’ nebesa je odisel, Na desni tam sedi, Od ondod bode prišel V’ oblasti veliki; Nam sodbo bode zrekel, Pravipne k’ sebi vzel, Zarergel grešne v’ pekel Ker nebo / konca mel. 4 . 8e z’ vero ved op damo Edino cirkvo mi Tovarstvo v’ njej imamo Kak telni vuc^j vsi, Vsih grehov oclpusenje Sknz mesnikov oblast, No naših tel zbudenje, Naj gremo v’ vepno past. 349 Pr ip o r a y a nj e. 1. Zdaj kruli no vino damo Iz meSnikovih rok, No serqne xele mamo, Prositi tebe , Bog ! Naj xive nas na sveti No mertve verne vse V’ nebesa qe8 prejeti Med tvoje zvolene. 2 . Bog! tebi tudi damo Zdaj nase serca vse, No misli, bere mamo, Le vseli ladaj nje ; No moq daj nam, vqiniti Vse, kaj imeti qes, S’ pokoro greh vmoriti. Kak ti nam zapoveš. 3 . Vso našo premoxenje, Ves xive8 no telo , 350 Vso glestvo no xivlenje, Vse to naj tvojo bo. Daj nam po tvoji voli Zdaj dex, zdaj sumjni xar Naj bo na xitnem poli Dobrote tvoje dar. Svet. 1. Mi tjemo vsi popeti Zdaj pesem o Gospod! Da sveti, sveti, sveti, Si ti Bbg sabaot! Vsi sveti te mastijo, Na zemli verni vsi, Le daj, naj te svetijo 8e vsi neverniki. 2 . Da bi mi vsi goreli V' lubezni no na glas, Z’ veselim sercom peli: Hozana vsaki ijas, Pohvalen, keri pride Skos te med nas poslan, Hozana! re^it ide On ves i|lovei[ji stan. 351 Povz digavanje. 1. Nas duh zdaj tebe moli Nazoqni xivi Bog! Ne verxi nas nikoli Is tvojih varnih rok, Kaj mi ne mor’r«o znati, To vera nas vuqi, Skoz njo ti hvalo dati Na veke qemo vsi. 2 . Boxanstvo je zakrito Pri krixanji bilo , *31oveqtvo nam je skrito Zdaj v’ teli Resnemi. Ta skrivnost je k’ spomini Terplenja bridkega, Skos kero v’ Bogi Sini Se nam xivlenje da. 3 . Zdaj sqisti dušo mojo Kerv tvoja o Gospod! Daj meni milost tvojo Ti morje vsih dobrot! 852 Kaj tebe nam zakriva, To Vzemi, Bogi od nas, Naj našo serce vxiva BliSeqi tvoj obraz. Boocjo Jagne . 1. Veselmo se kristjani! En qudex se godi, Zdaj Jezus je med nami, Ne vidimo ga mi. V’ spodobi kruha, vina Je zdaj v’ altari tam Kerv , meso Boga Sina Nazoqi skrivno nam. 2 . Zakrit za nas v’ altari Se znajde Boxji Sin, Vsak ijlovek, mladi, stari, Ima na njem spomin, Da on vsih dus je xitek, Kak vera nas vuqi, No nas ves pridobitek Se greha braniti. 3 . Kda bomo zapustiti %e mogli toti svet Nam daj, o Bog! se vxiti Hran dušnih no besed; No t[i mi to dobimo, Te smert ne vstrasi nas, Da tak mi vsi xivimo Pri Bogi veqen qas. 4 . O Bog! goreqo hvalo Ti damo vsaki qas, Da se ti je dopalo Prebivati pri nas. Zdaj v’ kruhi zaderxano Je Jezusa Telo Xivlenje nam je dano Razveselenje vso. 5 . Pomagaj, naj vrinimo Pokoro pravo vsi, No naj te zadobimo Pred našo smertjo mi. Bog! daj nam k’ tebi priti Po tvoji milosti} 354 No tam pri tebi biti V 5 nebeškem kralestvi. Konec * i. Odsluxli smo poboxno Zdaj meso tebi Bog! No prosimo podloxno, Se xegnaj nas ednok. Da bi se le dopali Vsi z’ naSo brumnostjo Bi se zanesti znali, Dosegnuti nebd, 2 . Gospod! ti nas obari Na dnes no vsaki tjas, Da kde sovraxnik stari Na kvar ne spravi nas. Bog! daj brez greha priti Pred tvojo sodbo nam, No veqno zadobiti Nebeško plaqo tam, 355 Druga pesem pri sveti mesi. Pristop. 1. Pred tobo , Boxja visokost! KerSanstvo tu kletji, Oni, serce, kak je duxnost, Povzdignemo zdaj mi. Krez nas, stvoritel! sinili se, No nam opusti grehe vse; O Bog! is tvoje milosti, Pregrešnih nas ne zverxi ti Ne zverxi ti, Le nas ne zverxi ti. 2. Gospod! tvoj dar zapravli smo, Kak nekda zgublen sin, Zdaj nase duše v’ grehih so, O xalosten spomin! Oberni pa na nas oiji, Kak xalostni smo grešni mi, Oslisaj nase prošnje glas, Drugotj o Bog! pomili nas Pomili nas, O Bog! pomili nas. 356 5 . Da smo,mi delo tvojih rok, Podloxni tebi vsi, Pomoq nam slabim daj o Bog! Krez nas se mili ti; Zdaj tebi darnvamo to, No grehov dug povraifamo ; Bog ! kervi vrednost velka je, Kak jb tvoj Sin prelejal je Prelejal je Za nas prelejal je. Slava. Vsa hvala bodi tebi Edini trojni Bog! Na zemli no na nebi Od tvojih vsih otrok ; Le tebe, Bog! moliti, Povsodik tjemo mi, No tebi hvalni biti Zdaj no na veke vsi Ev a n g el j e. Iz boxjih vust ishaja Zdaj Evangeliom 857 Vu serca se zasaja K’ xivlenji vernikom ; Bog muder no resniijen Nas sam to vse vuqi, Pri njem bo vsak pravitjen, Ker njegov vuk zderxi. Vera. i • Gospod, stvoritel! s’ trepetanjom Spoznava tebe tvoja stvar, No verje z’ xivim poijtuvanjom Na tebe, pravi Bog! vsikdar; 8e Sina, keri je izisel Od tebe, rojen veijno bil, Vuloveijen z’ Duha k’ nam je prišel, Z’ Divice qiste se rodil. 2. No Jezus prišel je v’ lubezni Nas spravlat k’Bogi na ves ijas, Na se je vzel on vsih bolezni Prelejl na krixi kerv za nas. On smert no pekel je premagal, Pri Oqi desnik zdaj sedi, No vse nas enkrat bo prevagal Po tem, kak smo xiveli smi. 358 3 . 8e verjem, Boxni Duh nas vixa V’ kersanski cirkvi verne vse, No kdo se k’ Bogi rad perblixa Od grehov ves otjisen je. Na sodni den se mi zbudimo, Vsih svetih druxha! prosi ti, Naj dušni mir mi 4am dobimo, No veqno sreqni bomo vsi. Pri p or ai{anj e. 1. Zdaj kruh no vino damo lz mesnikovih rok , No sertjne xele mamo Prositi tebe Bog! Naj xive nas na sveti No mertve verne vse "V’ nebesa qe5 prijeti Med tvoje zvolene. 2 . Bog! tebi tudi damo Zdaj nase serca vse, No misli, kere mamo, Le vseli ladaj nje, 359 No moij daj nam vriniti Vse, kaj imeti pes, S’ pokoro greh vmoriti, itak ti nam zapoveš. Svet. i. Pej sveti, sveti, sveti, Je Bog no nas Gospod, Pej z’ angelomi, sveti Si ti Bog Sabaot! V’ nebesah no na zemli Naj tebi slava je, Od nas vso hvalo jemli Zdaj no na veke vse. 2 , Veseli vkup zdaj pejmo Is cele duše vsi, No blagoslav spovejmo Gospodi našemi: Hozana na višinah, Bog naj pohvalen je , Po zemle vsih krajinah^ Na veyne qase vse. 380 Povzdigovan j e. 1. Pogledaj Otfa z’ visokosti S’ pomilenjom na nas altar Vu tvojem Sini po duxnosti Ti damo zdaj prijeten dar. Mi tebe molimo skoz njega Ponavliij v’ mesi no na glas Spomin terplenja njegovega, Kak je skos smert odkupil n as 2 . On naSo slabost vso zdaj nosi Naj v’ duši ijisti bomo mi, Pri svojem opi za nas prosi Naj veijno z’ njim xivimo vsi O Jezus! daj nam poxelenje, Nas slabejvsikdar krepi ti, Naj tvoja kerv ino terplenje Za nas se nikdar ne zgubi. Bojc j o Ja g ne. i. Zdaj mesa razodeva No verne nas vuiji, Da Da Jezus kerv preleva Za nas vse omedli. No tak skos smert pozabi Nam nase grehe vse, No v’ nebo nas povabi Pokorne vernike. Zav xiv a n j e. Gospod! jas sem ne vreden Da mi pod streho gre5 Povej pa govor eden, No vredeu bom , kak i[e3 Vu duhi te prijeti Is serca zdaj xelim, Daj duše xenih sveti, Naj milost jas dobim. Konec. Zdaj jagne je zaklano, Dokonijan ofer tam, Z’ altara v’ nebo dano Je jagne Jezus sam; Bog! naj ti smo prijeti No z’ morja tvojh dobrot Skos toti ofer sveti Porosi nas Gospod! 16 362 K’’ xegni, j. Vredno qast mi zdaj le dajmo Toti velki skrivnosti; V’ novi zakon se podajmo, Stari je dokončani! Kaj ne prememo z rokami, Kaj z’ oqmi ne vidimo , Vidimo — Vidimo po veri c’lo. 2 . Oqo v’ nebi hvalmo glasno S’ Sinom njegovim mi vsi; Tak obadva zvesto rjastmo, Kak nebeški angelci: Glihno hvalo tudi dajmo Duhi, ker od veijnosti Gre iz njuj — Gre iz njuj, nas posveti! 363 Tretja pesem pri sveti mesi. K’ z aij et ki. Pred stolom tvoje milosti Kristjanstvo tu kleqi; No tebe, Bog! v’ ponbuiosti Svojga serca qasti. Ah! bodi Bog nam smileni! Da smo krez grehe xalostni, Oslisaj Bog nas grešnike; Nam skaxi tvojo smilenje, Nam smilenje, Nam skaxi smilenje. Gl or i a (qast). Vso qast smo duxni dati Mi tebi veqni Bog; Ti sreqo, mir zderxati Mi qemo ’s tvojih rok. Vso hvalo vsi ti damo Edini smilen Bog! Da bos ti nas, mi znamo, Odrešil iz nedlog. 16 * 364 K ’ Ev a n g e Ij i. Besedo pznanujeS Nam tvojo veqni Bog, Nas z’ gnadami daruješ Is tvojih milnih rok. Le daj, da vsi zderximo Mi tvoje navuke, No vsikdar te pastimo: Kak naša duxnost je. K’ ver i. Mi tebe zdaj Gospod mogopni Nevolne stvari spoznamo! No verjemo, da si mogotpii Povsodi, kam mi pridemo: Mi verjemo na tvoj’ga Sina, Ker je spoqet od Buha bil; No se s’ ijloveiitvom te zedina, Kda se z’ Divice je rodil. K' ofranji. i. Gospod! zdaj ofer vzemi Iz meSnikovih rok, Dodeli nioi[ ti njemi, Da resi nas ’z nedlog V’ spodobi kruha, vina, Ki ofra se za nas, Mo vidli tvoj'ga Sina O Bog! krez mali qas. 2 . Le toti dar Bog vzemi Po tvoji milosti Za nas, ker je med vsemi Naj vekse vrednosti. To je tvoj Sin lubleni, Ker ofra se za nas; O vzemi Bog nas k’ njemi V’ nebo na veqni qas! Sankt us (svet). l. O sveti, sveti, sveti Si ti Bog nas Gospod! Ti si naj bole sveti Gospod Bog Sabaot! Vso qast mi tebi dama Po naši slabosti; O naj spoznati znamo, Kak qasti vreden si! 366 Kak angeli vsi dajo Vso ijast no hvalo ti; Kali tu ludje te majo V’ naj veksi ijasti vsi. Kak duhi tam veseli V’ nebesah pojejo; Tak smo na zemli hteli Ti hvalo peti vso. Po pozdigavanji. 1. Poglej o Bog iz visokosti! Pun milosti ta na oltar; Mi damo zdaj ti po duxnosti Za ofer naj svetesi dar: Ker dar je sam tvoj Sin edini; On prišel je, da tudi mi Skoz njeg’vo smert bliboxji sini, Da v’ nebo k’ njemi prišli bi- 2. On se za nas je sam gorofral, Za nas no druge vse ludi; Za nas je vse on tjlovek postal, Da vetpio bi xiveli mi. 367 O Jezus ti nas v’ gnado vzemi! V’ slabosti nam pomagaj ti, Daj nam, da mo enkrat ze vsemi Te vidli v’ nebi angeli. Jagne boxjo. Poglejte boxjo jagne : Kak toqi svojo kri, Kak svojo glavo nagne , Za nas zdaj omedli! Sin boxji grehe jemle Od celega sveta; "Vse stane cele zemle Z’ lubeznoj on obda. K’ obrejuvanji. Gospod! jas ne sem vreden Zdaj tebe vxivati; Pa silno 0 cra potreben Se s’ toboj spisati; Zdaj v’ duhi te prejeti Is serca jas xelim; Daj Jezus moj presveti! Da gnado zadobim. 868 Po obrejuvanji. Zdaj jagne je zaklano, Dokončan ofer je; Nam je na znanje dano, Da Bog nas lubi vse. Le v’ tvoji nas obderxi Lubezni ti o Bog! Nikdar nas ne zaverxi Nevolnih nas otrok! 36 .) Pesem od naj svetegega oltarskega' sakramenta. K * x e g n i. Pridte, hvalte Jezusa, Našega zvelitjara V’ naj svetesem sakramenti Resnega tela! 2 . Jezusa tu vidimo , V' kruhi ga mi molimo ; On pred hudim vsem nas varje , r fi ga lubimo. 3 . Hvalen bodi Jezus nas, Ti v’ nedlogi trost nam daS~ V’ gladi, vojski no pomori Varvati nas znaš. 16 ** 370 4 . Xegnaj nas o veipii Bog! Daj dobrote ’s tvojih rok Nam , no nas ti ne zapusti Tvojih vseh otrok! 5 . Pravo nam pokoro daj, Grehe nam odpusti zdaj; Vero, vupanje, lubezen Nam na veke daj! 37J Pesem od naj svetesega oltarskega sakramenta per molitvi skos stirdeset vur. i. Pridte sem kristjani vsi Pred oltar, no molte vi (Jezusa v’ spodobi kruha!, Ker je xegnani.) 2 . Jezus tu nazot|i je , Nas v’ molitvi slisa vse , (^i ga prosimo ponixno Za veliqanje.) 3. Hvalen bodi Jezus ti f V’ slabosti nas trostar si; ( r fi vsi k' tebi mi beximo * Smo v’ obranbi vsi.) 372 4 . Xegen daj nam ti o Bog! ’S tvojih milostivnih rok ; (Nas nikdar ti ne zapusti Tvojih nas otrok!) 5 . Daj serce nam zgrivano, Zbrisi dol pregreho vso , (Vero, vupanje, lubezen Daj poterdeno.) 6 . 'last no hvalo damo ti, Naj svetesem Jezusi! (Ker se znajdeš v’ sakramenti Tu presvetemi.) 7 - li duxnost smo vipnili, Vandranje dokončali; (O te daj, da bomo k’ tebi Jezus v’ nebo sli.) 373 K’ p r e d g i. 1. V’ Opeti, Sini, Duhi vsa 3VInoxxna zdaj xelimo, Naj našega vuijitela Se navuk navupimo. Zato pred Bogom reijmo vsi Zdaj Amen, no ga prosmo Za pomop, k^k Jezus nas vupi No krepost v’ sebi nosmo. 2. Bog Otja! ker si v’ nehesah , Ime tvojo tjasteno Od nas naj bo ob vsih vekah Is serca posvečeno. Bog! srepo daj ti grešniki V’ kralestvo tvojo priti, Ker zdaj s’ pokoro greh mori No t[e zvelipan biti. 3 . Nebeški duhi na tvoj glas Hitijo vse vipniti, No tak naredi tudi nas Pokorne tebi biti. 374 Duhovni lirah naj nas redi Naj tebi Bog! xivimo; No kaj nas xivot oxivi Daj Bog, naj zadobimo. 4 . Odpusti nam Bog grehe vse Kda njih se spokorimo , No daj, naj duxnikom duge Pozabiti xelimo. Kda koli nas vloviti qe Skusavavec nesramen, Odreši ti o Bog! nas te Od vsega zlega. Amen. 375 K’ x e g n i. * 1. Xegnaj Jezus! lustvo tvojo, Ki pred toboj tn kleqi, Ino vso dobroto tvojo Le od tebe zadobi. Ti naj bolsa spixa si, Kera dušo oxivi; Tebe vredno k’ sebi vzeti Moremo si vsi xeleti. 2 . Jezusa v’ spodobi kruha Tu zdaj mi tjastimo vsi, Kruh mi vidimo ne Duha, O skrivnost kak velka si f Grešnike omeqi ti, Da do se spokorili; S’ tvojoj 5pixoj nje nahrani Te, kda ’s sveta do pozvani! 3 . Ti si mogel mantran biti, l]i si nas odresti htel, 376 Daj tvoj xegen zadobiti Vsakem , ker bi rad ga mel Bodi v’ naši smerti nam, Jezus ti k’ pomogi sam ! Daj nam k’ tebi v’ nebo priti No se s’ toboj veseliti! V’ totih knudcah se najde. za branje ali štetje knivic Predgovor Besede, kere ene sorte a reqi pomenijo Navuk za gorstajanje .Tuterna molitva Pri deli fele Pri jedi .... Kda vura bije Po vrinjenem grehi Ob ijasi skušnjave Vetjerni navuki no molitve Juterna molitva za nedelo . Predga .... Večerni navuk Molitveno obudenje za nedelo Gospodna molitva Stran III V IX 15 16 11 23 23 24 4 25 3o 33 37 33 43 S Iran Mesne molitve. Za mladeniče no dekliqi . . 69 Za sluievne . . . . 94 Za pokornike . . . . i>> Adventska pobovcost, ali per- pravlanje k’ prihodi Jezusa Kristusa >27 Mesne molitve ob qasi rojstva Kri¬ stusovega iao do sveqenee >3„> I?’ Jezusi, Marii no Josefi . . >37 1'remislavanje pri sveti mesi ter- plenja ino sinerti Jezusove , v’ posti . . . . >4° Sveti kriviti pot .... )5” Velkonoijna pobomost , . >7° Jezus Kristus v’ nebesah , . >74 Za finkuste no dneve apostolov. '7” Zvanje svetega Duha . . . '”4 Ponovlenje kerstne oblube . >"4 Na den boxjega Tela . . *$7 Na den letnega cirkvenega xeg- nanja , >9* Molitva, kda v' cirkvo priden . >94 K’ molitvi Jezusa Kristusa per vunpostavlenji svetega ol- Stran tarskega sakramenta, ali tudi za molitve per svetihmešali Vera, vupanje, lubezen, grivinga ino dobro naprejvzetje Mastenje Marie, na vivo angels¬ kega pozdravlenja . . tlastenjc Marie, na vixo laure- tanske litanije Molitva k' Marii, za ob var vanj e nedurnosti . . . . Na rjast svetih angelov K’ svetemi angeli varuhi Na mojega angela varuha . tJastenje svetnikov Molitva per sveti metri za mertve Zahvalni spomin na pokojne Star¬ še, dobrotnike, no perja- tele . Hasnovitno spomnenje na smert per mertvei[ki kapeli na britofi . Spokorjenje . K’ obudenji grivinge kres smertne grebe ..... Grivinga krez male ali odpust- live grehe .... Perpravlanje k’ obrejuvanji Molitva pred obrejuvanjom Po obrejuvanji .... Molitva k’ Jezusi za naj vekso dobroto .... 196 210 218 221 224 226 229 a3l 232 238 25 o 2,5* 2.55 267 jrrA 286 289 294 Stran Hasnovitni navtiki no opo¬ minjanja. Za mladost poprek . , Posebno za mladeniče Za dekliiji ..... Za sine no i[eri .... Za sluxevne .... Sledni navuk duhovnega varuha za mladost .... 2§7 3i5 321 33o 336 34z Cirkvene pesmi. Pcrva pesem por sveti mesi . 344 Druga.355 Tretja . . . . . . 363 Pesem od naj svetesega oltars- kega sakramenta . « 369 Pesem od naj svetesega oltars¬ kega sakramenta per molitvi skos stirdeset vur . . 371 K’ predgi ..... 873 K’ xegni 1 .... 373 Stisk ino papir is tiskarije ino papirnice pokojnega Andreja Lajkama v’ Gradci. V’ Radgoni pri Alojzji Waicingeri knigari zvezanih lastnih knig predaja po sreberni ceni. Duhovni varuh vala od 20 kr, do 1 rajnih, Dainko, svetega pisma sgodbe is starega sakona. 1821 , vala 8 kr. — Kmet Izidor s’ svojimi otroki ino ludmi, ali pripodobni navuki dobrih starsov za svoje otroke ino podloxne. 1824» vala 24 kr. — Svetega pisma zgodbe is starega ino novega zakona drugokrat na svetlo dano. 1826, vala 24 kr. — Sto cirkvenih ino drugih pohoje¬ nih pesmi med katolskimi krist¬ jani slovenskega naroda na Sta- jarskem. 1828, vala 20 kr. — Opravilo svete me se, spovedne ino druge prilitpie molitbe za katolske kristjane drugokrat na svetlo dano. 1829, vala 3 o Tir. — 1 rajnis. — Molitbe za katolske kersenike vjutro, vetjer, pri sveti mesi, k’ spovedi, na dosegnenje presve¬ tega resnega Tela, vsaki den v’ tjedni ino drugih prilikah. 1829, vala 3 o kr. Dainko, Sveti krilni pot, ali bridko ter- plenje ino smert nagega Gospoda Jezu Krista na seripio premisla- vanje, ino poboxnost za katolske kristjane. 1829, vala 12 kr. — Boxja sluxba kersanske mladosti po jutrah ino veqerah , pri sveti mesi, k’ spovedi ino dosegnenji presvetega resnega Tela, tudi vu nekih drugih priloxnostah 6’ pri- stavlcnjom cirkvenih pesmi. i83o, yala i5 kr. _ Veliki katekizem, to je, kniga kersansko - katolskega navuka v’ pitanjah ino odgovorih drugokrat na svetlo dana. i833, vala 24 kr. _ Listi ino Evangelji na vse nede- le, svetke ino imenitnese dneve celega kersansko-katolskega clrk- x T enega leta stertokrat na svetlo dani. i833, vala 36 kr, — 1 rajnis 12 kr. — Knixica pobosnosti za mlade ino dorasene kristjane stertokrat na svetlo dana. i833, vala i5 kr. — Sto ino petdeset posvetnih pes¬ mi, ino dvesto vgajnk med slo¬ venskim narodom na Stajarskem. 1827 , vala 4.0 kr. — Abecedna knixioa na hitro ino lehko podvui(enje slovenskega branja tretjokrat na svetlo dana. >833, vala 6 kr. ' Kimer, katolika mesna kjiixica z’ dru¬ gimi molitvami skoz den ino k' spovedi drugokrat na svetlo da¬ na. i 83 i, vala 6 kr. Zvezane knige za slovence na Vogerskem. Kratka summa velikoga katekizmussa. 20 kr. Sveti Evangveliomi na vfze nedele i fzvetesnye dni i. t. d. 20 kr. Sztaroga, i nouvoga testamentomma fzvete historie kratka summa. 22 kr. Kniga molitvena. 20 kr. — 1 rajns. Szlovenfzki Silabikar. 6 kr. V’ nareqenemi knigisi so tudi zvezane knige dobiti. Dainko’s Lchrbuch der vvindischen Spra- che, einVersuch zur griindlichen Erlernuug derselben fiir Deut¬ sche, zur vollkommeneren Kennt- nifs fiir Slovenen. 8 . 344 Seiten stark. 1824» 1 A* ]0 kr. — Vu sili pomoij na xivlenja resenje, zadušenih, vtoplenih , zmerzne- nih, obešenih, zadavlenih, ojade- nih, (zagiftanih) ino od bliska pobitih. 6 kr. Dainko, MelaiVvo, ali celo novi, kratki, populi iiavuk i|elne reje.iC 3 i, 24 kr. Kisner, Nabirki za mlade kristjane : ali navuki, zgodbice, pesmi, prislovi i. t. d. 1828 , 7 kr. Serf, Pad no zdig qloveka v’ sedmih postnih predgah k’ obudenji gretf- nika na pokore. i832, 20 kr. Krempl, Branje od tih v’ kmetizbke ka- lendre postavlenih ino nekerih drugih svetnikov. i833, 48 kr. Murko’s theoretiscli - practische slovveni- sche Sprachlehre fur Deutsche. i832, 1 rajnitf. — t Slovenllko-nemfhki in nemfliko- flovenfki rozhni belcdnik. i833, 4 rajnih. . * - n>;■. ■ %-JS- . . , * - . ’ - •.» ■'*■}»/$ ■■ , :'■ ' • * - ‘it %si ---j - . ■ i f : ’ V ^ : -i ■. : p , ~ t f r\.' *z t ' v <• 4 - ./ , . .-■