Stran 355.
Obrtnija.
Petrolejska industrija v Rusiji.
Iz Rusije prihaja največ petroleja v naše kraje. Baku je glavno mesto nafta - industrije in ta pokrajina silnega gospodarskega pomena za vso državo. Nafta je takorekoč življenski pogoj ruske industrije sedanjih dni, ker nadomešča na mnogih krajih drva in premog kakor kurivo, zato tudi nikjer ne pride toliko nafte v porabo, kakor baš v Rusiji Ker pa je vprašanje po petroleju tudi izven Rusije ogromno, se prizadevajo tamošnji geologi, da razkrijejo več in več zakladov nafte v zemlji. To se jim tudi cesto posreči, kajti ne samo v evropskih pokrajinah Rusije je ogromno petroleja, tudi v Aziji je še veliko teb prirodnih zakladov, posebno v Kavkazu in v transkapiškem ozemlju. Jeden tak zaklad so našli nedavno v zahodnem Kavkazu v pokrajini imeretški v bližini naselbine Tedeletje. Zaklad obeta biti ogromen. Olje vre na mnogih krajih kar ščiščeno iz zemlje, a resnična zakladnica istega je še le v globočini kakih 100 metrov pod površjem. Poskušnja te nafte je dala 30O stopinj vrednosti. Drug velik zaklad je na nasprotnem koncu kavkaškega pogorja v okraju Kuba nedaleč od nove proge mej Baku in Petrovskem. V transkaspiškem ozemlju so že pred več časa našli ogromne zaklade nafte v bližini Krasnovodska ob kaspiškem morju in na otoku Čeleki, katere zaklade že dvigujejo. Nadalje nameravajo pričeti izkoriščati tudi okolico Čangir-Tagiju in Teke-Beli v pokrajini Fergana na kitajski meji, kjer je tudi ogromno petroleja v zemlji. Tudi ti zakladi niso daleč od železnice (postaja Ansišan). To pa so le še neznatni deli ruBkega bogastva nafte, mnogo mnogo je še neodkritega, kdo ve, koliko je ob novi sibirski železnici še v zemlji zakladov, kateri še čakajo delavne roke! Edina škoda je le, da se ruski domači kapital in ruska domača podjetnost tako malo briga za svoje podzemsko bogastvo, in da puščajo Rusi le tujcem, da se mastijo na njenem blagu. Dokaz o tej malomarnosti je baš sledeče  dejstvo.   Ruska
krona t. j ruski car ima v Baku in tam okoli velika podjetja na petrolej. Človek bi mislil, da so ta kronska podjetja dobro nadzorovana, toda motil bi se. Z nafto-toki na polotoku Apšeron, ki so last ruske krone uganjajo izvestni ljudje veliko zlorabo tako, da narašča iz te zlorabe škoda znašajoča mnogo milijonov rubljev. Stvar je namreč taka. Veliki otok Ašperon je monopolna toraj izključena last ruske krone in je poln petroleja. Toda od desetletij sem so se naselili ondi Perzi, Armenci t. j. judje in si osvojili kraj za krajem, brez da bi od vladne strani se kdo brigal za to, najbrže so bili merodajni krogi celo podkupljeni od privatnih podjetnikov. Ko pa je naposled venderle posegla vmes merodajna roka, so ti roparji na kronski lasti rekli, da jim ne more nikdo braniti, ker so že čez deset let lastniki in je njih posest že pravoveljavna. Na ta način je čez 3.000 desjatin kronske naftične zemlje prešlo v roke tem lopovom.
Ako se pomisli, da je ena sama desjatina na otoku Apšeronu vredna na tisoče, da, tudi do milijona rubljev, kolike škode ima krona tem potom. Ruska krona je leta 1813, ko je bil Kanat Baku priklopi jen k ruski državi, uvrstila vse pokrajine in naftine zaklade na otoku Apšeron v državne posesti. Še le leta 1872 je podarila krona onim vojakom, ki so se izkazali s posebnim junaštvom v kavkaški vojni, po 100 desjatin naftine zemlje, ki so smeli petrolej dobivati za svojo korist, a drugemu ni dovolila ničesar. Kolikor škode pa ima krona vsled tega ropa po tujcih, bi lahko pokrila velik del državnega budgeta. Iz tega poročila pa se vender da posneti kako ogromna bogastva hrani Rusija, in da bi Slovenci storili prav, ako se selijo v Rusijo.