Leto XXII
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
V LJUBLJAl^, dne 31. marca 1965 Cena 200 din	Številka 11
vsebina;
103.	Zakon o državljanstvu socialistične republike Slovenije.
104.	Zakon o zasebnem gostinstvu.
105.	Zakon o urejanju In vzdrževanju zelenih površin v naseljih.
106.	Zakon o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov.
107.	Zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah.
108.	Zakon o dimnikarski službi.
109.	Zakon o družbeni denarni pomoči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam. '
110.	Zakon o določitvi dela stanovanjskega prispevka, ki se vplačuje v sklad za zidanje stanovanjskih hiš tiste občine, na katere območju ima sedež izplačevalec delavčevega osebnega dohodka.
111.	Zakon o skladu SRS za socialne zavode.
113.	Zakon o strokovni šoli za notranje zadeve.
113.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o knjižnicah.
114.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o muzejih.
115.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lovu.
116.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sladkovodnem ribištvu.
117.	Zakon o spremembah zakona o gasilskih društvih.
118.	Zakon o spremembah In dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in o organizaciji zdravstvene službe v Lit Sloveniji.
119.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu v Ljudski republiki Sloveniji.
120.	Zakon o spremembah zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
12L Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o znanstvenih zavodih.
122.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o poklicnih gledališčih.
123.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu kulturnih spomenikov v LR Sloveniji.
124.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev za poslanca Pro-svetno-kulturnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 38. volilni enoti Ljubljana-Slška II.
125.	Odlok o podaljšanju posebnega roka za izvedbo prvih volitev organov upravljanja v visokošolskih zavodih.
126.	Odlok o spremembi odloka o pooblastitvi administrativne komisije za odločanje o določenih zadevah iz pristojnosti Izvršnega sveta.
127.	Odlok o ugotovitvi republiškega povprečja osebnih dohodkov zaposlenih v letu 1964.
128.	Odločba o Imenovanju predsednika in članov komisije za pripravo predloga o prenosu obveznosti okrajev na občine in SR Slovenijo.
129.	Odločba o imenovanju dveh predstavnikov družbene skupnosti v svet Visoke šole za politične vede v Ljubljani.
139. Odredba o vrstah in izobrazbi pedagoških svetovalcev v zavodih za prosvetno pedagoško službo.
Akti Ustavnega sodišča SRS:
131. Poslovnik Ustavnega sodišča SR Slovenije.
— Popravek
103.
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-poliličnega zbora dne 31. marca 1965 sprejela
ZAKON
o državljanstvu Socialistične republike Slovenije
T. člen
Državljanstvo Socialistične republike Slovenije more imeti samo jugoslovanski državljan.
2.	člen .
Otrok pridobi državljanstvo Socialistične republike Slovenije, če je rojen na območju Socialistične republike Slovenije ia če sta ob otrokovem rojstvu oče in mati državljana Socialistične republike Slovenije in prebivata v Socialistični republiki Sloveniji.
3.	člen
Ako niso izpolnjeni pogoji iz 2. člena tega zakona, pridobi otrok državljanstvo Socialistične republike Slovenije, če se starši o tem sporazumejo.
Izjavo iz prvega odstavka tega člena dajo za otroka, mlajšega od 18 let, starši sporazumno. Če eden od staršev ni več živ ali ne more izvrševati roditeljskih pravic, ali če je neznan, poda to izjavo drugi roditelj. Če je otrok star več kot 14 let, je potrebna tudi njegova privolitev.	|.
4.	člen
Državljanstvo Socialistične republike Slovenije pridobi otrok, ki je rojen ali najden na območju Socialistične republike Slovenije, če sta oče in mati neznana ali če sta neznanega državljanstva, ali pa brez državljanstva.
5.	člen
Jugoslovanski državljan, ki ni državljan Socialistične republike Slovenije, pridobi njeno državljanstvo z izjavo.
6.	člen
Izjava po 3. in 5. členu tega zakona se poda pri občinskem upravnem organu za notranje zadeve.
7.	člen
Državljanstvo Socialistične republike Slovenije se izgubi s pridobitvijo državljanstva druge socialistične republike ali z izgubo jugoslovanskega državljanstva.
8.	člen
Za državljana Socialistične republike Slovenije velja po tem zaikonu, kdor je imel po dosedanjih predpisih državljanstvo Socialistične republike Slovenije.
9.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve se pooblašča, da predpiše določbe o vodstvu evidence državljanov Socialistične republike Slovenije.
10.	člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o državljanstvu Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 20-104/50).
11.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 207-1/65
Ljubljana, dne 31. marca 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
104.
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 31. marca 1965 in na seji Gospodarskega zbora dne 30. marca 1965 sprejela
ZAKON
o zasebnem gostinstvu
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Občani lahko z osebnim delom in s svojimi sredstvi opravljajo gostinsko dejavnost po določbah tega zakona (v nadaljnjem besedilu: samostojni gostinci).
2.	člen
Samostojni gostinci lahko opravljajo dejavnosti naslednjih vrst gostinskih obratov: bifejev, gostiln, prenočišč, penzionov in drugih podobnih gostinskih obratov.
Samostojni gostinec opravlja gostinsko dejavnost trajno. Pri svojem poslovanju mora upoštevati poslovne običaje, ki veljajo za ustrezno gostinsko dejavnost.
3.	člen
Samostojni gostinec lahko opravlja za svoje goste brez posebnega dovoljenja tudi druge dopolnilne gospodarske dejavnosti, ki so povezane z osnovno dejavnostjo in so običajne v gostinstvu.
4.	člen
Samostojni gostinci smejo pri opravljanju gostinske dejavnosti uporabljati dopolnilno delo drugih.
Dopolnilno delo v gostinskih obratih smejo opravljati največ trije delavci.
Za dopolnilno delo drugih se ne šteje delo ožjih družinskih članov samostojnega gostinca.
5.	člen
Gostinski obrat samostojnih gostincev ima lahko tudi vajence, če izpolnjuje poleg pogojev iz tega zakona tudi pogoje, ki so določeni s posebnimi predpisi o vajencih. Vajenec je lahko tudi ožji družinski član samostojnega gostinca.
Ce ima gostinski obrat samostojnih gostincev vajence, se to ne šteje za uporabo dopolnilnega dela drugih. Delo vajenca, ki je opravil strokovni izpit, se za čas obvezne zaposlitve po predpisih o vajencih ne šteje za uporabo dopolnilnega dela drugih.
6.	člen
Posameznik lahko dobi dovoljenje za en gostinski obrat, v katerem pa lahko v skladu z izdanim \ dovoljenjem opravlja tudi več dejavnosti iz 2. člena tega zakona.
Gostinski obrat lahko posluje v skladu z dovoljenjem celoletno ali sezonsko.
Gostinski obrat mora imeti svoj poslovni sedež in gostinskim dejavnostim ustrezne poslovne prostore.
7.	člen
Firma gostinskega obrata mora vsebovati navedbo vrste obrata ter osebno ime samostojnega gostinca. V firmi gostinskega obrata sme biti še posebna označba obrata.
II. USTANOVITEV. POSLOVANJE IN PRENEHANJE GOSTINSKEGA OBRATA
8.	člen
Gostinski obrat lahko ustanovi, kdor izpolnjuje fele pogoje:
1.	da je opravilno sposoben;
2.	da ni drugje zaposlen;
3.	da izpolnuje predpisane zdravstvene pogoje;
4.	- da je strokovno usposobljen za opravljanje gostinskih dejavnosti;
5.	da mu ni s pravnomočno odločbo sodišča prepovedano opravljanje gostinskega poklica;
6.	da ima poslovni prostor, ki ustreza predpisanim minimalnim higienskim in tehničnim pogojem;
7.	da izpolnjuje morebitne druge, s posebnimi predpisi določene pogoje.
Pogoj iz 2. točke se ne zahteva, če gre za gostinski obrat, ki posluje samo sezonsko, oziroma če je obrat v takem kraju, da posluje pretežno občasno.
9.	člen
Za ustanovitev gostinskega obrata je potrebno dovoljenje za gostinstvo pristojnega občinskega upravnega organa občine, v kateri bo imel obrat svoj poslovni sedež.
Dovoljenja za ustanovitev gostinskega obrata ni mogoče odreči, če prosilec izpolnjuje predpisane pogoje.
Dovoljenja za ustanovitev gostinskega obrata ni mogoče prenesti na drugega.
10.	člen
Povoljemje za ustanovitev gostinskega obrata mora vsebovati zlasti:
1.	osebno ime občana, ki se mu izda dovoljenje;
2.	firmo gostinskega obrata;
5.	vrste dejavnosti, ki bodo poslovni predmet gostinskega obrata;
4.	poslovni sedež gostinskega obrata;
5.	ali posluje obrat celoletno ali sezonsko.
11.	člen
Strokovna usposobljenost se dokaže s potrdilom strokovne izobraževalne ustanove za vzgojo in za izobraževanje strokovnih kadrov za gostinske poklice ali s prakso v tej dejavnosti.
Gostinski obrat lahko ustanovi tudi, kdo ranima priznane strokovne usposobljenosti iz prejšnjega odstavka, če za izdajo dovoljenja pristojni občinski upravni organ sodi, da za opravljanje zaprošene dejavnosti ni potrebna posebna strokovna usposobljenost,
12.	člen
Poslovni prostori gostinskega obrata samostojnega gostinca morajo biti v kraju, v katerem ima gostinski obrat svoj poslovni sedež.
Samostojni gostinec ne sme uporabljati gostom namenjenih poslovnih prostorov za svoje stanovanje.
13.	člen	' ^
Splošni predpisi' o higieoisko-tehnienem varstvu pri delu, sanitarni predpisi, predpisi o uporabi poslovnih prostorov ter predpisi o minimalni opremi in ureditvi gostinskih obratov, ki veljajo za gostinske gospodarske organizacije, se primerno uporabljajo tudi za gostinske obrate samostojnih gostincev.
Pri odločanju in presoji pogojev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo predvsem: sedež obrata, obseg poslovanja in vrsta gostinskih storitev.
14.	člen
Vsak gostinski obrat samostojnega gostinca mora biti vpisan v poseben register, ki ga vodi za gostinstvo pristojni občinski upravni organ.
Vpis v register se opravi po uradni dolžnosti v osmih dneh od izdaje dovoljenja za ustanovitev gostinskega obrata.
Z vpisom v register velja gostinski obrat samostojnega gostinca za ustanovljenega in sme začeti z delom.
15.	člen
Ob preselitvi gostinskega obrata samostojnega gostinca ni potrebno novo dovoljenje za ustanovitev gostinskega obrata. Z delom v novem kraju sme pričeti gostinski obrat šele, ko za gostinstvo pristojni občinski upravni organ izda odločbo o tem, da novi poslovni prostori in oprema ustrezajo higienskim in tehničnim predpisom.	x
Samostojni gostinec, ki mu je bilo izdano dovoljenje po drugefig odstavku 11. člena tega zakona, si mora preskrbeti ob prdselitvi gostinskega obrata novo dovoljenje.
Preselitev se vpiše v register na podlagi priglasitve samostojnega gostinca.
^	16. člen
Gostinski obrat mora osebno voditi in v, njem opravljati posle tisti, ki mu je bilo izdano dovoljenje za ustanovitev gostinskega obrata.
17.	člen
Če samostojni gostinec zaradi bolezni, vojaške dolžnosti, ali drugega utemeljenega vzroka, ki traja dalj kot 60 dni, ne more sam voditi svojega obrata, lahko postavi za vodenje obrata poslovodjo ali pa začasno preneha z obratovanjem.
Poslovodja je lahko le oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 8. člena tega zakona.
Vodstvo gostinskega obrata po poslovodji ali začasno prenehanje obratovanja dovoli za gostinstvo pristojni občinski upravni organ. Začasno prenehanje obratovanja se dovoli največ za eno leto, vodstvo gostinskega obrata po poslovodji pa se dovoli za čas; dokler trajajo ovire.
Ponovni pričetek dela mora samostojni gostinec priglasiti za gostinstvo pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
18.	člen
Dovoljenje za gostinski obrat samostojnega gostinca preneha veljati:
1.	če samostojni gostinec odglasi gostinski obrat;
2.	po samem zakonu (19. člen);
3.	na podlagi odločbe za gostinstvo pristojnega organa (20. člen).
Prenehanje gostinskega obrata samostojnega gostinca ugotovi za gostinstvo pristojni občinski upravni organ z odločbo o prenehanju. Po pravnomočnosti odločbe se prenehanje vpiše v register zasebnih gostinskih obratov po uradni dolžnosti.
19.	člen
Dovoljenje za gostinski obrat samostojnega go. stinca preneha veljati po samem zakonu:
1.	če samostojni gostinec umre; ■
2.	če samostojni gostinec trajno izgubi opravilno sposobnost;
3.	če je samostojnemu gostincu s pravnomočno odločbo sodišča prepovedano opravljanje gostinskega poklica;
4.	če samostojni gostinec ne začne z delom v treh mesecih po izdaji dovoljenja za ustanovitev gostinskega obrata.
Dovoljenje za gostinski obrat ne preneha veljati po 1. in 2. točki prejšnjega odstavka v primeru iz 21. člena tega zakona.
20.	člen
Za gostinstvo pristojni občinski upravni organ z odločbo izreče prenehanje veljavnosti dovoljenja za gostinski olyat:
1.	če samostojni gostinec brez dovoljenja po 17. členu tega zakona preneha z delom za več kot 60 dni;
2.	če samostojni gostinec ne prične z delom po preteku roka, ki je bil določen za začasno prenehanje obratovanja (17. člen);
3.	če samostojni gostinec ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti v določenem ponovnem roku (27. člen),;
4.	če je samostojni gostinec obsojen na zapor, daljši od enega leta, ali na strogi zapor;
5.	če se ugotovi, da je samostojni gostinec stalno drugje zaposlen, razen v primerih iz drugega odstavka 8. člena;
6.	če se ugotovi, da je bilo dovoljenje za ustanovitev gostinskega obrata izdano na podlagi lažnih listin;
7.	če pristojno častno sodišče ugotovi hujšo kršitev poslovnih običajev in predlaga odvzem dovoljenja za gostinski obrat.
21.	člen
Če samostojni gostinec umre, ali izgubi opravilno sposobnost, lahko njegov zakonec oziroma njegovi mladoletni otroci, ki nimajo drugih dohodkov za preživljanje, vodijo gostinski obrat po poslovodji.
Osebe, ki želijo nadaljevati z opravljanjem gostinske dejavnosti po poslovodji, morajo v treh mesecih po smrti samostojnega gostinca oziroma potem, ko je samostojni gostinec izgubil opravilno sposobnost, obvestiti o tem za gostinstvo pristojni občinski upravni organ, ki izda ustrezno odločbo.
i-
UL OPRAVLJANJE GOSTINSKIH DEJAVNOSTI ZA
DRUGE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE
■s
22.	člen
Samostojni gostinec lahko opravlja po pogodbi o poslovnem sodelovanju gostinske storitve in druge posle za gospodarske organizicije, ki opravljajo gostinsko dejavnost
23.	člen
V pogodbi o opravljanju gostinskih" storitev ali drugih poslov je lahko določeno, da vlaga delovna organizacija v gostinski obrat samostojnega gostinca sredstva za njegov razvoj s pogojem, da prevzame samostojni gostinec v zvezi s tem ustrezne obveznosti.
IV.	SPREJEMANJE NA PRENOČIŠČE IN HRANO PRI ZASEBNIH GOSPODINJSTVIH
24.	člen
Občani lahko sprejemajo v svojih stanovanjskih prostorih in v počitniških hišicah na prenočevanje turiste in potnike, če imajo za to dovoljenje za gostinstvo pristojnega občinskega upravnega organa.
Občani lahko dajejo hrano turistom, potnikom in abonentom, če imajo za to dovoljenje za gostinstvo pristojnega občinskega upravnega organa.
Občani lahko sklepajo s turističnimi in gostinskimi gospodarskimi organizacijami ter z uradi turističnih društev pogodbe o posredovanju pri oddajanju sob in počitniških hišic oziroma o dajanju v zakup.
25.	člen
Določbe L, II. in IH. poglavja tega zakona se ne uporabljajo za opravljanje storitev iz prejšnjega člena.
Za gostinstvo pristojni republiški upravni organ izda predpise o minimalnih tehničnih in zdravstvenih pogojih za opravljanje storitev iz prejšnjega člena.
V. NADZORSTVO IN UKREPI
26.	člen
Delo v gostinskih obratih samostojnih gostincev in opravljanje storitev po 24. členu tega zakona nadzorujejo za gostinstvo pristojni občinski upravni organi in ustrezne občinske inšpekcije.
27.	člen
Če poslovni prostori, oprema, naprave in pribor v gostinskem obratu samostojnega gostinca ali stanovanjski prostori in počitniške hišice iz 24. člena tega zakona ne ustrezajo pogojem, ki so predpisani za te vrste obratov, ter pogojem tehničnega in zdravstve-no-tehničnega varstva pri delu ali pogojem zdravstvenega varstva potrošnikov, izda pristojni inšpektor odločbo, s katero odredi odpravo pomanjkljivosti in določi rok, v katerem je treba pomanjkljivosti odpraviti. Če so z odpravo pomanjkljivosti zvezani večji materialni izdatki, je treba pri določitvi roka upoštevati objektivne pogoje.
Če se ugotovljene pomanjkljivosti v roku, ki je določen v odločbi, ne odpravijo, izda za gostinstvo pristojni občinski upravni organ odločbo, da se gostinski obrat začasno zapre, oziroma da se prostori ne smejo uporabljati po določbah 24. člena tega zakona, in določi ponovni rok za odpravo pomanjkljivosti.
če tudi v tem roku pomanjkljivosti niso odpravljene, ukrepa občinski upravni organ po 20. členu tega zakona.
yj. KAZENSKE DOLOČBE
28.	člen
Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	kdor opravlja gostinsko dejavnost brez dovoljenja (9. člen);
2.	kdor uporablja dopolnilno delo drugih ali ima vajenca v nasprotja z določbami tega zakona (4. in
5.	člen);
3.	kdor daje v svojih stanovanjskih prostorih in v počitničkih hišicah prenočišča ali daje hrano potnikom, turistom ali abonentom v nasprotju z določbami tega zakona (24. in 25. člen);
4.	kdor ne priglasi v predpisanem roku registrskemu organu sprememb, ki so nastale glede podatkov, vpisanih v registru (15. in 17. člen);
5.	če poslovni prostori ne ustrezajo predpisanim pogojem o minimalni opremi in ureditvi gostinskih obratov (13. člen);
6.	kdor vzame za opravljanje gostinskih storitev koga, ki ne izpolnjuje predpisanih zdravstvenih pogojev (13. člen);
7.	kdor gostu v nasprotju s predmetom poslovanja in gostinskimi običaji odreče gostinsko storitev (2. člen).
29.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje samostojni gostinec oziroma občan za prekršek:
1.	če pod oznako ene kakovosti ali ene količine da storitev druge kakovosti ali druge količine oziroma če na zahtevo gosta ne da računa o opravljenih gostinskih storitvah (2. člen);
2.	če cen za gostinske storitve nima označenih na mestu, ki je gostu dostopen, ali če zaračuna gostu storitev po višji ceni kot je v ceniku označena (2. člen);
3.	če ne upošteva predpisov o sprejemanju na hrano in oddajanju stanovanjskih prostorov ter počitniških hišic (25. člen).
Za prekrške iz tega člena lahko izterja pristojni inšpektor denarno kazen v višini 2.000 dinarjev takoj na mestu.
yil, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Obstoječa zasebna gostišča nadaljujejo z delom kot gostinski obrati samostojnih gostincev.
Zasebnim gostincem, ki so dobili dovoljenje po dosedanjih predpisih, se prizna strokovna usposobljenost za opravljanje gostinskih dejavnosti, ki so jih opravljali na podlagi izdanega dovoljenja.
31.	člen
Občani, ki so oddajali sobe ali dajali hrano potnikom, turistom in abonentom po dosedanjih predpisih, lahko opravljajo to dejavnost še naprej na podlagi dosedanjih dovoljenj.
i	52. člen
Ko začne veljati ta zakon, nehata veljati uredba d zasebnih gostiščih (Uradni list LRS, št. 14-49/54) in uredba o oddajanju zasebnin sob turistom in potnikom (Uradni list LRS, št. 14-59/59).
33.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi y »Uradnem listu SRS«.
Št. 332-5/65
Ljubljana, dne 31. marca 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
/
105.
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-politič-nega zbora dne 31. marca 1965 sprejela
ZAKON
o urejanju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih
I.	SPLOŠNE DOLOČBE T. Člen
Na ureditvenem območju naselij, za Katera je določeno, da morajo imeti urbanistični projekt, je treba urejati, vzdrževati in varovati zelene površine tako, da se ustvarjajo pogoji za rekreacijo prebivalcev, zavarujejo podnebje, zemljišča in vodni tokovi pred
škodljivimi klimatskimi in drugimi vplivi ter ohrani estetska podoba naselja.
Način urejanja, vzdrževanja in varstva zelenih površin predpiše z odlokom občinska skupščina, v mestih, ki so razdeljena na občine pa mestni svet v skladu z določbami tega zakona.
2.	člen
Za zelene površine po tem zakonu se štejejo zlasti:
—	javni parki, nasadi, drevoredi in sprehajališča;
—	skupine gozdnega drevja na površini do 5 arov;
—	gozdovi s posebnim namenom;
—	zelene površine ob javnih komunikacijah in vodnih tokovih, na javnih kopališčih, športnih in otroških igriščih, pokopališčih in pri spomenikih;
-r- zelenice in okrasni nasadi v stanovanjskih soseskah ter pri turističnih in drugih javnih objektih;
—	vrtovi;
—	posamezna gozdna in okrasni drevesa, ki so zavarovana po posebnih predpisih.
Za zeleno površino po tem zakonu se štejejo tudi zemljišča izven ureditvenega območja naselij, ki so po posebnih predpisih z aktom pristojnega organa razglašena za zavarovana zemljišča ali za pokrajinsko znamenitost.
O tem, ali je šteti posamezno zemljišče za zeleno površino po prvem odstavku tega člena, odloči v dvomljivih primerih občinski upravni organ, ki je pristojen za komunaMe zadeve; če gre za zelene površine pri spomenikih in v urabnističnih ambientih, odloči potem, ko dobi mnenje organa za spomeniško varstvo.
3.	člen
Zelene površine v lasti občanov, ki ne služijo javni uporabi, urejajo in vzdržujejo njihovi lastniki oziroma uporabniki.
Zelene površine, ki so družbena lastnina in ne služijo javni uporabi, urejajo in vzdržujejo organi ter delovne in druge organizacije, ki upravljajo zeleno površino.
Če zelena površina ni v upravljanju organa ali organizacije po drugem odstavku tega člena, skrbi za urejanje in vzdrževanje zelene površine za to pristojni organ občine oziroma mesta, ki je razdeljeno na občine. Občinska skupščina oziroma mestni svet lahko poveri urejanje in vzdrževanje take zelene površine posebni komunalni organizaciji ali krajevni skupnosti.
Lastniki, organi in organizacije iz drugega in tretjega odstavka tega člena lahko s pogodbo prenesejo na organizacijo iz tretjega odstavka urejanje in vzdrževanje zelenih površin, ki so pod njihovo upravo.
II.	UREJANJE ZELENIH POVRŠIN
4.	člen
/
Zelena površina se uredi v skladu z ureditvenim načrtom in zazidalnim načrtom. Dokler ni sprejet ureditveni načrt, se upoštevajo elementi urbanističnega programa za urejanje zelenih površin v naselju.
5.	člen
Če 'je po dovoljenju za lokacijo za novo visoko ali nizko gradnjo investitor dolžan urediti večjo ali pomembnejšo zeleno 'površino, mora zahtevi za dovoljenje za graditev priložiti tudi investicijsko tehnično dokumentacijo za ureditev zelene površine. Ta dokumentacija obsega:
—	načrt za ureditev zelene površine oziroma ga vzpostavitev zelene površine v prejšnje stanje;
—	predračun stroškov ureditve zelene površine in predračun dvoletnega vzdrževanja;
—	mnenje organa upravljanja javne prometne in energetske naprave, kolikor bi bile prizadete koristi tega o'rgana.
Investicijsko tehnično dokumentacijo po prejšnjem odstavku lahko izdela in uredi zeleno površino le za to usposobljena strokovna 'organizacija.
6.	člen
Občinska skupščina lahko predpiše, da opravi tehnično kontrolo investicijske tehnične dokumentacije za ureditev zelene površine strokovna komisija, ki da organu, pristojnemu za izdajo dovoljenja za graditev, mnenje in predloge glede investicijske tehnične dokumentacije za zeleno površino.
Strokovno komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje za komunalne zadeve pristojni svet občinske skupščine izmed strokovnjakov s področja urbanizma, spomeniškega varstva in hortikulture ter izmed predstavnikov, ki jih predlagata krajevna skupnost in komunalna organizacija za urejanje zelenih površin (tretji odstavek 3. člena).
7.	člen
Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame najprej na , vsem ogroženem območju odstraniti plodno zemljo v celotni debelini, brez primesi nerodovitnega materiala, in jo deponirati na primernem kraju, da se ohrani plodnost zemlje, ali pa jo uporabiti za izboljšanje neplodnih zemljišč. Natančnejše predpise o tem, kako se ravna s plodno zemljo izda republiški organ za urbanizem v sporazumu z republiškim organom, pristojnim za kmetijstvo in gozdarstvo.
Izvajalec gradbenih del mora med gradnjo zavarovati pred poškodbami drevje in okrasno grmovje, kolikor ni v dovoljenju za lokacijo drugače določeno.
Po končani gradnji investicijskega objekta je izvajalec dolžan vzpostaviti zemljišče v urejeno stanje tako, da odstrani provizorije in odvečni material ter poravna zemljišče.
Zelene površine, ki ob izdaji uporabnega dovoljenja za investicijski objekt niso urejene, mora investitor urediti v roku, ki se določi v uporabnem dovoljenju in ki ne sme biti daljši od enega leta. Ce investitor kljub opominu v naknadnem roku, ki mu ga določi občinski upravni organ za komunalne zadeve. zelene površine ne uredi, lahko ta organ odredi, da uredi zeleno površino na stroške investitorja komunalna organizacija iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona.	*
8.	člen
Obveznosti izvajalca oziroma investitorja po prejšnjem členu se vnesejo v dovoljenje za lokacijo in v dovoljenje za graditev.
9.	člen
Za urejanje in Vzdrževanje gozdov s posebnim namenom veljajo predpisi o gozdovih.
IH. VZDRŽEVANJE ZELENIH POVRŠIN
10.	člen
Stroški vzdrževanja zelene površine gredo v breme lastnika, organa oziroma organizacije, ki jo je dolžna vzdrževati (3. člen).
Če lastnik, orjjun oziroma organizacija zelene površine kljub ponovnemu opominu v določenem roku ne izvrši potrebnih vzdrževalnih del na zeleni površini, lahko občinski upravni organ za komunalne zadeve odredi, da izvrši ta dela komunalna organizacija iz tretjega odstavka 3. člena na stroške lastnika, organa oziroma organizacije.
11.	člen
Vzdrževanje zelene površine obsega:
—	negovanje in obnavljanje gozdnega, sadnega ali okrasnega drevja, grmovja, cvetličnih nasadov, trat in podobno;
—	vzdrževanje in obnavljanje pešpoti, ograj, instalacij in opreme;
—	varstvo zelenih površin pred poškodbami.
12.	člen
Občinska skupščina lahko predpiše, da se za vsa ali za določena naselja vodi register zelenih površin.
Register zelenih površin vodi občinski upravni organ za komunalne zadeve.' Svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve, lahko poveri vodenje registra zelenih površin komunalni organizaciji iz tretjega odstavka 3. člena.
Register zelenih površin je javen.
Natančnejše predpise o registru zelenih površin izda republiški organ za urbanizem v sporazumu z republiškim organom, pristojnim za kmetijstvo in gozdarstvo.
13.	člen
Prepovedano je sekanje, obsekavanje in odstranjevanje redkega in pokrajinsko značilnega drevja ter sprememba namena želene površine na ureditvenem območju naselij iz 1. člena tega zakona brez dovoljenja občinskega upravnega organa za komunalne zadeve.
Preden se izda dovoljenje po prejšnjem odstavku za posek javnega parka, nasada, drevoreda ali sprehajališča, mora dati o tem mnenje strokovna komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje upravni organ iz prejšnjega odstavka izmed strokovnjakov s področja urbanizma, spomeniškega varstva in hortikulture.
IV. KAZENSKE DOLOČBE
14.	člen
Z denarno kaznijo od 100.000 do 2,000.000 dinarjev se kazuje za gospodarski prestopek delovna ali druga organizacija, ki;
1.	ne vzdržuje zelene površine v skladu z določbami 11. člena tega zakona;
2.	poseka, odseka ali odstrani redko ali pokrajinsko značilno drevo brez dovoljenja pristojnega organa oziroma poseka, obseka ali odstrani tako drevo v nasprotju z izdanim dovoljenjem (13. člen tega zakona);
3.	ne ravna po določbah 7. člena tega zakona.
Za gospodarske prestopke iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev tudi odgovorna oseba gospodarske ali druge organizacije.	'
Z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna ali druga organizacija, če ne priglasi zelene površine zaradi vpisa v register zelenih površin (12. člen tega zakona).
15.	člen
Posameznik, ki stori dejanje iz 1. do 3. točke v prvem odstavku ter iz tretjega odstavka prejšnjega člena, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev.
če stori posameznik dejanje iz 1. do 3. točke v prvem odstavku prejšnjega člena zaradi materialne koristi, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 300.000 dinarjev.
.V. KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati uredba o ureditvi sečnje na območju glavnega mesta Ljubljane (Uradni list LRS, št. 11-58/49).
17.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 352-2/65
Ljubljana, dne 31. marca 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
106.
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 31. marca 1965 sprejela
ZAKON
o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov
I.	RUBEŽ S CENITVIJO
1.	člen
Rubež, cenitev in prodaja premoženja v postopku prisilne izterjave prispevkov in davkov od obča-
nov se opravlja po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, Št. 32-452/64) in tega zakona. Prisilna izterjava obsega rubež s cenitvijo in prodajo premoženja.
2.	člen
Pred prisilno izterjavo prispevka oziroma davka mora za dohodke pristojni občinski upravni organ vročiti prispevnemu oziroma 'davčnemu dolžniku (v nadaljnjem besedilu: dolžnik) pismeni opomin.
V pismenem opominu mora biti navedena pravna podlaga dolga oziroma odločba o odmeri, višina dospelega dolga, obresti in stroškov ter nalog dolžniku, da najpozneje v osmih dneh plača dolg, ker se bo drugače prisilno izterjal.
3.	člen
Če v osmih dneh po vročitvi pismenega opomina, dolžnik ne poravna dolga, izda organ, ki je pristojen za prisilno izterjavo, odločbo o prisilni izterjavi.
Odločba o prisilni izterjavi vsebuje:
—	priimek, ime in naslov dolžnika;
—	ugotovitev, da je bil dolžniku vročen pismeni opomin z datumom vročitve;
—	pravno podlago dolga pziroma odločbo o odmeri;
—	višino dolga, obresti in stroškov;
—	označbo dolžnikovega premoženja, iz katerega naj se dolg prisilno izterja, in način prisilne izterjave;
—	pouk o pritožbi.
4.	člen
Zoper odločbo o prisilni izterjavi kakor tudi zoper posamezna opravila v postopku za izvršbo se dolžnik lahko pritoži v osmih dneh po prejemu odločbe oziroma po izvedbi opravila.
5.	člen
Odločba o prisilni izterjavi iz premičnin se vroči dolžniku neposredno pred začetkom rubeža.
6.	člen
Rubež s cenitvijo in prodajo premičnin opravi za to pooblaščeni občinski uslužbenec (izvrševalec).
Izvrševalec se mora izkazati s pooblastilom.
,7. člen
Pred izročitvijo odločbe o prisilni izterjavi dolžniku in pred začetkom rubeža izvrševalec pozove dolžnika, naj plača dolg, obresti in dotedanje stroške. Če dolžnik ne plača, se začne rubež.
8.	člen
Če dolžnik noče sam odpreti prostorov in pokazati stvari v stanovanju, sme izvrševalec v navzočnosti dveh prič odpreti zaprte prostore, pohištvo in podobno, da bi lahko opravil rubež.
9.	člen
Če za dohodke pristojni občinski upravni organ ne more sam izvršiti prisilne izterjave, ker naleti na fizično upiranje, ali če tako upiranje utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč milice, da zavaruje
izvrševalca pri izvršitvi odločbe. Pomoč milice zahteva od občinskega upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve.
10.	člen
Rubež in prodaja stvari tor druga opravila v postopku za prisilno izterjavo niso dovoljena ponoči, v nedeljo ali na državni praznik.
11.	člen
Rubež premičnin se opravi v navzočnosti dolžnika ali koga od polnoletnih članov njegovega gospodinjstva in ene priče oziroma v navzočnosti dveh polnoletnih občanov kot prič, če pri rubežu ni navzoč dolžnik ali član njegovega gospodinjstva.
12.	člen
Hkrati z rubežem se opravi tudi ocenitev zarubljenih premičnin. Ocenitev opravi sam izvrševalec, po potrebi pa lahko pokliče posebnega cenilca.
Na dolžnikovo zahtevo mora izvrševalec poklicati cenilca, vendar pri tem ni vezan na osebo, ki jo predlaga dolžnik.
<• •	13. člen
O opravljenem rubežu mora izvrševalec napraviti zapisnik. V rubežmi zapisnik se vpiše:
—	priimek in ime ter prebivališče oziroma sedež dolžnika in podatki o drugih osebah, ki sodelujejo pri izvršbi;
—	kraj in čas rubeža;
—	znesek dolga, obresti in stroškov, za katere se opravlja rubež;
—	natančno označbo in opis zarubljenih premičnin;
—	vrednost zarubljenih premičnin, ugotovljena s cenitvijo;
—	ime tistega, ki je opravil cenitev, in ali je dolžnik imel kakšne pripombe glede osebe cenilca, višine ocenitve ali kakšne druge pripombe;
—	ime tistega, ki so mu bile stvari zaupane v hrambo;
—	ugotovitev, da sta bila dolžnik in hranitelj zarubljenih premičnin opozorjena na zakonite posledice, če bi zarubljene stvari odtujila ali poškodovala.
Če je bil izvrševalec prisiljen uporabiti posebne ukrepe, se mora to ugotoviti v rubežnem zapisniku.
Zapisnik o opravljenem rubežu podpišejo izvrševalec, ki je opravil rubež, dolžnik ali član njegovega gospodinjstva, navzoče priče, cenilec in druge uradne osebe, ki so bile navzoče pri rubežu.
Če dolžnik oziroma njegov zastopnik noče podpisati zapisnika, ugotovi izvrševalec to v zapisniku. Izvod zapisnika se vroči dolžniku.
'14. člen
Če so bile dolžnikove premičnine že 'prej zarubljene za kako drugo upravno ali sodno izterjavo, se ponoven rubež teh premičnin opravi tako, da se na prvem rubežnem zapisniku napravi zaznamek. Če je prejšnji rubež opravilo sodišče, napravi sodišče na zahtevo za dohodke pristojnega občinskega upravnega organa v svojem rubežnem zapisniku zaznamek o ponovnem rubežu.
O ponovnem rubežu se obvesti dolžnik.
15.	člen
Če dolžnik izjavi, da So zarubljene stvari last druge osebe, a nima za to dokazov, zarubi izvrševalec tudi te predmete, mora pa poučiti to drugo osebo, da lahko v petih dneh po obvestilu vloži pri sodišču tožbo (izločitveno tožbo), da bi dokazala lastništvo. Če ta v tem roku ne predloži dokaza, da je vložila tožbo pri sodišču, se postopek prisilne izterjave nadaljuje, kakor da ni bilo pripomb. Izjavo dolžnika in opozorilo iz prejšnjega stavka je treba vpisati v rubežni zapisnik.
Z vložitvijo tožbe pri sodišču v roku, ki je določen v prejšnjem odstavku, se zadrži prodaja spornih zarubljenih stvari, dokler se ne konča spor.
'16. člen
Če dolžnik' zarubljene stvari odtuji, uniči ali poškoduje, mora za dohodke pristojni občinski upravni organ vložiti zoper njega prijavo pri javnem tožilcu, za izterjavo dolga pa se takoj opravi nov rubež, ne da bi bilo treba za to izdati novo odločbo.
'17. člen
Veljavnost rubeža preneha, če se prisilna prodaja ne opravi v enem letu od rubeža oziroma od dneva, ko je bila dolžniku sporočena odločba o pritožbi po 4. členu ali sodba o izločitveni tožbi po 15. členu tega zakona.
H. PRODAJA
18.	člen
Prodaja zarubljenih stvari ni dovoljena, dokler ne preteče osem dni od rubeža.
Izjemoma se lahko stvari, ki se rade kvarijo, prodajo tudi pred pretekom osemdnevnega roka od rubeža.
Prodaja zarubljenih stvari se opravi praviloma na javni dražbi.
19.	člen
Dolžnik sme s poprejšnjim pooblastilom za dohodke pristojnega občinskega upravnega organa sam prodati zarubljene stvari s tem, da prejeti denar izroči v odplačilo dolga, obresti in stroškov.
Če se na tak način lahko popolnoma poravna dolg z obrestmi in stroški, je upravni organ dolžan dovoliti tako prodajo. Če pa bi se s tako prodajo dosegla le delna poravnava dolga, odloči za dohodke pristojni občinski upravni organ, ali naj dovoli tako prodajo ali ne, upoštevajoč pri tem, kakšne so možnosti, da se zarubljene premičnine vnovčijo na javni dražbi.
Da bi se stvari bolje vnovčile in prihranili stroški, lahko določi za dohodke pristojni občinski upravni organ z dolžnikovo privolitvijo tudi kakšen drug način vnovčenja mimo javne dražbe. V takem primeru se stvari ne smejo prodati pod cenilno vrednostjo.
20.	člen
Javna dražba se odredi z oklicem. Oklic o javni-dražbi mora vseibovati podatke o dolžniku in dolgu, času, kraju in načinu prodaje ter popis stvari s cenilno vrednostjo.
Oklic o javni dražbi je treba objaviti na običajen način v kraju, kjer bo dražba, mora pa se vročiti tudi dolžniku tako, da ga ta prejme najmanj pet dni pred pričetkom dražbe.
21.	člen
Javna dražba se lahko prione, če sta se javila naj manj dva ponudnika.
Na javni dražbi ne sme nastopiti kot ponudnik dolžnik ali njegov družinski član in tudi ne uradna osoba, ki je sodelovala pri rubežu ali prodaji. •
Zarubljene stvari se dajejo na dražbo začenši s ceno, ki je bila ugotovljena pri rubežu.
Če se na javni dražbi ne doseže začetna cena, se stvari prodajo za največjo ponujeno ceno, vendar ta cena ne sme biti manjša, kot znaša polovica vrednosti, ugotovljene pni rubežu.
Če se za posamezne stvari na javni dražbi ne doseže niti polovica cenilne vrednosti, se lahko napove ponovna javna dražba, na kateri se stvari lahko prodajo ne glede na višino dosežene cene. Ponovna javna dražba se sme opraviti šele po preteku petih dni od neuspele dražbe.
22.	člen
Izvrševalec mora voditi zapisnik o poteku javne dražbe. V njem navede zlasti čas in kraj javne prodaje, imena ponudnikov in ponujene zneske, imena kupcev in doseženo prodajno ceno.
Zapisnik morajo podpisati izvrševalec, kupec in dolžnik, če je bil navzoč pri dražbi. Dolžnik sme zahtevati, da se njegove pripombe vpišejo v zapisnik. Izvod zapisnika se vroči dolžniku.
23.	člen
Če je bila javna dražba brezuspešna, ker ni bilo kupcev ali so bile ponudbe prenizke, lahko izda za dohodke pristojni' občinski upravni organ, namesto da bi določil drugo javno dražbo, odločbo, naj opravi prodajo posebna tričlanska komisija; komisijo določi upravni organ.
Komisija lahko določi, da se stvari prodajo neposredno ali pa po komisijski trgovini v istem ali v drugem kraju ali na kakšen drug primeren način.
Prodaja po komisiji ni dopustna po ceni, ki ne bi dosegla niti polovice cenilne vrednosti.
O prodaji, ki jo je opravila komisija, se napravi poseben zapisnik, ki mora vsebovati potrebne podatke o prodaji in o nastalih stroških. Zapisnik podpišejo člani komisije in kupec oziroma upravičeni zastopnik komisijske trgovine, če so bile stvari prodane v komisijski trgovini. Izvod zapisnika se vroči dolžniku.
III.	IZVRŠBA NA TERJATVE
24.	člen
Izvršba na dolžnikove terjatve se opravi na podlagi odločbe o prisilni izterjavi, s katero se prispevnemu oziroma ’ davčnemu dolžniku prepove razpolagati s to terjatvijo, njegovemu dolžniku pa naloži, da mora svoj dolg plačati v korist prispevnega oziroma davčnega dolga.
Če dolžnik prispevnega oziroma davčnega dolžnika ne ravna po odločbi, s katero je odrejena prisilna izterjava, se dolg iztorja od njega.
25.	člen
Dolžnik prispevnega oziroma davčnega dolžnika lahko poda v osmih dneh po prejemu odločbe pri občinskem upravnem organu, pristojnem za dohodke, ugovor, da prispevnemu oziroma davčnemu dolžniku sploh ni dolžan, da je dolg pogojen, da dolg še ni dospel v plačilo ali kakšen drug upravičen ugovor.
Če dolžnik prispevnega oziroma davčnega dolžnika poda v določenem roku ugovor, ki je ovira za izvršitev odločbe, mora upravni organ, če misli, da je ugovor neutemeljen, prijaviti zadevo javnemu pravobranilstvu zairadi vložitve tožbe.
26.	člen
Iz terjatve prispevnega oziroma davčnega dolžnika se prispevek oziroma davek lahko prisilno izterja tutli tako, da se mu odtegne pri izplačilu za dobavljeno blago, za opravljene storitve ali za nepremičnine in pravice, ki jih je prodal državnim organom, delovnim in drugim organizacijam, če ni plačal zapadlega prispevka oziroma davka.
Prispevni oziroma davčni dolg odtegne po prejšnjem odstavku izplačnik po pismenem nalogu za dohodke pristojnega občinskega upravnega organa tiste občine, v kateri ima dolžnik dohodke oziroma y kateri se mu predpisuje davek.
IV. STROŠKI
27.	člen
Dolžnik je dolžan plačati vse stroške prisilne izterjave.
Če se ukrepi za prisilno izterjavo prispevkov ali davkov odpravijo ali če ,se kasneje izkaže, da niso bili upravičeni, trpi stroške teh/ukrepov organ, ki je izdal odločbo o prisilni izterjavi oziroma o zavarovanju plačil.
28.	člen
Stroški za pismeni opomin znašajo 150 dinarjev.
Za isti dolg se smejo opominski stroški zaračunati samo enkrat v teku enega roka za plačilo dolžnega zneska.
29.	člen
Stroški rubeža in prisilne prodaje znašajo po 1 % od glavnega dolga in obresti, in sicer posebej za rubež in posebej za prisilno prodajo.
Za vsako pot izvrševalca v zvezi z rubežem in prodajo se dolžniku zaračunajo stroški v znesku 500 dinarjev.
Dolžnika bremenijo tudi vsi drugi stroški (za čuvanje, prevoz, stroški cenilcev in drugoj v dejanskih zneskih.
V. KONČNA DOLOČBA
30.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 712-1/65
Ljubljana, dne 31. marca-1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
107.
Na podlagi četrte ulinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji .Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne
31.	marca 1965 sprejela
ZAKON
o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah
I. VOLITVE DELAVSKEGA SVETA
1.	Splošne določbe
1.	člen
Volitve in odpoklic članov delavskih svetov in upravnih odborov oziroma drugih ustreznih organov upravljanja v delovnih organizacijah se opravljajo po določbah temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Uradni list SFRJ, št. 15-191/64 — v nadaljnjem besedilu: temeljni zakon), po določbah tega zakona ter na podlagi statutov in drugih splošnih aktov delovnih organizacij, izdanih v skladu z zakonom.
2.	člen
Volitve delavskega sveta morajo biti opravljene .vsako leto najpozneje do konca aprila.
Volitve delavskega sveta v šolah, visokošolskih’ zavodih in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih ter v gledališčih in koncertnih zavodih, ki imajo svoj zbor ali orkester, morajo biti opravljene v začetku šolskega leta oziroma v začetku gledališke oziroma koncertne sezone, vendar najpozneje do konca koledarskega leta.
3.	člen
V sklepu o razpisu volitev mora biti določeno, katerega dne so volitve in koliko članov se voli. Delavski svet lahko v razpisu volitev tudi določi, da se opravi kandidiranje na več zborih delovnih ljudi; v takem primeru določi, za katere enote se sklicujejo posamezni zbori delovnih ljudi in najmanjše število kandidatov, ki jih mora predlagati posamezen zbor.
Sklep o razpisu volitev se razglasi v treh dneh od dneva, ko je bil sprejet.
4.	člen
Kazen v primerih iz 41. člena temeljnega zakona razpiše občinska skupščina volitve delavskega sveta ter imenuje volilno komisijo in komisijo za volilni imenik tudi takrat, kadar je zaradi prenehanja prisilne uprave ali iz drugih razlogov potrebno izvoliti na novo celoten delavski svet.
5.	člen
Predsednika in dva člana volilnega odbora za vsako volišče imenuje volilna komisija izmed članov delovne skupnosti.
Predsedniku in članom volilne komisije in volilnega odbora se lahko določijo namestniki.
Ce predsednik ali član volilne komisije ali volilnega odbora sprejme kandidaturo, mu preneha funkcija v tem organu.
Volilna komisija in volilni odbor delata samo v polni sestavi, odločata pa z večino glasov.
6.	člen
O delu organov za izvedbo volitev se napravi zapisnik.
Zapisnik podpišejo predsednik in člani organa za ‘ izvedbo volitev oziroma njihovi namestniki.
Na zahtevo člana organa za izvedbo voHtev se njegovo posebno mnenje oziroma pripomba vpiše v zapisnik.
7.	Člen
Volilni, akti, ki jih je po tem zakonu treba razglasiti, se razglašajo tako, kot se razglašajo splošni akti delovne organizacije.
2.	Kandidiranje in potrjevanje kandidatur
8.	člen
Cas in' kraj zbora delovnih ljudi za predlaganje , kandidatov je treba določiti tako, da se ga lahko udeleži kar največ članov delovne skupnosti.
Sklic zbora mora biti objavljen najmanj tri dini pred dnevom zbora.
9.	člen
Zbor si izvoli izmed sebe predsedstvo, El ga sestavljajo predsednik in dva člana.
Dnevni red zbora delovnih ljudi obsega predlaganje kandidatov in določitev kandidatov.
Po končanem glasovanju razglasi predsednik zbora izid glasovanja.
10.	člen
Zapisnik o delu zbora delovnih' ljudi obsega- poleg splošnih podatkov (kraj in čas zbora, delovna organizacija oziroma delovne enote, za katere je bil sklican zbor, imena članov predsedstva zbora) zlasti podatke o skupnem številu vseh volivcev delovnih enot, za katere je sklican zbor, in število navzočih volivcev; ime delovnih ljudi, ki so bilj na zboru predlagani za kandidate, in tistih, ki so bili na zboru določeni za kandidate.
11.	člen
Na podlagi izida glasovanja sestavi predsedstvo zbora kandidatno listo zbora delovnih' ljudi. Kandidatno listo podpišejo vsi člani predsedstva.
Če so bili predlagani kandidati na več zborih' delovnih ljudi, sestavijo skupno kandidatno listo vseh zborov predsedniki teh zborov. Na skupni kandidatni listi se po abecednem redu navedejo vsi kandidati, ki so bili določeni na posameznih zborih. Skupno kandidatno listo podpišejo predsedniki vseh zborov.
•	12. člen ,	i
Kandidatna lista obsega:
i,	označbo, ali jo predlaga zbor delovnih' ljudi ali skupina volivcev; ...	.
2.	ime delovne organizacije in datum volitev;
3.	ime vsakega kandidata ter delovno mesto, na katerem je zaposlen.
Kandidatno listo skupine volivcev podpišejo vsi volivci predlagatelji s polnim imenom.
Kandidatni listi mora biti priložena pismena izjava vsakega kandidata, da sprejme kandidaturo. Izjava je tudi lahko skupna za več kandidatov ali za vse. Kandidat, ki ga predlaga zbor delovnih ljudi, lahko da izjavo ustno na zboru, kar mora biti pooči-teno v zapisniku zbora.
Kandidatni listi zbora delovnih ljudi mora biti priložen tudi zapisnik zbora oziroma zapisniki vseh zborov.
13.	člen
Za vlagatelje kandidatne liste zbora delovnih ljudi se štejejo podpisniki kandidatne liste, za vlagatelje kandidatne liste, ki jo predlaga skupina volivcev, pa prvi trije podpisniki kandidatne liste.
14.	člen
Volilna komisija vrne vlagateljem kandidatno listo, če ugotovi take pomanjkljivosti ali nepravilnosti, ki jih lahko vlagatelji sami odpravijo. Ce predložijo vlagatelji popravljeno listo v 24 urah potem, ko jim je bila vrnjena, se šteje, da je bila vložena takrat, ko je bila volilni komisiji prvič predložena. O popravljeni kandidatni listi mora volilna xkomisija odločiti v 24 urah po prejemu.
Odločbo o zavrnitvi predloga kandidatne liste mora volilna komisija obrazložiti.
15.	člen
Ce kandidat, katerega kandidatura je bila potrjena, pred dnevom glasovanja umre ali sicer izgubi volilno pravico ali če umakne kandidaturo, lahko zbor delovnih ljudi oziroma skupina volivcev predlaga v potrditev kandidaturo za drugega kandidata, vendar najpozneje pet dni pred dnevom glasovanja.
Med podpisniki predloga nove kandidature, ki jo vloži skupina volivcev, mora biti najmanj polovica tistih volivcev, ki so podpisali prvotno kandidatno listo.
3.	Volišča in volilno gradivo
16.	člen
VoliSča določi volilna komisija v 24 urah potem, ko je bila imenovana. Volišča se označijo z zaporednimi številkami.
Volišča se določijo tako, da praviloma na enem volišču ne glasuje manj kot 25 in ne več kot 300 volivcev.
Na vsakem volišču se uredi poseben prostor za izpolnjevanje glasovnic.
17.	člen
4.	Glasovanje
18.	člen
Glasovnica obsega:
1.	ime delovne organizacije, navedbo, da gre za volitve delavskega sveta in datum volitev;
2.	koliko članov delavskega sveta se voli;
3.	ime vsakega kandidata ter delovno mesto, na katerem je zaposlen; pred imenom vsakega kandidata se postavi zaporedna številka.
I
19.	člen
Cas glasovanja določi volilna komisija tako, da lahko isti dan glasujejo delavci vseh izmen.
\ Glasovanje, se’začne ob uri, ki je določena za začetek glasovanj^, in traja nepretrgoma ves čas, ki je določen za glasovanje. Pred potekom tega časa se lahko glasovanje zaključi samo, če so glasovali vsi volivci, ki so vpisani v volilnem imeniku za to volišče.
Pred dnevom, ki je določen za glasovanje, lahko glasujejo volivci v primerih iz 25. člena, ter' na podlagi sklepa, volilne komisije v primerih iz 27. člena in iz tretjega odstavka 28. člena tega zakona.
20.	člen
Volivec glasuje, na volišču, za katero je vpisan v volilnem imeniku.
Na drugem volišču lahko glasuje volivec samo, če dela na dan volitev izven kraja, kjer je njegovo volišče; v takem primeru glasuje na volišču, ki je organizirano v delovni eno-ti ali za delovno skupino, v kateri ta dan dela.
Člani volilnega odbora in predstavniki kandidatnih list ter njihovi namestniki lahko glasujejo na volišču, na katerem opravljajo to funkcijo.
V primerih iz prejšnjih dveh odstavkov glasuje volivec s potrdilom komisije za volilni imenik, da je vpisan v volilnem imeniku za drugo volišče. Izdaja potrdila se poočiti v volilnem imeniku, v katerem je volivec vpisan, potrdilo pa priloži zapisniku o glasovanju.
21.	člen
Volilni odbor ne sme odreči glasovanja nikomur, ki je vpisan v volilni imenik, in tudi nikomur, ki je po tem zakonu upravičen glasovati na podlagi potrdila (četrti odstavek 20. člena).
Predsednik ali član volilnega odbora obkroži zaporedno številko volivca v volilnem imeniku, mu pojasni način glasovanja in mu da glasovnico.
Ce pride glasovat volivec, čigar ime je v volilnem imeniku že obkroženo, volilni odbor ne dovoli glasovanja, vpiše se pa to v zapisnik.
22.	člen
Volivec lahko glasuje samo za kandidate, ki so navedeni na glasovnici. Pripisovanje drugih in glasovanje zanje se ne upošteva.
Izpolnjeno glasovnico odda volivec v glasovalno skrinjico in zapusti volišče.
Volilna komisija poskrbi, da dobd vsak volilni odbor pravočasno zadostno število glasovnic, glasovalno skrinjico, volilni imenik in vse drugo, kar je potrebno za nemoten potek glasovanja.
23.	člen
Ce volivec zaradi telesne hibe ali iz drugih' vzrokov ne bi mogel sam izpolniti glasovnice, ima pra-
ydoo pripeljati s seboj oseibo, ki namesto njega po njegovem navodilu izpolni glasovnico. To se vpiše y zapisnik.
24.	člen
V zapisniku o glasovanju se poleg splošnih podatkov (dan in čas glasovanja, delovna organizacija, številka volišča, imena navzočih članov volilnega odbora in predstavnikov kandidatnih list oziroma njihovih namestnikov) vpišejo okoliščine, ki so pomembne za glasovanje.
25.	člen
Volivec, ki bo na dan glasovanja na uradnem potovanju, lahko glasuje pred svojim odhodom.
Volivec glasuje v navzočnosti članov volilne komisije tako, da izpolni glasovnico, jo da v ovitek brez naslova, ovitek zalepi in ga odda predsedniku volilne komisije. Vse ovitke z glasovnicami volivcev, ki so na ta način glasovali, da predsednik skupaj e seznamom teh glasovalcev v skupni ovitek brez naslova in ovitek zalepi.
26.	člen
. Ce ima delovna organizacija izven svojega sedeža delovne enote ali delovišča z majhnim številom članov delovne skupnosti, tako da se zanje ne more določiti volišče, glasujejo po sklopu volilne komisije volivci v takih enotah oziroma deloviščih po pošti. Vsaki taki delovni enoti oziroma delovišču pošlje volilna komisija toliko glasovnic, kolikor je tam volivcev, in navodilo o načinu glasovanja. To mora poslati tako, pravočasno, da volivci lahko glasujejo na dan, ki je določen za glasovanje.
Volivec glasuje po pošti tako, da vloži izpolnjeno glasovnico v ovitek brez naslova in ovitek zalepi. Vodja delovne enote oziroma delovišča pošlje ovitke z glasovnicami, seznam volivcev v delovni enoti, ter neuporabljene glasovnice brez odlašanja po pošti ali na drug zanesljiv način volilni komisiji.
27.	člen
V delovnih' enotah in na deloviščih izven sedeža delovne organizacije se lahko ne glede na to, ali je za tako enoto ali delovišče organizirano volišče ali pa se voli po pošti, na podlagi sklepa volilne komisije glasuje pred dnem, ki je določen za glasovanje v delovni organizaciji, če bi sicer volilna komisija ne mogla dobiti gradiva o glasovanju najpozneje na dan po glasovanju v delovni organizaciji.
28.	člen
Volivci — čl^ni posadke morske ladje, ki na dan volitev ne bo na sedežu delovne organizacije, glasujejo po določbah 25. člena ali 26. člena tega zakona ali pa na posebnem volišču, ki se organizira na ladji. Način glasovanja določi volilna komisija.
Ce volilna komisija ne more oddati volilnemu odboru oziroma kapitanu ladje (v nadaljnjem besedilu: volilni odbor) glasovnic pred odhodom ladje, mu jih pošlje brž ko je mogoče, če bi volilni odbor po pošti ne dobil pravočasno glasovnic, mu sporoči volilna komisija telegrafsko potrebne podatke, da napravi sam glasovnice. Volilni imenik sestavi volilni odbor.
Ob pogojih iz 27. člena lahko določi volilna komisija, da se glasuje na ladji pred dnevom, ki je
določen za glasovanje v delovni organizaciji ali da ji sporoči volilni odbor podatke o izidu volitev telegrafsko. Gradivo o glasovanju pošlje volilni odbor tudi v tem primeru brez odlašanja volilni komisiji.
29.	člen
Ovitke z glasovnicami, oddanimi po 25. in 26. členu tega zakona odpre volilna komisija potem, ko pregleda volilno gradivo z vseh volišč. Glasove, oddane s temi glasovnicami, prišteje volilna komisija k skupnemu številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat na vseh voliščih,
5.	Ugotavljanje izida glasovanja na .volišču
30.	člen
Ko je glasovanje končano, preš te j e volilni odbor najprej 'neuporabljene glasovnice, jih da v poseben ovitek in ovitek zapečati.
■ Nato ugotovi volilni odbor skupno število glasovalcev po volilnem imeniku in po potrdilih (20. člen). Nato odpre glasovalno skrinjico in prešteje glasove. Ce se pokaže razlika med skupnim številom glasovalcev po volilnem imeniku in po potrdilih, ter med , številom glasovalcev po oddanih glasovnicah, velja izid po glasovnicah.
Neveljavne so neizpolnjene glasovnice ter glasovnice, ki so izpolnjene tako, da se za nobenega kandidata ne da zanesljivo ugotoviti, ali 'jp volivec zanj glasoval.
31.	člen
Zapisnik volilnega odbora o ugotavljanju izida glasovanja na volišču obsega poleg splošnih podatkov (24. člen) zlasti: število volivcev in število glasovalcev po volilnem imeniku; število volivcev, ki so glasovali s potrdilom; skupno število oddanih glasovnic; koliko glasovnic je bilo neveljavnih; koliko glasov je dobil posamezni kandidat
32.	člen
Volilni odbor odda oziroma pošlje zapisnik d svojem delu in drugo gradivo o glasovanju takoj volilni komisiji.
6.	Ugotavljanje izida volitev po volilni komisiji
33.	člen
Izid volitev članov delavskega sveta ugotovi volilna komisija na podlagi izida glasovanja na vsčh voliščih in na podlagi glasovnic, oddanih po 25. in
26.	členu tega zakona. Volilna komisija razglasi izid volitev in pošlje delavskemu svetu zapisnik o svojem delu.
Volilna komisija obvesti občinsko skupščino o izidu volitev.
34.	člen
Zapisnik o delu volilne komisije obsega poleg splošnih podatkov' (datum, delovna organizacija, število volišč, imena navzočih članov volilne komisije in predstavnikov kandidatnih list) zlasti: skupno število volivcev, vpisanih v vseh volilnih imenikih; skupno število glasovalcev in število neveljavnih glasovnic; koliko volivcev je glasovalo po 25. in 26. členu
tega zakona; koliko člamov delavskega sveta je bilo treba izvoliti; ime vsakega kandidata im število glasov, ki jih je dobil; ime vsakega kandidata, ki je bil izvoljen za člana delavskega sveta.
7.	Volitve po volilnih enotah
35.	člen
Ce se volijo člani delavskega sveta po volilnih enotah, se uporabljajo določbe tega zakona ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:
1.	delavski svet določi v sklepu o razpisu volitev, katere delovne enote sestavljajo posamezno volilno enoto in koliko članov se voli v vsaki volilni enoti;
2.	kandidiranje, glasovanje in ugotavljanje izida volitev se opravi za vsako volilno enoto posebej; poleg tega se ugotovi izid volitev tudi za delovno organizacijo kot celoto; če je bilo več volilnih komisij (18. člen temeljnega zakona) ugotovi skupni izid volitev volilna komisija na sedežu delovne organizacije;
3.	na kandidatnih listah, glasovnicah in v zapisnikih se navedejo tudi volilna enota in delovne enote, ki jo sestavljajo.
8.	Volitve svetov delovnih enot
36.	člen
Pri volitvah članov sveta delovne enote se uporabljajo določbe tega zakona ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:
1.	volitve članov sveta delovne enote potekajo praviloma krajevno in časovno skupno z volitvami članov delavskega sveta; vendar mora biti kandidiranje in glasovanje opravljeno posebej za volitve v svet delovne enote in posebej za volitve v delavski svet delovne organizacije; glasovanje lahko vodi isti volilni odbor, glasovnice pa se oddajajo v posebno glasovalno skrinjico za člane sveta delovne enote in v posebno'glasovalno skrinjico za člane delavskega sveta; zapisniki se napravijo posebej za volitve v svet delovne enote in posebej za volitve delavskega sveta;
2.	izid volitev se ugotavlja posebej za volitve v svet delovne enote »n posebej za volitve v delavski svet;
3.	na. kandidatnih listah, glasovnicah in v zapisnikih se pri volitvah članov svpta delovne enote navede poleg delovne organizacije tudi delovna enota in navede, da gre za volitve sveta delovne enote.
9.	Prva seja delavskega sveta in verifikacija
mandatov
37.	člen
Prvo sejo delavskega sveta po volitvah skliče predsednik delavskega sveta najpozneje za petnajsti dan po volitvah.	_
Če je bil izvoljen na novo celotni delavski svet, skliče prvo sejo delavskega sveta predsednik volilne komisije. V tem primeru vodi sejo do izvolitve predsednika delavskega sveta najstarejši član sveta.
38.	člen
Na prvi seji delavskega sveta po volitvah se verificirajo mandati na novo izvoljenih članov sveta ter izvoli upravni odbor. Na prvi seji se izvoli tudi predsednik delavskega sveta, če je prejšnjemu predsedniku prenehal mandat.
39.	člen
O verifikaciji mandatov odloči delavski svet na podlagi poročila verifikacijske komisije. Komisija ima tri do pet člamov, ki jih izvoli delavski svet izmed sebe.
Pri razpravljanju in odločanju o potrditvi mandatov izvoljenih članov delavskega sveta imajo pravico sodelovati vsi člani sveta. Član delavskega sveta, čigar mandat je osporavan, ne more glasovati o verifikaciji svojega mandata. O vsakem osporavanem mandatu se glasuje posebej.
10.	Ponovne volitve
40.	člen
Ponovne volitve v delavski svet se opravijo:
1.	če je na volitvah glasovalo manj kot polovica vseh volivcev;
2.	če zaradi smrti kandidata, odpovedi kandidaturi ali iz drugih vzrokov na bilo izvoljenih toliko kandidatov, kot bd jih moralo biti izvoljenih;
3.	če volilna komisija razveljavi volitve zaradi nepravilnosti ‘pri volitvah;
4.	če se ob verifikaciji mandatov razveljavi izvolitev kakšnega kandidata ali če občinsko sodišče ugodi pritožbi zoper akt delavskega sveta, s katerim je bil mandat verificiran.
41.	člen
Ponovne volitve razpiše volilna komisija najpozneje v petnajstih dneh. Ta rok se računa v primerih iz 1. in 2. točke 40. člena od dneva, ko je volilna komisija ugotovila izid glasovanja; v primerih' iz 3. točke 40. člena od dneva odločbe o razveljavitvi volitev; v primerih iz 4. točke 40. člena od dneva, ko je bila razveljavljena izvolitev kandidata oziroma od dneva pravnomočnosti sodne odločbe.
V razpisu ponovnih volitev določi volilna komisija v skladu z določbami četrtega odstavka 39. člena in 72. člena temeljnega zakona, ali se ponovijo glede vseh ali samo glede posameznih kandidatov; ali se ponovi celotni volilni postopek ali pa samo posamezne faze volilnega postopka in katere oziroma ali se ponovi glasovanje samo na posameznih voliščih' in na katerih.
Od razpisa pa do dneva ponovnih volitev ne sme preteči manj kot 8 dni in ne več kot 30 dni.
II.	VOLITVE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH. KI NE VOLIJO DELAVSKEGA SVETA OZIROMA UPRAVNEGA ODBORA
•	42. člen
V delovnih' organizacijah, v katerih' opravlja funkcijo delavskega sveta celotna delovna skupnost, izvoli delovna skupnost člane upravnega odbora v roku.
ki je določen v 2. členu tega zakona. Volitve članov upravnega odbora opravi delovna skupnost ob primerni uporabi določb 46. in 52. člena temeljnega zakona.
43.	člen
V delovnih organizacijah, v katerih opravlja funkcijo upravnega odbora celotna delovna skupnost, izvoli delovna skupnost predsednika delovne skupnosti v roku, ki je določen v 2. členu tega zakona.
III. KONČNE DOLOČBE
44.	člen
Predstavniki družbene skupnosti, ki pd veljalv-nih predpisih sodelujejo kot člani organov upravljanja pri upravljanju določenih zadev v delovnih organizacijah, se volijo oziroma imenujejo v rokih, kr so določeni v 2. členu tega zakona.
Najpozneje 30 dni gsred potekom roka iz 2. člena tega zakona, mora delovna organizacija za tiste predstavnike javnosti, ki jim poteče mandat, sporočiti to organom oziroma organizacijam, ki so jih izvolile, da določijo nove predstavnike.
45.	člen
Ta zakon začne veljati z dnevom objave y »Uradnem listu SRS«.
St. 023-47/65
Ljubljana, dne 31'. marca 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik":
Ivan Maček 1. r.
108.
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične • republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 31. marca 1965 in na seji Gospodarskega zbora dne 30. marca 1965 sprejela
ZAKON
o dimnikarski službi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za varstvo ljudi in premoženja pred požarom se v občini organizira dimnikarska služba na podlagi občinskega načrta o ukrepih za varstvo pred požarom.
f
2.	člen
Dimnikarsko službo opravljajo dimnikarske gospodarske organizacije, komunalne gospodarske organizacije, katerih poslovni predmet je dimnikarstvo, ter delavnice samostojniH dimnikarskih obrtnikov (v nadaljnjem besedilu: dimnikarska organizacija).
Katera dimnikarska organizacija bo opravljala dimnikarsko službo na območju občine, ali na določenem delu občinskega območja, določi občinska skupščina oziroma njen svet, ki je pristojen za zadeve požarnega varstva.
3.	člen
Dimnikarska organizacija mora na območju, ki ji je določeno, čistiti in pregledovati kurilne naprave in dimne vode v vseh objektih, kolikor ni s tem zakonom ali na podlagi tega zakona drugače določeno, ter opravlja druge, s tem zakonom določene naloge.
Dimnikarske organizacije se lahko sporazumejo o začasni vzajemni pomoči pri opravljanju dimnikarskih storitev.
4.	člen
Gospodarska ali druga delovna organizacija lahko v sporazumu z občinskim svetom, pristojnim za zadeve požarnega varstva, sama organizira čiščenje kurilnih naprav in dimnih vodov v objektih, ki služijo njeni osnovni dejavnosti, če ima strokovno usposobljenega dimnikarja.
5.	člen
Dimnikarske storitve smejo samostojno opravljati samo osebe, ki so strokovno usposobljene za dimnikarja.
6.	člen
Pristojni organ lahko izda dovoljenje za uporabo nove, preurejene ali premeščene kurilne naprave in dimnega voda šele potem, ko dimnikar kurilno napravo oziroma dimni vod pregleda in ugotovi, da ustreza tehničnim pravilom in da pri normalni uporabi kurilne naprave ni požarne nevarnosti in tudi ne nevarnosti zastrupitve s plinom.
D. ČIŠČENJE IN PREGLEDOVANJE KURILNIH NAPRAV IN DIMNIH VODOV
7.	člen
Občinska skupščina predpiše, katere vrste kurilnih naprav in dimnih vodov morajo biti- čiščene in pregledane ter v kakšnih rokih.
8.	člen
Kurilne naprave in dimne vode, ki se uporabljajo samo občasno, mora dimnikar čistiti po potrebi, pregledovati pa v rokih, ki so predpisani za čiščenje take kurilne naprave in dimnega voda.
Vgrajeni dimni vodi, ki nimajo priključenih kurilnih naprav in se ne uporabljajo, se ne čistijo in ne pregledujejo.
9.	člen
Kurilne naprave in dimni vodi morajo biti očiščeni tako, da je odstranjena nevarnost požara in zastrupitve s plinom.
Ce ugotovi dimnikar tehnične ali druge nepravilnosti in pomanjkljivosti pri kurilni napravi ali dimnem vodu ali druge okoliščine, zaradi katerih je ogrožena požarna varnost ali možna zastrupitev s plinom, opozori na to uporabnika kurilne naprave in mu določi primeren rok za odstranitev pomanjkljivosti. O tem tudi izroči uporabniku pismemo opozo-
t
rilo. Pismeno opozorilo obsega dan pregleda, kratek toda popolni opis pomanjkljivosti z natančno navedbo objekta in prostora, kjer so ugotovljene pomanjkljivosti, rok za odpravo pomanjkljivosti in podpis dimnikarja.
Po preteku roka se mora dimnikar prepričati, ali so pomanjkljivosti odpravljene. Če niso odpravljene, sporoči dimnikarska organizacija to za zadeve požarne varnosti pristojnemu občinskemu upravnemu organu, ki odloči o zadevi v rednem upravnem postopku. Pritožba zoper odločbo upravnega organa ne zadrži izvršitve.
10.	člen
Dimnikar mora opravljati dimnikarske storitve vestno, strokovno pravilno in s potrebno obzirnostjo do uporabnika kurilne naprave im do njegovega premoženja. Uporabniku kurilne naprave oziroma dimnega voda mora dimnikar pravočasno sporočiti dan in uro čiščenja oziroma pregleda.
11.	člen
Izžiganje dimnih vodov mora dimnikar priglasiti pred začetkom izžiganja najbljižji gasilski enoti.
Dimnikar mora začeti izžigati dimnik v jutranjih urah. Objekta, v katerem izžiga dimnik, ne sme zapustiti, dokler traja požarna nevarnost.
12.	člen
Pri opravljanju svojih dolžnosti ima dimnikar pravico vstopiti v prostore žgradbe, kjer je kurilna naprava oziroma dimni vod, in sme, če je potrebno, pregledati tudi načrt zgradbe.
Vsak upoirabnik kurilnih naprav oziroma dimnih vodov, ki jih je dimnikar dolžan očistiti ali pregledati, mora dimnikarju omogočiti dostop do njih.
13.	člen
Dimnikarska organizacija je odgovorna za to, da so kurilne naprave in dimni vodi na območju, ki ji je določeno, čiščenj in pregledani v predpisanih rokih.
Dimnikarska organizacija vodi razvid kurilnih naprav in dimnih vodov ter kontrolno knjigo.
Dimnikarska organizacija sodeluje na zahtevo pristojnega organa pri požarnovarnostnih pregledih objektov, v katerih so kurilne naprave in dimni vodi.
V	nujnih primerih lahko za zadeve požarnega varstva pristojni občinski upravni organ zahteva od dimnikarske organizacije, da opravi določene dimnikarske storitve izven svojega območja, če si orga-ganizacija ne mote sama zagotoviti potrebne pomoči na podlagi določb drugega odstavka 3. člena tega zakonu. V takem primeru je dimnikarska organizacija dolžna opraviti zahtevane dimnikarske storitve.
14.	člen
V	razvid kurilnih naprav in dimnih vodov se vpi-Sejo tiste kurilne naprave in dimni vodi, ki so zavezani čiščenju in pregledovanju. Ce ugotovi dimnikar spremembe ali razlike med stanjem po razvidu in med dejanskim stanjem, je dolžan to sporočiti dimnikarski organizaciji.
V	kontrolno knjigo se na podlagi podatkov, ki jih da dimnikar po opravljenem delu, vpišejo: objekt, v katerem je bilo izvršeno čiščenje oziroma pregled,
ime dimnikarja, ki ga je opravil, datum, ugotovljene pomanjkljivosti in rok za njihovo odpravo.
15.	člen
Če namerava dimnikarska organizacija opustiti opravljanje dimnikarske službe, mora to šest mesecev prej sporočiti organu, ki ji je določil območje (drugi odstavek 2. člena). Pred potekom tega roka organizacija ne sme prenehati z opravljanjem dimnikarske službe, razen po izrečnem soglasju omenjenega organa.
Organ, ki je določil dimnikarski organizaciji območje za opravljanje dimnikarske službe, lahko tej ^ organizaciji odvzame območje, če organizacija kljub ponovnemu opozorilu nazdorstvenega organa občutno zanemarja dimnikarsko službo.
16.	člen
Dimnikarska organizacija zaračunava opravljene dimnikarske storitve po ceniku, ki ga potrdi občinski upravni organ, pristojen za kontrolo cen.
III.	NADZORSTVO
17.	člen
Nadzorstvo nad opravljanjem dimnikarske službe izvršuje za zadeve požarnega varstva pristojni občinski upravni organ.
/ .
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
18.	člen
Z denarno kaznijo do 200.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	dimnikarska gospodarska organizacija oziroma komunalna gospodarska organizacija, ki se ukvarja z dimnikarstvom, če:
—	opravlja dimnikarske storitve izven območja, ki ji je določen (drugi odstavek 3. člena), razen v primerih, določenih v tem zakonu;
—	zaupa samostojno opravljanje dimnikarskih storitev osebi, ki ni strokovno usposobljena za dimnikarja (5. člen);
—	očitno zanemarja dolžnosti iz 1. odstavka 13. člena ali ne izvrši zahteve iz 4. odstavka 13. člena;
2.	gospodarska ali druga delovna organizacija iz
4.	člena tega zakona, če:
—	zaupa samostojno čiščenje kurilnih naprav in dimnih vodov osebi, ki ni strokovno usposobljena za dimnikarja (5. člen);
—	nj poskrbi za to, da so kurilne naprave in dimni vodi čiščeni.
. Za prekrške iz prejšnjega odstavka se poleg organizacije kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije z denarno kaznijo-do 20,000 dinarjev.
19.	Člen
Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	samostojni dimnikarski obrtnik za prekrške iz 1. točke prvega odstavka 18. člena;
2.	dimnikar, ki ravna v nasprotju z določbami 9. do vključno 11. člena tega zakona;
3.	uporajbmik kurilne napra/ve ali dimnega voda, če:
—	dimnikarju ne omogoči dostopa do kurilnih naprav in dimnih vodov, ki jih je dimnikar dolžan očistiti ali progledati, ali mu ne da v pogled načrta zgradbe (12. člen);
—	ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti pri kurilnih napravah in dimnih vodih in v njihovi okolici v skladu z odločbo upravnega organa (tretji odstavek 9. člena);
4.	kdor samostojno opravlja dimnikarske storitve, čeprav ni usposobljen za dimnikarja (5. člen).
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Občinske skupščine izdajo predpis o kurilnih napravah in dimnih vodih in o rokih čiščenja (7. člen) najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Z dnem uveljavitve občinskega predpisa iz prejšnjega odstavka preneha veljati na območju občine, ki tak predpis sprejme, odredba o obveznem ometanju kurilnih naprav (Uradni list LRS, št. 14-85/48).
21.	člen
Za vajence v dimnikarski stroki se lahko sprejemajo osebe, ki so dovršile vsaj šest razredov osnovne šole.
22.	člen
Ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati:
1.	uredba o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Uradni list LRS, št. 21-116/50);
2.	10. člen uredbe o izravnavi posebnih predpisov o prekrških v uredbah in drugih predpisih vlade LRS in njenih organov z določbami temeljnega zakona o prekrških (Uradni list LRS, št. 14-58/52).
23.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 023-48/65
Ljubljana, dne 34. marca 1965.
Skupščino
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
109.
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 150. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 31. marca 1965 in na seji Socialno-zdrav-stvenega zbora dne 30. marca 1965 sprejela
ZAKON
o družbeni denarni pomoči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam
L člen
Žrtve fašističnega nasilja in njihove družine imajo pravico do denarne pomoči po določbah tega za-
kona, kolikor jim je ta pravica pripadala na podlagi
1.	člena uredbe o podeljevanju denarnih podpor žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam (Uradni list LRS, št. ll-39i/53).
2.	člen
Denarno pomoč po tem zakonu zagotavljajo občine.
Občinska skupščina določi s svojim predpisom obseg in višino denarne pomoči.
3.	člen
O zahtevku za priznanje pravice do denarne pomoči odloča za socialno varstvo pristojni organ skupščine občine, na katere območju ima upravičenec stalno prebivališče.
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati uredba o podeljevanju denarnih podpor žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam (Uradni list LRS, št. 11-39/53) in na njeni podlagi izdano navodilo (Uradni list LRS, at. 17-64/53 in št. 42-204/58).
5.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 191-12/65
Ljubljana, dne 31. marca 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik';
Ivan Maček 1. i.
>	i
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 31. marca 1965 in na seji Gospodarskega zbora dne 30. marca 1965 sprejela
ZAKON
o določitvi dela stanovanjskega prispevka, ki se vplačuje v sklad za zidanje stanovanjskih hiš tiste občine, na katere območju ima sedež izplačevalec delavčevega osebnega dohodka
1.	člen
Od stanovanjskega prispevka se vplačuje v letu 1965 50% v sklad za zidanje stanovanjskih hiš fiste občine, na katere območju ima sedež izplačevalce delavčevega osebnega dohodka.
Ostalih 50% stanovanjskega prispevka se vplačuje v sklad za zidanje stanovanjskih hiš tiste občine, na katere območju ima prejemnik osebnih dohodkov svoje stalno prebivališče.
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po oh javi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od. .1. januarja '1965.
Št. 402-8/65
Ljubljana, dne 51. marca 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsedniki
Ivan Maček 1. r.
111.
Na podlagi četrte alinee 155. člena in 150. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 51. marca 1965 in na seji Socialno-zdravstvenega zbora dne 50. marca 1965 sprejela
ZAKON
o skladu SRS za socialne zavode
1.	člen
Sklad za socialne ustanove, ki je bil ustanovljen z uredbo o ustanovitvi sklada za socialne ustanove in o uporabi njegovih sredstev (Uradni list LRS, št. 5-8/52), nadaljuje z delom kot sklad SRS za socialne zavode (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Dohodki sklada so sredstva, ki se dodeljujejo iz republiškega proračuna, dohodki po posebnih predpisih, ter drugi dohodki.
\
3.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo za financiranje izgradnje posameznih socialnih zavodov ter za financiranje izdelave študijskih programov, projektov in drugih analiz, ki so posebnega pomena, za razvoj izgradnje socialnih zavodov v vsej republiki. Sredstva sklada se, dajejo kot kredit, brez obveznosti vračila pa ob pogojih, ki se določijo s statutom sklada.
4.	člen
Sklad je pravna oseba.
Sklad ima statut; s statutom se določijo zlasti pravice in dolžnosti upravnega odbora ter način poslovanja sklada.
Statut sklada sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa Skupščina SR Slovenije.
5.	člen
Sklad upravlja upravni odbor.
Upravni odbor ima predsednika in deset članov, ki jih imenuje za dobo dveh let Skupščina SR Slovenije, in sicer po enega člana na predlog republiškega sekretariata za socialno varstvo, republiškega sekretariata za notranje zadeve. Stalne konference za rehabilitacijo invalidnih oseb SR Slovenije, Zveze prijateljev mladine Slovenije, Društva socialnih delavcev Slovenije, Društva upokojencev SR Slovenije, koordinacijskega odbora domov za stare, enega člana, ki ga sporazumno predlagajo centri za socialno
delo, dva člana pa izmed strokovnjakov in javnih delavcev, zainteresiranih za razvoj in napredek socialnega varstva.
6.	člen
Dohodki sklada se v skladu z družbenim planom SR Slovenije in smernicami Skupščine SR Slovenije določajo in razporejajo s finančnim načrtom.
Finančni načrt sprejme upravni odbor sklada in ga predloži Skupščini SR Slovenije na vpogled.
7.	člen
Predvideni in dejanski dohodki ter predvidena in dejanska razporeditev in uporaba sredstev se izkazujejo z zaključnim računom.
Zaključni račun sprejme upravni odbor sklada in ga predloži hkrati s poročilom o poslovanju sklada Skupščini SR 'Slovenije na vpogled.
8.	člen
Administrativno in tehnično delo za sklad opravlja republiški sekretariat za socialno varstvo.
9.	člen
Upravni odbor sklada sprejme statut sklada in ga predloži v potrditev Skupščini SR Slovenije v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.
Do potrditve statuta sklada se uporabljajo sedanja pravila sklada.
Do imenovanja upravnega odbora po tem zakonu upravlja sklad sedanji upravni odbor,
10.	člen
Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati uredba o ustanovitvi sklada za socialne ustanove in o uporabi njegovih sredstev (Uradni list LRS, št. 5-8/52) ter na njeni podlagi izdani predpisi.
•	1,1. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 022-60/65	(
Ljubljana, dne 51. marca 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
112.
Na podlagi četrte alinee 155. člena in 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 51. marca 1965 in na seji Prosvetno-kulturnega zbora dne 29. marca 1965 sprejela
ZAKON
o strokovni šoli za notranje zadeve
■ " l
1. člen
Srednja strokovna šola za notranje zadeve (Uradni list LRS, št. 20-115/60) se preimenuje v Strokovno šolo za notranje zadeve in nadaljuje z delom kot posebna šola za strokovno izobraževanje usluž-
I
bencev organov za notranje zadeve v SR Sloveniji po določbah tega zakona in po drugih predpisih.
Strokovna šola za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: šola) je v sestavi republiškega sekretariata za notranje zadeve.
Sedež šole je v Ljubljani.
2. člen
y šoli se strokovno izobražujejo in izpopolnjujejo uslužbenci notranjih zadev za določene službe organov za notranje zadeve.
3.	člen
Šola daje strokovno izobrazbo šole druge stopnje.
4. člen
Sola ima oddelke za posamezne službe organov za notranje zadeve.
Oddelek se ustanovi s statutom šole.
Oddelek je lahko tudi zunaj sedeža šole.
5.	člen
Pri šoli se lahko organizirajo stalni in občasni strokovni tečaji, seminarji in druge oblike izobraževanja za usposabljanje in izpopolnjevanje uslužbencev notranjih zadev.
6.	člen
O disciplinskih nerednostih učencev odloča ravnatelj šole, o disciplinskih prestopkih pa disciplinsko sodišče pri šoli.
Učenca, ki je bil kaznovan zaradi disciplinskega prestopka, storjenega med šolanjem, in učenca, ki očitno zanemarja učenje ali hudo krši hišni red, lahko ravnatelj šole izključi iz šole.
Zoper odločbo o izključitvi je dovoljena pritožba v osmih dneh na republiški sekretariat za notranje zadeve.
10. člen
Republiški sekretar za notranje zadeve lahko pokliče učence šole za izvršitev določenih nalog, če to zahtevajo koristi javnega reda ali vzdrževanja javnega reda in miru.
'	ti. člen
Šolo upravljajo člani delovne skupnosti neposredno in po organih, ki jim poverijo določene funkcije upravljanja.
' Organi upravljanja šole so: svet šole, upravni odbor in ravnatelj.
12.	člen
Pouk na šoli traja najmanj dve leti.
Pouk na šoli se opravlja na podlagi predmetnikov in učnih načrtov.
Predmetnike in učne načrte določi na predlog sveta šole republiški sekretar za notranje zadeve v skladu s posebnimi predpisi.
Po končanem šolanju opravljajo učenci zaključni izpit.
7.	člen
Učitelji š'ole morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki so predpisani za poučevanje na šolah druge stopnje. Učitelji, ki poučujejo predmete s področja notranjih zadev, morajo imeti tudi potrebno prakso o ustrezni službi notranjih zadev. Pogoji so določeni s statutom šole.
Učitelje šole imenuje in razrešuje svet šole v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Učitelji šole so uslužbenci organov za notranje zadeve.
8.	člen
V šolo se sprejmejo na podlagi razpisa uslužbenci notranjih zadev, ki imajo štiri leta službe pri organih za notranje zadeve, končano osemletno osnovno šolo in ki so fadnji dve leti uspešno opravljali svoje delo.
Svet šole lahko izjemoma sprejme v šolo tudi uslužbenca notranjih zadev, ki še nima štirih let službe pri organih za notranje zadeve.
9.	člen
Učenci so odgovorni za kršitev discipline med šolanjem po predpisih o odgovornosti za disciplinske nerodnosti in disciplinske prestopke uslužbencev organov za notranje zadeve.
Svet šole sestavljajo:
—	član, ki ga imenuje občinska skupščina, na katere območju je sedež šole;
—	član, ki ga imenuj9 republiški sekretariat za šolstvo;
—	trije člani, ki jih imenuje republiški sekretariat za notranje zadeve;
—	določeno število članov, ki jih izvoli učiteljski zbor šole izmed sebe in
—	določeno število članov, ki jih izvoli skupnost učencev šole izmed sebe.
Statut šole določi, koliko članov ima svet šole ter koliko članov izvolita učiteljski zbor in skupnost učencev.
13.	člen
Sola ima statut.
S statutom šole se v skladu z zakonom določijo pravice in dolžnosti organov upravljanja šole, njiho-, va sestava in delovno področje ter druga vprašanja, ki se nanašajo na notranjo organizacijo šole.
Statut šole sprejme svet šole, potrdi pa ga republiški sekretar za notranje zadeve.
14.	člen
Sola mora uskladiti svoje delo in organizacijo z določbami tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
-	15. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati uredba o srednji strokovni šoli za notranje zadeve (Uradni list LRS, št 20-115/60),
16.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS<.
St. 61-24/65
Ljubljana, dne 31. marca 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije 1
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
113.
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike SJovenije na seji Republiškega zbora dne 31. marca 1965 in na seji Prosvetno-kultur-nega zbora dne 29. marca 1965 sprejela
zakon
<> spremembah in dopolnitvah zakona o knjižnicah
Zakon o knjižnicah (Uradni list LRS, št. 26-237/61) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ZAKON o knjižnicah
SPLOSNE DOLOČBE
1.	.člen
S tem zakonom se urejajo knjižnice, ki so ustanovljene kot samostojni in samoupravni zavodi (v nadaljnjem besedilu: knjižnice).
Določbe 2. in 10. člena zakona se primerno uporabljajo tudi za knjižnice, ki jih državni organi, delovne in druge organizacije ustanovijo kot svoje notranje organizacijske enote.
2.	člen
Knjižnice zlasti:
—	zbirajo, strokovno obdelujejo in hranijo knjige in drugo knjižnično gradivo (v nadaljnjem besedilu: knjižnično gradivo);
—	omogočajo uporabo knjižničnega gradiva občanom in organizacijam;
—	organizirajo in vodijo javne čitalnice;
—	pomagajo bralcem pri razvijanju njihove splošne in strokovne izobrazbe ter skrbijo za kulturno vzgojo in razvedrilo občanov;
—	nudijo pomoč pri znanstveno-raziskovalnem in umetniškem delu;
—	opravljajo informativno in dokumentacijsko službo za znanstveno in strokovno delo ter sodelujejo pri sestavljanju centralnih katalogov;
—	popularizirajo knjižnično gradivo z izdajanjem katalogov, bibliografij in drugih’ publikacij ter z organiziranjem razstav in kulturnih prireditev in z drugimi propagandnimi sredstvi;
—	skrbijo za napredek knjižničarske službe ter sodelujejo med seboj in z drugimi organi in organi-
zacijami zaradi čim bolj smotrne uporabe knjižničnega gradiva.
3.	čfen
Knjižnica ima statut, ki ga sprejme svet knjižnice.
Statut knjižnice obsega zlasti določbe o delovnem področju knjižnice, pristojnosti in odgovornosti organov upravljanja, notranji organizaciji in načinu poslovanja knjižnice,- o medsebojnih delovnih razmerjih ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za samoupravljanje in poslovanje knjižnice.
4.	člen
Občani imajo pravico, da ob enakih pogojih uporabljajo knjižnično gradivo v skladu s statutom knjižnice.
Zaradi posebnih okoliščin se uporaba knjižničnega gradiva s statutom knjižnice lahko omeji, vendar se ne more odvzeti pravica do uporabe knjižničnega gradiva v študijske namene.
5.	člen
Zakonitost dela knjižnice nadzoruje pristojni upravni organ skupščine občine, na katere območju je knjižnica.
6.	člen
Strokovno delo v knjižnicah opravljajo strokovno usposobljeni delavci.
7.	člen
Založbe (podjetja in zavodi) in trgovine s knjigami morajo knjige, ki jih nameravajo dati v predelavo za papir, prej ponuditi v nakup matični knjižnici (21. člen), na območju katere imajo svoj sedež ali Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani za ceno, ki jim jo nudijo podjetja za predelavo papirja.
Če knjižnica iz prvega odstavka ponudbe v tridesetih dneh ne sprejme, lahko ponudnik s knjigami prosto razpolaga.
Namesto knjižnice iz prvega odstavka lahko sprejme ponudbo ob enakih pogojih vsaka druga knjižnica. Tridesetdnevni rak se šteje od dneva, ko je knjižnica iz prvega odstavka dobila ponudbo.
USTANAVLJANJE IN PRENEHANJE KNJIŽNICE
8.	člen
Knjižnico lahko ustanovi drnžbeno-politična skupnost, krajevna skupnost, delovna in druga samoupravna organizacija, družbemo-politična organizacija, društvo in občani.
9.	člen
Knjižnica se lahko odpravi, če so podani pogoji, ki so določeni z zakonom.
V aktu o prenehanju knjižnice se določi, katera knjižnica prevzame knjižnično gradivo.
10.	člen	'
Vsaka knjižnica mora biti vpisana v razvid knjižnic pri pristojni matični knjižnici (21. in 23. člen) in v. osrednji razvid knjižnic, ki ga vodi Narodna in
univerzitetna knjižnica .v Ljubljani za območje SR Slovenije.
Pravilnik o sestavi in vodenju razvida izda republiški upravni organ, ki je pristojen za kulturo in prosveto.
UPRAVLJANJE KNJIŽNIC
11.	člen
Knjižnico upravljajo elani delovne skupnosti neposredno in po organih, katerim poverijo določene funkcije upravljanja.
Organi upravljanja knjižnice so: svet knjižnice, upravni odbor in upravnik.
Pri upravljanju zadev, ki so posebnega družbenega pomena sodelujejo v organih upravljanja knjižnice tudi zainteresirani občani in predstavniki zainteresiranih organizacij ter družbene skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predstavniki družbene skupnosti).
12.	člen
Svet knjižnice sestavljajo člani, ki jih' izvoli delovna skupnost knjižnice iz svoje srede ter predstavniki družbene skupnosti.
S statutom se v skladu z aktom o ustanovitvi knjižnice določi, kateri organi in organizacije delegirajo predstavnike družbene skupnosti v svest in koliko jih delegirajo.
V	svetu knjižnice število predstavnikov družbene skupnosti ne more biti večje od polovice vseh članov tega organa.
13.	člen
Svet knjižnice izvoli predsednika izmed tistih članov, ki jih je izvolila delovna skupnost.
I
14.	člen
Svet knjižnice sprejme statut in druge splošne akte, načrte in programe za delo in razvoj, finančni načrt in zaključni račun ter glavne odločitve o uporabi družbenih sredstev, ki jih ima knjižnica v upravi ter opravlja druge zadeve, ki so mu dane z zakonom in statutom.
Predstavniki družbene skupnosti v svetu knjižnice soodločajo o sprejemanju statuta, o načrtu in programu za delo in razvoj, o imenovanju upravnika, o statusnih spremembah' knjižnice, o nastopu in prenehanju dela delavcev na vodilnih delovnih mestih, določenih v statutu ali drugem splošnem aktu knjižnice, ter o ostalih zadevah, za katere je tako določeno v statutu knjižnice.
Predstavniki družbene skupnosti ne morejo soodločati o vprašanjih organizacije dela, o delitvi dohodka in o medsebojnih delovnih razmerjih, razen glede delavcev na vodilnih delovnih’ mestih (prvi odstavek).
15.	člen
V	knjižnicah z manjšim številom članov "delovne skupnosti opravlja funkcije sveta neposredno celotna delovna skupnost; v tem primeru soodločajo predstavniki družbene skupnosti v zadevah posebnega družbenega pomena skupno s člani delovne skupnosti knjižnice kot enotno telo ali pa kot člani posebnega organa, ki ga sestavljajo samo predstavniki družbene skupnosti. Statut knjižnice določi obliko sodelovanja predstavnikov; družbene skupnosti-
Če predstavniki družbene skupnosti sestavljajo poseben organ, odloča ta organ samostojno. Sklepi o vprašanjih, o katerih soodločajo predstavniki družbene skupnosti in delovne skupnosti knjižnice, so veljavni, če so sprejeti v obeh organih.
16.	člen
Upravni odbor odloča o poslovanju knjižnice, pripravlja gradivo in poročila za svet knjižnice, predlaga svetu splošne akte, finančni načrt in zaključni račun knjižnice, skrbi za izvrševanje sklepov sveta knjižnice ter opravlja druge zadeve, določene z zakonom in statutom knjižnice.
i 17. člen	f
Upravni odbor knjižnice sestavljajo člani, ki jih izmed članov delovne skupnosti knjižnice izvoli svet knjižnice oziroma delovna skupnost knjižnice, če sama izvršuje funkcije sveta. Predstavniki družbene skupnosti ne morejo sodelovati pri .volitvah upravnega odbora.
Upravnik knjižnice je Član upravnega odbora po svojem položaju, ne more pa bati njegov predsednik.
Statut knjižnice določa, koliko članov ima upravni odbor knjižnice.
Delovna skupnost knjižnice z manjšim številom članov opravlja neposredno tudi funkcije upravnega odbora.
18.	člen
Upravnik knjižnice organizira in vodi delo knjižnice, predstavlja knjižnico, skrbi, da se izvršujejo sklepi sveta in upravnega odbora ter opravlja druge zadeve, ki so mu dane z zakonom in statutom knjižnice.
19.	člen
Za upravnika knjižnice je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje glede strokovne izobrazbe in prakse ter druge pogoje, ki so določeni s statutom knjižnice.	~
20.	člen
Upravnik ne more biti član sveta knjižnice, udeležuje pa se njegovih sej in na njih sodeluje.
MATIČNE KNJIŽNICE
21.	člen
Knjižnice, ki opravljajo poleg rednih še posebne naloge v zvezi z organiziranjem in pospeševanjem knjižničarske službe in stroke, so matične knjižnice.
22.	člen
Naloge matične knjižnice za območje ene ali več občin opravlja knjižnica, ki jo določi občinska skupščina oziroma skupno več občinskih skupščin. Glede financiranja teh nalog sklene občinska skupščina ali več občinskih skupščin s tako knjižnico pogodbo.
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani opravlja naloge matične knjižnice za območje Socialistične republike Slovenije, lahko pa del svojih nalog pogodbeno in s soglasjem republiškega upravnega organa, ki je pristojen za kulturo in prosveto, prenese na druge ustrezne knjižnice.

23.	člen
Poleg svojih rednih nalog se matična knjižnica na svojem območju ukvarja z vprašanji organizacije in pospeševanja knjižničarske službe in stroke, posreduje izposojo knjižničnega gradiva, vodi razvid knjižnic in evidenco njihovega knjižničnega gradiva, pomaga pri strokovnem delu knjižničarskega osebja in skrbi za njegovo vzgojo in strokovno izpopolnjevanje.
24.	člen
Republiški upravni organ, ki je pristojen za kulturo in prosveto, izda navodilo o načinu izposojanja knjig med knjižnicami v SR Sloveniji.
KAZENSKE DOLOČBE
25.	člen
Založba (podjetje ali zavod) oziroma trgovina s knjigami, ki da knjige v predelavo za papir, pa jih prej ni ponudila v nakup knjižnici iz prvega odstavka 7. člena tega zakona, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 200.000 dinarjev./
Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi njen predstavnik ali odgovorna uradna oseba z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Knjižnice morajo prilagoditi svojo organizacijo in delo določbam tega zakona v šestih mesecih od dneva, ko začne veljati ta zakon.
V enakem roku določijo občinske skupščine, katera knjižnica bo opravljala naloge matične knjižnice.
27.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 63-8/65
Ljubljana, dne 3i. marca 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
2.	člen
Muzeji in galerije (v nadaljnjem besedilu: muzeji) skrbe za gradivo, ki je pomembno za ljudsko izobraževanje, znanost in umetnost (muzejsko gradivo).
Muzeji imajo pri tem zlasti tele naloge:
1.	Sistematično zbirajo, urejajo, hranijo, vzdržujejo, evidentirajo, strokovno in znanstveno proučujejo muzejsko gradivo ter pri tem sodelujejo z drugimi muzeji, arhivi, znanstvenimi zavodi, zavodi za spomeniško varstvo in podobnimi zavodi ter s turističnimi in drugimi organizacijami;
'2. razstavljajo muzejsko gradivo;
3.	širijo zanimanje za muzejsko gradivo in delo muzejev s tem, da sestavljajo muzejske kataloge in vodiče, izdajajo zbornike in druge publikacije, prirejajo predavanja, občasne "in potujoče razstave ter oglede pod strokovnim vodstvom, objavljajo članke in podobno;
4.	omogočajo strokovno in znanstveno proučevanje vsega muzejskega gradiva.
Pri izvrševanju teh nalog se muzeji povezujejo s šolskimi in drugimi vzgojnimi in izobraževalnimi zavodi ter družbenimi in gospodarskimi organizacijami.
3.	člen	y
Dejavnost muzejev je družbena služba.
4.	člen
- Muzej ima statut, ki ga sprejme muzejski svet.
Statut muzeja obsega zlasti določbe o delovnem področju, pristojnosti in odgovornosti organov upravljanja, notranji organizaciji in načinu poslovanja muzeja ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za samoupravljanje im poslovanje muzeja.
5.	člen
Zakonitost delai muzejev nadzoruje pristojni upravni organ skupščine občine, na katere območju je muzej.
6.	člen
Strokovno dčlo muzejev opravljajo strokovni delavci.
114.	,
Na poBlaigi četrte alinee 135. člena in 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 31. marca 1965 in na seji Prosvetno-kultur-nega zbora dne 29. marca 1965 sprejela
zakon
o sprememboK in Sopolnitvati zakona o muzejih
Zakon o muzejih’ (Uradni list LRS, št. 52-166/59) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ZAKON o muzejih’
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Muzeji in galerije so samostojni in samoupravni zavodi.
USTANOVITEV IN PRENEHANJE. MUZEJEV 1	7. člen
Muzej lahko ustanovi družbeno-politična skupnost, krajevna skupnost, delovna in druga samoupravna organizacija, družbeno-politična organizacija, društvo in občani.
8.	člen
Muzej se lahko ustanovi, če so izpolnjeni tile pogoji:
1.	če je zbrano zadosti primernega muzejskega gradiva za začetek dela muzeja in obstoji potreba po
za razstavljanje in hranjenje muzejskega gradiva ter drugi prostori, ki so potrebni za delo muzeja;
3.	če je zagotovljeno strokovno osebje;
4.	če so zagotovljena zadostna finančna sredstva za delo muzeja.
ustanovitvi muzeja;
2. če so zagotovljeni primerni prostori
9.	člen /
V	aktu o ustanovitvi je treba poleg splošnih določb o ustanovitvi muzeja navesti tudi vrsto gradiva, ki ga muzej zbira, ter območje, na katerem muzej zbira gradivo. .
10.	člen
Muzej se lahko odpravi, če so podani pogoji, ki so določeni z zakonom.
V	aktu o prenehanju muzeja se določi, kateri organ, muzej ali drug zavod prevzame njegovo muzejsko gradivo, lahko pa se za muzejsko gradivo tega muzeja ustanovi muzejska zbirka (30. člen).
RAZVID MUZEJEV
11.	člen
Vsak muzej mora biti vpisan v razvid muzejev in muzejskih zbirk, ki ga vodi za kulturo in prosveto pristojni republiški upravni organ.
Zaradi vpisa v razvid je treba poslati organu iz prejšnjega odstavka akt o ustanovitvi, o spremembi statusa ali o prenehanju muzeja.
Pravilnik o sestavi in vodenju razvida izda sekretar republiškega upravnega organa, ki je pristojen za kulturo in prosveto.
UPRAVLJANJE MUZEJEV
12.	člen
• Muzej upravljajo člani delovne skupnosti neposredno in po organih, katerim poverijo določene funkcije upravljanja.
Organi upravljanja muzeja so: muzejski svet, upravni odbor in ravnatelj.
Pri upravljanju zadev, ki so posebnega družbenega pomena, sodelujejo v organih upravljanja muzeja tudi zainteresirani občani in predstavniki zainteresiranih organizacij ter družbene skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predstavniki družbene skupnosti).
13.	člen
Muzejski sVet sestavljajo člani, ki jih' izvoli delovna skupnost muzeja iz svoje srede, ter predstavniki družbene skupnosti.
Z aktom o ustanovitvi muzeja se določi, kateri organi in organizacije delegirajo predstavnike družbene skupnosti v muzejski svet in koliko jih delegirajo.
Statut muzeja določa število članov muzejskega sveta in koliko članov sveta izvoli delovna skupnost.
V	muzejskem svetu število predstavnikov družbene skupnosti ne more biti večje od polovice vseh članov tega organa.
14.	člen
Muzejski svet izvoli predsednika izmed tistih' članov, ki jih je izvolila delovna skupnost.
15.	člen
' Predstavniki družbene skupnosti v muzejskem evetu soodločajo o sprejemanju statuta, finančnega načrta in zaključnega računa, o imenovanju ravnatelja, o statusnih spremembah zavoda ter o nastopu in prenehanju dela delavcev na vodilnih delovnih me-i stih, določenih v statutu ali drugem splošnem aktu
zavoda ter o ostalih zadevah, za katere je tako določeno v statutu zavoda.
Predstavniki družbene skupnosti ne morejo soodločati o vprašanju organizacije dela, o delitvi dohodka ter o medsebojnih delovnih razmerjih, razen glede vodilnih delavcev (prvi odstavek).
16.	člen
V muzejih z manjšim številom članov delovne skupnosti opravlja funkcije muzejskega sveta neposredno celotna delovna skupnost; v tem primeru soodločajo v zadevah posebnega družbenega pomena predstavniki družbene skupnosti skupno s člani delovne skupnosti muzeja kot enotno telo ali pa kot člani posebnega organa, ki ga sestavljajo samo predstavniki družbene skupnosti. Statut muzeja določi oblike sodelovanja predstavnikov družbene skupnosti.
Če predstavniki družbend skupnosti sestavljajo poseben organ, odloča ta organ samostojno. Sklepi o vprašanjih, o katerih soodločajo predstavniki družbene skupnosti in delovna skupnost muzeja, eo .velja/v-ni, če so sprejeti v obeh organih.
17.	člen
Upravni odbor odloča o poslovanju muzeja, pripravlja gradivo in poročila za muzejski svet, predlaga svetu splošne akte, finančni načrt in zaključni račun muzeja, skrbi za izvrševanje sklepov muzejskega sveta ter opravlja druge zadeve, določene z zakonom in statutom muzeja,
18.	člen
Upravni odbor muzeja sestavljajo člani, ki jih izmed članov delovne skupnosti izvoli muzejski svet oziroma delovna skupnost muzeja, če sama izvršuje funkcije sveta. Predstavniki družbene skupnosti ne morejo sodelovati pri volitvah upravnega odbora.
Ravnatelj muzeja je član upravnega" odbora po svojem položaju, ne more pa biti njegov predsednik.
Statut muzeja določa, koliko članov ima upravni odbor muzeja.
Delovna skupnost muzeja z manjšim številom članov opravlja neposredno tudi funkcije upravnega odbora.
19.	člen
Ravnatelj muzeja organizira in vodi delo muzeja, predstavlja muzej, skrbi, da ee izvršujejo sklepi muzejskega sveta in upravnega odbora ter opravlja druge zadeve, ki so mu dane z zakonom in statutom mu- 1 žeja.
20.	člen
Za ravnatelja: je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje glede strokovne izobrazbe in prakse ter druge pogoje, ki so določeni s statutom muzeja.
21.	člen
Ravnatelj ne more biti član muzejskega sveta, udeležuje pa se njegovih sej in na njih sodeluje.
i
MUZEJSKO GRADIVO
22.	člon
Muzejsko gradivo mora biti praviloma razstavljeno v razstavnih prostorih muzeja, ki so dostopni javnosti. Muzej ima lahko razstavne prostore tudi izven sedeža muzeja, če tako odloči muzejski svet v soglasju z ustanoviteljem.
Ce razstavni prostori muzeja ne zadoščajo za razstavitev vsega muzejskega gradiva iz prejšnjega odstavka, se razstavno gradivo občasno izmenjuje.
Nerazstavljeno muzejsko gradivo mora biti hranjeno v primernih depojih in sistematično urejeno.
Za ogled muzejskega gradiva, ki ni' razstavljeno, je potrebno dovoljenje ravnatelja.
S statutom se določi ob kakšnih pogojih se muzejsko gradivo lahko fotografira, prerisuje in proučuje.
23.	člen
Muzeji pridobivajo muzejsko gradivo z nakupom, z iskanjem in izkopavanjem na terenu, zamenjavo, z darili, volili in podobno.
24.	člen .
Muzejsko gradivo, ki je družbena lastnina, se praviloma izroči ustreznemu muzeju.
25.	člen
Muzeji lahko sprejemajo posamezne predmete muzejskega gradiva v trajno ali i začasno čuvanje ali razstavljanje, lahko pa tudi sami dajejo posamezne predmete muzejskega gradiva v začasno čuvanje ali razstavljanje drugim muzejem ali podobnim zavodom.
26.	člen
O odtujitvi in zamenjavi posameznih muzejskih predmetov odloča muzejski evet v soglasju z ustanoviteljem.	V
27.	člen
Muzeji vodijo knjigo inventarja in kartoteko vseh predmetov svojega muzejskega gradiva.
Sekretar republiškega upravnega organa, ki je pristojen za kulturo in prosveto izda po potrebi predpis o vodenju knjige inventarja in kartoteke po prejšnjem odstavku.
DELAVNICE MUZEJEV
28.	člen
Muzeji imajo lahko svoje delavnice in laboratorije za konserviranje in restavriranje muzejskega gradiva ter druge delavnice, ki so potrebne za opravljanje njihovih nalog.	%
Muzeji lahko opravljajo v svojih delavnicah konservatorska, restavratorska in druga dela s področja dejavnosti muzejev tudi po naročilu.
MUZEJSKE ZBIRKE
29.	člen
Državni organ, delovna ali druga orgatiizaCija, ki ima zbrano primerno muzejsko gradivo, lahko ustanovi muzejsko zbirko kot svojo notranjo organizacijsko enoto, če niso izpolnjeni za ustanovitev muzeja vsi pogoji iz 8. člena tega zakona.
Vodstvo muzejske zbirke je dolžno skrbeti za strokovno povezavo z muzejem iste ali sorodne vrste.
30.	člen
Muzejsko zbirko vodi'Vodja muzejske zbirke; postavi in razreši ga ustanovitelj.
31.	člen
Za muzejske zbirke se primerno uporabljajo določbe 5., 9., 10.' 11., 25. in 27. člena tega zakona.
Muzejska zbirka opravlja naloge iz 1. in 4. točke
2.	člena tega zakona; ustanovitelj zbirke lahko določi, da opravlja muzejska zbirka tudi druge naloge iz 2. člena tega zakona.
32.	člen
Posamezni muzejski predmeti ali skupine muzejskih predmetov so lahko razstavljeni v objektih, s katerimi so povezani, ali na krajih, kjer so bili najdeni (memorialni muzeji, lapidariji in podobno).
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33.	člen
Muzeji in muzejske zbirke morajo prilagoditi svojo organizacijo in delo določbam tega zakona v šestih mesecih od dneva, ko začne veljati ta zakon.
34.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 022-70/65
Ljubljana, dne 31. marca 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
115.
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije jc Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 31. marca 1965 in na seji Gospodarskega zbora dne 30. marca 1965 sprejela
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o lovu
1.	člen
2.	člen zakona o lovu (Uradry list LRS, št. 26-94/54) se spremeni in se glasjt
»Divjad je družbena lastnina.
Zaradi smotrnega gospodarjenja z divjadjo določi občinska skupščina lovišča kot lovske gospodarske enote in jih da v gospodarjenje lovskim družinam.«
2.	člen
V	3. členu zakona se besede »organov; ljudske oblasti« nadomestijo z besedama »državnih organov«.
3.	člen
V	9. členu zakona se besede »okrajni (mestni) ljudski odbor« nadomeste z besedami »svet občinske skupščine, pristojen za zadeve lovstva«.
4.	člen
11.	člen zakona se spremeni tako, da se glasi:
»Lovišča so zaokrožene lovske gospodarske enote, ki obsegajo kopno in vodno površino. Meje lovišč
gtran 178	URADNI LIST SRS	St. 11 - 31. III. 1965
----------- " -.......... 1 ' 1 ■ .... ■’ ....... ........." .......... ' ....... .......
morajo biti določene tako, da so kar najbolj naravne in vidne.
Lovišče ustanovi in mu določi ■ meje občinska skupščina po zaslišanju lovske zveze tako, da lovišče praviloma obsega od 2.000 do 6.000 ha. Ce sega lovišče čez mejo občine, določi občinska skupščina meje lovišča v sporazumu s skupščino sosedne občine.
Občinska skupščina lahko spremeni meje lovišča po zaslišanju lovske zveze.«
5.	člen
V	12. členu zakona se besede »Okrajni' (mestni) ljudski odbor« nadomestijo z besedama »Občinska skupščina«.
6.	člen
V	13. členu zakona se besede »Okrajni (mestni) ljudski odbor« nadomestijo s besedama »Občinska skupščina«, besedilo drugega odstavka pa sc črta.
7.	člen
15.	člen zakona se spremeni tako, da se 'glasi:
»Lovske družine so prostovoljne združitve lovcev zaradi lovskega gospodarjenja v določenem lovišču. Za vsako lovišče se lahko ustanovi samo ena lovska družina.
Lovska družina priglasi svojo ustanovitev in delovanje organu za notranje zadeve občine, na območju katere je lovišče.
Vsaka lovska družina mora imeti najmanj osem članov.«
8.	člen
Prvi odstavek 18. člena zakona se spremeni in se glasi:
»Lovski izpit se opravlja pred izpitno "komisijo, ki jo imenuje lovska zveza, potrdi pa upravni organ občinske skupščine, ki je pristojen za zadeve lovstva.«
9.	člen
19.	člen zakona se spremeni in se glasi:
»Sosednje lovske družine sestavljajo lovske zveze.
Lovske zveze sestavljajo Republiško lovsko zve-
V	prvem odstavku 22. člena zakona se besede »okrajni ljudski odbor« nadomestijo z besedami »svet občinske skupščine, pristojen za zadeve lovstva«.
11.	člen
V	drugem odstavku 26. člena zakona se besedi »ribiškemu društvu« nadomestita z besedama »ribiški družini«.
12.	člen
V	šestem odstavku 28. člena zakona se besede »okrajnega (mestnega) ljudskega odbora« zamenjajo z besedami »za zadeve zdravstva pristojnega občinskega upravnega organa«, besedi »ljudske milice« pa z besedo »milice«.
13.	člen
38.	člen zakona sc spremeni talko, da se glasi:
»Lovski čuvaj je lahko vsak državljan SFRJ, ki ima orožni list za nošenje orožja in izpit za lovskega čuvaja.
Lovskega čuvaja postavi in razreši lovska družina s pritrditvijo upravnega organa občinske skupščine, pristojnega za zadeve lovstva.
Lovski čuvaj je nraidna oseba.«
14,	člen
39.	člen zakona se spremeni tako, da se glasi:
»Izpit za lovskega čuvaja se opravlja pri izpitni komisiji, ki jo imenuje upravni organ občinske skupščine, pristojen za zadeve lovstva, po zaslišanju lovske zveze. V izpitni komisiji morata biti zastopnik občinskega organa za notranje zadeve in zastopnik lovske zveze.«
15.	člen
Prvi stavek prvega odstavka 43. člena zakona se spremeni tako, da se glasi:
»Prispevke lovskih družin v lovske sklade določi občni zbor lovske zveze s pritrditvijo sveta občinske skupščine, pristojnega za zadeve lovstva.«
,	16. člen
V	prvem odstavku 45. člena zakona se besede »občinski ljudski odbor« zamenjajo z besedami »upravni organ občinske skupščine, pristojen za zadeve lovstva.«
17.	člen
48.	člen zakona se črta.
18.	člen
49.	člen zakona sc spremeni tako, da se glasi:
»Upravni organ občinske skupščine, pristojen za
zadeve lovstva, vodi seznam (kataster) vseh lovišč na svojem območju s podatki, ki jih predpiše republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo po zaslišanju Republiške lovske zveze.«
19.	člen
V	drugi točki drugega odstavka 50. člena zakona se besede »okrajnega (mestnega) ljudskega odbora« zamenjajo z besedami »sveta občinske skupščine, pristojnega za zadeve lovstva.«
20.	člen
51.	člen zakona se .spremeni in se glasi:
»Republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo
izda predpise o nadzorstvu prometa z divjadjo in z deli divjadi.«
21.	člen
52.	člen zakona se črta.
22.	člen
# V vseh določbah zakona se besede »državni sekretar za gospodarstvo« zamenjajo z besedami »republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo«, besede »državni sekretar za notranje zadeve« z besedami »republiški sekretar za notranje zadeve«, besedi »ljudska republika« z besedama »socialistična republika«, besede »okrajna lovska zveza« z besedama! »lovska zveza« in besede »okrajni lovski sklad« z besedama »lovski sklad«.
23.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi x »Uradnem listu SRS«.
St. 323-1/65
Ljubljana, dne 31’. marca 19b3.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
\	Ivan Maček 1. r.
116.
Na podlagi četrte alimee 135. člena in 146. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 31. iriarca 1965 in na seji Gospodarskega zbora dne 30. marca 1965 sprejela
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o sladkovodnem ribištvu
1.	člen
,	2. člen zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni
list LRS, št. 22-128/58) se spremeni in se glasi:
»Ribe v naravnih vodah so družbena lastnina, s katero gospodarijo ribiške organizacije po določbah tega zakona.«
2.	člen
Zadnji stavek 8. člena zakona se črta.
3.	člen
V	prvem odstavku 6. člena, v drugem odstavku 10. člena, v 26. členu ter v prvem odstavku in prvem stavku drugega odstavka 39. člena zakona se besede »Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo« nadom este z besedami »republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo«.
i
4.	člen
Določba drugega odstavka 10. člena zakona se črta.
5.	člen
V	14. členu zakona se besede »gospodarske organizacije in zavode« nadomeste z besedami »delovne organizacije«.
6.	člen
17.	in 25. člen zakona se črtata.
7.	člen
V	drugem odstavku 27. člena zakona se besede »organ, ki potrjuje investicijski program« nadomeste z besedami »organ, ki da dovoljenje za graditev«.
8.	člen
34.	člen zakona se spremeni in se glasi:
»Ribiški čuvaj jo lahko vsak polnoletni jugoslovanski državljan, ki ima za to službo potrebno strokovno znanje in moralne lastnosti.
Ribiškega čuvaja postavi in razreši ribiška organizacija, ki so ji dane vode v gospodarjenje, s pritrditvijo za ribištvo pristojnega upravnega organa občinske skupščine.
Ribiški čuvaj je uradna oseba.<
9.	člen
35.	člen zakona se spremeni in se glasi:
»Natančnejše določbe o ribiških čuvajih, zlasti o
obveznem številu ribiških čuvajev za posamezni ribiški okoliš ter o njihovih pravicah in dolžnostih predpišeta sporazumno republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo in republiški sekretar za notranje zadeve, potem ko sta dobila mnenje Ribiške zveze Slovenije.«
10.	člen
V	četrtem odstavku 37. člena zakona se besede »okrajnega ljudskega odbora« nadomeste z besedama »občinske skupščine«.
Za petim odstavkom 37. člena zakona sc dodata šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»Program za uporabo sredstev republiškega ribiškega sklada potrdi skupščina Ribiške zveze Slovenije po poprejšnjem soglasju republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo, program za uporabo sredstev ribiškega sklada rajonske zveze ribiških družin pa potrdi skupščina rajonske zveze po poprejšnjem soglasju za zadeve ribištva pristojnega sveta skupščine občine, kjer je sedež tajonske zveze.
Sredstva sklada sc smejo uporabljati samo na podlagi potrjenega proračuna in v skladu s programom.«
11.	člen
38. in 39. člen zakona se črtata.
12.	člen
40.	člen zakona se spremeni in se glasi:
»Kataster ribiških rajonov, okolišev in ribolovnih revirjev (ribiški kataster) vodi republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko prenese vodstvo ribiškega katastra na Zavod za ribištvo v Ljubljani ali na drugo podobno organizacijo. Upravni organi občinskih skupščin, pristojni za ribištvo, im ribiške ter druge organizacije s* dolžne dajati organu, ki vodi ribiški kataster, podatke, ki so temu katastru potrebni.
Ribiški kataster je javen.«
13.	člen
V	prvem odstavku 41. člena zakona se pod točko I število »10.000« nadomesti s številom »20.000«, pod točko II število »5.000« s številom »10.000«, pod točko III število »3.000« s številom »6.000«, pod točko IV število >1.509« s številom »3.000«, v drugem odstavku tega člena pa število »50.000« s številom >100.000«.
14.	člen
43. člen zakona se črta.
15.	člen
45. člen zakona se spremeni in se glasi:
»Republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo izda potem, ko je dobil mnenje Ribiške zveze Slovenije, predpise o varstvenih dobah, o najmanjših merah, pod katerimi je ribe posameznih vrst prepovedano loviti, o zatiranju ribjih bolezni, o varstvu vodnih živali, ki so ribam za hrano, o pokončevanju ribam škodljivih živali in o ribiškem katastru ter tehnične predpise o ribolovnem režimu na> mejnih vodah.«
16.	člen
Kolikor ni s tem zakonom drugače določeno, se v vseh določbah zakona besede »Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo« nadomeste z besedami »republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo«, besede »Državni sekretariat za notranje zadeve« z besedami »republiški sekretariat za notranje zadeve«, besede »Državni sekretariat za finance« z besedami »republiški sekretariat za finance«, besede »občinski ljudski odbor na ločenih sejah obeh zborov« z besedama »občinska skupščina«, besede
»ljudski odbor občine« in »občinski ljudski odbor« z besedama »skupščina občine« oziroma »občinska skupščina«, beseda »pravila« z besedo »statut« in besedi »ljudska milica« z besedo »milica«.
17.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi V v »Uradnem listu SRS«.
St. 323-2/65
Ljubljana, dne 31. marca 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček L r.
117.
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji O rganizaoijsko-političnega zbora dne 31. marca 1965 sprejela
\
ZAKON
o spremembah zakona o gasilskih društvih
T. člen
V	zakonu o gasilskih društvih' (Uradni list LRS, št. 22-120/59) zse črtata tretja alinea prvega odstavka
3.	člena in 8, člen.
2.	člen
V	18. Členu se besede »Upravni odbor gasilskega društva« nadomestijo z besedami »Organ gasilskega društva, ki izvršuje sklepe občnega zbora«.
3.	člen
Naslov poglavja »V. Organi gasilskih društev in njihovih zvez« in 24. člen se črtata.
VI., VIL, VIII., IX., X. in XI. poglavje postane .V., VI., VIL, Vili., IX. in X. poglavje.
5.	člen
V 1. točki prvega odstavka 30. člena se beseda »okrajnih« črta.
32.	člen se črta.
6.	člen
Drugi odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Premoženje razpuščene občinske oziroma okrajne gasilske zveze prevzame po izvršeni likvidaciji občinska skupščina oziroma republiški sekretariat za finance, ki ga da v upravo ustrezni novi gasilski zvezi, če se taka zveza ustanovi v šestih mesecih.«
7.	člen
40. in 41. člen se črtata.
8.	člen
V vseh določbah zakona se besede »občinski ljudski odbor«, »okrajni ljudski odbor«, »občinski ali okrajni ljudski odbor«, »občinski oziroma okrajni ljudski odbor«, »občinski in okrajni ljudski odbor« in »ljudski odbor« nadomestijo z besedama »občinska skupščina«, besede »gospodarsko podjetje oziroma zavod« z besedama »delovna organizacija«, besede »Državni zavarovalni zavod« z besedo »zavarovalnica«, besedi »ljudska republika« z besedama »socialistična republika«, besede »Gasilska zveza LRS« z besedami »Gasilska zveza SRS«, besede »splošno ljudsko premoženje« z besedama »družbena lastnina«, besede »državni sekretariat za finance LRS« z besedami »republiški sekretariat za finance« in besede »politično-teri-torialna enota« z besedami »družbeno-politična skupnost«.
9.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi y »Uradnem listu SRS«.
St. 024-5/65
Ljubljana, dne 31. marca 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
118.
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 150. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 31. marca 1965 in na seji Socialno-zdravstvenega zbora dne 30. marca 1965 sprejela
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem
varstvu in o organizaciji zdravstvene službe v LR Sloveniji
1.	člen
Naslov zakona o zdravstvenem varstvu im o organizaciji zdravstvene službe /v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 9-89/61 in št. 35-222/62) se spremeni tako, da se glasi: »Zakon o zdravstvene^ varstvu in o zdravstveni službi v SR Sloveniji« (v nadaljnjem besedilu: zakon).	x_
2.	člen
Prvi in drugi odstavek 4. člena se spremenita tako, da se glasita:
»Zdravstveno varstvo občanov je družbena služba in jo opravljajo zdravstveni zavodi in zdravstveni delavci.
Dejavnosti zdravstvenih zavodov, s katerimi se neposredno uresničujejo cilji zdravstvenega varstva, so posebnega družbenega pomena.«
3.	člen '
Prvi odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zdravstveni zavodi so samostojne in samoupravne delovne organizacije.«
4.	člen
V tretjem odstavku 25. člena se beseda »okraja« „ nadomesti z besedama »sosednih občin«.
F /
4.	člen	i
V	7. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»Vsi občani imajo pravico do zdravstvenega varstva.« t	/	,
Dosedanji prvi odstavek postane drugi odstavek.
V	istem členu se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»Občan ima pravico zahtevati ob pogojih, ki jih
predpisuje zakon, da se preveri strokovno delo zdravstvenega delavca glede zdravstvenega varstva, ki.mu je bilo izkazano.«
5.	člen
,V 9. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»Tudi vsak občan je v nujnih primerih dolžan, da po svojih možnostih izkaže drugemu prvo pomoč, in če je v nevarnosti življenje, obvesti o tem najbližji zdravstveni zavod ali zdravstvenega delavca.«
6.	člen
14. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Financiranje zdravstvenih zavodov se ureja s posebnimi predpisi.«
7.	člen
Za 20. členom se doda šest novih členov, ki se glasijo:
»20a člen
Zaradi pravočasnega odkrivanja in odpravljanja za zdravje škodljivih pojavov in posledic za zdravje nosečnic in otroka zagotavlja zdravstvena služba stalen zdravstveni nadzor in zdravniške preglede nosečnic.
Republiški sekretar za zdravstvo izda po potrebi natančnejše predpise o izvajanju zdravniških pre-glcdov>nosečnic.
2Ob člen
Zaradi aktivnega in sistematičnega zdravstvenega nadzorstva nad predšolskimi otroci, zlasti pa nad novorojenci, nedonošenimi, zdravstveno ogroženimi, defektnimi in bolnimi otroci ler nad otroci zaposlenih mater, organizirajo zdravstveni zavodi, ki opravljajo zdravstveno varstvo predšolskih otrok, svojo službo tako, da so omogočeni čim pogostejši zdravniški pregledi takih otrok, zlasti v prvem letu po rojstvu. Pogostejši zdravniški pregledi predšolskih otrok sc morajo opravljati v primerih, če se ugotovi nezadovoljivo stanje njihovega zdravja, telesnega ali duševnega razvoja.
Starši otrok in zdravstvena služba skrbijo za to, da so otroci zdravniško pregledani in da se zdravijo v primerih iz prvega odstavka tega člena.
20c člen
Šolski otroci in mladina morajo biti zdravniško pregledani ob vstopu v šolo in nato vsako drugo, najmanj pa vsako tretje šolsko leto. Otroci osnovnih šol morajo biti zdravniško pregledani vsako šolsko leto, vajenci pa najmanj vsakih 12 mesecev. Pogostejši zdravniški pregledi so obvezni, če je podan utemeljen sum glede okvare zdravja šolskega otroka ali vajenca, ali kadar so taki pregledi potrebni zaradi odkrivanja izvorov infekcij v zavodih za šolske otroke oziroma vajence.
Ustrezni šolski zavodi morajo skupaj z zdravstveno službo poskrbeti, da se organizirajo pregledi po prejšnjem odstavku.
20č člen
Zaradi uspešnega boja proti raku morajo zdravstveni zavodi prijaviti vsakega bolnika z rakom, vsa rakasta obolenja ter vse glede malignosti neopredeljene novotvorbe in poročati o poteku zdravljenja.
Republiški sekretar za zdravstvo izda natančnejše predpise o prijavi in kontroli rakavih bolnikov in o drugih tehničnih vprašanjih, s katerimi se ureja boj proti raku.
20d člen
Zaradi ugotavljanja nastopa smrti ali mrtvorojenosti, vzroka in načina smrti, zaradi odkrivanja in preprečevanja nalezljivih bolezni, odkrivanja kaznivih dejanj, pravilnega vodstva matičnih knjig in statistike o umrljivosti, morajo imeti občine organizirano mrliško pregledno službo.
Natančnejše tehnične predpise o mrliško pregledni službi izda republiški sekretar za zdravstvo, strokovna navodila za opravljanje mrliškega pregleda pa republiški zdravstveni center.
20e člen
Poleg primerov, ko je prijavljanje zastrupitev z živili obvezno po določbah temeljnega zakona o pre-" prečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni, mora vsak zdravstveni zavod in zdravnik zaradi preprečevanja zastrupitev z živili nemudoma prijaviti ustreznemu zavodu za zdravstveno varstvo vsak sumljiv in vsak ugotovljeni primer zastrupitve z živili, s kemičnimi, rastlinskimi in drugimi strupi.
Natančnejše predpise in obrazce o prdjavljahju zastrupitev z živili, o dolžnostih zdravnikov, o pošiljanju materiala na pregled, o anketiranju in o drugih vprašanjih v zvezi z zastrupitvami z živili izda republiški sekretar za zdravstvo po dobljenem mnenju republiškega zdravstvenega centra.«
8.	člen
V 29. členu se doda četrti odstavek, ki se glasi:
»Zdravstveno varstvo imajo pravico zahtevati za bolnika, ki je mladoleten ali mu je bila odvzeta opravilna sposobnost, tudi starši oziroma skrbnik, najbližji sorodniki, delovna skupnost oziroma sindikalna organizacija ali druga zainteresirana organizacija, ki je bolnik njen član, kot tudi zavod za socialno zavarovanje.«
9.	člen
Za 35. členom se doda nov 35a člen, ki se glasi:
»Pri dajanju zdravstvenega varstva mora biti upoštevana človekova osebnost in njegovo dostojanstvo.
Med zdravljenjem in uveljavljanjem drugih oblik zdravstvenega varstva se morajo občani ravnati po navodilih zdravstvenih delavcev in po splošnih aktih zdravstvenega zavoda o pogojih za prebivanje in obnašanje v zdravstvenem zavodu.«
10.	člen
Za 38. členom se doda nov 38a člen, ki se glasi:'
»Z organizacijo in delom zdravstvenih zavodov in zdravstvenih delavcev se uresničuje načelo enotnosti preventivnega in kurativnega dela.«
11.	člen
Za 48. členom se doda nov 48a člen, ki se glasil
»Za zdravstvene zavode kot samostojne in samoupravne delovne organizacije se uporabljajo spi osini predpisi, ki veljajo za zavode oziroma za vse delovne organizacije, če ni v zakonu drugače določeno.«
12.	člen
Za 49. členom se doda nov 49a člen, ki se glasi:
»Zdravstveni zavodi izdajajo v zvezi z opravljanjem svoje službe zdravniška spričevala in potrdila.
Natančnejše določbe o vrstah, oblikah, izpolnjevanju in izdajanju listin iz prejšnjega odstavka, o vodstvu evidence izdanih listin ter o drugih opravilih, zvezanih z izdajanjem listin, predpiše republiški sekretar za zdravstvo.«
13.	člen
50.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zdravstveni zavod ima statut, s katerim se predpišejo zlasti določbe o nalogah, o organizaciji in delu zavoda, o pravicah in dolžnostih organov upravljanja zavoda, o pravicah delovnih ljudi pri upravljanju zavoda in njihovih enot, o temeljnih pravicah in dolžnostih iz medsebojnih delovnih razmerij, o načinu poslovanja zavoda, o medsebojnem razmerju med bolniki in osebjem ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za samoupravljanje v zavodu in za njegovo poslovanje.
Zdravstveni zavod predpiše s posebnimi pravilniki v okviru statuta natančnejše določbe zlasti o hišnem redu, o delovnem redu, o načinu sprejemanja bolnikov in o njihovi negi. Delovni red obsega določbe o delovnem času, izmenah v službi, o nalogah osebja in o drugih vprašanjih v zvezi z delom osebja na določenih delovnih mestih.«
14.	člen
57.	člen se črta.
-	15. člen
V	58. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Pod pogoji, ki jih določa zakon, so lahko posamezni zdravstveni zavodi ustanovljeni za določene oblike zdravstvenega varstva za člane delovne skupnosti posameznih delovnih in drugih i organizacij ali državnih organov, ali pa za izvrševanje posebnih nalog v zvezi z dejavnostjo teh organizacij oziroma organov.«
Sedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Minimalni pogoji za delo, ki jih mora izpolnjevati vsak zdravstveni zavod, se določijo z zakonom.«
'16. člen
V	tretjem odstavku 59. člena se besede »Izvršni svet Ljudske skupščine LRS« nadomestijo z besedami »Skupščina SR Slovenije«.
17.	člen
61. člen se črta.
18.	člen
V	drugem odstavku 62. člena se besedi »upravni odbor« nadomestita z besedama »upravni organ«.
19.	člen
64. in 65. člen se črtata.
20.	člen
Razdelek 4 »Vodstvo zdravstvenih zavodov« (66. do 86. člen) se nadomesti'z naslednjem besedilom:
»4. Upravljanje zdravstvenih zavodov
66.	člen
Zdravstveni zavod upravljajo člani delovne skupnosti neposredno in po organih, katerim poverijo določene funkcije upravljanja.
Organi upravljanja zavoda,so: svet, upravni odbor in direktor.
S statutom zavoda se lahko določijo tudi posebni nadzorni in strokovni organi zdravstvenega zavoda.
Pri upravljanju zadev, ki so posebnega družbenega pomena, sodelujejo v organih upravljanja zdravstvenega zavoda tudi predstavniki družbene skupnosti.
67.	člen
Svet zdravstvenega zavoda sestavljajo člani, ki jih izvoli delovna skupnost izmed svojih članov, in določeno število predstavnikov družbene skupnosti, ki jih volijo, imenujejo oziroma delegirajo organi in organizacije, določeni s statutom zavoda v skladu z aktom o ustanovitvi zavoda.
V zdravstvenem zavodu, v katerem opravlja zaradi manjšega števila članov vsa delovna skupnost naloge sveta zavoda, soodločajo predstavniki družbene skupnosti v zadevah posebnega družbenega pomena, skupno s člani delovne skupnosti kot enotno telo.
68.	člen
Svet zdravstvenega zavoda opravlja tele naloge:
—	sprejema statut, pravilnike in druge splošne akte zavoda;
—	sprejema letne in dolgoročne delovne programe in programe razvoja zavoda;
/	— sprejema finančni načrt in zaključni račun
zavoda;
—	odloča o razširitvi oziroma zmanjšanju zavodovih dejavnosti in o ustanovitvi oziroma odpravi organizacijskih strokovnih enot v skladu z zakonom;
—	sklepa o najetju dolgoročnih kreditov;
—	določa cene za storitve zavoda in daje smernice za sklepanje pogodb s plačniki njegovih storitev;
—	voli in odpoklicuje člane upravnega odbora ter imenuje direktorja zavoda;
—	odloča o ugovorih zoper odločbe upravnega odbira;
—	opravlja druge naloge, določene s splošnimi predpisi, s statutom in z drugimi splošnimi akti zavoda.
69.	člen
Predstavniki družbene skupnosti v svetu zavoda soodločajo o sprejemanju statuta, delovnega programa zavoda, finančnega načrta in zaključnega računar o imenovanju direktorja, o spremembah statusa zavoda in o nastopu ter prenehanju dela delavcev na vodilnih delovnih mestih, določenih v statutu in drugem splošnem aktu zavoda ter o ostalih zadevah, za katere je tako določeno v statutu zavoda.
Predstavniki družbene skupnosti ine morejo soodločati o vprašanjih organizacije dela, o delitvi dohodka ter o medsebojnih delovnih razmerjih, razen glede vodilnih delavcev (prvi odstavek).
70.	člen
Število članov upravnega odbora'se določi s statutom zdravstvenega zavoda.
Direktor zavoda je član upravnega odbora po svojem položaju, ne more pa biti njegov predsednik.
71.	člen
Upravni odbor zavoda odloča o njegovem poslovanju, določa predloge splošnih aktov ter načrtov in programov za njegovo delo in razvoj, skrbi, da se izvršujejo ti akti in drugi sklepi sveta zavoda ter opravlja druge naloge, ki so po zakonu ali statutu v njegovem delovnem področju.
Prodno določi upravni odbor dokončen predlog statuta, pravilnikov, finančnega načrta, letnega delovnega načrta, delitve dohodka na sklade in osebne dohodke ter drugih splošnih aktov, ki imajo poseben' pomen za delovno skupnost, mora dobiti mnenje delovne skupnosti ter obravnavati predloge in mnenja njenih članbv. Ce njihovih predlogov ni upošteval, mora ob predložitvi svetu obrazložiti, zakaj, jih ni upošteval.
72.	člen
Direktor organizira delo zavoda, ga vodi in skrbi, da se izvajajo splošni predpisi, statut in drugi splošni akti zavoda, ter drugi sklepi sveta in upravnega odbora.
Direktor predstavlja in zastopa zdravstveni zavod.
Direktdr je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta zavoda.
Direktor opravlja tudi druge zadeve, ki so mu dane z zakonom, drugimi predpisi ter s statutom in splošnimi akti zavoda.
73.	člen
Za direktorja zdravstvenega zavoda je lahko imenovan, kdor ima zavpdovi dejavnosti ustrezno zdravstveno ali drugo strokovno izobrazbo.
Direktor zavoda, ki opravlja naloge zdravstvenega centra, se imenuje v soglasju s skupščino ustrezne družbemo-politične skupnosti.
S statutom zdravstvenega zavoda se. natančnejš’e določi, kakšno zdravstveno ali drugo strokovno izobrazbo mora imeti direktor.
74.	člen
V	zdravstvenih zavodih, v katerih' direktor nima ustrezne zdravstvene strokovne izobrazbe s področja dejavnosti zavoda, mora zdravstveni zavod določiti osebo, ki skrbi za zdravstveno strokovno delo v zavodu.«
21.	člen
V	87. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Naloge zdravstvenih centrov so posebnega družbenega pomena.«
22.	člen '
Naslov VI. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »VI. Pr.avice in dolžnosti družbeno-političnih skupnosti«.
23.	člen
Členi 104 do 108 se zamenjajo z naslednjimi členi, ki se glasijo:
»104. člen
Družbemo-politične skupnosti zagotavljajo v okviru svojih pravic in dolžnosti kar najbolj ugodne pogoje za zdravstveno varstvoNjn skrbijo za organiziranje in uspešno delovanje zdravstvene službe na svojem območju.
105.	člen
Za zboljšanje zdravstvenega stanja občanov in za čim uspešnejše zdravstveno varstvo si zagotovi vsaka družbeno-politična skupnost program zdravstvenega varstva in orientacijski program razvoja mreže zdravstvenih zavodov na svojem območju.
Program, ki ga sprejme skupnost socialnega zavarovanja za dejavnost socialnega zavarovanja na področju zdravstvenega varstva zavarovancev, mora biti v skladu s programom zdravstvenega varstva družbeno-politične skupnosti in z orientacijskim programom razvoja mreže zdravstvenih zavodov na ustreznem območju.
Programe iz prvega odstavka tega člena sprejme skupščina ustrezne družbeno-politične skupnosti.
106.	člen
V občini se zagotavljajo pogoji za uresničevanje osnovnega zdravstvenega varstva (23. in 24. člen).
Za izvajanje zdravstvenega varstva predpisuje* občina splošne higienske in 'sanitarne ukrepe ter druge zdravstvene ukrepe, če ni v zakonu predpisano, da predpisujejo posamezne ukrepe organi širših družbenp-političnih skupnosti.
Občina skrbi za izvajanje vseh zdravstvenih ukrepov, če ni to po poseb-nilf predpisih v pristojnosti organov širših družbeno-političnih skupnosti.«
.24. člen
112. člen se črta.
25. člen
Dokler ne bodo izdani novi predpisi na podlagi 20č, 2Od, 20e in 49a člena zakona se bodo uporabljali še naprej naslednji predpisi, kolikor njihove posamezne določbe ne nasprotujejo temu zakonu:
1.	uredba o obveznem zdravniškem pregledu nosečih žen (Uradni list LRS, št. 6-25/51);
2.	odredba o obvezni prijavi in kontroli rakavih bolnikov (Uradni list LRS, št. 10-48/50 in št. 29-169/50);
3.	uredba o mrliško pregledni službi (Uradni list LRS, št. 11-79/48);
4.	odredba o načinu obveznega priglašanja in o ukrepih za preprečevanje obolenj zaradi zastrupitve z živili (Uradni list LRS, št. 23-127/52);
5.	uredba o izdajanju y zdravniških spričeval (Uradni list LRS, št. 33-178/48);
6.	odlok o določitvi organizacij organov in zavodov, ki lahko ustanavljajo določene vrste zdravstvenih zavodov za člane svojih delovnih kolektivov in za izvrševanje svojih nalog (Uradni list LRS, št. 32-218/62);
7.	pravilnik o minimalnih' pogojih za ureditev in delo naravnih zdravilišč (Uradni list LRS, št. 23-156/62);
8.	pravilnik o minimalnih pogojih za ureditev in delo obratnih ambulant (Uradni list SRS, št. 11-103/63);
9.	pravilnik o minimalnih pogojih za ureditev in delo reševalnih postaj (Uradni list SRS, št. 23-217/63 in št. 38-303/63),
26.	člen
Ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati določba drugega odstavka 15. člena in določbe 28. člena zakona o naravnih zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih (Uradni list SRS, št. 36-199/64).
27.	člen
Na vseh mestih v zakona odpadejo določbe, kolikor govorijo o okrajih, o okrajnih organih in o okrajnih zdravstvenih centrih.
28.	člen
Na vseh mestih, kjer se v zakonu uporabljajo spodaj navedeni izrazi, se nadomestijo v ustreznem sklonu z drugimi, in sicer: »Ljudska republika Slovenija« s »Socialistična republika Slovenija«, »LR Slovenija« s »SR Slovenija«, »Ljudska republika« s »Socialistična republika«, »Ljudska skupščina LRS« s »Skupščina SR Slovenije«, »Izvršni svet Ljudske skupščine LRS« z »Izvršni svet Skupščine SR Slovenije«, »občinski ljudski odbor« z »občinska skupščina«, »Svet za zdravstvo LRS« in »sekretariat Sveta za zdravstvo LRS« z »republiški sekretariat za zdravstvo«, »državljan« z »občan«, »pravila« s »statut«, »gospodarska organizacija ter zavod in organizacija« oziroma »organizacije in zavodi« z »delovne in druge Organizacije«, »delovni kolektiv« z »delovna skupnost«, »politično-teritorialna enota« z »družbeno-politična skupnost«, »organ vodstva« z »organ upravljanja«, »upravnik« in »ravnatelj« z »direktor« in »stanovanjska skupnost« s »krajevna skupnost«.
29.	člen
Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije je pooblaščena, da določi in izda prečiščeno besedilo zakona o zdravstvenem varstvu in .o zdravstveni službi v SR Sloveniji.
30.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 50-6/65
Ljubljana, dne 31. marca 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
119.
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 149. Člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 31. marca 1965 in na seji Prosvetno-kul-tumega zbora dne 29. marca 1965 sprejela
ZAKON
o spremembah' in dopolnitvah' zakona o visokem šolstvu v Ljudski republiki Sloveniji
1. člen	^
V zakonu o visokem šolstvu v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št, 39-229/60) se naslov zakona spremeni in se glasi:
»Zakon o visokem šolstvu v Socialistični repu-, Miki Sloveniji«.
2.	člen
S.	člen zakona se spremeni tako, da se glasi:
»Visokošolski zavodi so samostojne in samoupravne delovne organizacije. Njihova dejavnost je posebnega družbenega pomena.
Visokošolske zavode upravljajo člani delovne skupnosti neposredno in po organih, ki jih sami volijo in odpokličejo na način, določen z zakonom in statutom zavoda.
Pri upravljanja določenih zadev v visokošolskih zavodih in združenjih sodelujejo v skladu s tem zakonom predstavniki zainteresiranih organizacij in družbene skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predstav-niki družbene skupnosti) ter študentov.«
3.	člen
V	9. členu zakona se črta 1. odstavek. Sedanji 2. in 3. odstavek postaneta 1. oziroma 2. odstavek.
4.	člen	Z
V	12. členu zakona se črta drugi stavek.
5.	člen
14.	člen zakona se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Visokošolski zavod lahko ustanovi družbeno-politična Skupnost, delovna ali druga samoupravna organizacija.
Visokošolski zavod se lahko ustanovi, če so zagotovljeni ustrezni učni in znanstveni kadri, prostori, oprema in drugi materialni pogoji za začetek in delo visokošolskega zavoda.
Na predlog ustanovitelja republiški upravni organ, pristojen ža zadeve visokega šolstva, verificira visokošolski zavod, ki ga je ustanovila občina, delovna ali druga samoupravna organizacija.«
6.	člen	r
15.	člen zakona se črta. 1
V	prvem odstavku 17. člena zakona se besede »Ljudska skupščina LR Slovenje« nadomestijo z besedami »Skupščina SR Slovenije«.
,	8. Člen
V	18. členu zakona se prvi odstavek spremeni in dopolni tako, da se glasi:_
»Visokošolski zavod preneha ob pogojih, določenih z zakonom.
Akt o prenehanju združenja izda Skupščina SR Slovenije, na predlog visokošolskih zavodov, ki so v sestavi združenja.«
9. člen
V	20. čjenu zakona se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
»Skupščina SR Slovenije potrjuje statute združenj in tistih visokošolskih zavodov, ki jih je ustanovila Socialistična republika Slovenija, ter obravnava statute drugih visokošolskih zavodov.
Preden se predloži Skupščini SR Slovenije v potrditev statut visokošolskega zavoda, ki je v sestavu združenja, obravnava statut tudi svet združenja.«
10.	člen
21. člen zakona se črta.
11.	člen
y 26. členu zakona se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Učni program določi pedagoško-znanstveni svet visokošolskega zavoda; preden dokončno odloči, mora predložiti program svetu zavoda in mora obravnavati morebitne pripombe sveta.«
12.	člen
V	prvem odstavku 31. člena zakona se besede »dosežena stopnja strokovne izobrazbe« zamenjajo z besedama »strokovni naslov«.
13.	člen
V	drugem odstavku 35. člena zakona se zadnji Stavek črta.
14.	člen
V	43. členu zakona se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Statut zavoda lahko za posamezne vrste primerov izjemoma določi, da se status študenta podaljša za nadaljnjih šest mesecev.«
15.	člen
V	četrtem odstavku 47. člena zakoria se zadnji stavek spremeni talko, da se glasi:
»Organizacijska enota ima lahko pedagoško-znan-stveni svet.«
16.	člen
V	51. členu zakona se v predzadnji vrsti besedi »uslužbemskih razmerij« nadomestita z besedami »medsebojnih delovnih razmerij«.
17.	člen
54., 55. in 56. člen zakona se črtajo.
18.	člen
Poglavje VII zakona (57. do 71. člen) se spremeni lako, da se glasi:
»VII. Upravljanje visokošolskih zavodov in združenj
57.	člen
Visokošolski zavod upravljajo člani delovne skupnosti neposredno in po organih, katerim poverijo določene funkcije upravljanja.
58.	člen
Organi upravljanja visokošolskega zavoda so: svet zavoda, upravni odbor, pedagoško-znanstveni svet in predstojnik zavoda.
59.	Člen
Svet zavoda sestavljajo člani, ki jih izvoli delovna skupnost visokošolskega zavoda, predstavniki družbene skupnosti in člani, ki jih izvolijo študentje izmed sebe.
Kot predstavniki družbene skupnosti so člani sveta visokošolskega zavoda:
—	člani, ki jih imenuje ustanovitelj;
—	člani, ki jih delegirajo kot svoje predstavnike določene delovne in druge samoupravne organizacije.
S statutom zavoda se v skladu z aktom o ustanovitvi zavoda določi, koliko članov imenuje ustanovitelj, koliko članov izvolijo študentje in koliko članov delegirajo delovne in druge samoupravne organizacije. S
60.	člen
Predsednika sveta izvoli svet izmed tistih članov, ki jih je izvolila delovna skupnost.
61.	člen
Svet visokošolskega zavoda obravnava vsa važnejša vprašanja v zvezi z delom zavoda, zlasti sprejema statut in druge splošne akte zavoda, program dela zavoda, sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun zavoda, potrjuje izvolitve na delovna mesta učiteljev, sodelavcev in predstojnikov orga-nizaoijsikih enot, imenuje in razrešuje tajnika zavoda ter opravlja druge zadeve, ki so mu-dane z zakonom in e statutom.
Predstavniki družbene skupnosti in študentov soodločajo o sprejemanju statuta, načrtu in programu za delo in razvoj zavoda, finančnem načrtu in zaključnem računu, o spremembah statusa zavoda in o ostalih zadevah, za katere je tako določeno v statutu zavoda v skladu z zakonom, ter sodelujejo pri obravnavi učnih programov.
Predstavniki družbene skupnosti in študentov ne morejo soodločati o vprašanjih, ki se tičejo organizacije dela, delitve dohodka, razpolaganja z delovnimi sredstvi ter o delovnih razmerjih, razen o nastopu dela in o prenehanju dela delavcev na vodilnih delovnih mestih, določenih v splošnem aktu zavoda.
62.	člen
Statut visokošolskega zavoda določi, koliko članov ima upravni odbor.
Predstavniki družbene skupnosti in študenti ne morejo sodelovati pri volitvah upravnega odbora.
S statutom visokošolskega zavoda sg lahko določi najmanjše število članov upravnega odbora, ki morajo biti izvoljeni iz vrst učiteljev oziroma sodelavcev visokošolskega zavoda.
Predstojnik zavoda je po položaju član upravnega odbora, ne more pa biti predsednik upravnega odbora.
63.	člen
Upravni odbor odločg o poslovanju visokošolskega zavoda, pripravlja gradivo in poročila za svet zavoda, predlaga svetu splošne akte, finančni načrt in zaključni račun zavoda, skrbi za izvrševanje sklepov sveta zavoda ter opravlja druge zadeve, določene z zakonom in statutom zavoda.
64.	člen
Člani delovne skupnosti dela visokošolskega zavoda, ki pomeni v delovnem procesu celoto (delovna enota), uresničuje samoupravljanje nepošftdno v delovni enoti.	'
V delovni enoti z večjim številom članov se lahko posamezne funkcije upravljanja poverijo svetu oziroma ustreznemu organu ter drugim oreanom delavne enote.
65.	člen
Predstojnika visokošolskega zavoda in njegovega namestnika izvoli delovna skupnost visokošolskega zavoda na predlog predagoško-znanstvenega sveta za dve leti izmed rednih učiteljev visokošolskega zavoda.
Predstojnik organizira in vodi delo visokošolskega zavoda,- predstavlja zavod, skrbi, da se izvršujejo sklepi sveta in upravnega odbora ter opravlja druge zadeve, ki so mu dane z zakonom in statutom zavoda.
66.	člen
Pedagoško-znanstveni svet (pedagoško-umetniški svet pri umetniških akademijah) visokošolskega zavoda sestavlja s statutom določeno število učiteljev in sodelavcev zavoda. Pri obravnavanju in odločanju o študijskih programih in zadevah, ki se tičejo študentov, sodeluje s statutom določeno število študentov.
Pedagoško-znanstveni svet skrbi za organizacijo pedagoško-znanstvenega dela, voli učitelje in strokovne sodelavce visokošolskega zavoda, predstojnike oddelkov, sprejema učne programe in opravlja druge, s statutom zavoda določene zadeve.
67.	člen
Konec vsakega leta, po potrebi pa tudi med letom, skliče pedagoško-znanstveni svet visokošolskega zavoda skupščino učiteljev, sodelavcev in študentov.
Skupščina je javna.
Predstojnik visokošolskega zavoda poda na skupščini letno poročilo o delu zavoda.
Delo skupščine vodi predsedstvo, ki ga izvoli skupščina za vsako zasedanje posebej.
68.	člen
Organa upravljanja združenja sta svet združenja in predstojnik združenja.
S statutom združenja se lahko ustanovijo tudi drugi organi upravljanja združenja.
69.	člen
Svet združenja sestavljajo:
—	člani,1 ki jih imenuje Skupščina SR Slovenije;
—	po dva člana, ki ju izvoli svet vsakega v združenje vključenega visokošolskega zavoda;
—	po en član, ki ga izvolijo študentje vsakega v združenje vključenega visokošolskega zavoda;
—	predstavniki delovriih in drugih samoupravnih organizacij, ki jih v skladu z ustanovitvenim aktom določi statut združenja.
Statut združenja določi število članov sveta združenja.
Mandatna doba sveta združenja traja dve leti. jVsako leto se izvoli polovica članov sveta na novo.
Nihče ne more biti izvoljen za člana sveta združenja dvakrat zaporedoma.
70.	člen
Svet združenja sprejme statut združenja, finančni načrt in zaključni račun, voli in razrešuje glavnega tajnika in opravlja drage zadeve, določene s statutom združenja.
Svet univerze odloča tudi o podelitvi naslova častnega doktorja.
Način volitev predsednika sveta združenja določi statut združenja.
71.	člen
Predstojnika združenja in njegovega namestnika volijo člani pedagoško-znanstvenih svetov visokošolskih zavodov, ki so vključeni v združenje, izmed rednih učiteljev teh zavodov.
Predstojnik združenja se voli za tri leta. Ista oseba ne more biti izvoljena dvakrat zaporedoma na to mesto.
Predstojnik združenja organizira in vodi delo združenja, predstavlja združenje, skrbi, da se izvršujejo sklepi sveta združenja ter opravlja druge zadeve, ki so mu dane z zakonom in statutom združenja.
71a člen
S statutom visokošolskega zavoda oziroma združenja se lahko ustanovijo tudi posebni nadzorni, strokovni in drugi organi.
Organi iz prejšnjega odstavka ne morejo opravljati zadeve, ki spadajo v področje organov upravljanja.
71b člen
Upravmo-izvršilne, administrativne in tehnične zadeve visokošolskega zavoda oziroma združenja opravlja tajništvo zavoda oziroma združenja. Tajništvo zavoda vodi tajnik, tajništvo združenja pa glavni tajnik.
71c člen
Delavci tajništva združenja odločajo neposredno na zbora delovne skupnosti ali po svetu delovne skupnosti o medsebojnih delovnih razmerjih, delitvi dohodka, o organizaciji dela in o drugih "zadevah, ki jih določa statut združenja.«
19.	člen
72.	člen zakona se spremeni tako, da se glasi: '
»Visokošolski zavodi in združenja visokošolskih zavodov se financirajo v skladu z določbami temeljnega zakona o zavodih.«
20.	člen
Členi 74 do vključno 78 zakona se črtajo.
21.	člen
79. člen zakona se spremeni tako, da se glasi:
»Obstoječi visokošolski zavodi, univerza v Ljubljani in združenje visokošolskih zavodov v Mariboru, uskladijo svoje statute z določbami tega zakona v treh mesecih po tem, ko začne veljati ta zakon.«
22.	člen
Ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati tiste določbe aktov o ustanovitvi posameznih visokošolskih zavodov in združenj, ki so v nasprotju z določbami tega zakona.
23.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 61-16/65
Ljubljana, dne 31. marca 1965.	v
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
120.
Na podlagi četrte alinee 155. člena in 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 31. marca 1965 in na seji Prosvetno-kultumega zbora dne 29. marca 1965 sprejela
ZAKON
o spremembah zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti
1.	člen
V 1. členu zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (Uradni list LRS, št. 16-92/49) se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Slovenska akademija znanosti in umetnosti je samoupravna organizacija in je pravna oseba.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti se financira na podlagi finančnega načrta. Dohodki akademije so dohodki, ki so ji zagotovljeni s proračunom SR Slovenije in dohodki, ki jih ustvarja akademija s svojo dejavnostjo.«
2.	člen
V	drugem odstavka 3. člena zakona se besede »Rroaidij Ljudske skupščine LRS« nadomestijo z besedami »Skupščina SR Slovenije«.
3.	člen
V	13. členu zakona se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se novo besedilo glasi:
»Skupščina določa splošno smer znanstvenega dela in organizacije akademije, voli člane in funkcionarje akademije, odloča o izključitvi članov akademije, sprejme statut akademije ter finančni načrt in letni zaključni račun.«
Določba četrtega odstavka 13. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Skupščina sprejme statut akademije, ki ga potrdi Skupščina Socialistične republike Slovenije.«
4.	člen
20.	člen zakona se spremeni tako, da se glasi:
»V skladu z naravo dejavnosti akademije se s statutom akademije določijo pravice samoupravljanja delovnih ljudi v administraciji in strokovnih enotah akademije.«
5.	člen
Členi 12, 14, 16, 17, 18 in 19 zakona se črtajo.
Črtajo se podnaslovi pred 5., 12., 13., 15., 18. in 20. členom zakona.
6.	člen
Na vseh mestih v zakonu se besedi »Ljudska republika« zamenjata s »Socialistična republika«; beseda »vlada LRS« z »Izvršni svet Skupščine SRS«; besede »Prezidaj Ljudske skupščine LRS« z »Izvršni svet«; besede »Federativna ljudska republika Jugoslavija« s »Socialistična federativna republika Jugoslavija«.
7.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 022-67/65
Ljubljana, dne 31. marca 1965.
Skupščina	,
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
121.
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 31. marca 1965 in na seji Prosvetno-kulturnega zbora dne 29. marca 1965 sprejela
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o znanstvenih zavodih
1.	člen
V	3. členu zakona o znanstvenih zavodih (Uradni list LRS, št. 3-9/58) se besede »(46. člen zakona o
Univerzi v Ljubljani)« črtajo; besede »določbe zakona o Univerza v Ljubljani« se nadomestijo z besedami »določbe zakona o visokem šolstvu v SR Sloveniji«.
2.	člen
4.	člen zakona se črta.
3.	člen
5.	člen zakona se spremeni tako, da se glasi:
»Znanstveni zavodi so samostojne in samoupravne
delovne organizacije. Njihova dejavnost je posebnega družbenega pomena.«
x	4. člen
Določbe drugega odstavka 6. člena ter 8„ 10. in 11. člen zakona se črtajo.
5.	člen
Naslov III. poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»III. Ustanovitev znanstvenih zavodov«.
6.	člen
14. člen zakona se spremeni tako, da se glasi:
»Znanstvene zavode lahko ustanavljajo družbenopolitične skupnosti, delovne in druge samoupravne organizacije, družbeno-politične organizacije in društva.«	/
7.	člen
16.	člen zakona se spremeni tako, da se glasi:
»Znanstveni zavod se lahko ustanovi, če so zagotovljeni potrebni znanstveni kadri ter materialna sredstva za redno delo zavoda ter če je določen program znanstvenega dela.
Pred odločitvijo o ustanovitvi znanstvenega zavoda mora ustanovitelj poskrbeti, da se vsestransko pretehtajo potrebe in pogoji za ustanovitev, in vprašati za znanost pristojen republiški upravni organ in druge zainteresirane organe in organizacije za mnenje, ali je potrebna ustanovitev znanstvenega zavoda in ali so zanjo dani pogoji.«
8.	člen
17.	člen zakona se črta.
9.	člen
V	18. členu zakona se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»V aktu o ustanovitvi se lahko določi, da ustanovitelj daje soglasje k programu dela zavoda, k finančnemu načrtu in zaključnemu računu, k aktom zavoda o razpolaganju s sredstvi, ki jih je namensko ustanovitelj dal zavodu, in da imemuje ustanovitelj določeno število predstavnikov družbene skupnosti v svet zavoda.«
Določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 18. člena zakona se črtajo.
.	10. člen
Členi 19 do vključno 25 se črtajo.
11.	člen
V	26. členu zakona se prvi odstavek spremeni in dopolni tako, da se glasi;
»Statut znanstvenega zavoda sprejme svet zavoda in ga predloži v predhodno obravnavanje občinski skupščini.«
Določbe drugega do šestega odstavka 26. člena zakona se črtajo.
12.	člen
28. člen zakona se čj’ta.
13.	člen
V.	poglavje (29. do 31. člen) se spremeni take, da se glasi:
»V. Razvid znanstvenih zavodov.
Znanstveni zavodi se vpišejo v razvid, ki ga vodi republiški sekretariat za raziskovalno delo in visoko šolstvo. Predpis o sestavi in vodenju razvida izda za raziskovalno delo pristojni republiški sekretar.«
14.	člen
VI.	poglavje (33. do 49. člen) se spremeni tako, da se glasi:
»VI. Upravljanje znanstvenih zavodov,
33.	člen
Znanstveni zavod upravljajo člani delovne skupnosti Heposredno in po svetu zavoda, upravnem odboru in direktorju.
S statutom zavoda se lahko določijo tudi organi upravljanja posameznih notranjih organizacijskih im delovnih enot in določijo samoupravne pravice teh organov.
34.	člen
Pri upravljanju znanstvenih zavodov sodelujejo v zadevah posebnega družbenega pomena v skladu s tem zakonom tudi zainteresirani občani ter predstavniki zainteresiranih organizacij in družbene skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predstavniki' družbene skupnosti).
35.	.člen
Svet zavoda sestavljajo člani, ki jih izvoli delovna skupnost izmed sebe ter predstavniki družbene skupnosti, ki se določijo s statutom znanstvenega zavoda v skladu z aktom o ustanovitvi.
število predstavnikov družbene skupnosti ne more biti večje od polovice vseh članov sveta.
V zavodih, ki nimajo sveta, sodelujejo predstavniki družbene skupnosti na zboru delovne skupnostL
36.	člen
Svet zavoda sprejme statut in druge splošne akte, načrte in programe za delo in razvoj, finančni načrt in zaključni račun ter glavne odločitve o uporabi družbenih sredstev, ki -jih ima zavod v upravi ter opravlja druge zadeve, ki so mu dane z zakonom in statutom.
Predstavniki družbene skupnosti v svetu zavoda soodločajo o sprejemanju statuta, načrtu in programu za delo in razvoj, imenovanju direktorja, o statusnih spremembah zavoda in o nastopu dela in prenehanju dela delavcev na vodilnih delovnih mestih, določenih v statutu ali drugem splošnem aktu zavoda ter o ostalih zadevah, za katere je tako določeno v statutu zavoda. '
Predstavniki družbene skupnosti ne morejo soodločati o vprašanjih organizacije dela, o delitvi dohodka in o medsebojnih delovnih razmerjih, razen glede vodilnih delavcev (prvi odstazvek).
37.	člen
Upravni odbor odloča o poslovanju znanstvenega zavoda, pripravlja gradivo in poročila za svet zavo-
da, predlaga svetu splošne akte, finančni načrt in zaključni račun zavoda, skrbi za izvrševanje sklepov sveta zavoda ter opravlja druge zadeve, določene z zakonom in statutom zavoda.
38.	člen
Predsednika in člane upravnega odbora voli svet zavoda.
Predstavniki družbene skupnosti ne morejo sodelovati pri volitvah upravnega odbora.
Direktor je član upravnega odbora po svojem položaju, ne more pa biti izvoljen za predsednika upravnega odbora.
S statutom znanstvenega zavoda se lahko določi najmanjše število članov upravnega odbora, ki morajo biti izvoljeni iz vrst znanstvenih delavcev zavoda.
39.	člen
Direktor organizira in vodi delo znanstvenega zavoda, predstavlja zavod, skrbi, da se izvršujejo sklepi sveta in upravnega odbora ter opravlja druge zadeve, ki so mu dane z zakonom in statutom zavoda.
40.	člen	v	\
S statutom znanstvenega zavoda se lahko ustaho-vijo tudi posebni nadzorni, strokovni in drugi organi.
Organi iz prejšnjega odstavka ne morejo opravljati zadev, ki spadajo v področje organov upravljanja.«
15.	člen
Naslov VII. poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»VII. Sklad za znanstvena raziskovanja«.
16.	člen	i
Členi 50 do vključno 54 se črtajo.
17.	člen
55. člen zakona se spremeni tako, da se glasi:
»Znanstveni zavodi imajo poleg skladov po splošnih predpisih lahko v skladu s svojim statutom tudi sklad za znanstvena raziskovanja.«
18.	člen
Določbe 56., 57., 59. in 60. člena, X. poglavje (63. do 65. člen) ter 66. do vključno 77. člen zakona se črtajo.
*	19. člen
Na vseh mestih v zakonu se beseda »pravila« nadomesti v ustreznem sklonu z besedo »statut«, besede »svet za znanost LRS« z besedami »za znanost pristojen republiški upravni organ«, besede »Ljudske republike Slovenije« z besedami »Socialistične republike Slovenije«, besedi »Ljudska skupščina« z besedami »Skupščina SR Slovenije«, beseda »register« z besedo »razvid« in besede »zavod oziroma organizacija« z besedami »delovna ali druga samoupravna organizacija«.
20. člen
Ustanovitelji znanstvenih zavodov so dolžni uskladiti ustanovitvene akte z določbami tega zakona v 2 mesecih, znanstveni zavodi pa statute v 4 mesecih po tem, ko začne veljati ta zakon.
21.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi y »Uradnem listu SRS«.
St. 022-69/65
Ljubljana, dne 31. marca 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
122.
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 31. marca 1965 in na seji Prosvetno-kulturnega zbora dne 29. marca 1965 sprejela
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o poklicnih gledališčih
1.	člen
V	zakonu o poklicnih gledališčih (Uradni list LRS, št. 23-101/5?) se v 2. členu beseda »Ljudski« nadomesti z besedo »Socialistični«.
I
2.	člen
5.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Poklicna gledališča (v nadaljnjem besedilu: gledališča) so samostojni in samoupravni zavodi.«
3.	člen	"
6., 9. in 10. člen se črtajo.
4.	člen
12.	člen se spremeni tako, tla se glasi:
»Gledališče lahko ustanovi družbeno-politična skupnost, delovna in druga samoupravna organizacija, družbeno-politična organizacija ter občani.«
5.	člen
V	prvem odstavku 14. člena se 1. točka črta, 2.,
3.	in 4. točka pa postanejo 1., 2. in 3. 1/očka.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Če ima gledališče v svojem sestavu kot samostojni delovni enoti dramo in opero, mora biti zagotovljeno minimalno poklicno umetniško osebje tako za dramo kot za opero.«
6.	člen
16.	člen se črta.	\
7.	člen
V	drugem odstavku 17. člena se besede »Svetu za kulturo in prosveto LRS« nadomestijo z besedami »Republiškemu sekretariatu za kulturo in prosveto«.
ti. člen
18.	člen se črta.
9. člen
19.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»S statutom gledališča se določajo delovno področje in notranja organizacija zavoda ter pristojnost in odgovornost organov upravljanja, položaj delovnih enot gledališča in pravice delavcev gledališča pri upravi j ah ju teh enot, delovna razmerja, način po-
slovanja in druga vprašanja, ki so pomembna za samoupravljanje v gledališču.«
10.	člen
20.	člen se črta.
Iti. člen
III.	poglavje »Organi gledališča« (21. do 48. člen) se nadomesti z naslednjim besedilom:
»III. Upravljanje gledališča.
21.	člen
Gledališče upravljajo člani delovne skupnosti neposredno in po organih, katerim poverijo določene funkcije upravljanja.
Organi upravljanja gledališča so: gledališki uvet, upravni odbor in upravnik.
Pri upravljanju zadev, ki so posebnega družbenega pomena, sodelujejo v organih upravljanja gledališča tudi zainteresirani občani in predstavniki zainteresiranih organizacij ter družbene skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predstavniki družbene skupnosti),
v	22. člen
Gledališki svet sprejema statut in druge splošne akte, določa načela repertoarne politike, sprejema načrte in programe za delo in razvoj gledališča, finančni načrt in zaključni račun ter glavne odločitve o uporabi družbenih sredstev, ki jih ima gledališče v upravi ter opravlja druge zadeve, ki so mu dane z zakonom in statutom.
23.	členi
Gledališki svet sestavljajo člani, ki jih izvoli delovna skupnost gledališča iz svoje srede, ter predstavniki družbene skupnosti.
S statutdm gledališča se v skladu z aktom o ustanovitvi gledališča določi, kateri organi, organizacije in družbeno-poLitične skupnosti delegirajo predstavnike v gledališki svet in koliko jih delegirajo.
Statut gledališča določa število članov gledališkega sveta in koliko članov gledališkega sveta izvoli delovna skupnost.
V gledališkem .svetu število predstavnikov družbene skupnosti ne sme presegati polovice vseh članov tega organa.
24.	člen
Gledališki svet izvoli predsednika izmed tistih članov, ki jih je izvolila delovna skupnost.
25.	člen
Predstavniki družbene skupnosti v gledališkem svetu soodločajo o sprejemanju statuta, načrtov in programov za delo in razvoj gledališča, o načelih repertoarne politike, o sprejemanju finančnega načrta in zaključnega računa, o imenovanju direktorja, o statusnih spremembah zavoda ter o nastopu in prenehanju dela delavcev na vodilnih delovnih mestih, določenih v statutu ali drugem splošnem aktu zavoda ter o ostalih zadevah, za katere je tako določeno v statutu zavoda.
Predstavniki družbene skupnosti ne morejo soodločati o vprašanju organizacije dela, o delitvi dohodka ter o medsebojnih delovnih razmerjih, razen glede vodilnih delavcev (prvi odstavek).
26.	člen
V gledališču z manjšim številom članov delovne skupnosti opravlja funkcije gledališkega sveta neposredno celotna delovna skupnost; v tem primeru predstavniki družbene skupnosti sodelujejo pri odločanju o vprašanjih posebnega družbenega pomena (24. člen) enakopravno s člani delovne skupnosti gledališča kot enotno telo ali pa kot člani posebnega organa, ki ga sestavljajo samo predstavniki družbene skupnosti. Statut gledališča določi obliko sodelovanja predstavnikov družbene skupnosti.
Če predstavniki družbene skupnosti sestavljajo poseben organ, odloča ta organ samostojno. Sklepi o vprašanjih, o katerih soodločajo predstavniki javnosti in delovna skupnost gledališča, so veljavni, če so sprejeti v obeh organih.
roma ue,treznemu organu ter drugim organom delovne enote.
32. člen
Gledališče ima lahko tudi umetniški svet in druge strokovne ter tehnične organe, ki se določajo s statutom zavoda.«
12.	člen
Členi 49 do 55, drugi in tretji odstavek 56. člena ter členi 58 do 60 se črtajo.
15. člen
Naslov VI. poglavja se spremeni tako, da se gla-
, si:
»VI. Nadzorstvo«.
14. člen
61. člen se črta.
27.	člen
Upravni odbor odloča o poslovanju gledališča, pripravlja gradivo in poročila za gledališki svet, predlaga svetu splošne akte, finančni načrt in zaključni račun gledališča, skrbi za izvrševanje sklepov gledališkega sveta ter opravlja druge zadeve, določene z zakonom in statutom gledališča.
Upravni odbor gledališča sestavljajo člani, ki jih izmed članov delovne skupnosti gledališča izvoli gledališki svet oziroma delovna skupnost gledališča, če sama izvršuje funkcije gledališkega sveta. Predstavniki družbene skupnosti ne morejo sodelovati pri volitvah upravnega odbora.
Upravnik gledališča je član upravnega odbora po svojem položaju, ne more pa biti njegov predsednik. Člani upravnega odbora po svojem položaju so lahko tudi vodje samostojnih delovnih enot gledališča (ravnatelj drame, ravnatelj opere, ravnatelj gledaliških delavnic in drugi), če statut gledališča tako določa.
Statut gledališča določa, koliko članov ima upravni odbor gledališča.
Delovna skupnost gledališča z manjšim številom članov opravlja neposredno tudi funkcije upravnega odbora.
28.	člen -
Upravnik gledališča organizira in vodi delo gledališča, predstavlja gledališče, skrbi, da se izvršujejo sklepi gledališkega sveta in upravnega odbora ter opravlja druge zadeve, ki so mu dane z zakonom in statutom gledališča.
Upravnika gledališča imenuje in razrešuje gledališki svet po splošnih predpisih, ki veljajo za imenovanje direktorjev zavodov.
29.	člen
Za upravnika gledališča je lahko imenovan umetnik ali drug kulturni delavec, ki izpolnjuje tudi druge pogoje, ki jih določa statut gledališča.
30.	člen
Upravnik ne more biti član gledališkega sveta, udeležuje pa se njegovih sej in na njih sodeluje.
31.	člen
Člani delovne skupnosti dela zavoda, ki pomeni v delovnem procesu celoto (drama, opera in podobno), uresničujejo samoupravljanje neposredno v delovni enoti.
V delovni enoti z večjim številom članov se lahko posamezne funkcije upravljanja poverijo svetu ozi-
15.	člen
62. člen se spremeni tako, da se glasi;
»Zakonitost dela gledališča nadzoruje pristojni upravni organ občine, na katere območju je gledališče.«
16.	člen
Členi 63 do 66 se črtajo.
i	17. člen
Gledališča morajo prilagoditi svojo organizacijo in delo določbam tega zakopa v šestih mesecih od dneva, ko začne veljati ta zakon.
18.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 022-68/65
Ljubljana, dne 3f. marca 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
v	Ivan Maček 1. r.
123.
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 149. člena ustave Sooialistilčne republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 31. marca 1965 in na seji Pro-svetno-kultu raega zbora dne 29. marca 1965 sprejela
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu kulturnih spomenikov v LR Sloveniji
1.	člen
Naslov zakona o varstvu kulturnih spomenikov v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 26-236/61) se spremeni tako, da se glasi: »Zakon o varstvu kulturnih spomenikov«.
2.	člen
6.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Varstvo kulturnih spomenikov jc družbena služba, ki jo opravljajo zavodi za spomeniško varstvo. Zavodi za spomeniško varstvo so samostojne in samoupravne delovne organizacije.«
3.	člen
10.	člen se črta.
4.	člen
Drugi odstavek 12. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavod za spomeniško varstvo lahko ustanovi poseben otgan kot organ samoupravljanja za posamezne, spomenike ter določi njegovo sestavo in delovno področje.<
5.	člen
V	četrtem odstavku 16. člena se besedi »Svet zavoda« nadomestita z besedo »Zavod«.
6.	člen
Na kraju četrtega odstavka 30. člena se pika nadomesti z vejico in doda besede »poročilo pa dostaviti tudi zavodu za spomeniško varstvo občine, v katere območju so se opravila arheološka izkopavanja in raziskovanja.«
7.	člen
V	drugem stavku 32. člena se črtata besedi »na seji«.
8.	člen
y, prvem odstavku 40. člena se besede »Svet za kulturo in prosveto LRS predpiše določbe« nadomestijo z besedami »republiški sekretar za kulturo in prosveto izda tehnične predpise«.
9.	člen
Prvi odstavek 41. člena se črta.
10.	člen
Za drugim odstavkom 42. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Zavod za spomeniško varstvo se ustanovi, če so zagotovljeni pogoji glede strokovnega osebja, tehnične opreme in finančnih sredstev za delo zavoda.«
V	sedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besede »Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije« nadomestijo z besedami »Skupščina SR Slovenije.«
11.	člen
V	44. členu se doda nova šesta alinea, ki se glasi:
>— širi zanimanje za spomeniško varstvo s strokovnimi publikacijami, predavanji, seminarji, ogledi in podobno.«
12.	člen
Členi 45 do vključno 52 se črtajo in se za 44. členom vnesejo nove določbe, ki se glasijo:
»45. člen
Zavod za spomeniško varstvo upravljajo člani delovne skupnosti neposredno in po organih, katerim poverijo določene funkcije upravljanja.
Organi upravljanja zavoda so: svet, upravni odbor in ravnatelj. -
46.	člen
Svet zavoda sestavljajo člani, ki jih izvoli delovna skupnost zavoda izmed sebe, ter zainteresirani občani in predstavniki zainteresiranih organizacij in družbene skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predstavniki družbene skupnosti).
Z aktom o ustanovitvi zavoda se določi, kateri organi, organizacije in družbene skppnosti delegirajo
predstavnike v svet zavoda in koliko jih delegirajo.
V	svetu zavoda število predstavnikov družbene skupnosti ne sme presegati polovice vseh 'članov tega organa.
47.	člen
Svet zavoda izvoli predsednika izmed tistih članov, ki jih je izvolila delovna skupnost.
48.	člen
Svet zavoda sprejema statut in druge njegove splošne akte, načrte in programe za delo in razvoj, finančni načrt in zaključni račun ter glavne odločitve o uporabi družbenih sredstev, ki jih ima zavod v upravi ter opravlja druge zadeve, ki so mu dane z zakonom in statutom.
Predstavniki družbene skupnosti v svetu zavoda soodločajo o sprejemanju statuta, o načrtu in programu za delo in razvoj, imenovanju ravnatelja, o statusnih sprememb ah i zavoda, o nastopu in prenehanju dela delavcev na vodilnih delovnih mestih, določenih v statutu ali drugem splošnem aktu zavoda, ter o ostalih zadevah, za katere je tako določeno v statutu zavoda.	/
Predstavniki družbene skupnosti ne morejo soodločati o vprašanjih organizacije dela, o delitvi dohodka in o medsebojnih delovnih razmerjih.
49.	člen
V	zavodu z manjšim številom članov delovne skupnosti opravlja funkcije sveta zavoda neposredno celotna delovna skupnost; v tem primeru soodločajo predstavniki družbene skupnosti v zadevah posebnega družbenega pomena skupno s člani delovne skupnosti zavoda kot enotno telo ali pa kot člani posebnega organa, ki ga sestavljajo samo predstavniki družbene skupnosti. Statut zavoda določi obliko sodelovanja predstavnikov družbene skupnosti.
Ce predstavniki družbene skupnosti sestavljajo poseben organ, odloča ta organ samostojno. Sklepi o vprašanjih, o katerih soodločajo predstavniki družbene skupnosti in delovna skupnost zavoda, so veljavni, če so sprejeti v obeh organih.
50.	člen
Upravni odbor odloča o poslovanju Zavoda, pripravlja gradivo, in poročila za svet zavoda, predlaga svetu splošne akte, finančni načrt in zaključni račun zavoda, skrbi za izvrševanje sklepov sveta zavoda ter opravlja druge zadeve, določene z zakonom in statutom zavoda.
51.	člen
Upravni odbor zavoda sestavljajo člani, ki jih izmed članov delovne skupnosti zavoda izvoli svet zavoda oziroma delovna skupnost zavoda, če sama izvršuje funkcije sveta zavoda. Predstavniki družbene skupnosti ne morejo sodelovati pri volitvah upravnega odbora.
Ravnatelj zavoda je član upravnega odbora po svojem položaju, ne more pa biti njegov predsednik.
Statut zavoda določa, koliko članov ima upravni odbor zavoda.
Delovna skupnost zavoda z manjšim številom' članov opravlja neposredno tudi funkcije upravnega odbora.
52.	člen
Ravnatelj zavoda organizira in vodi delo zavoda, predstavlja zavod, skrbi da se izvršujejo sklepi sve-
rr
ta in upravnega odbora ter opravlja druge zadeve, ki so mu dane z zakonom in statutom zavoda.
52a člen
Za ravnatelja zavoda je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje glede strokovne izobrazbe in prakse ter druge pogoje, ki so določeni s statutom zavoda.
52lb člen
Ravnatelj ne more biti član sveta zavoda, udeležuje pa se njegovih sej in na njih sodeluje.«
13.	člen
53.	člen se spremeni tako, da se glasi:
>Zakonitost dela zavoda za spomeniško varstvo nadzoruje pristojni upravni organ občine, na katere območju je zavod.«
14.	člen
Členi 54, 53 in 66 se črtajo.
15.	člen
Na vseh mestih v zakonu se besede:
»Ljudska republika Slovenija« v ustreznem sklonu nadomestijo z besedami »Socialistična republika Slovenija«, besede »LR Slovenija« z besedami »SR Slovenija«, besede »druga ljudska republika« z besedami »druga socialistična republika«, besede »Svet ga kulturo in prosveto« in »sekretariat za kulturo, prosveto in znanost« z besedami »republiški sekretariat za kulturo in prosveto«, besede »Zavod za spomeniško varstvo LRS« z besedami »Zavod za spomeniško varstvo SRS«, beseda »državljan« z besedo »občan«, beseda »okrajno sodišče« z besedo »občinsko sodišče«, besede »občinski ljudski odbor na ločenih sejah obeh zborov« in besede »občinski ljudski odbor« z besedama »občinska skupščina« in besedi »državljanska lastnina« z besedama »lastnina občanov«.
16.	člen \
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 63-10/65
Ljubljana, dne 31. marca 1965.	f
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. f«
124.
Na podlagi '10., '141. in '142. člena zakona o "Volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 11-93/63) izdajam
ODLOK	i
o razpisu nadomestnih volitev za poslanca Prosvet-no-kulturnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 38. volilni enoti Ljnbljana-šiška II
/ •
i. Razpišejo' se nadomestne volitve za poslanca Prosvctno-kultumega zbora Skupščine Socialistične
republike Slovenije v 38. volilni enoti Ljubljana-Si-ška II.
2. .Volitve bodo dne 14. maja 1965.
Št. 0204-7/65
Ljubljana, dne 31. marca 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivart Maček 1. r.
125.
Na podlagi 122. člena v zvezi s 15. in 111. členom temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Uradni list SFRJ, št. 15-191/64) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o podaljšanju posebnega roka za izvedbo prvih volitev organov upravljanja v visokošolskih zavodih
Poseben rok za izvedbo prvih volitev organov upravljanja v visokošolskih zavodih, določen z odlokom o določitvi posebnega roka za izvedbo prvih volitev organov upravljanja v visokošolskih zavodih (Uradni list SRS, št. 22-138/64), se podaljša tako, da se te volitve izvedejo na fakultetah, ^umetniških akademijah in drugih visokih in višjih šolah v času do
31.	decembra 1965.
II
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«. S tem dnem neha veljati odlok o določitvi posebnega roka za izvedbo prvih volitev organov upravljanja v visokošolskih zavodih (Uradni list SRS, št. 22-138/64).
št. 022-7/64
Ljubljana, dne 24. marca 1965.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik:
Janko Smole 1. r.
126.
Na podlagi '18. člena zakona o organizaciji in delu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 11-95/63) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije	®
ODLOK‘*
o spremembi odloka o pooblastitvi administrativne komisije za odločanje o določenih zadevah iz pristojnosti Izvršnega sveta
I
V odloku o pooblastitvi administrativne komisije za odločanje o določenih zadevah iz pristojnosti Izvršnega sveta (Uradni list SRS, št. 50-245/63 in št. 24-150/64) se II. točka spremeni tako, da se glasi:
»Administrativna komisija odloča o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine po 36. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64).«
II
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«.
St. 020-16/63
Ljubljana, dne 24. marca 1/165.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik:
Janko Smole 1. r.
127.
Na podlagi 3. člena zakona o dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne (Uradni list SRS, št. 10-83/65) izdaja Izvršni svet Skunščine SR Slovenije
ODLOK
o ugotovitvi republiškega povprečja osebnih dohodkov zaposlenih v letu 1964
I
Republiško povprečje osebnih dohodkov zaposlenih v SR Sloveniji v letu 1964 je bilo 47.200 dinarjev.
Pri 25-odatotnem povečanju republiškega povprečja osebnih dohodkov iz prejšnjega odstavka znaša v letu 1965 osnova za priznavanje republiškega dodatka za borce 59.000 dinarjev.
«
II
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«.
St. 113-7/64
Ljubljana, dne 26. marca 1965.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik:
Janko Smole 1. r,
128.
Na podlagi 9. člena zakona za ižvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10-81/65) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
V komisijo za pripravo predloga o prenosu obveznosti okrajev na občine in SR Slovenijo se imenujejo:
za predsednika:
Miram C v en k, republiški sekretar za finance;
za člane:
Marija Brglez, diplomirani ekonomist, svetovalec za ekonomska vprašanja v Republiškem sekretariatu za zdravstvo;
Dragica Dekleva, načelnik sektorja za financiranje negospodarske potrošnje v Republiškem sekretariatu za finance;
Drago Grmek, upravnik Uprave zgradb uradov in zavodov SRS;
Marjan Prezelj, diplomirani gradbeni inženir, pomočnik republiškega sekretarja za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve;
Marjan Prijatelj, diplomirani pravnik, pomočnik republiškega sekretarja za proračun in občo upravo;
Dušan To m š e , samostojni svetnik v Republiškem sekretariatu za kulturo in prosveto;
Gregor Tratar, diplomirani pravnik, strokovni uslužbenec v odboru Izvršnega sveta za splošna in upravna vprašanja.
St. 020-10/65
Ljubljana, dne 24. marca 1965.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik:
Janko Smole 1. r.
■noaa
129.
Na podlagi 10. člena zakona o organih upravljanja v zavodih (Uradni list SRS, št. 8-47/64) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
V svet Visoke šole za politične vede v Ljubljani se imenujeta kot predstavnika družbene skupnosti:
France Perovšek, član ideološke komisije CK ZK Slovenije — za dve leti;
T<W Kropušek, sekretar okrajnega komiteja ZKS v Mariboru — za eno leto.
St. 022-17/62
Ljubljana, dne 24. marca 1965.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik: Janko Smole 1. r.
130.
Na podlagi prvega odstavka 5. člena in prvega odstavka 10. člena zakona o prosvetno pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 7-42/65) izdaja republiški sekretar za šolstvo
ODREDBO
o vrstah in izobrazbi pedagoških svetovalcev v zavodih za prosvetno pedagoško službo
I
Zavodi za prosvetno pedagoško službo (v nadaljnjem besedilu: zavodi) morajo glede vrste izobrazbe pedagoških svetovalcev izpolniti pogoje, določene s to odredbo.
H
Glede na vrste šol ter drugih vzgojnih’ in izobraževalnih zavodov, na katerih opravlja zaVod prosvetno-pedagoško službo (v nadaljnjem besedilu:
šole), mora imeti pedagoške svetovalce za varstveno vzgojne zavode in domove, za razredni pouk, za materin jezik, za tuje jezike, za sociologijo in filozofijo. za zgodovino in geografijo, za matematiko in fiziko, za biologijo in kemijo, za likovno vzgojo, za glasbeno vzgojo, za gospodinjski pouk, za tehnično vzgojo, za telesno vzgojo, za predvojaško vzgojo, za organizacijo in delo strokovnih šol ter za organizacijo in delo centrov za strokovno izobraževanje delavcev.
III
Ce so na območju, za katero je ustanovljen zavod, posebne šole, dvojezične šole oziroma šole z učnim jezikom posameznih ' narodnosti, mora zagotoviti zavod tudi pedagoške svetovalce za te šole.
IV
Pedagoški svetovalci iz II. in III. točke te odredbe so lahko v rednem ali honorarnem delovnem razmerju z zavodom.
Pri sistemizaciji mest stalnih pedagoških svetovalcev je treba zlasti upoštevati število, vrste in obseg šol, raznolikost strok, oddaljenost šol od prometnih zvez in raztresenost šol po težko dostopnem terenu.
V
Pedagoški svetovalci morajo imeti:
— za varstveno vzgojne zavode najmanj izobrazbo, ki se zahteva za vzgojitelja;
Akti Ustavnega
131.
Na podlagi 17. člena zakona o Ustavnem sodišču SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/63) je Ustavno sodišče SR Slovenije na svoji seji dne 23. februarja 1965 sprejelo
POSLOVNIK Ustavnega sodišča SR Slovenije
I. UVODNE DOLOČBE
\
1.	člen
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sodišče) podrobnejše določa in ureja svojo organizacijo in delo s tem poslovnikom in z drugimi splošnimi akti, izdanimi na podlagi zakona in tega poslovnika.
2.	člen
Sedež sodišča je v Ljubljani.
3.	člen
Sodišče ima svoj pečat z grbom Socialistične republike Slovenije, okoli katerega je napis: Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije — Ljubljana.
4.	člen
Delo sodišča je javno.
Vsakdo je lahko navzoč pri obravnavi ali na javni seji sodišča,
O obravnavah in javnih sejah se pravočasno obvesti javnost.
—	za domove učencev najmanj izobrazbo, ki se zahteva za učitelje šol, iz katerih so učenci;
—	za razredni pouk na osnovni šoli najmanj izobrazbo, ki se zahteva za učitelja razrednega pouka;
—	za predmetni pouk na osnovni šoli najmanj izobrazbo, ki se zahteva za predmetnega učitelja za ustrezni predmet;
—	za posebne šole najmanj izobrazbo, ki se zahteva za učitelje teh šol;
—	za predmete na šolah druge stopnje usttezno izobrazbo, ki se zahteva za učitelje teh predmetov;
—	za organizacijo in delo strokovnih šol visoko izobrazbo;
—	za organizacijo in delo centrov za strokovno izobraževanje delavcev najmanj višjo izobrazbo.
VI
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi r »Uradnem listu SRS«.
St. 022-10/64
Ljubljana, dne 9. marca 1965.
Republiški sekretar za šolstvo:
Boris Lipu Žič I. r,
sodišča SRS
Odločbe sodišča se objavljajo v skladu z zakonom o Ustavnem sodišču SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zakon).
5.	člen
Predstavnikom družbenih organizacij, zastopnikom tiska in drugih vrst informacij sodišče posebej omogoča navzočnost na svojih obravnavah in javnih sejah.
O vseh vprašanjih iz dela sodišča, ki zanimajo javnost, sodišče obvešča zastopnike tiska in drugih vrst informacij. Ta obvestila kakor tudi dovoljenja za radijski in televizijski prenos se dajejo z dovoljenjem sekretarja sodišča.
6.	člen
Razpored sodnikov in strokovnih sodelavcev ter način, po katerem se jim dodeljujejo zadeve, določi sodišče na seji praviloma za eno leto vnaprej.
.Vsak sodnik lahko iz utemeljenih razlogov zahteva, da o dodelitvi posamezne zadeve odloči sodišče na seji.
7.	člen
Sbdišče odloči na obravnavi vedno, razen v primerih, za katere je v zakonu določeno, da se lahko odloča na seji brez prejšnje obravnave.
8.	člen
Za obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na poslovanje in način dela sodišča, lahko predsednik sodišča sklicuje delovne sestanke sodnikov, strokovnih sodelavcev in drugih uslužbencev.
/
Sodišče lahko organizira posvetovanje z zunanjimi strokovnjaki in družbenimi delavci o vprašanjih, ki so pomembna za delo sodišča.
9.	člen
Za preučevanje posameznih vprašanj, za spremljanje pojavov, ki so pomembni za uresničevanje ustavnosti in žakonitosti, in za pripravljanje gradiva za seje ima sodišče stalne ali občasne komisije; predsednik pa lahko imenuje tudi občasne komisije ali delovne skupine sodnikov, strokovnih sodelavcev ter zunanjih strokovnih in družbenih delavcev.
II.	POSTOPEK
10.	člen	i
Predlogi in vloge, s katerimi se daje pobuda za sprožitev postopka pred sodiščem, se vložijo praviloma pismeno, lahko pa tudi ustno na zapisnik.
Vloge sprejemajo na zapisnik za to določeni strokovni sodelavci.
lil. člen
Ce pismena vloga ni razumljiva ali če ne vsebuje določenega zahtevka, opozori sekretar sodišča po nalogu sodnika tistega, ki jo je vložil, da v primernem roku odpravi pomanjkljivosti, sicer se šteje, da je vloga umaknjena.
Na vloge, s katerimi se zahtevajo pojasnila ali obvestila, odgovarja sekretar sodišča.
-	12. člen
Vsak sodnik lahko predlaga, da sodišče začne postopek za ocenitev ustavnosti in zakonitosti predpisa ali drugega splošnega akta na lastno pobudo. Sodišče o takem predlogu odloči na seji.
13.	člen
Zadeva, ki je dodeljena v delo določenemu sodniku, ^se lahko samo z njegovo privolitvijo da drugemu sodniku, brez privolitve pa, če je za daljši čas zadržan.
S privolitvijo odsotnega sodnika, ki mu je bila zadeva dodeljena v delo, lahko poroča na obravnavi ali seji drug sodnik.
14.	člen
Spisi se praviloma vročajo po posti. Vabila in obvestila o obravnavi, pismeni odpravki odločb in drugi pomembnejši spisi se vročajo naslovniku osebno.
V nujnih primerih se lahko vabila in obvestila sporočijo s telegramom ali po telefonu.
15.	člen
Udeleženci v postopku imajo pravico vpogleda v spise ves čas, ko teče postopek, druge osebe pa, če jim to dovoli predsednik sodišča oziroma med pripravljalnim postopkom sodnik, ki le-tega vodi. Spisi se pregledujejo v pisarni sodišča pod nadzorstvom uslužbenca pisarne. Pri tem se poročila, koreferati, zapisniki o posvetovanju in glasovanju in listine, ki so označene kot tajne, predhodno vzamejo iz spisa.
16.	člen
Udeleženci v postopku imajo pravico predlagati dokaze.
Sodišče izvaja vse dokaze, za katere meni, da so potrebni za ugotavljanje dejstev, ki so pomembna za odločanje. Pri tem sodišče ni vezano na predloge udeležencev v postopku.
17.	člen
Če pooblaščence zlorablja svoje pravice ali če s svojimi predlogi zavlačuje postopek, sodišče na to opozori udeleženca oziroma njegovega predstavnika ali zastopnika.
Če sodišče ugotovi, da pooblaščenec ni sposoben za zastopanje, opozori udeleženca na škodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja.
Sodišče lahko zahteva od udeleženca v postopku oziroma od njegovega predstavnika ali zastopnika, ki ima pooblaščenca, naj se pred sodiščem sam izjavi o dejstvih, ki jih je treba ugotovita v postopku.
18.	člen
O obravnavi kakor tudi o vsakem pomembnejšem dejanju v postopku se sestavi zapisnik.
Zapisnik sestavlja strokovni sodelavec kot zapisnikar.
Predsednik sodišča ali sodnik, ki vodi pripravljalni postopek, lahko odredita, da se ves potek postopka ali njegov del posname na magnetofonski trak ali stenografija.
V	zapisnik se po odločitvi predsednika sodišča oziroma sodnika, ki vodi pripravljalni postopek, vpišejo dejanske okoliščine, ki so bistvene za odločanje o zadevi, v zapisnik o obravnavi ali seji sodišča pa tudi izrek odločbe. Vsak sodnik in udeleženec lahko zahteva, da se zapisnik dopolni oziroma popravi.
Zapisnik o obravnavi ali seji sodišča podpišeta predsednik sodišča in zapisnikar, zapisnike v pripravljalnem postopku pa sodnik, zapisnikar in zaslišana priča oziroma izvedenec.
O posvetovanju in glasovanju po obravnavi se sestavi poseben zapisnik, ki obsega potek glasovanja in sprejeto odločbo, če odločba ni bila sprejeta soglasno, pa tudi ločeno mnenje. Zapisnik podpišejo vsi sodniki, ki so sodelovali pri posvetovanju in glasovanju, ter zapisnikar.
19.	člen 'I
Pripravljalni postopek izvede za to določeni sodnik, če pa je potrebno, lahko sodeluje tudi več sodnikov. Če se ne strinjajo, odloči predsednik sodišča.
V	posebno zapletenih primerih odloči o načinu izvedbe pripravljalnega postopka sodišče na seji, lahko pa na seji, o kateri so obveščeni udeleženci, tudi samo opravi del pripravljalnega postopka. .
20.	člen
O začasnih ukrepih, da se preprečijo kršitve temeljnih pravic ali svoboščin (3. odst. 37. člena zakona), odloča sodišče na seji.
21.	člen
Pri ugotavljanju dejstev, pomembnih za odločbo, sodnik, ki vodi pripravljalni postopek, sam zbira podatke in izvaja dokaze — po potrebi tudi na kraju samem — lahko pa zaprosi, - da izvede posamezne dokaze drugo sodišče ali drug organ.
Med pripravi jalnim postopfcom lahko sodnik priskrbi mnenja strokovnjakov, strokovnih in znanstvenih zavodov ter organizacij in podobno. Sodnik lahko zahteva, da se ta mnenja predložijo pismeno ali dajo ustno na zapisnik.
Posamezna opravila po pooblastilu sodnika lahkd opravi tudi strokovni sodelavec.
22.	člen
Med pripravljalnim postopkom sodnik lahko povabi udeležence, da pojasnijo svoja stališča o spornih vprašanjih.
23.	člen
Kadar sodišče pred odločitvijo omogoči skupščini družbeno-politične skupnosti, dragemu organu oziroma organizaciji, da odpravi neskladnost predpisa ali dragega splošnega akta z ustavo oziroma z zakonom (25. člen zakona), pošlje obrazloženi sklep skupščini družbeno-politične skupnosti, drugemu organu oziroma organizaciji, pri čemer jim sodišče na predlog ali po svoji presoji določi primeren rok, v katerem naj odpravijo neskladnost. Ti organi oziroma organizacije sodišču lahko pošljejo osnutek, kako nameravajo uskladiti predpis ali drug splošni akt z ustavo oziroma z zakonom.
24.	člen
Umik predloga ugotovi sodnik, ki vodi pripravljalni postopek, z uradnim zaznamkom v spisu ter o tem obvesti predsednika sodišča.
25.	člen
Če sodnik meni, da je treba predlog odstopiti pristojnemu sodišču ali drugemu organu, odloči o tem sodišče na seji.
26.	člen
Ko je pripravljalni postopek končan, predloži sodnik, ki ga je vodil, spis s pismenim poročilom predsedniku sodišča ter predlaga, ali naj se zadeva reši na obravnavi ali na seji sodišča. V pismenem poročilu se sodnik izjavi tudi o tem. ali je treba zadevo obdelati s stališča spremljanja družbenih pojavov.
K pismenemu poročilu se priložijo tudi strokovna mnenja, ki so bila priskrbljena med postopkom.
Če je sodelovalo v pripravljalnem postopku več sodnikov, se sestavijo po potrebi tudi koreferati, ki se priložijo poročilu.
27.	člen
O sprejemu ali zavrnitvi pobude, da bi se začel postopek za ocenitev ustavnosti in zakonitosti predpisa ali drugega splošnega akta, sklepa sodišče na seji. O seji in sklepu se obvesti tisti, ki je dal pobudo.
28.	člen
Obravnavo razpiše predsednik sodišča.
Obvestilu o obravnavi in seji, na kateri se odloča o predlogih udeležencev, se poleg gradiva, omenjenega v 2. odstavku 37. člena tega poslovnika, priložita tudi prepis predloga oziroma vloge, ki vsebuje pobudo za začetek postopka, ter prepis odgovora na predlog oziroma vlogo, po potrebi pa tudi še druge priloge.
29.	člen
Na obravnavo se povabijo udeleženci v postopku oziroma njihovi zastopniki in pooblaščenci ter druge osebe, ki so po presoji predsednika sodišča potrebne pri obravnavi.
Udeleženci se vabijo na obravnavo s pismenim vabilom tako, da jim ostane zadosti časa za pripravo, vendar najmanj 8 dni od prejema vabila. V nujnih primerih lahko predsednik sodišča odredi krajši rok.
Če je postopek začet na pobudo sodišča, se udeležencem hkrati z vabilom na obravnavo ali obvestilom o seji vroči tudi sklep sodišča o začetku postopka, kolikor jim ta sklep ni bil vročen že prej.
30.	člen
Poleg udeležencev in drugih oseb, ki se vabijo na javno sejo oziroma o njej obveščajo, se obvesti tudi tisti, ki je dal pobudo, da se sproži postopek za ocenitev ustavnosti in zakonitosti predpisa ali dragega splošnega akta.
O seji, na kateri se obravnavajo vprašanja ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov, sodišče praviloma obvešča predstavnike neposredno prizadetih organov oziroma organizacij in zastopnike tiska.
31.	člen
V	začetku obravnave obvesti predsednik sodišča navzoče o zadevi, ki je na dnevnem redu. Nato ugotovi, ali so prišle osebe, ki so bile povabljene; če niso, se prepriča, ali so jim bila vabila vročena in ali so svoj izostanek opravičile.
Če obravnava ali njem del ni javen, razglasi to predsednik sodišča na začetku obravnave oziroma tistega njenega dela, ki ni javen.
Po ;ugotovitvi navzočnosti povabljenih oseb sodnik-poročevalec ustno razloži dejstva in vprašanja, ki so pomembna za odločitev o zadevi. Pri tem ne da svojega predloga za odločitev, niti ne pove svojega mnenja.
Če je v pripravljalnem postopku sodelovalo več sodnikov, se dogovorijo, kdo bo poročal.
Udeleženci imajo pravico, da nato povedo in obrazložijo svoja stališča in odgovorijo na trditve o dejstvih, ki so bila navajana na obravnavi. Predsednik lahko da besedo tudi predstavnikom drugih zainteresiranih organov oziroma organizacij in posameznikom.	,
Po obrazložitvi udeležencev se izvajajo dokazi z ■ zaslišanjem prič in izvedencev ter s čitanjem listin. Dokazi, ki so bili izvedeni v pripravljalnem postopku, se na obravnavi ali seji ponovijo, če kdo od udeležencev ali sodnikov to zahteva.
Ko je dokazni postopek končan, imajo udeleženci pravico do sklepne besede.
32.	člen
Predsednik sodišča izjemoma lahko vodi obravnavo ne glede na določbe 31. člena tega poslovnika, če tako narekujejo narava obravnavane zadeve, obseg dokaznega gradiva, pomen posameznih vprašanj in druge okoliščine, ki bi lahko v posameznem primeru vplivale na potek obravnave.
33.	člen
V	opravičenih primerih, zlasti kadar je treba priskrbeti nove dokaze, lahko sodišče preloži obravnavo in določi novo, lahko pa jo tudi prekine za določen čas.
34.	člen
Po končani obravnavi se sodišče posvetuje in glasuje.
Posvetovanje in glasovanje vodi predsednik sodišča.
Najprej da svoj predlog in glasuje sodnik-po-ročevalec, nato ostali sodniki po abecednem redu, zadnji glasuje predsednik sodišča. Glasuje se >za< ali »proti«. Sodnik se ne more vzdržati glasovanja.
33. člen
Po končani obravnavi in posvetovanju predsednik razglasi sklep sodišča o tem, kako in kdaj bo sodišče izdalo odločbo.
36.	člen	»
Kadar se odločba razglasi, prebere predsednik sodišča javno izrek odločbe in sporoči njeno celotno obrazložitev ali vsaj njene bistvene razloge ter po sklepu sodišča tudi morebitno ločeno mnenje, če v to privoli sodnik, ki ga je dal, ne da bi pri tem navedel njegovo ime.
Če obravnavanje ni bilo javno, se izrek odločbe, razen če je bilo odločanje odloženo, javno prebere, sodišče pa odloči, če naj se izključi javnost pri razglasitvi razlogov odločbe.
37.	člen
Sejo sklicuje in vodi predsednik sodišča.
Predlog dnevnega reda z gradivom za sejo, ki mu mora biti praviloma priloženo poročilo, v katerem so navedena vprašanja, ki jih je treba rešiti, in morebitni koreferat, mora biti dostavljen sodnikom, razen v nujnih primerih, vsaj 5 dni pred sejo. Dnevni red sprejme sodišče na seji. Vsak sodnik lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
Vsak sodnik lahko zahteva, da predsednik sodišča skliče sejo sodišča, da se odloči o zadevi iz pristojnosti sodišča.
O seji se vodi zapisnik, v katerem se zapisujejo bistvena vsebina razprave, sprejete odločitve ter ločena mnenja.
38.	člen
Seja je sklepčna, če je navzočih najmanj 5 sodnikov.
Odločitev je sprejeta, če je glasovalo zanjo najmanj 5 sodnikov.
39.	člen
Seja sodišča je javna, kadar sodišče sklene, da se določene 'zadeve obravnavajo na javni seji.
Za potek javne seje se smiselno uporabljajo določbe o poteku obravnave. Predsednik sodišča odloči, kdo razen sodnikov in udeležencev na javni seji lahko dobi besedo.
.	40. člen
Odločba mora biti pismeno izdelana praviloma v '15 dneh od odločitve.
Odločba mora biti obrazložena. V obrazložitvi navede sodišče zlasti svojo oceno navedb, predlogov in dokazov, razloge za svojo odločitev ter ustavne in druge predpise, na katere jo je oprlo.
Pismeno odločbo izdela praviloma sodnik, ki je poročal o zadevi na seji ali obravnavi, sodišče pa lahko za to določi drugega sodnika, če ni bil sprejet predlog sodnika-poročevalca.
41.	člen
Odločbo podpišeta predsednik sodišča in sodnik, ki jo je sestavil. Izvod odločbe, ki se vroči udeležencu v postopku, podpiše samo predsednik sodišča.
Če se predsednik sodišča ne strinja s pismeno izdelano odločbo, lahko zahteva, da se napravijo potrebni popravki in dopolnitve. Če sodnik, ki je izdelal pismeno odločbo, ne sprejme pripombe, predloži predsednik sodišča vprašanje sodišču, da o tem odloči na seji.
42.	člen
Napake v pismenem izdelku odločbe popravi sodišče na seji s posebnim sklepom. Sklep o poprhvku se vp|še na koncu izvirnika, udeležencem pa se vroči prepis sklepa. v
Če je bila odločba že objavljena, se na ustrezen način objavi tudi sklep o popravku odločbe.
III.	SPREMLJANJE POJAVOV, POMEMBNIH ZA USTAVNOST IN ZAKONITOST
43.	člen
Sodišče spremlja pojave, ki so pomembni za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti, na temelju svojega celotnega dela kot tudi na temelju gradiva drugih organov in organizacij, tiska in drugih oblik informacij.
Po potrebi sodišče ali njegova komisija v soglasju s predsednikom o teh pojavih organizira ankete in posvetovanja; po svojih predstavnikih pa se udeležuje tudi posvetovanj, ki jih sklicujejo drugi organi in organizacije.
Sodišče spremlja pojave, omenjene v prvem odstavku tega člena, na podlagi delovnega programa, ki ga sprejme sodišče na seji; lahko pa obravnava tudi druge pojave, če so posebno pereči, ali če nastanejo med izvajanjem programa.
44.	člen ;
Na podlagi ugotovitev pri spremljanju pojavov, pomembnih za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti, daje sodišče Skupščjni SR Slovenije mnenja in predloge ali pa začne postopek za ocenitev ustavno-nosti in zakonitosti predpisov ali drugih splošnih' aktov.
Sodišče lahko sklene, da se sporoči Skupščini SR Slovenije tudi ločeno mnenje, če to zahteva sodnik, ki ga je dal.
IV.	UGOTAVLJANJE SMISLA ZAKONOV
IN DRUGIH PREDPISOV
45.	člen
Če sodišče meni, da je treba na podlagi 29. člena zakona o ustavnem sodišču ob uporabi nekega zakona ali drugega predpisa ugotoviti njegov smisel, ki ustreza ustavi ali zakonu, ugotovi to s posebno odločbo.
V.	STROKOVNE IN ADMINISTRATIVNE
SLUŽBE SODISCA
46.	člen
Delo, naloge in organizacija strokovnih in administrativnih uslužbencev oziroma služb sodišča se urejajo, s posebnimi splošnimi akti na temelju določb tega poslovnika.
47.	člen
Sekretar sodišča skrbi, da se strokovne in administrativne zadeve v sodišču izvršujejo pravilno in pravočasno, ter zagotavlja pogoje za delo sodišča. Pri tem izvršuje sklepe sodišča in navodila predsednika.
Sekretar pomaga predsedniku pri organizaciji dela na sodišču, pri sklicevanju sej, obravnav in drugih sestankov na sodišču ter pripravlja gradivo zanje.
48: člen
Sekretar je obvezno navzoč na sejah, na katerih se odloča o organizaciji in delu sodišča, ter daje mnenja o teh vprašanjih.
49.	člen
Sekretar skrbi za pravilno vročanje odločb in drugih aktov sodišča udeležencem v postopku kot tudi za njihovo objavljanje v ustreznih uradnih in drugih glasilih oziroma na drug primeren način.
50.	člen
Sekretar je pomožni odredbodajalec za izvrševanje proračuna dohodkov in izdatkov sodišča.
Sekretar je disciplinski starešina za uslužbence sodišča.
Po pooblastilu predsednika sodišča izdaja sekretar odločbe o imenovanju, napredovanju in prenehanju uslužbenskega razmerja za vse uslužbence sodišča, razen za strokovne sodelavce.
51.	člen
Sekretarju pomaga pomočnik sekretarja pri posameznih zadevah, ki so v zvezi z delom administracije, v personalnih in računovodskih zadevah in ga v primeru zadržanosti nadomestuje.
52.	člen
Strokovni sodelavci sodišča opravljajo na sodišču strokovne zadeve, za katere so določeni z razporedom dela, ter dajejo svoja mnenja in predloge.
Strokovni sodelavci so praviloma navzoči na sejah sodišča.
53.	člen
Če so v neki zadevi različna mnenja med sodnikom, ki vodi pripravljalni postopek, in strokovnim sodelavcem, ki le-temu pomaga, sestavi strokovni sodelavec posebno strokovno poročilo za sejo sodišča.
54.	člen Ija
kovna mnenja o posameznih vprašanjih, sprejema stranke in opravlja druge naloge po predsednikovem naročilu.
Na čelu kabineta je šef kabineta, ki dela po navodilih predsednika sodišča, kateremu odgovarja za svoje delo.
Sef kabineta lahko sodeluje tudi pri delu sodišča kot strokovni sodelavec.
55.	člen
Biro za pravno evidenco in dokumentacijo s knjižnico je posebna delovna enota sodišča, ki vodi evidenco predpisov ter evidenco odločb, sklepov in splošnih aktov ustavnih sodišč, skrbi za zbiranje in
Kabinet predsednika sodišča preučuje in pnprav-za predsednika sodišča gradivo, mu daje stro-
urejanje informacij in gradiva o pojavih, ki so pomembni za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti, zbira pravno in družbeno-politično literaturo ter vodi razvid o literaturi drugih sorodnih knjižnic.
Organizacija in delo biroja se uredita s posebnim pravilnikom.
56.	člen
Administracija sodišča je enotna.
Administrativni uslužbenci sodišča opravljajo pisarniška, tehnična in računovodska dela za potrebe sodišča.
Delo administracije se uredi s posebnim pravilnikom.
yi: KONČNE DOLOČBE
57.	člen
Poslovnik in druge splošne akte ter njihove spremembe in dopolnitve sprejema sodišče na seji.
58.	člen
Za postopek v disciplinskih prestopkih, ki jih storijo uslužbenci sodišča, je pristojno na prvi stopnji disciplinsko sodišče SR Slovenije, na drugi stopnji pa višje disciplinsko sodišče SR Slovenije,
59.	člen
Delovno skupnost sestavljajo vsi sodniki, strokovni sodelavci, administrativni in tehnični uslužbenci, ki so zaposleni pri sodišču.
Pravice delovne skupnosti ter organizacija in pravice sveta delovne skupnosti, ki jih izvršuje skupnost s predsednikom sodišča ali samostojno, se uredijo s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme svet delovne skupnosti, potrdi pa sodišče na seji.
60.	člen
Letne počitnice so v juliju in avgustu.
V času letnih počitnic sodišče ne odloča in ne tečejo roki, določeni s tem poslovnikom.
Izjemoma se tudi med letnimi počitnicami obrav-
sprejema sodišče tudi v času
letnih počitnic.
61.	člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. S tem dnem preneha veljati začasni poslovnik, ki ga je Ustavno sodišče SR Slovenije sprejelo na svoji seji dne 23. aprila 1964.
St. Su 7/64-46
Ljubljana, dne 23. februarja 1965.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije:
.Vladimir Krivic 1. r.
navajo nujni primeri. Predloge in vloge
POPRAVEK *
V odloku o spremembah začasnega poslovnika Republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS. št. 10-97/65) je treba v 2. členu popraviti tiskovno napako »Besedilo 10. člena« tako, da se pravilno glasi: »Besedilo 19. člena«.
Uredništvo
Izdaja Časopisni zavod »Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« vsi v Ljubljani — Naročnina letno 2000 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva 25 a, poštni predal 379/VII — Tel. direktor In knjigovodstvo: 20-701, uredništvo Ir
uprava: 23-570 — Čekovni račun: 600-U-603-60
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto XXII
Razglasni del z dne 31. marca 1965
St. 11
Prečiščeno besedilo
zakona
o splošnem upravnem postopku
z uvodom in s stvarnim kazalom bomo dali v lisk takoj, ko bo objavljen v »Uradnem listu SFRJ«.
Prednaročila sprejema
Uradni list SRS«, Ljubljana, Erjavčeva 15 a p. p. 379/VII
Razglasi in objave
Sprememba imena
St. 11/8-20/A-106-64	10920
Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije je z od-ločbo, št. 11/8-20/A-106-64 z dne 9. »III. 1964 po 21. členu zakona o osebnih imenih dovolil spremembo imena Antoniji Janji Pavliha, roj. J,9. I. 1947 v Ljubljani, stanujoči v Sp. Hotiču 7, občina Litija, v ime »Joža«.
Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS
Register gospodarskih organizacij
V. d. direktorja: Ravnikar Benjamin, v. d. računovodje je Hrup Vida, Vidic Marija, tehnični vodja, pooblaščena za podpisovanje v odsotnosti direktorja ali računovodje.
Rg VII 67/1 Celje, 16. marca 1965.
640
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
Besedilo: Splošna obrtna delavni-Laško,
Poslovni predmet: Obrtne storitve Privatnikom in hišnim svetom, ustanovam in gospodarskim organizacijam.
, Ustanovitelj:	Skupščina občine
^aško z odločbo, št. 023-1/65-3/14 z dne 14. I. 1965.
V. d. direktorja je KoVač Mirko. ■Računovodkinja je Strav6\ Bosiljka. , Rg Vlil 28/1	643
Besedilo: Konfekcija »Kora«, Ra-neče (Radeče pri Zidanem mostu).
Poslovni predmet:	Izdelovanje
Vseh vrst konfekcije.
>. Ustanovitelj:	Skupščina občine
■vaško, odločba št. 023-28/64-3/14 z dne 22. XII. 1964.
Besedilo:	Avtopodjetje »Trans-
port«, Ilirska Bistrica.
Poslovni predmet: Prevozi s tovornimi avtomobili za lastne potrebe in potrebe drugih ter popravila motornih vozil za lastne potrebe in potrebe drugih.
Podjetje je nastalo na ta način, da se je dosedanja obratna enota Kmetijskega industrijskega kombinata, Ilirska Bistrica s sklepom DS z dne 19. II. 1964 izločila in postala samostojna delovna organizacija.
Direktor do konstituiranja je Štemberger Jože. Poleg njega podpisujejo za ' podjetje še: Muševič Olga, računovodkinja, Kosič Franc, tehnični vodja, v odsotnosti direk-
torja in Simčič Marija, ki podpisuje v odsotnosti računovodje.
Koper, 23. februarja 1965.
Rg II b 195/1	562
Besedilo: Splošno krojaštvo, Ajdovščina (Prešernova 4).
Poslovni predmet: Moško in žensko krojaštvo.
Podjetje je ustanovila skupščina občine Ajdovščina z odločbo, štev. 5-023/1-1965 z dne 6. I. 1965.
Direktor do konstituiranja je Brecelj Filip.
Koper, 25. februarja 1965.
Rg la 264/1	554
Besedilo: Bufct »Turist«, Domžale (Ljubljanska cesta, nova hiša).
Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja toplih in mrzlih jedi in slaščic, prodaja tobaka, tobačnih izdelkov, spominkov in razglednic.
Ustanovitelj: Turistično društvo Domžale, odločba št. 200/63 z dne 28. VIII. 1964. Podjetje se je konstituiralo 3. II. 1965.
Upravnica: Juvan Tilka.
Ljubljana, 9. februarja 1965.
Rg IV 557/1	329
Besedilo: Obrtno podjetje za vul-kanizacijo gum in polaganje plastičnih mas »Vulkanizacija«, Kočevje
(Rožna ulica).
Poslovni predmet:	Izdelovanje
gumijastih izdelkov, vulkanizacija gum, polaganje in opremljanje s podoliti, tapetami in drugimi plastičnimi masami ter parketi v stanovanjih ter v javnih in drugih' prostorih.
Podjetje je ustanovila skupščina občine Kočevje z odločbo, štev. 313-7<V64-3/2 z dne 10. XII. 1964.
Dr. Albin Smole:
Zakonito in oporočno dedovanje
(Sistematični oris materialnega dednega prava SFRJ)
Knjiga ima stvarno kazalo in stane 1500 din.
V TISKU SO IZPOPOLNJENI OBRAZCI ZA VOLITVE DELAVSKIH SVETOV.
ČZ »Uradni list SRS« Ljubljana, Erjavčeva 15 a p. p. 379/VIT
Podjetje se je konstituiralo 22. februarja 1965.
V. d. direktorja je Kurtalj Janko. Poleg direktorja podpisujejo za podjetje še Paternost Marija, računovodkinja, Stropnik Jože, materialni knjigovodja, ki podpisuje -v odsotnosti direktorja in Lisac Marija, finančna knjigovodkinja, ki podpisuje v odsotnosti računovodje.
Ljubljana, 1. marca 1965.
Rg I 144/1	509
Besedilo: Mesno prehranbeno podjetje, Novo mesto (Dilančeva 3).
Poslovni predmet: Nakup govedi, prašičev, telet, živih in zaklanih ter rib, mesa in konzerv, klanje živali, izdelava in predelava mesnih in maščobnih izdelkov, prodaja mesa, mesnih izdelkov, maščob na debelo in drobno ter konzerv im rib’ na drobno, nakup črev za lastne potrebe proizvodnje ter prodaja črev od doma zaklanih živali na debelo in drobno ter prodaja nabavljenih črev na drobno, nakup in prodaja blaga iz trgovske stroke »delikatese« na drobno ter transport za lastne potrebe in potrebe drugih kot postranska dejavnost.
Direktor do konstituiranja je Zalokar Jože. Poleg direktorja podpisuje za podjetje še Klemenčič Karel, komercialist, v odsotnosti računovodje ali direktorja.
V sestavu tega podjetja sta poslovni enoti:
Prodajalna št. 1, Nvo mesto, Glavni trg 14, ki prodaja mleko in mlečne izdelke ter delikatese na drobno. Poslovodkinja je Adam Fani, in
delikatesa »Krka«, Ljubljana, Ci-ril-Metodov trg 19, ki prodaja mlečne izdelke in delikatese na drobno. Poslovodkinja je Avbelj Danica. Enoti nimata samostojnih" pravic.
Podjetje je nastalo z izločitvijo obrata »Mesarija« v sestavu Kmetijske zadruge »Krka«, Novo mesto. O izločitvi in o osamosvojitvi tega obrata je izdal sklep zadružni svet z dne 29. I. 1965; skupščina občine Novo mesto pa je z odločbo, št. 023--21/65-5 z dne 20. II. 1965.
Podjetje se je konstituiralo istega dne.	,
Ljubljana, 6. marca 1965.
Rg II 218/1	566
Besedilo: Obrtno podjetje »Tabor«, Ljubljana (Rozmanova 12).
Poslovni predmet: Vodovodno in-stalaterstvo, kleparstvo, zidarstvo, pralnica in šivalnica. I
Podjetje je ustanovila Krajevna skupnost »Tabor« s sklepom, Štev. 105/65,z dne 5. III. 1965.
Direktor do konstituiranja je Poženel Anton.
Ljubljana, 8. marca 1965.
Rg X 1122/1	573
Besedilo: »Okrepčevalnica«, Radlje ob Dravi.
Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, strežba toplih in mrzil jedi ter prodaja tobaka.
Ustanovitelj: Prosvetno društvo »Milan Zidanšek«, Radlje ob Dravi z odločbo, št. 102/64 z dne 30. XII. 1964, dovoljenje skupščine občine Radlje ob Dravi, št. 332-42/63-4/3 z dne 29. XII. 1964.
Poslovodkinja je Kočunik Štefka, ki podpisuje samostojno po zakonitih določbah in po statutu podjetja; Kogelnik Ida, računovodkinja, pa skupaj s poslovodkinjo podpisuje vse finančne listine.
Podjetje se je konstituiralo dne
12.	I. 1963.
Maribor, 4. marca 1965.
Rg 279/III-2	531'
Besedilo: Obrtno podjetje »Gradbeni servis«, Maribor, skrajšano: »Gradbeni servis«, Maribor (Cesta XIV. divizije 67).
Poslovni predmet: Zidarstvo, tesarstvo in krovstvo; vodnjakarstvo; vodno instalaterstvo, klepastvo in ključavničarstvo; mizarstvo in par-ketarstvo; soboslikarstvo in pleskarstvo; elektroinstalacija ter transport za lastne potrebe.
Ustanovitelj: Krajevna skupnost »Avgusta Majeriča«, Maribor z odločbo z dne 4. III. 1965,
V. d. direktorja je Velikonja Lado, komercialist, ki za podjetje podpisuje samostojno, vendar le v zadevah, ki jih opravlja po 20. členu uredbe o ustanavljanju fMjetij in obrtov.
Rg 439/1-4	627
Besedilo: Obrtno-uslužnostno podjetje, Maribor-Tezno (Ptujska 97).
Poslovni predmet: Obrtne storitve za vzdrževanje zgradb, zidarstvo — mizarstvo, soboslikarstvo in pleskarstvo, instalaterstvo za vodovod, centralno kurjavo in kanalizacijo, ključavničarstvo, kleparstvo, studenčar-stvo in vrtnarstvo; pranje, sušenje in likanje perila ter krojaško-šivilj-. ske in čevljarske storitve.
Ustanovitelj: Krajevna skupnost Maribor-Tezno z odločbo, št. 20/1965 z dne 25. II. 1965.
V. d. direktorja je Ferš Štefan, ki bo za podjetje podpihoval samostojno, vendar le v zadevah, ki jih opravlja po 20. členu uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov; podpisuje še Purič Hedvika, računovodkinja, ki bo skupaj z direktorjem sopodpisovala vse finančne listine.
Rg 438/1-2	628
Maribor, 9. marca 1965.
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo«
Besedilo: Trgovsko podjetje »Savinjski magazin«, Žalec.
Poslovni predmet se razširj še na prodajo na veliko gradbenega materiala; premoga in drv; sanitarnega, elektrotehničnega in investicijskega materiala; železnine in kovinskega blaga ter pohištvo.
Rg VI 110/38	448
Besedilo: Trgovsko podjetje »Savinjski magazin«, Žalec.
Pri poslovalnici 2, Petrovče se izbriše Čulk Tone in vpiše Maček Janko, novi poslovodja.
Rg VI 110/39	444
Besedilo: Trgovsko podjetje »Savinjski magazin«, Žalec.	<
Pri poslovalnici št. 3, Žalec sc izbriše poslovodja Lešnik Avgust in vpiše Naraks Zinka, poslovodkinja.
Rg VI U(V40	447
Celje, 23. februarja 1965.
Besedilo:	»Intereuropa«. Koper,
mednarodna špedicija in transport.
Pri »Intcrtrans globusu« se izbriše podružnica, Celje zaradi ukini-
Rg IV 66/3	486
Besedilo: Trgovsko podjetje na veliko in malo »Velma«, Velenje.
Poslovni predmet se razširi še na trgovanje z gradbenim materialom, gradbenim mehkim in trdim lesom (jamski les, pragovi, žagan, tesan, čopa n in obli les, hlodi za furnir, hlodi vseh vrst) ter z drvmi.
Pri poslovalnici 13, pri oddelku prodaja na veliko se poslovni predmet razširi tako kot pri podjetju.
Pri poslovalnici. Vinska gora pr' Velenju se poslovni predmet razširi še na trgovanje z gradbenim materialom.
Rg VIII 3/9	483
Celje, 26. februarja 1965.
Besedilo: Mizarsko galanterijsko podjetje »Bor«, Laško.
Izbriše sc Aškerc Vida, finančna knjigovodkinja.
Vpišeta se Sojč Elizabeta, finančna knjigovodkinja, pooblaščena za podpisovanje v odsotnosti računovodje, in Kopač Jože, vodja komerciale, pooblaščen za podpisovanje v odsotnosti direktorja in računovodje.
Celje, 11. marca 1965.
Rg VI 96/5	596
Besedilo: Semcnarski kombinat »Semenarna«, Ljubljana.
Vpiše se obrat, Celje, Aškerčeva 19 in prodajalna, Celje, Stanetova 29, ki posluje po poslovnem predmetu, kakor ga podrobno navajaj0 pravila podjetja. Direktor obrata j° Janžek Tone, kmetijski inženir, k' podpisuje vse listine in pogodbe v mejah obrata. Obrat ima status Pf' slovne enoto in nima samostojnih
pravde, posluje v imenu in na račun podjotja. Obrat so ustanovili s siklepi delovnega kolektiva obrada »Seme« dne 15. 11. 1965. DS Kmetijskega kombinata, žalce z dne 13. IV. 1964, DS podjetja »Semenarna«, Ljubljana z dne 19. VII. 1964, odločbe skupščine občine Ljubljana-Ccn-ter, št. 023-399/64-2 z dne 6. I. 1965, št. 023-399/64-2 z dne 14. X. 1964 in skupščine občine Žalec, št. 023-24/ 64-3/2 z dne 29. VI. 1964.
Rg IV 90/1	586
Besedilo: Obrtno podjetje »Usluge«, Polzela.
Izbrišeta sc računovodja Guček Ivan in Dolar Stanko.
Rg II 56/8	587
Besedilo: Mizarstvo, Velenje.
Izbrišeta sc upravnik Jager Stane in računovodja Satler Rudi ter vpišeta Satler Rudi, y, d. direktorja in Mastnak Malčka, v. d. računovodkinje.
Rg III 11,1/6	589
Celje, 12. marca 1965.
.Besedilo: Projektivni biro »Re-gion«, Brežice.
Izbriše se ing. arli. Cerovšek Janez in vpiše dipl. ing. arh. Filipčič Franc, novi v. a. direktorja.
Rg VII 8/5	641
ko da je odslej v Kopru, Ulica 15. maja 2.
Koper, 27. januarja 1965.
Rg I b 324/13	235
Besedilo: Tovarna pohištva »Stil«, Koper.
Vpiše se prodajalna, Kofcer, Ulica JLA 20, ki prodaja pohištvo na drobno. Poslovodja je Križmanič Jože. Dovoljenje za ustanovitev enote je izdal OLO Koper z odločbo,
. št. il-2099/28 z dne 15. XII. 1952. Poslovna enota nima samostojnih pravic.
Koper, 22. februarja 1965.
Rg I b 109/14	560
Besedilo: Kombinat za predelavo in promet žitaric »Mlinotest«, Aj-dovsčna.
Vpiše sc pripojitev komunalnega podjetja »Pekarna in slaščičarna«, Piran k temu pod e j tju.
Rg I a 151/25	550
Besedilo: »Primorje export«, podjetje za promet blaga in storitev s tujino, Nova Gorica.
Pri mehanični delavnici servisnih služb, Šempeter pri Gorici se izbriše poslovodja Ho j a,k Valdi in vpiše Klančič Roman, direktor, ki podpisuje za enoto.
Rg I a 49/16	548
Besedilo:	Trgovsko proizvodno
Podjetje »Vcležitar«, Celje.
Izbriše se mlin, Čret, zaradi pripojitve k mlinskemu obratu, Mcd-'og, ki melje žitarice ter menja žita Zil gotove izdelke. V. d. namestnika obratovodje je Podjavoršek Franc.
Besedilo: Tovarna čevljev »Jelen«, Tolmin.
Izbriše se prodajalna čevljev v Tolminu zaradi prenehanja poslovanja.
Rg II a 9/8	555
Kopfer, 23. februarja 1965.
Rg I 213/53	644
Besedilo: Zaloga laškega pive in brezalkoholnih pijač, Polzela.
Izbriše se računovodja Guček Ivan.
Rg II 159/6	642
Besedilo: Gostinsko podjetje »Je-lcn«» Slovenske Konjice.
Vpiše sc pripojitev Gostišča »Eri ribnikih«, Slovenske Konjice k temu P°dj<hju.
Vpiše se gostišče »Pri ribnikih«, Slovenske Konjice, ki prodaja topla 1n mrzla jedila, alkoholne in brez-ulkoholne pijače tor tobačne izdel-j^c- Poslovodkinja je Potočnik Zor-
Rg II 211/17	639
Celje, 16. marca 1965.
. Besedilo: Splošno gradbeno pod-Je‘je »Stavbenik«, Izola — skrajša-0: SGP »Stavbenik«, Izola.
, Spremeni sc sedež biroja za projektiranje, Izola, Tomažičeva 18, ta-
Besediilo: Kmetijsko industrijski kombinat, Ilirska Bistrica.
Besedilo odslej: Tovarna organskih kislin. Ilirska Bistrica, skrajšano: »Tok«, Ilirska Bistrica.
Poslovni predmet odslej: Proizvodnja organskih kislin, kazcinske-ga lepila, kazeina, tehnične in prehrambene mlečne kisline, sušenje sadja in zdravilnih zelišč, prodaja mleka in mlečnih izdelkov, izdelovanje ledu in embalaže za lastne potrebe in za prodajo ter prevozi s tovornimi avtomobili za lastne po-
Rg II h 187/17	663
Besedilo: »Adriacommerce«, izvoz-uvoz, Koper.
Vpiše se predstavništvo, • Sežana, Skladiščna 2, ki sklepa kupoprodajne pogodbe v imenu in za račun podjetja v maloobmejnem prometu; zastopa podjetja in sodeluje z domačimi in inozemskimi kupci in dobavitelji; koordinira delo s carinskimi obmejnimi organi in špediterji ter disponira blagovne pošiljke pri Uvozu in izvozu ter opravlja
druge posle po nalogu pod jej ja in za račun podjetja v zvezi z izvozom in uvozom blaga v mejah maloobmejnih sporazumov. V. d. šefa predstavništva je Zlobec Zoran, ki podpisuje za enoto. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 20. XI. 1964, dovoljenje skupščine občine Sežana, št. 023-36/64 z dne 21. I. 1965.
Rg I b 115/56	561
Besedilo:	»Intereuropa«, Koper,
mednarodna špedicija in transport.
Izbriše se poslovalnica, Podgorje zaradi ukinitve.
Rg Ib 68/66	559
Besedilo: »Živinopromet Gorica«, Nova Gorica.
Pri mesnici št. 21, Miren se spremeni sedež, ki je odslej v Renčah
13.	Izbriše se Kogoj Milan in vpiše Arčon David, novi poslovodja.
Rg la 257/15	553
Besedilo:	»Intereuropa«, Koper,
mednarodna špedicija in transport.
Pri »Intertrans-globusu«, se izbriše izpostava v Kozini zaradi prenehanja poslovanja.	<
Rg III b 99/3	563
Besedilo: »Intereuropa«, Koper, mednarodna špedicija in transport.
Pri »Intertrans-globusu«, se izbriše podružnica, Nova Gorica zaradi
Besedilo:	»Intereuropa«, Koper,
mednarodna špedicija in transport.
Pri »Intertrans-globusu«, se izbriše podružnica, Sežana zaradi prenehanja poslovanja.
Rg III b 100/3	564
Besedilo: Buffet »Riviera«, Piran.
Gostišče je prenehalo poslovati in prešlo v likvidacijo. Likvidacijska firma je kakor doslej, s pristavkom: »v likvidaciji«. Likvidator je Jamnik Lojze, Izola, Ob starem zidovju 8.
Izbriše se upravnik Pibernik Franc.
Rg Ib 245/2	658
Koper, 26. februarja 1965.
Besedilo:	»Intereuropa«, Koper,
mednarodna špedicija in transport.
Pri »Intertrans-globusu«, Ljubljana se izbriše podružnica, Koper zaradi pripojitve k temu podjetju.
Rg Ib 334/3	661
Besedilo:	»Intereuropa«, Koper,
mednarodna špedicija in transport.
Pri »Intertrans-globusu«, sle izbriše izpostava, škofije zaradi prenehanja poslovanja.
Rg I b 333/3	660
Besedilo: Tovarna motornih vozil »Tomos«, Koper.
Pri delavsko-uslužbenski restavraciji, Koper, Šmarska cesta 4 se izbrišeta Masterl Di-nko in Jelenko Silva ter vpišeta Ponomarenko Stane, vodja splošnih služb, ki podpisuje v odsotnosti upravnika in Pavlič Marija, računovodkinja. Vpiše se, da podpisuje v. d. upravnika Olup Mirko odslej kot upravnik obrata.
Rg I b 1 /69	650
Besedilo: Kovinsko obrtno podjetje »Istrametak, Piran.
Izbriše se računovodja Balanč France.
Rg Ib 90/7	656
Besedilo: Splošna plovba, Piran.
Vpiše se razširitev zunanjetrgovinskega poslovanja še na uvoz blaga za lastne potrebe (oprema in rezervni deli za ladje).
Rg Ib 16/35	651
Besedilo: Komunalno podjetje, Postojna.
Poslovni predmet se razširi še na upravljanje občinskih cest, kanalizacije, parkov in zelenih površin.
Rg Ib 188/7	657
Besedilo: Kovinsko podjetje »Liv«, Postojna.
Vpišeta se dipl. ing. Kranjec Milko, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in Bizjak Mila, ki podpisuje v odsotnosti računovodje.
Poslovni predmet odslej: Livarstvo, modelno mizarstvo, proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas in umetnih smol, proizvodnja veluri-ziranih izdelkov z osnovo plastike, usnja, stekla, platna in kartona, izdelava grafičnih izdelkov z veluri-zacijo in tiskom ter proizvodnja ko-v i n sko-pl ast i čn i h galanterijskih izdelkov.
Rg Ilb 130/11	662
Koper, 5. marca 1965.
Besedilo: Tovarna kolektor jev, Idrijo.
Vpiše se, da je direktor do konstituiranja Lazar Ciril odslej direktor podjetja.
Vpišeta se Lombar Stanko, tehnični vodju, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in Rupnik Marija, finančna knjigovodkinja, ki podpisuje v odsotnosti računovodje.
Rg II a 134/6	649
Besedilo: »Intereuropa«, Koper, mednarodna špedicija in transport.
Vpiše se filiala. Koper, ki se ukvarja e tuzemsko špedicijo, s prevozi blaga z lastnimi in najetimi prevoznimi sredstvi; posreduje prevoze v tovornem nvtotransportu; vskladiščuje^ blago v lastnih ali najetih skladiščih; v zunanjetrgovin-
skem poslovanju pa se ukvarja z mednarodno špedicijo s prevozi blaga v inozemstvu z lastnimi ali najetimi suhozemnimi prevoznimi sredstvi. Šef filiale je Štorgelj Martin, ki podpisuje za enoto. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Enota j6 bila poslovna enota podjetju »Intertrans-globus«, Ljubljana, ki se je pripojilo k temu podjetju.
Rg Ib 68/69	655
Besedilo:	»Intereuropa«, Koper,
mednarodna špedicija in transport.
Pri poslovalnici, Nova Gorica se izbriše vodja izpostave Bukvič Milka in vpiše Mihalj Silva, ki podpisuje za enoto.
Rg I b 68/68	654
Besedilo:	»Intereuropa«, Koper,
mednarodna špedicija in transport. . Pri poslovalnici, Sežana se spremeni firma, ki je odslej takale: »Intereuropa«, Koper, mednarodna špedicija in transport — filiala, Sežana, skrajšano: »Intereuropa«, Koper — filiala, Sežana.
Rg Ib 68/67	653
Besedilo: Trgovsko podjetje »Manufaktura«, Nova Gorica.
Vpiše se direktor Orel Marjan. Vpiše se, da direktor do konstituiranja Mervič Dario podpisuje odslej kot-komercialist v odsotnosti direktorja.
Rg la 263/5	648
Koper, 6. marca 1965.
Besedilo: Trgovsko podjetje na debelo in drobno »Napredek«, Domžale.
Vpiše se trgovina »Pohištvo«, Domžale, Kajuhova 5, ki prodaja pohištvo na drobno. Poslovodja je Kavčič Dušan. Enota nima samostojnih pravic. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 15. VI. 1964, dovoljenje skupščine občine Domžale, št. 313-19/64-3 z dne 9. XII. 1964.
Pri trgovini »Tkanina«, Mengeš, Kidričeva 30 se izbriše Mulej Jože in vpiše Verbič Vid, novi poslovodja;
pri trgovini »Loika«, Loka 31 se izbriše Osel Francka in vpiše Hribernik Zinka, nova poslovodkinja, in
pri klavnici, Prevoje 45 pri Domžalah se izbriše Repovž Jože in vpiše Lenček Janez, novi poslovodja, ki tudi podpisuje za enoto v mejah njenih samostojnih pravic. Ljubljana, 4. januarja 1965.
Rg II 209/23	74
Besedilo: »Mestni vodovod«, Ljubljana.
Izbriše se direktor'Lampič Ivan in vpiše, da je pooblaščenec za pod-
pisovanje ing. Bešter Ivan odslej direktor podjetja.
Ljubljana, 15. februarja 1965.
Rg VI 865/5	397
Besedilo: »Ingrodex«, trgovsko podjetje na veliko in malo, Ljubljana.
Besedilo odslej: »Ingrodex«, industrijsko podjetje z lastno prodajno mrežo, Ljubljana (Celovška 97).
Poslovni predmet odslej: Proizvodnja galanterijskih predmetov in konfekcije iz usnja, tekstila, lepenke in plastičnih mas, proizvodnja obutve, prodaja v lastnih prodajalnah na drobno: usnjeno in krznend konfekcijo — izključno kot oblačila (usnjeni plašči, kožuhi, hlače, vetrovke, čepice, rokavice), usnjeno, usnjeno tekstilno, usnjeno papirno galanterijo in iz plastičnih mas (denarnice, listnice, mape, neseSerji, nahrbtniki, kovčki, prevleke za kovčke, torbice, rokavioe, pasovi, naramnice, podveze), obutev, usnje, usnjarsko in jermensko blago ter potrebščine.
Ljubljana, 22. februarja 1965.
Rg VII 1048/13	429
Besedilo: Trgovsko podjetje »Kočna«, Kamnik.
Vpiše se prodajalna »Zaprice«, Kamnik, Kranjska 7 zaradi ukinitve.
Vpiše se »Samopostrežba — Zaprice«, Kamnik, Župančičeva 2, ki prodaja na drobno s samopostrežbo kruh, pecivo, mleko in mlečne izdelke, zelenjavo, sadje in njihove izdelke, delikatese, perutnino, jajca: in divjačino, alkoholne in brezalkoholne pijače, galanterijsko blago in igrače, živila in gospodinjske potrebščine, meso in mesne izdelke; v bifeju pa toči pijače in streže s toplimi in hladnimi jedili. Posilovod-kinja je Vavpetič Štefka. Enota nima samostojnih pravic. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetje s sklepom z dne 14. X. 1964, dovoljenje skupščina občine Kamnik, št. 330-11/64-4/31 z dne 28. XII. 1964.
Pri prodajalni »Sadje«, Kamnik. Sadnikarjcvu 2 se izbriše Vavpetič Štefka in vpiše Hace Ivanka, nova poslovodkinja.
Pri prodajalni »Metka«, Karamik, Titov trg 9 se izbriše poslovodja Pečnik Ivan in vpiše Lipičnik Anica, poslovodkinja.
Ljubljana, 23. februarja 1965.
Rg III 497/5	436
Besedilo: Družbena prehrana restavracija »Triglav«, Ljubljana.
Izbriše se računovodja žontar Ja* nez in vpiše Sluga Franja, računovodkinja.
Ljubljana, 24. februarja 1965.
Rg VI 879/9	501
- Besedilo: Poslovno združenje kovinsko predelovalne in nekovinske industrije »Tehno-impex«, Ljubljana.
Izbriše se član združenja: Tvornica elektroda i strojeva za tehniku zavarivanja »Elektroda«, Zagreb ter vpišeta tale nova člana združenja: »Tehinostroj«, Ljutomer in > 1 orno Vinko vič«, ljevaonica i tvornica strojeva, Bjelovar.
Rg VII 1040/11	499
Besedilo:	»Dolenjka«, trgovsko
podjetje na debelo in drobno, Novo mesto.
Pri prodajalni v Mokronogu 34 se vpiše sprememba firme, ki je odslej takale: »Dolenjka«, trgovsko podjetje na debelo in drobno. Novo mesto — prodajalna »Obutev«, Mokronog 34. Spremeni se tudi poslovni predmet, ki je odslej takle: Prodaja na drobno obutev, usnje, čevljarske in jermenarske izdelke s potrebščinami, usnjene in plastične izdelke, tapetniške izdelke in potrebščine ter tekstilno galanterijo, usnjeno in krzneno konfekcijo, izključno kot oblačila (usnjeni plašči, kožuhi, hlače, vetrovke, čepice in rokavice) in proizvode iz gume, kavčuka in plastičnih mas.
Pri prodajalni v Mokronogu 51 se vpiše sprememba firme, ki je odslej takale: »Dolenjka«, trgovsko podjetje na debelo in drobno, Novo mesto — prodajalna »Izbira«, Mokronog 51. Spremeni se tudi poslovni predmet, ki je odslej takle: Prodaja na drobno obutev, usnjeno in tekstiilno galanterijo (nogavice), izdelke iz plastične mase, plastično konfekcijo, gumijaste, usnjene in tapetniške izdelke s potrebščinami, tekstilno blago, kratko in pleteno blago ter konfekcijo, galanterijsko in bazarsko blago, opremo in pohištvo, gospodinjske električne aparate, radioaparate, . televizorje in potrebščine, motorna kolesa, šivalne ?troje in potrebščine ter štedilnike in peči.
Rg I 115/30	506
Ljubljana, 26, februarja 1965.
. Besedilo: Obrtno komunalno podjetje, Borovnica.
Izbriše se v. d. direktorja Žerjav Prane in vpiše Klemenčič Zdravko, direktor.
Rg III 461/6	570
Besedilo: Trgovsko podjetje z industrijskim blagom na veliko »Veletrgovina«, Sarajevo.
Pri predstavništvu, Ljubljana, Celovška 121 se spremeni firma, ki je odslej:	»Veletrgovina«, trgovsko
Podjetje z industrijskim blagom na Veliko, import-export, Sarajevo — Predstavništvo, Ljubljana, Celovška 121.
Poslovni predmet se razširi še na sklepanje pogodb iz zunanjetrgovinskega poslovanja matičnega podjetja za tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcijo, vrvarske izdelke iz konoplje in jute, volno in rastlinska vlakna, izvzemši predelano konopljeno vlakno in konopljen hodnik; pri predmetih široke potrošnje pa za galanterijsko in bazarsko blago ter igrače in izdelke iz gume, kavčuka ter plastičnih mas.
Rg I 135/5	496
Ljubi jama, 1. marca 1965.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Tabor«, Grosuplje.
Vpiše se prodajalna »Vinotoč«, Šentvid pri Stični, ki toči vino in žgane pijače od 1 litra naprej, čez ulico. Poslovodkinja je Jazbinšek Ivanka. Samostojne pravice so določene v medsebojni pogodbi. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja, dovoljenje skupščine občine Grosuplje, št. 4/8-023-7/64 z dne 11. XII. 1964.
Rg II 230/39	521
Besedilo:	»Intereuropa«, Kopet,
mednarodna špedicija in transport.
Pri poslovalnici, Ljubljana, Maistrova 10 se izbriše poslovodja Puhar Ivo in vpiše Franzot Karel, direktor poslovne enote, ki podpisuje za enoto v mejah njenih samostojnih pravic.
Rg V 749/5	497
Ljubljana, 2. marca 1965.
Besedilo: Splošno gradbeno* podjetje, Grosuplje.
Vpiše se sprememba sedeža menze sektorja I, Ljubljana, Bičevje 15, ki je odslej v Ljubljani, Kančeva ulica — delavsko naselje.
Rg I 42/20	520
Besedilo: Hotel »Pošta«, Jesenice.
Izbrišeta se gostilna »Pri pošti« — pomožni obrat, Jesenice, Cesta mat-šala Tita 57 in gostišče »Mojmir«, Rateče zaradi ukinitve.
Rg I 59/15	525
Besedilo: Gostinsko turistično podjetje, Logatec.
Izbriše se prisilna uprava in prisilni upravitelj Kunc Stane ter vpiše Urbas Jože, v. d. direktorja.
Rg III 348/9	522
Besedilo:	Veletrgovina »Merca-
tor«, Ljubljana.
Pri poslovni enoti »Litija«, Litija se pri tehle prodajalnah izbrišejo oziroma vpišejo tele poslovodkinje:
Pri prodajalni »Predica«, Litija se izbriše Pavlin Alojzija in vpiše Pevec Zofka;
pri prodajalni »Poljane«, Stan-garske Poljane se izbriše Savšek Štefka in vpiše Bučar Štefka, in
pri prodajalni »Laze«, Gradiške Laze se izbriše Pevec Zofka in vpiše Ponebšek Silva.
Rg II 181/106	514
Besedilo:	Veletrgovina »Merca-
tor«, Ljubljana.
Pri poslovni enoti »Logatec« se pri prodajalni »Vrh«, Vrh izbriše poslovodja Logar Adolf in vpiše Tratnik Francka, poslovodkinja.
Rg II 181/108	516
Besedilo:	Veletrgovina »Merca-
tor«, Ljubljana.
Pri poslovni enoti »Straža« se pri prodajalni »Vrba«, Dolenjske Toplice izbriše Debeljak Malči in vpiše Travnik Marija, nova poslovodkinja.
Rg II 181/109	517
Ljubljana, 3. marca 1965.
Besedilo: »Pletilstvo«, Kočevje.
Podjetje se je konstituiralo 18. I. 1965.
Vpiše se, da je direktor do konstituiranja Iften Vinko odslej v. d. direktorja.
Vpišejo se Hude Franc, računovodja, Urh Rudolf, sekretar, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in Imenšek Ivan, finančni knjigovodja, podpisuje v odsotnosti računovodje.
Rg I 142/2	582
Besedilo: Komunalni servis, Kranj.
Izbriše se Pavec Franc in vpiše Božovič Dobri voj, glavni kalkulamt, ki podpisuje v odsotnosti direktorja.
Rg II 287/12	569
Besedilo: Državna založba Slovenije, Ljubljano.
Pri »Knjigarni in papirnici« v Kočevju, Ljubljanska 5 se izbriše Nanger Vilma in vpiše Pustovrb Pavla, nova poslovodkinja.
Rg III 458/39	578
Besedilo: Trgovsko podjetje »Me-dex«, import-export, Ljubljana.
Izbriše se Prošek Leopold.
Vpiše se, da je Osana Mira odslej računovodkinja, ki podpisuje tudi za zunanjetrgovinsko poslovanje podjetja ter da je Gregorc Maks odslej šef komerciale in ta podpisuje za svoj sektor in tudi v zunanjetrgovinskem poslovanju, v odsotnost direktorja pa podpisuje z enakimi pooblastili.
Vp(iše sc še Zagradnik Metka, izvozna referentka, ki podpisuje v zunanjetrgovinskem poslovanju podjetja.
Pri prodajalni »Medex«, Ljubljana, Miklošičeva 13 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno bonbonov, čokolade, keksov in napolitank.
Rg I 4/18
Besedilo: Gradbeno podjetje »Tehnika«, Ljubljana.
Izbriše se Assejev Vladimir in vpiše Mesarič Marija, direktor splošnega sektorja enote strokovnih služb, ki podpisuje v odsotnosti glavnega, komercialnega, operativnega in tehničnega direktorja.
Rg II 220/17	580
Besedilo:	»Dolenjka«, trgovsko
podjetje na debelo in drobno, Novo mesto.
Pri prodajalni »Oprema«, Novo mesto, Glavni trg 3 se vpiše sprememba sedeža, ki je odslej v Novem mestu, Kidričev trg 1. Izbriše se Mikolič Ana in vpiše Krhin Urška, nova poslovodkinja.
Pri prodajalni »Živila«, Novo mesto se/izbriše poslovodkinja Krbin Urška in vpiše Blažič Ivan, poslovodja.
Izbriše- se prodajalna »Potrošnja«, Novo mesto zaradi ukinitve.
Vpiše se prodajalna »Mirna peč« v Mirni peči 18, ki prodaja na drobno mešano industrijsko blago, železnino in kovinsko blago, bicikle, šivalne stroje in potrebščine, elektrotehnični material, glasbila, radijske aparate in potrebščine, gradbeni material (brez losa), steklo, porcelan in keramiko ter galanterijsko blago. Poslovodja je Plut Metod. Enota nima samostojnih pravic. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 26. X. 1964, dovoljenje skupščine občine Novo mesto, št. 023-61/64-5 z dne 28. I. 1965.
Rg I 115/31	568
Besedilo: Obrtno gradbeno podjetje »Remont«, Straža.
Izbriše se Plantan Anton in vpiše Urh Stanka, računovodkinja,
Rg I 173 a/4	567
Besedilo: Elektrotehnično podjetje, Vrhnika, skrajšano: »Elektron«, Vrhnika.
Izbriše se Molk Avgust in vpiše Zemljak Ivan, novi računovodja.
Rg II 261/5	571
Besedilo:	»Astra«, podjetje za
mednarodno trgovino in zastopstva, Zagreb.
Pri predstavništvu za SRS, Ljubljana se izbriše Divjak Franc in vpiše 5trobelj Franc, novi šef predstavništva.
Rg IV 586/4	576
Ljubljana, 6. marca 1965.
Besedilo: _ Časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana.
Pri obratu Cankarjeva založba, Ljubljana, pri poslovalnici. Ljubljana, Miklošičeva 16 se vpiše, da je poslovodkinja Jamnik Mirka odslej poslovodkinja knjigarne; vpiše pa
se še Selšek Frančiška, poslovodkinja papirnice.
Ljubljana, 8. marca 1965.
Rg V 764/41	575
Besedilo: Trgovsko podjetje »Manufaktura«, Ljubljana.
Pri prodajalni, Ljubljana, Čopova 3 se izbriše Dolenc Franjo in vpiše Ginkole Alojz, novi poslovodja;
pri prodajalni »Pri vodnjaku«, Ljubljana, Cdril-Metodov trg 2-1 se izbriše poslovodja Benetek Roman in vpiše Škulj Anton, v. d. poslovodje, in
pri prodajalni, Ljubljana, Vodnikov trg 2 se izbriše Cinkole Alojz in vpiše Pogačnik Marjan, novi poslovodja.
Ljubljana, 9. marca 1965.
Rg IV 546/7	577
Besedilo: Trgovsko podjetje »Savica«, Bohinjska Bistrica.
,Izbriše se Stanko Staš in vpiše Cizej Milan, novi direktor.
Pri prodajalni »Preskrba«, Stara Fužina 28 se vpiše sprememba naziva in sedeža, ki se glasita odslej takole: Trgovsko podjetje »Savica«, Bohinjska Bistrica — prodajalna št. 4 — samopostrežba, Stara Fužina (nova stavba).
Rg I 43/15	603
Besedilo:t Litoželezna industrija, »LIČ«, Črnomelj.
Vpišeta se Doltar Jože, obrato-vodja.in Jerman Marija, saldokon-tistka, ki podpisujeta v odsotnosti direktorja ali računovodje.
Rg I 66/3	600
Besedilo: Kovinska industrija, Ig pri Ljubljani.
Vpiše se, da je Žerjav Srečko odslej glavni direktor in da je Selič Ivan odslej direktor gospodarsko računskega sektorja.
Rg I 132/18	607
Besedilo: Industrija apna Kresnice, Kresnice.
Poslovni predmet se razširi še na prevoz z motornimi vozili za lastne potrebe.
Rg I 79/10	608
Besedilo:	Komunalno podjetje,
Litija.
Izbriše se računovodja Jesenšek Slavko in vpišeta Golob Marija, računovodkinja in Klančar Erna, materialna knjigovodkinja in blagajničarka, ki podpisuje v odsotnosti direktorja.
Rg III 503/4	605
Besedilo:	»Drogerija«, trgovsko
podjetje na debelo in drobno, Ljubljana.
Vpiše se prodajalna drogerija »Jelka«, Ljubljana, Titova 75, ki prodaja na drobno parfumerijske in kozmetične izdelke, droge, kemikalije, strupe, higienski in obvezil-ni material, galanterijske izdelke, gumo in plastične mase, galanterijo, brivsko-frizerski material in predmete ter fotografski in optični material in predmete. Poslovodkinja je Jakofčič Milica. Enota nima samostojnih pravic.
Rg VI 920/15	615
Besedilo: »Metalka«, trgovsko iz-, vozno in uvozno podjetje z izdelki črne in barvne metalurgije, kovinskim in tehničnim blagom, stroji in industrijsko opremo, Ljubljana.
Poslovni predmet se razširi še na rezanje pločevinastih trakov in drugih materialov kot stransko dejavnost.
Rg II 311/56	616
Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana.
Pri skladišču, Kamnik, Kidričeva 16 se izbriše Ivanetič Tone in vpiše Kralj Oton, novi šef skladišča.
Pri skladišču, Domžale. Kolodvorska 34 se izbriše Vavpetič Franc in vpiše Slanovec Justin, novi šef skladišča.
Rg I 46/63	618
Besedilo:	Industrija in rudniki
nekovin »Kremen«, Novo mesto.
Poslovni predmet odslej: Eksploatacija nekovin im njihova predelava.
Rg I 72/17	602
Besedilo: Trgovsko podjetje na veliko »Perutnina«, Ptuj.
Vpiše sc prodajalna, Ljubljana, Tržaška 57, ki prodaja na drobno meso perutnine; meso in mesne izdelke. Poslovodja je Zupančič Franc. Enota nima samostojnih pravic. Poslovno enoto j e ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 16. XII. 1964, dovoljenje skupščine občine Ljub-Ijana-Vič-Rudnik, št. 023-87/64 z dne 30. XII. 1964.
Rg X 1125/1	611
Besedilo: Trgovsko podjetje na veliko »Perutnina«, Ptuj.
Vpiše se prodajalna, Ljubljana, Vrhovci 16, ki prodaja na drobno meso perutnine, meso in mesne izdelke na drobno. Poslovodkinja je Suhadolc Marija. Enota nima samostojnih pravic. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 16. XII. 1964, dovoljenje skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnilc, št. 023-87/64 z dne 30. XII. 1964.
Rg X 1126/1	610
Besedilo: Trgovsko podjetje »Vi-taminka«, Trbovlje.
F?
Pri poslovalnici št. 11, Trbovlje, Trg Franca Fakina 28, se vpiše sprememba sedeža, ki je odslej v Trbovljah, Savinjska 11 a.
Rg IV 57/23	635
Ljubljana, 10. marca 1965.
Besedilo: Tržiška tovarna kos in srpov, Tržič.
Poslovni predmet se razširi še na proizvodnjo električne energije v lastni centrali za lastne potrebe, prevoz materiala in izdelkov z lastnim tovornim avtomobilom za lastne potrebe in za dostavljanje izdelkov kupcem ter na storitve v mehanični delavnici kolikor dopuščajo proste kapacitete.
Rg 1 125/5	6M
Ljubljana, 10. marca 1965.
Besedilo:	Poslovno združenje
»Les«, Ljubljana.
Vpišejo se tile novi člani združenja: Združena lesna industrija, Tržič, Mizarstvo »Istok«, Miren pri Gorici in Lesni kombinat, Ljubljana.
Ljubljana, 11. marca 1965.
Rg VI 941/21	614
Besedilo: Vinogradniško živinorejski kombinat, Ljutomer.
Vpiše se mesnica, Ljubljana, Zaloška 28, ki prodaja meso in mesne izdelke lastne proizvodnje ter konzervirano meso, konzervirane ribe, sir in maslo drugih proizvajalcev — vse na drobno. V. d. poslovodje je Klarič Anton. Enota nabavlja blago drugih proizvajalcev, ki dopolnjuje sortiment, vse v imenu in na račun podjetja. Poslovno enoto je ustanovil DŠ podjetja s sklepom z dne
22.	XII. 1964, dovoljenje skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje, št. 023-93/64-5 z dne 15. II. 1965.
Rg X 1127/1	609
Besedilo: Mesno prehranbeno podjetje, Novo mesto.
Vpiše se Urh Jožica, računovodkinja.
Rg II 218/2	601
Ljubljana, 13. mairea 1965.
Besedilo: Gostinsko podjetje hotel »Pugled«, Kočevje.
Vpiše se bife, Šalka vas pri Kočevju, ki toči alkoholne in brezalkoholne prijače, prodaja pretežno hladna jedila in deserte ter tobačne izdelke. Poslovodkinja je šega Marica. Enota nima samostojnih pravic. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 1. VIII. 1964, dovoljenje skupščine občine Kočevje, št. 332-51/64-5/2 z dne 21. L 1965.
Izbriše se gostišče »Na križišču«, Livold zaradi ukinitve.
Pri kavami »Zvezda«, Kočevje se izbriše Stimec Anton in vpiše šifrer Drago, novi poslovodja.
Izbriše se računovodja podjetja Šular Anton in vpiše Zgonc Amalija, računovodkinja.
Rg I 91/11	664
Besedilo:	Komunalno podjetje
»Vodovod«, Kranj.
Vpiše se menza. Spodnje Duplje 24 a, ki streže z jedjo ter toči alkoholne in brezalkoholne pijače samo članom delovnega kolektiva. Poslovodkin j a je Klavčič Greta. Enota nima samostojnih pravic. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 3. XII.
1964,	dovoljenje skupščine občine Kranj, št. 332-52/64-4 z dne 29. 1.
1965.
Rg II 256/5	667
Besedilo:	Komunalno podjetje
»Vodovod«, Kranj.
Poslovni predmet se razširi še na projektiranje načrtov za potrebe vodovoda in kanalizacije.
Vpiše se projektivni biro za nizke gradnje, Kranj, Koroška 41, ki projektira načrte za potrebe vodovodov in kanalizacij. Upravnik enote je ing. arh. Kandus Stane. Enota nima samostojnih pravic. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 25. XI.
1964,	dovoljenje skupščine občine Kranj, št. 023-60/64-4 z dne 25. I.
1965.
Rg II 256/6.	666
Besedilo: Lesna industrija, Litija.
Poslovni predmet odslej: Predelava hlodovine v furnirje, predelava hlodovine v žagarske izdelke, proizvodnja stavbnega in drugega pohištva, izdelava zabojev, usluž-nostno rezanje lesa, prodaja na malo:	furnirja, žaganega lesa,
radb enega materiala, pohištva, rv in odpadkov ter opravljanje javnega prevoza z motornimi vozili.
Rg II 186/22	670
Besedilo:	Gostinsko podjetje
»Majolka«, Šmartno pri Litiji.
Izbriše se Izgoršek Irma in vpiše Golob Marija, nova računovodkinja.
Rg I 164/10	674
Besedilo: Industrija usnja, Vrhnika.
Vpiše se bife, Vrhnika, Tržaška cesta, ki pripravlja toplo in mrzlo hrano ter toči brezalkoholne pijače članom delovnega kolektiva. Poslovodja je Zupančič Janez. Enota nima samostojnih pravic. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 29. I. 1964, dovoljenje skupščine občine Vrhnika, št. 3/5-332-2/65 z dne 2.
II.	1965.
Rg I 151/19	673
Besedilo: Industrija usnja, Vrhnika.
Vpišeta se ing. Mihelič Franc, tehnični vodja, prvi podpisnik v odsotnosti direktorja in Gruden Pavla, vodja oddelka za obračun, plan in analize, ki podpisuje v odsotnosti vodje finančnega sektorja.
Vpiše se, da je Tršar Jože odslej vodja kadrovskega sektorja, ki podpisuje za kadrovski sektor, da podpisuje Partl Alojz odslej za rouajni sektor, da podpisuje Vel-avrh Danilo odslej za nabavni sektor, in da je Palatinus Milan odslej vodja finančnega sektorja, ki podpisuje za ta sektor in v odsotnosti direktorja kot drugi podpisnik.
Izbrišejo se tile pooblaščenci za podpisovanje:	Trnavčevič Peter,
Tosič Svetomi-r, Zemljak Ivan in Kostič Dragoljub.
Rg I 151/20	672
Ljubljana, 15. marca 1965.
Besedilo: Trgovsko podjetje na debelo in drobno »Napredek«* Domžale.
Vpišeta se novi poslovni enoti:
Poslovalnica »Kurivo«, Domžale, Masljeva 4. Poslovodja je Cerar Dominik. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 5._ X. 1964, dovoljenje skupščine občine Domžale, št. 330-30/64-3/6, in
poslovalnica »Kurivo«, Preserje
13.	Poslovodkinja je Šarc Ana. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 5. X. 1964, dovoljenje skupščine občine Domžale, št. 330-1/65-3/6 z dne 11. L 1965. Obe enoti prodajata drva, premog in gradbeni material (brez lesa), na drobno.
Ljubljana, 18. marca 1965.
Rg II 209/24	681'
Besedilo: »Planika«, industrijski kombinat, Kranj.
Pri prodajalni v Mariboru, Partizanska 33 se izbriše Ozvaldič Anton in vpiše Pajič Mirko, novi poslovodja.
Maribor, 22. januarja 1965.
Rg 426/1-7	152
Besedilo: Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka«, Murska Sobota.
Vpišeta se tale obrata:
Tovarna mesnih izdelkov. Murska Sobota, Lendavska 9, ki se ukvarja z industrijsko proizvodnjo in predelavo svežega, soljenega in sušenega mesa, klobasnih proizvodov, živalske jedilne masti, tehnične masti, odpadkov pri klanju, soljenih in sušenih črev, surovih govejih kož in kož drobnice, jedilnih konzerv, ledu, pripravlja in prodaja tople malice, enolončnice članom delovnega kolektiva. Direktor obrata je Kikcc Anton. Za obrat podpisujejo pooblaščenci za podpi-
sovanje podjetja in pa direktor obrata Kikec Anton, vendar ta lc v mejah poslovanja obrata in njegovih samostojnih pravic; v računskih zadevali pa skupaj z računovodkinjo obrata H emu s Marijo. Obrat je ustanovil kombinat s sklepom DS z dne 19. III. 1962, dovoljenje skupščine občine Murska Sobota, št. 025-105/63-4 z dne 8. X. 1963. Obrat posluje in sklepa pogodbe v mejah poslovnega predmeta, v imenu in na račun podjetja;
»Agromerkur«, Murska Sobota, Ive Lole Ribarja 3, ki predeluje jajca, perutnino in pejjje, sadje, povrtnino in gozdne sadeže, divjačino, kože in krzno, velike in drobne divjadi, polže in vodne živali, suši kmetijske pridelke in gozdne sadeže ter čisti in sortira semensko blago ter trguje s semenskim blagom. Direktor obrata je Tručl Ciril. Za obrat podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa direktor obrata Tručl Ciril, vendar ta le v mejah poslovanja obrata in njegovih samostojnih pravic; v računskih zadevah pa skupaj z računovodjem Ferenčakom Stefanom. Obrat je ustanovil kombinat s sklepom DS z dne 19.
III.	1962, dovoljenje skupščine občine Murska Sobota, št. 023-103/64-4 z dne 8. X. 1963. Obrat posluje in sklepa pogodbe po poslovnem predmetu, vse pa dela v imenu in na račun podjetja.
Maribor, 17. februarja 1965.
Rg 227/1-132	419
Besedilo: Obrtno kovinsko podjetje »Almont«, Slovenska Bistrica.
Izbriše se Vezjak Alojz in vpiše Božič Slavko, novi direktor, ki bo za podjetje podpisoval samostojno po zakonitih določbah in statutu podjetja.
Maribor, 22. februarja 1965.
Rg 237/11-41	535
Besedilo:	Foto-optiško podjetje
»Aba«, Maribor.
Izbriše se v. d. direktorja Golob Marija in vpiše Tone j c Saša, direktor, ki bo za podjetje podpisoval samostojno po zakonitih določbah in po statutu podjetja.
Maribor, 24. februarja 1965.
Rg 116/1-53	457
Besedilo:	»Intereuropa«, Koper,
mednarodna špedicija in transport.
Pri »Intertrans-globusu« se izbriše podružnica v Mariboru zaradi ukinitve.
Rg 23/1-14	466
Besedilo:	»Intereuropa«, Koper,
mednarodna špedicija in transport.
Pri »Intertrans-globusu« se izbriše še izpostava v Prevaljah zaradi ukinitve.
Rg 12/111-16	463
Maribor, 25. februarja 1965.
Besedilo: Veletrgovina »Tanin«, Maribor.
Pri prodajalni št. 4 v Mariboru, Partizanska 21 se poslovni predmet razširi še na prodajo na drobno proizvodov iz gume, kavčuka in plastičnih mas.
Maribor, 26. februarja 1965;
Rg 57/1-55	530
Besedilo: Zavarovalnica, Maribor.
Vpiše se Fabčič Branko, šef sektorja civ. zavarovanja, ki bo kot namestnik direktorja podpisoval v odsotnosti direktorja z enakimi pooblastili.
Rg 357/1-12	536
Besedilo:	Komunalno podjetje,
Ormož.
Vpiše se Verhovčalc Elizabeta, finančna knjigovodkinja, ki bo v odsotnosti računovodje skupaj z direktorjem podpisovala vse finančne listine.
Rg 219/IV-10	534
Maribor, 4. marca 1965.
Besedilo: Splošno krojaštvo »Uniforma«, Maribor.
Poslovni predmet se razširi še na šiviljstvo in izdelovanje čepic.
Vpiše se obrtna delavnica, Maribor, Gospejna 13, ki opravlja krojaško obrt. Poslovodja je Ploj Stanko. Za obrtno delavnico podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja Ploj Stanko, vendar ta le v mejah poslovanja obrtne delavnice in njenih samostojnih pravic. Delavnica posluje po poslovnem predmetu v imenu in na račun podjetja.
Rg 17/1-22	636
Besedilo: Trgovsko podjetje »Mesnina«, Ravne na Koroškem.
Pri prodajalni št. 2, Ravne na Koroškem se izbriše poslovodkimja Španbauer Elizabeta an vpiše Kacl Peter, poslovodja.
Rg 141/III-42	630
Besedilo: Tovarna obutve »Peko«, Tržič.
Pri prodajalni v Lendavi se izbriše Sinko Gizela in vpiše Sabo Elizabeta, nova poslovodkinja.
Rg 92/1-7	629
Maribor 9. marca 1965.
Besedilo: Gostilna »Pri kolodvoru«, Ormož.
Vpiše se uvedba redne likvidacije. Likvidator je Žabota Roman, računovodja Tovarne »Jože Kerenčič«, Ormož, ki bo za gostilno v redni likvidaciji podpisoval samostojno po zakonitih določbah. Firma je kakor doslej, s pristavkom: »v redni likvidaciji«.
Izbrišeta se poslovodja Grivec Milan in Antauer Aladar, računovodja.
Maribor, 10. marca 1965.
Rg 5/IV-15	631
Besedilo:	Gradbeno podjetje,
Gornja Radgona.
Vpiše se prisilna uprava. Prisilni upravitelj je Holc Ivan, gradbeni tehnik iz Gornje Radgone, ki bo za podjetje podpisoval po zakonitih določbah.
Izbriše se direktor Krajnc Rado.
Rg 44/11-36	620
Besedilo: Obrtno podjetje »Ta-petnik«, tapetništvo, dekoracija in avtotapetnistvo, Maribor.
Izbriše se Podiesek Jožica in vpiše Rudolf Vlado, računovodja, ki bo skupaj z direktorjem sopodpi-soval vse finančne listine.
Rg 263./I-29	626
Besedilo: Tovarna kovinskih proizvodov in izdelkov iz plastičnih mas »Jože Kerenčič«, Ormož.
Vpišeta se Jovanovič Boro, vodja splošnega sektorja, ki bo podpisoval v odsotnosti direktorja vse finančne listihe skupaj s šefom računovodstva ali njegovim namestnikom ter vse personalne in komercialne listine in Zagorišnik Radmila, finančna knjigovodkdnja, ki bo v odsotnosti šefa računovodstva podpisovala z enakimi pooblastili.
Rg 206/IV-tl'	624
k
Besedilo:	Gostinsko podjetje
»Breg«, Ptuj.
Izbriše se honorarni računovodja Bohak Ivan in vpiše Verden Mari; ja, honorarna računovodkinja, ki bo skupaj z upravnikom sopodpi-sovala vse finančne listine.
Rg 50/IV-22	623
Besedilo:	Kmetijski kombinat,
Ptuj.
Vpiše se, da je v. d. direktorja finančno-računskega sektorja Trp-lan Vinko odslej direktor finančno-računskega sektorja.
Rg 194/IV-93	622
Maribor, 12. marca 1965.
Besedilo:	Trgovsko podjetje
»Ojstrica«, Dravograd.
Pri prodajalni »Drava« v Dravogradu, Trg 4. julija se izbriše P?' slovodkiin ja Miklavc Pavla in vpise Arnold Valentin, poslovodja.
Rg 136/111-108	692
Besedilo: »Kuna«, krznarstvo in čepičarstvo, Maribor.
Izbriše se poslovodja Postružnik Bogomir in vpiše Hat Milka. v. d. poslovodje, ki bo za podjetje podpisovala samostojno po zakonitih določbah in po statutu podjetja.
Rg 115/1-9	690
Besedilo: Podjetje za izdelavo vseh vrst podov »Zvezda«, Maribor.
Izbriše se Kukovič Jože in vpiše Drezoonik Vladimir, novi računovodja, ki bo skupaj z direktorjem sopodpisoval vse finančne listine.
Rg 321/1-24	689
Maribor, 16. marca 1965.
Besedilo: »Agrotehnika«, export-import, Ljubljana.
Pri skladišču v Murski Soboti se izbriše Kos Anton in vpiše Gomibo-ši Janez, novi poslovodja.
Maribor, 20. marca 1965.
Rg 227/1-9	696
Izbrisi f
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
Besedilo: Gostišče »Na gmajnici«, Celje.
Zaradi končane likvidacije.
Rg I 172/3	545
Besedilo: »Pyrota«, Celje — Pečovnik.
Zaradi končane likvidacije.
Rg I 35/7	546
Celje, 5. marca 1965.
Besedilo: Mlekarna, Radeče.
Zaradi pripojitve h Komunalnemu podjetju »Ljubljanske mlekarne«, Ljubljana.
Celje, 12. marca 1965.
Rg VII 34/2	592
Besedilo:	Komunalno podjetje
^Pekama in slaščičarna«, Piran.
Zaradi pripojitve h Kombinatu za predelavo in promet žitaric »Mlinotest«, Ajdovščina.
Koper, 23. februarja 1965.
Rg I a 151/25 k 550
. \
Besedilo: »Vino-Cerknica«, trgovsko podjetje z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami na drobno in debelo, Cerknica, v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Ljubljana. 19. februarja 1965.
Rg II 322/6	393
Besedilo:	»Intertrans-globus«,
mednarodna špedicija in transporti ler skladišča, Ljubljano.
Zaradi pripojitve k podjetju »Intereuropa«, Koper.
Ljubljana. 2. marca 1965.
Rg VII 1041/53	502
Besedilo:	Mizarska delavnica,
Miklavž pri Ormožu, v redni likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Maribor, 4. marca 1965.
Rg 73/11-31	533
Register
samostojnih zavodov
Vpisi
Tajništva občinskih skupščin razglašajo:
Besedilo: Glasbena šola, Brežice (Cesta prvih borcev 22).
Naloge in delovno področje zavoda je nuditi glasbeno vzgojo mladini iz osnovne šole, gimnazije in drugih poklicev.
Zavod je ustanovila skupščina občine Brežice z odločbo, štev. 022-8/64-2 z dne 25. VI. 1964. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za šolstvo skupščine občine Brežice. Organa zavoda sta: delovna skupnost, direktor.
Za zastopanje in podpisovanje zavoda so pooblaščeni:	Rueh
Branko, direktor zavoda, v vseh zadevah in Gregorič Mirko, v finančnih zadevah. Vse finančne listine se podpisujejo kolektivno, vedno po dva pooblaščenca.
Brežice, 25. februarja 1965.
St. 035-9/65-3	528
Besedilo: Zavod za kulturo, Brežice (Cesta bratov Milavcev 10).
Naloge in delovno področje zavoda:	Vsestranski kulturni dvig
prebivalstva s tem, do organizira razne umetniške prireditve (dramske, glasbene), da organizira splošne in strokovne tečaje, seminarje in šole, da organizira izposojanje knjig in razvija celotno knjižničarsko dejavnost na področju občine, da skrbi za kinematografsko dejavnost, da strokovno usmerja delovanje prosvetnih društfev ter jih po možnostih oskrbuje z opremo in s tem. da skrbi za dobro obveščanje občanov preko radia (krajevnega).
Zavod ima tele poslovne enote: Prosvetni dom, ki vzdržuje stavbe ter nudi prostore vsem gospodarskim, družbeno-političnim organizacijam in društvom, kinematografe: Brežice, Dobova, Cerklje, Globoko in Bjzeljsko, ki predvajajo filme in reklame, diapozitive in filme; bife, ki prodaja alkoholne in brezalkoholne pijače tor sendviče, bonbone in čokoladne izdelke ob predvajanju filmov in drugih predstavah, seminarjih, sestankih in podobno; radio, ki opravlja preko ra-dio-oddajne postaje informativno, poučno in vzgojno službo, posreduje prispevke s področja družbenih služb in i gospodarstva, obravnava problematiko družbenega življenja nasploh in nudi občanom zabavni program; matična knjižnica, ki organizira izposojanje knjig im razvija ter krepi celotno knjižničarsko dejavnost na področju občine; delavska univerza, ki usposablja občane za življenje in delo ter vsestransko razvija njihovo osebno
razgledanost v skladu z težnjami in potrebami naše družbe. Organizira vzgojno izobraževalni proces v skladu s principi andragogike in zato uveljavlja v njem oblike, metode in sredstva, ki so skladna z duševnostjo odraslih, ter splošnimi vzgojno-izobraževalnimi cilji, gledališke prireditve — organizacija raznih dramskih, glasbenih in drugih kulturnih prireditev, in prosvetni servis, ki strokovno usmerja delovanje prosvetnih društev, oskrbuje po možnosti vse kulturne ustanove in društva s pocrebnimi rekviziti, s prodajo, in izposojanjem.
Zavod je nastal s spojitvijo Zavoda za razvoj kulture in prosvete, Brežice, občinske matične knjižnice, Brežice in Delavske univerze, Brežice, odločba skupščine občine Brežice, št„ 022-1/65-2 z dne 29. XII. 1964. Za zadeve in naloge zavoda je pristojna skupščina občine Brežice po svetu za kulturo in prosveto. Organi zavoda so: Zbor delovne skupnosti, upravni odbor in direktor.
Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Volčanšek Janez, v. d. direktorja. za vse zadeve, Cerjak Cvetka, računovodkinja, za vse finančne zadeve in Vogrinc Ivan, upravnik poslovne enote »Kino«, za vse finančne zadeve, v odsotnosti direktorja pa tudi njegove zadeve. Vse finančne listine se podpisujejo kolektivno, vedno po dva pooblaščenca.
Brežice. 10. marca 1965.
St. 28/65-3	598
Spremembe
.Tajništva občinskih skupščin razglašajo:
Besedilo: Dijaški dom, Idrija.
Vpiše se Plečnik Draga, račurlp-vodkinja.
Idrija, 28. januarja 1963.
St. 022-1/65-2	203
Besedilo: Zdravstveni dom, Krško (Senovo).
Besedilo odslej: Zdravstveni dom, Krško.
Izbriše se v. d. upravnika dr. Čakš Jože in vpiše dr. Pirc Jože, direktor.
Za zavod podp^ujeta' odslej dr. Pirc Jože, direktor in Rankelj Valter, upravnik, neomejeno in v vseh zadevah.
Krško, 2. marca 1965.
St. 1-022-21/64	482
Besedilo: Zavod za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore, Ljubljana.
Vpiše se »Projektivni biro«. Ljubljana, Kersnikova 6, ki izdeluje in-vesticijsko-tehnično dokumentacijo za objekte visokih gradenj. Ljubljana-Ccnter, 1, februarja 1965.
St. 022-191/64-2	255
Izbrisi
Tajništva občinskih skupščin razglašajo:
Besedilo: Zavod zn razvoj kulture in prosvete, Brežice.
St. 28/65-3	k 598
Besedilo:	Občinska matična
knjižnica, Brežice.
Št. 28/65-3	k 598
Besedilo:
Brežice.
Delavska univerza,
St. 28/65-3
k 598
Zaradi spojitve v Zavod za kulturo, Brežice.
Brežice, 10.' marca 1965.
Besedilo: Dom gluhih vajencev in vajenk, Ljubljana (ZaloSka 5). Zaradi ukinitve.
Ljubljana-Center, 20. febr. 1965.
St. 022-10/65-2	443
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
Besedilo: Obrtna nabavna prodajna zadruga predelovalcev plastičnih mas in umetnih smol »Pla-mas«, Ljubljanu, skrajšano: ONPZ »Plamas«, Ljubljana (Titova 201).
Poslovni predmet: Nabavlja za svoje člane: reprodukcijski material ter drug osnovni in dopolnilni material, ki ga rabijo člani za opravljanje svojega dela, orodje," stroje in vsakovrstne pripomočke oziroma drugd delovna sredstva, ki jih člani zadruge uporabljajo za izvajanje svoje dovoljene gospodarske dejavnosti, tehnične, varnostne in higienske predmete ter 7 naprave za delo s posebnim ozirom na vključevanje obrtne gospodarske dejavnosti, prevzema od svojih članov njihove polproizvode in izdelke, jih sestavlja ter razvršča za dokončne proizvode v lastni delavnici ter razvršča po vrsti in kakovosti ter skrbi za njihovo prodajo, prevzema vsa v stroko spadajoča dela in jih razdeljuje neposredno svojim članom ter o tem sestavlja obračune in račune za neposredne potrošnike, pri čemer obračuna tudi lasten material in delo izvajalca, organizira koprodukcijo dela med člani in drugimi delovnimi organizacijami za proizvajanje izdelkov in proizvodov, vodi evidenco po izvršitvi sprejetih proizvodnih nalog svojih članov in skrbi, da se sklenjene pogodbe glede storitev in izdelkov svojih kooperantov v celoti in strokovno tehnično pravilno izvajajo, zbira zaradi samooskrbe na svojem območju in izven njega surovine in nekurantno blago, upo-
rablja to kot neizkoriščena sredstva ter ga razdeljuje med svoje člane kooperante, organizira tehnične odbore po panogah za stro-kovno-tehnični nadzor, izdelavo proračunov, obračunov, izvršilnih načrtov in računov pri izvajanju prevzetih del in kontroli izdelkov, obvešča svoje člane o veljavnih predpisih, o poslovanju v zadrugi ter o zalogah materiala v skladišču in drugem stanju zadruge, v strokovnem pogledu vzgaja svoje člane na tečajih, seminarjih, strokovno poučnih ekskurzijah tu in v inozemstvu, svojim članom kooperantom posreduje ustrezna naročila za obrtniške storitve in izdelke ter jim v ta namen preskrbi potrebna materi-alpa in finančna sredstva za izvršitev prevzetih del in proizvodov, opravlja analize naročenih del in daje strokovne nasvete in tehnično pomoč za izvršitev prevzetih storitev in izdelkov ter pomaga svojim članom kooperantom, da dosežejo boljšo organizacijo svojega dela, sodeluje z vsemi organi in organizacijami pri intenzivnejšem razvijanju obrtnih gospodarskih dejavnosti predelovanja plastičnih mas in umetnih smol in drugih obrti, vključenih v zadrugo in pri urejevanju spodbudneiših poslovnih odnosov ter pri vključevanju obrtnikov in delovnih organizacij v organizirano družbeno obrtno dejavnost. V ta namen organizira delo v kooperaciji, sestavlja predračune, račune in obračune za dela, ki jih opravljajo člani kooperanti za naročnike, organizira Kreditno službo pod vodstvom kreditnega odbora za finančno pomoč članom kooperantom s tem, da sprejme vloge in daje posojila, pri izpolnjevanju nalog stremi zadruga za tem. da se krejiijo socialistični ekonomski odnosi in da se v splošno korist ustvarjajo enakopravni odnosi o poslovanju s člani zadruge in drugimi delovnimi organizacijami, ustanavlja za potrebe zadruge in članov tehnične biroje in delavnice za izdelavo ter popravilo orodij in strojev.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem občnem zboru dne 7. XII. 1964, ko je bil sprejet tuđi^ statut zadruge, dovoljenje skupščine občine Ljubljana-Bežigrad, št. 115-107/64-2 z dne 5. II 1965.
Začasni direktor je Rajšter Vojko.
Ljubljana, 22. februarja 1965.
Zadr VI 608/1	431
Spremembe
Okrožna Gospodarska sodlšta razglašajo:
Besedilo: KZ kmetijski kombinat, Šentjur pri Celju.
Izbriše se v. d. direktorja Bučer Jože in vpiše Hlastec Peter, direktor.
Celje, 5. marca 1965.
Zadr II 54/42	544
Besedilo: Obrtna nabavna prodajna zadruga mizarjev in sorodnih strok z o. j., Ljubljana.
Izbrišeta sc: član u. o. Lancoš Dimitrije, in Kušar Savo, ter vpišeta Ahačič Lado, direktor in Kušar Jože, podpredsednik u. o., ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali računovodje.
Ljubljana, 15. marca 1963.
Zadr II 170/19	684
Besedilo: Kmetijska zadruga, Prevalje.
Izbriše sc Šmarčan Franc, vodja kmetijske proizvodnje in vpiše Laznik Jože, sekretar, ki bo -v odsotho-sti direktorja podpisoval z enakimi pooblastili.
Zadr 115/1-96	540
Besedilo:	Kmetijska	zadruga,
»Haloze«, Ptuj.
Poslovni predmet se razširi še na javni prevoz s traktorji in avtomobili ter na strojne storitve.
Zadr 6/1-81	559
Maribor, 4. marca 1965.
Besedilo: Kmetijska zadruga, Petrovci.
Izbriše se Ncuhold Stanko, in vpiše Kučan Kolomain, novi računovodja, ki bo skupaj z direktorjem so-podpisoval vse finančne listine. Maribor, 12. marca 1965.
Zadr 130/1-87.	638
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
Besedilo: Stanovanjska zadruga »Dlutius«, Ljubljana (Titova 21)._
Ker ni imela nobenega premoženja in sploh ni pričela poslovati.
Zadr V 434/8	361!
Besedilo: Stanovanjska zadruga z o. j. »Gaj«, Ljubljana (Cankarjeva 1).
Ker ni imela nobenega premoženja in sploh ni pričela s poštovanjem.
Zadr V 474/2	556
Besedilo: Stanovanjska zadruga uslužbencev Mestne liranilnicc ljubljanske z o. j., Ljubljana (Čopova 3>-
Ker ni imela nobenega premoženja in. sploh ni pričela, poslovati.
Zadr IV 394/2	368
Besedilo:	Stanovanjska zadruga
z o. j. »Poljane«, Ljubljana (Miklošičeva 8).
Ker ni imela nobenega premoženja in sploh ni pričela poslovati.
Zadr V 457/2	358
Besedilo: Stanovanjska zdruga z o. j. »Progres II«, Ljubljana.
Ker ni imela nobenega premoženja in sploh ni pričela poslovati.
Zadr X 476/2	355
Besedilo:	Stanovanjska zadruga
z o. j. »Savica«, Ljubljana.
Ker ni imela nobenega premoženja in sploh ni pričela poslovati.
Zadr IV 389/3	369
Besedilo: Stanovanjska zadruga »Šolnik« z o. j-., Ljubljana.
Ker ni imela nobenega premoženja in sploh ni pričela poslovati.
Zadr III 335/2	371
Besedilo:	Stanovanjska zadruga
z o. j. »Talija«, Ljubljana (Prešernova 13 a).
Ker ni imela nobenega premoženja in sploh -ni pričela poslovati.
Zadr IV 414/2	365
Ljubljana, 6. februarja 1965.
Razglasi sodišč
Družbeni oklici
J 1507/63	3469
Dne 6. maja 1965 bo ob 9. uri Pri tem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin vi. št. 35 k. o. Zakl in vl. št. 115 k o Zakl.
Vi. št. 35 k. o. Zakl: Cenilna 'vrednost je 420.675 din, najmanjši po-nudelc je 280.450 din, varščina pa 42.067 din;
vl. št. 115 k. o. Zakl: Cenilna vrednost je 60.375 din, najmanjši ponu-dek je 40.250 din, varščina pa 6.037 din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti najpozneje Pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bi mogle uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdraž.Ltelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na družbeni oklic na uradni deski tega sodišča. .
Občinsko sodišče v Ptuju, dne 25. februarja 1965.
Oklici o skrbnikih in razpravah
Postavljeni skrbniki bodo v tožbah zastopan tožence, katerih bivališče ni znano, na njihovo nevarnost In stroške dokler se sami ne zglasijo nll ne Imenujejo pooblaščence
E 18/65-3	3727
Tožba zaradi ugotovitve lastnin-s*e pravice nepremičnin ,
Občinsko sodišče v Sežani razgla-sa, da je v pravdni zadevi tožeče stranke Mihalič Cvetke roj. Žerjav, Rospodinje iz Krvavega potoka 19 zoper toženca Mihaliča Jožefa pok. Antona in Mihaliča Jurija od Jo-zefa, neugotovljeni osebi, zaradi ugotovitve lastninske pravice nepre-uučnin (peto 10.000 din) na podlagi
določbe 4. točke 77. člena ZPP postavilo toženima strankama Mihaliču Jožefu pok. Antona in Mihaliču Juriju od Jožefa začasnega zastopnika Uršiča Jožeta, uslužbenca občinskega sodišča v Sežani, ki bo zastopat toženca v tej pravdni zadevi vse dotlej, dokler se toženca ali njun pooblaščenec ne priglasi pri tem sodišču oziroma dokler skrbstveni organ skupščine občine Sežana ne sporoči sodišču, da je postavil toženima strankama skrbnika.
Občinsko sodišče v Sežanu dne 20. februarja 1965.
Oklici dedičem
O 48/65-5	3642
Lazar Franc, voznik iz Murske Sobote, Partizanska 35 je bil z dnem 31. XII. 1962 razglašen za mrtvega, ne da bi zapustil oporoko. Kot zakoniti dedič pride mod drugimi v poštev tudi njegov sin Lazar Franc, ki je nekje v. ZDA in ki naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dediču je postavljen skrbnik Trpi a n Štefan, kmet iz Murske Sobote, Partizanska 39. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, k katerimi razpolaga.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 16. marca 196J5.
O 451/64-18	3471
Pustišek Rudolf; posestnik iz Gradišča 23, p. Podsreda je umrl 7. XII. 1964 brez oporoke. Tisti, ki menijo, da imajo pravico do dediščine, naj se priglasijo sodišču v enem letu od te objave. Če se po preteku enega leta od te objave oklica ne zglasi noben dedič, se zapuščina izroči pristojni občinski skupščini.
Občinsko sodišče v Šmarju pri Jelšah, dne 26. februarja 1965.
Amortizacija
vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo, naj v danem roku priglasijo sodišču svojo pravice, sicer so bodo vrednotnice izreklo za neveljavne
R 508/65-5	5641
Trgovsko podjetje »Krka« v Brežicah, ki ga zastopa direktor Ko-stevc Ivan, prosi zg amortizacijo bariranega čeka, št. 6629 zn znesek 100.000 din, ki ga je izdala Komunalna banka v Zagrebu, glaseč se na ime Kuharič Marica, Kraj Gornji 88, p. Zaprešič, Priglnsitvcni rok: dva meseca od te objave.
Občinsko sodišče v Brežicah, dne 15. marca 1965.
Razne objave
Razpisi
javnih natečajev za graditev investicijskih objektov
Št. 402-23/65-4	4070
Skupščina občine Murska Sobota razpisuje po pravilniku o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list LRS, št. 8/63)
javni natečaj
za oddajo gradbenih in obrtniških del za graditev stanovanjskega bloka v Domamjševcih, ki bo 25. aprila 1965 ob 9. uri v prostorih oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve skupščine občine Murska Sobota, soba tpll. Celotna proračunska vrednost objekta je 24,009.000 din. Rok za popolno dograditev objekta je do 1. V. 1966. Vso potrebno dokumentacijo z razpisnimi pogoji dobite v skupščini občine. Ponudbe morajo biti opremljene in oddane v skladu s pravilnikom, (Uradni list LRS, št. 8/63). Ponudbe je treba vložiti najkasneje do 25. aprila 1965 do 9. ure pri skupščini občine Murska Sobota, komisiji za izvedbo .natečaja.
Skupščina občine Murska Sobota
St. 331-119/64	3927
Skupščina občine Postojna razpisuje
I. javno pifemeno licitacijo
za graditev novega trakta gimnazije v Postojni. Predračunska vrednost gradbenih, obrtniških ter instalacijskih del je 214,795.556 din. Koinčni rok za dovršitov vseh, del je 30. december 1965. Licitacija bo v prostorih • skupščine občine Postojna (sejna dvorana) 15. dan po objavi licitacije ob 9. uri. Tehnična dokumentacija in razpisni pogoji so na razpolago pr skupščini občine Postojna, pri oddelku za skupno službe, soba št. 24.
Skupščina občine Postojna
3875
Na podlagi 46. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, št. 45 z dne 15. XI. 1961) ter 4. člena pravilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list LRS, št. 8/63) razpisuje Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina
I. javno licitacijo
za oddajo gradbenih" in obrt n (tičih del za objekt dograditev steloar-ske hale v obratu Slovenska Bistrica. Predračunska vrednost je1
37,000.000 dim za gradbena in obrtniška dela. Ponudbo je treba staviti za kompletno izvedbo ključ v roke. Rok za začetek del 20. IV. 1965, a dokončanja del določi in ponudi izvajalec, ne more pa biti daljši kakor 6 mesecev. Penali so 20.000 din za vsak dam zamude. Ponudbe se bodo sprejemale do 14.
IV.	1965 ob 9. uri, ko bo licitacijska obravnava. Ponudbe je treba opremiti po določbah pravilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list LRS, št. 8/63). Licitacijska obravnava bo v sejni sobi Steklarne >Boris Kidriče, Rogaška Slatina v obratu v Slovenski Bistrici. Projektni elaborati so interesentom na razpolago vsak dan v gradbenem oddelku steklarne v Rogaški Slatini od 9. do 10. ure na vpogled ali se lahko dvignejo proti kavciji 30.000 din.
Steklarna >Boris Kidriče, Rogaška Slatina
znanstvenega dela. Kolkovane prošnje z žiivljenjepsom in opisom dosedanjega dela v stroki ter s seznamom del naj vlože prosilci v 15 dneh po tej objavi pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, Novi trg 3.
Znanstveni svet inštitut za geologijo SAZU
St. 110-3/65-2/2	3726
Svet delovne skupnosti uprave skupščine občane Mozirje razpisuje tale prosta delovna mesta:
1. sodnika za prekrške. Pogoji: Višja strokovna izobrazba (dokončana višja pravna ali višja upravna šola), opravljen strokovni izpit za sodnika za prekrške in vsaj 3 lota upravne prakse. Prošnje, kolkovane s 50 din takse, opremljene z življenjepisom, je treba poslati upravi skupščine občine Mozirje. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Svet delovne skupnosti
je v Ljubljani, Trg MDB 7. Prigla-sitveni rok je 30 dni od te objave.
Likvidacijska uprava
2470
Z odločbo skupščine občine Ljub-Ijana-Vič-Rudnik, št. 023-10/65 z dne
11.	I. 1965 je prešlo gostišče bife »Zelena trata«, Ljubljana, Šibehiška 18 v redno likvidacijo z dnem 31. XII. 1964. Imenovana je bila likvidacijska uprava, ki je v Ljubljani, Trg MDB 7. Priglasitveni rok je 30 dni od te objave.
Likvidacijska komisija
St. 023-1/64-3	9193
Z odločbo občinske skupščine Sežana je bila odrejena redna likvidacija Kmetijske zadruge, Materija. Za likvidatorja je bil imenovan Rudolf Maks, računovodja podjetja export-import »Jadran«,	Sežana,
obrat »Marmor«, Sežana. ^ Likvidacijska kdmisija
Razpisi
St. pers. 253/65	3928
Svet biotehniške fakultete v Ljubljani razpisuje tale prosta delovna mesta fakultetnih učiteljev: za dendrometrijo, za urejanje gozdov, za ekonomiko gozdarstva in lesarstva. Pismene prijave kandidatov z biografskimi in Bibliografskimi podatki sprejema fakulteta do zasedbe delovnih mest.
Svet
St. 01-204/1-1965	3876
Znanstveni svet inštituta za biologijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti razpisuje
delovno mesto znanstvenega sodelavca biologa-kemika za področje biologije morja, posebno raziskovanja bentdnskih alg. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 31. člena zakona o javnih uslužbencih in posebne pogoje po zakonu o organizaciji znanstvenega dela, imeti doktorat znanosti in vsaj pet let specialnega raziskovalnega dela na področju biologije morja. Zahteva se znanje tujih jezikov. Kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjega dela v stroki ter. s seznamom del naj vlože prosilci v 20 dneh po tej objavi pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Znanstveni svet inštituta za biologijo SAZU
Si.	01-194/1-1965	3640
Znanstveni svet inštituta za geologijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti razpisuje
delovno mesto znanstvenega sodelavca — geologa za stratigrafijo in mikrofavno jurske dobe. Kandidati morajo izpoln jevati splošne pogoje iz 31. člena zakona o javnih' Uslužbencih" in posebne pogoje iz 55. člena zakona o organizaciji
Pozivi upnikom in dolžnikom
naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno Izterjali
2469
St. 023-10/64-4	4525
Z odločbo skupščine občine Sežana je bila odrejena redna likvidacija Rudnika črnega premoga, Vremski Britof. Za člana likvidacijske uprave je bil imenovan Va-
Z odločbo skupščine občine Ljub-z^vcc Franc, računovodja podjetja
1 jana-Vič-Rudnik, št. 023-9/65 z dne 11. I. 1965 je prešlo gostišče gostilna »Jesih«, Ljubljana, Rudnik v redno likvidacijo z dnem 31. XII. 1964. Imenovana je bila likvidacijska uprava, ki je v Ljubljani, Trg MDB 7. Priglasitveni rok je 30 dni od te objave.
Likvidacijska komisija
2467 ■
Elektro Gorica, Nova Gorica, obrat Sežana v Sežani.
Likvidacijska uprava
Izgubljene listine
preklicujejo
Z odločbo skupščine občine Ljub-Ijana-Vič-RudniK, št. 023-7/65 z dne 11. I. 1965 je prešlo gostišče gosTilna »Ob Ljubljanioi«, Ljubljana, Vel. čolnarska 11, v redno likvidacijo z dnem 31. XII. 1964. Imenovana je bila likvidacijska uprava, ki je v Ljubljani, Trg MDB 7. Priglasitveni rok je 30 dni od te objave..
Likvidacijska komisija
2468
Z odločbo skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudndk, št. 023-8/65 z dne 11. I. 1965 je prešlo gostišče bife »Pod hribom«, Ljubljana, Vrhovci 17, v redno likvidacijo z dnem 31. XII. 1964. Imenovana je bila likvidacijska uprava, ki je v Ljubljani, Trg MDB 7. Priglasitveni rok je 30 dni od te objave.
Likvidacijska komisija
2466
Z odločbo skupščine občine LjuK-Ijana-Vič-Rudnik, št. 023-6/65. z dne 11. I. 1965 je prešlo gostišče gostilna »Pri Kopaču« v redno likvidacijo z dnem 31. XII. 1964. Imenovana je bila likvidacijska uprava, ki
Agrež Jože, Ljubljana, Rožičeva 7, osebno izkaznico, reg. št. 83149/51 (Ljubljana).	5611
Alibegič Jusu, SGP »Graditelj«, Kamnik, zdravstveno izkaznico na ime Alibegič Hatida.	2913
Aljančič Janez, Hudo 17, p. Križe, zdravstveno izkaznico, številka 142170.	3729
Andrejčič Jožef, Volče 108, p. Tolmin, zdravstveno izkaznico, številka 186746.	3080
Arlič Jože, Ljubljana, Partizanska 5, carinsko deklaracijo za motor S-17280, št. 19144 z dne 8. Vlil. 1964.	3530
Arncjšok Jakob", Ljubljana, Ulica Zofke Kvedrove 14, zdravstveno izkaznico.	3900
Ažman Valentin. Brda. 2, Radovljica, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovan ja, št. 132156.	3730
Babič Nasib, Izola, Tovarniška 3, zdravstveno izkaznico, št. 201160 na ime Babič Asmira.	. -	3975
Babnik Ljudmila, Ljubljana, Streliška 37 a, zdravstveno izkaznico, št. 12979. 3688 Bačer Uroš, Maribor, Slovenska 29, osebno izkaznico, reg. številk« 69481.	3487
Bačič Vera, Kruplivnik 56, zdravstveno izkaznico in delovno knjiži-cv, št. 704626/5410.	4035
Baloh Igor, Ljubljana, Breg 18, pomočniško spričevalo za precizno mdtaniko.	3901
Baraga Franc, Vrh 7, p. Stari trg Pri Rakeku, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 049580.	3645
Bariktarevič Ale, Ljubljana, Polje 102, zdravstveno izkaznico. 3902 , Barle Nežka, Prevoje M, osebno izkaznico, reg. številka 923 (Domžale).	3863
Basar Janko, Trbovlje, Ribnik 17, zdravstveno izkaznico, štev. 763863 (Črnomelj).	3521
Batista Aleksander, Ilirska Bistrica, Trubarjeva 1, zdravstveno izkaznico, št. 255479 na ime Batista Nataša.	3878
Begovič Sulejman, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3531
Belcijan Franc, Dolsko 22, zdravstveno izkaznico, št. 150356.	3532
Belič Franc, Plešivica 10, p. Brezovica pri Ljubljani, vojaško knji-zaco. _	3689
Belič Hasan, Ljubljana, Vilharjema 12, zdravstveno izkaznico, štev. 3000168.	3690
Belšak Anton, Veliki Okič 29, p. fgornji Leskovec pri Ptuju, osebno ^kaznico, reg. št. 65132 (Ptuj). 3879 Benedetič Albin, Kozana 19, p. pohrovo v Brdih, zdravstveno izkaznico, št. 330957.	3472
Benedik Ljudmila, Knape 19, p. celca nad Škofjo Loko, osebno izkaznico, reg. št. 38280.	713
Benulič (Jože) Jože, roj. 14. VI. '024, Ljubljana, Križna 7, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani in potrdilo o znanju prometnih predpi-80v za moped.	4036
Berdon Franc, Filovci 107, p. Mur-8ka Sobota, vojaško knjižico, izdajo od vojaškega odseka v Murski bohoti.	3127
Berdnik Franc, Kamnik, Ljubljanska 5, delovno knjižico, izdano v Kamniku,	3568
Berlič Kristina, Maribor, Robičema 8-a, osebno izkaznico, reg. štev. 1924.	3772
Bestjanič Stjepan, Ljubljana, x zdravstveno izkaznico, delovno knji-zico in zaključno spričevalo zidarske stroke.	3612
Bezjak Ivan, Maribor, Prežihova osebno izkaznico, reg. številka 8632.	3773
Bezdvšek Jože, Kamnik, Podgoj-ska pot 4, zdravstveno izkaznico, št. 1656.	4637
Biberžnjak Lojzka, Ljubljana, blovenska 19, zdravstveno izkaznico.	3691
Biberžnjak Štefan, Ljubljana, Slovenska 19, zdravstveno izkazni-co in delovno knjižico.	3692
Bičanič Mile. Ljubljana, Litijska, tajske,.zdravstveno izkaznico, štev. ‘97892.	3903
Bitič Bečir, Ljubljana, zdravstve-110 izkaznico.	4038
Blatnik (Jernej) Ljudmila, roj. 1. I. 1927, Ljubljana, Slomškova 17, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani in zdravstveno izkaznico. 3693 Blaznik Anton, Suhi vrh 31, p. Radlje ob Dravi, osebno izkaznico, reg. št. 19259 (Slovenj Gradec). 3137 Bogdanovič Gabrijel. Hrast 12, p. Suhor pri Metliki, delovno knjižico, reg. št. 550, ser. št. 206754 (Nova Gradiška).	3473
Bohinc Marija-Terezija, Medvode 27, spričevalo VI. razreda osnovne šole.	3904
Bokan Ana, Trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana, spričevalo o opravljeni osemletki, izdano od osnovne šole »Prežihov Voranc«, Jesenice leta 1964.	3952
Bolta (Ivan) Janez, roj. 15. I. 1947, Hrastje 33, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani.	3569
Bosak Josip, SGP »Primorje«, Nova Gorica, delovno knjižico, reg. št. 3786, ser. štev. 651280 (Nova Gorica).	3330
Boštjančič Franc, Litija, Ponovi-ška 9, zdravstveno izkaznico, številka 555665.	3990
Božič Jože, Ljubljana, Milčinskega 73, zdravstveno izkaznico. 3834 Božilovič Drago, Maribor, Radvanjska 73, zdravstveno izkaznico, št. 235006.	‘ ,	3488
Božjak Franc, Litija, Topniška 2, vojaško knjižico.	3953
.Bračko Karel, Zg. Jakobski dol 55, p. Jakobski dol, osebno izkaznico, reg. št. 38557.	3770
Bračko Karel, Zg. Jakobski dol 55, p. Jakobski dol, zdravstveno izkaznico, št. 588600.	3489
Bratina Boris, Murska Sobota, Kocljeva 14, orožni list, št. 704 za pištolo.	3570
Bratušek Jože, Maribor, Tomšičeva 45, zdravstveno izkaznico, štev. 988942.	3771
Brežnik Ivan, Kamnik, vozovnico, št. 001416, izdano od podjetja »Ljub-Ijana-transport«, Ljubljana. 4039 Brglez Vinko, Hrastnik, Zasavje 6, osebno izkaznico, reg. št. 1570 (Hrastnik).	1953
Brkič Slavko, Novo mesto. Strojarska 2, zdravstveno izkaznico, št. A-473141.	3954
Brozovič Ivan, Mačkovec 8, spričevalo o zaključnem izpitu industrijske kovinarske šole.	3835
Bubič Ljubo, Koper, Gasilska 12, osebno izkaznico, reg. št. 5720 (Koper).	3746
Budič Franjo, Vinkovci, Stjepana Radiča 6, delovno knjižico, izdano v Ljubljani.	3533
Budihna Ciril, Zalošče 9, p, Dornberk, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 004640.	2982
Bumbar Tomo, Kranj, Cesta na klanec 20, spričevalo o kvalifikaciji za zidarja.	3474
Butara Antonija, Cerklje ob Krki 14, zdravstveno izkaznico, štev. 252 (Brežice).	3880
Cerar Drago, Ihan 23, pošta Domžale, zdravstveno izkaznico, številka 221614.	3864
Cigale Karolina, Ljubljana, Obir-ska 17, zdravstveno izkaznico, štev. 595148.	3694
Cimperman Alojzij, Ljubljana, Bičevje 21, osebno izkaznico, reg. št. 24737 (Ljubljana).	3991
Cipot Marjeta, Polana 5, p. Puconci, zdravstveno izkaznico, štev. 395407 (Murska Sobota).	2985
Čopek Franc, Gomilice 72, p. Turnišče, vojalško, knjižico.	3976
Cnnčec Jože, Ljubljana, Gerbičeva 51 a, spričevalo 2. letnika vajenske šole kovinske stroke.	3445
Čadež Veronika, Podpleče 14, p. Cerkno, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 037121 in zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 037124 na ime Čadež Vida.	3929
Čančala Srečko, Trate 11, p. Zg. Velka, zdravstveno izkaznico, štev. 071849.	3774
Čas Jožef, Zelen breg 19, p. Ravne na Koroškem, zdravstveno izkaznico, št. 150005.	2984
Čebul Cecilija, Lesnoindustrijski kombinat »LIK«, Šoštanj, Trg svobode 12, zdravstveno izkaznico, št. 340775 (Velenje).	2661
Celar Miloš, Ljubljana, Dolenjska 22, osebno izkaznico, reg. št. 71516/51 (Ljubljana).	3955
Černič Evgen, Dobrova pri Ljubljani 45, vojaško knjižico. 3534 Čerpnjak Marija, Lipovci 132, p. Beltinci, osebno izkaznico, reg. št. 5886 (Murska Sobota).	3553
Češnovar Metoda, Trbovlje, Čeče 26, osebno izkaznico, reg. štev. 55999 (Trbovlje).	3522
Češnovar Metoda, Trbovlje, Čeče 26, zdravstveno izkaznico, štev. 101284 (Trbovlje).	3523
Čoguirič Vojka, »Koloniale«, Maribor, Gosposka 20, osebno izkaznico, reg. št. 4195.	3775
Čop Jože, Jesenice, Cesta bratov Stražišarjev 8, zdravstveno izkaznico.	3475
Čovič Čaizim, Izola, Koprska 10, odločbo o stalni nesposobnosti za službo v JLA.	3854
Črešnik Marija, Spuhlja 110, pošta Ptuj, delovno knjižico, reg. št. 10403 (Ptuj).	3881
Čurin Viktor, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3661
Dagič Mehmed, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3695
Damič Vinko, Zg. Korena 2.1, vojaško knjižico, izdano v Mariboru.	3490
Debenjak Rudi, Kozana 1, p. Dobrovo v Brdih, vojaško knjiži-eo.	.	2879
Demšar Franc, Ribno 57, p. Bled, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 132699.	3747
Dimič Ivana, Bukošek 65, p. Brežice, zdravstveno izkaznico kmetijskega za varovati ja, št. 268231.	3332
Divjak Franjo, Nova Gorica, Trg Jožeta Srebrniča 6, zdravstveno izkaznico, št. 633830 na ime Divjak Franc.	3646
Dizdarevič Ahmed, Ljubljana, Podutik, zdravstveno izkaznico. 4040
\
Dizdarević Mujega, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3446
Dodig Niko, Ljubljana, Vodnikovo naselje 7, zdravstveno izkaznico.	3613
Dolenc Andrej, Ljubljana, Podutik 51, osebno izkaznico, reg. št. 94501,/51 (Ljubljana).	3696
Dolničar Jože, Vrhloga 57, p. Pragersko, pomočniško spričevalo, štev. 2909.	3776
Dolničar Alarija, Gameljne, zdravstveno izkaznico, št, 294575.	3662
Domjančič Ivan, Domžale, Lekarniška 2, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Skopju in delovno knjižico.	3905
Dorenčec Ignac, Trnje 150, pošta Črenšovci, delovno knjižico, reg. št. 1137, ser. št. C-537397.	3855
Dos tal Samo, Ljubljana, Dolenjska 84, vozovnico, št. 003089, izdano od podjetja »Ljubljana-transportc, Ljubljana.	3992
Dragar Marjan, Ljubljana, Japljeva 15, zdravstveno izkaznico. 4041 Drnovšek Jože, Golek 11, p. Krško, osebno izkaznico, reg. št. 22314 (Krško).	3731
Drvarič Rozika, Murska Sobota, Lendavska 9, zdravstveno izkaznico, 345040.	3748
Duhovnik Jože, Postojna, Costa 3. maja 16, spričevalo IV. letnika gradbene srednje šole.	3906
Durič Milorad, Ljubljana, Letališka cesta, delovno knjižico. 3836 Đurković Milena, Ljubljana, Vilharjeva 3, zdravstveno izkaznico, št. 3898.	3697
»Elektro Maribor«, Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, štampiljko enote z besedilom: Elektro Maribor, Enota gradnje in montaže, Maribor.	_	2985
El er Ivan, Tržič, Cankarjeva 2, zdravstveno izkaznico, številka 513426.	3592
Emeršič Ana, Mali Okič 49, p. Cirkulane, osebno izkaznico, štev. 29256 (Ptuj).	3554
Erbežnik Stanka, Krtina 1, zdrav-
stveno izkaznico.	3571
Fabjan Franc, Senovo 177, osebno izkaznico, reg. št. 518/60 (Senovo).	3333
Farkaš Hedvika, Maribor, Heroja Staneta 14, osebno izkaznico, reg. št. 275407.	3777
Ferfila Anka, Senožeče 56, prepustnico VS.	3476
Filipič Virgiilij, Pri dvor 108, p. Dekani, zdravstveno izkaznico.	3883
Filo Karel,. Adrijanci 54, p. Petrovci, osebno izkaznico, reg. štev. 37484 (Murska Sobota).	3647
Fister Andrej, Ljubljana, Prijat-Ijeva 1, zdravstveno izkaznico, štev. 116017.	3447
Flakus Marija, Maribor, Smrekarjeva 13, osebno izkaznico, reg. štev. 38013.	3778
Flojher 'Adolf, Maribor Radvanjska 45, spričevalo III. letnika vajeniške šole lesne stroke, številka 5/61.	5491
Flojber Adolf, Maribor, Radvanjska 45, pomočniško spričevalo tapetniške stroke, št. 82/61.	3492
Florjančič Franc, Šentvid, blok 2, spričevalo zaključnega izpita elektrotehniške šole.	3535
Fon Ciril, Ljubljana, Goce Del-čeva 45, osebno izkaznico, reg. št. 23256 (Kranj).	3448
Fras Ivan, Zg. Jakobski dol 61, p. Jakobski dol, zdravstveno izkaznico, št. 539631.	3779
Fresel Vlado, Kranj, evid. tablico za avtomobil, št. LJ 342-99.	3/72
Furman Štefan, Ljubljana, Titova 193, zdravstveno izkaznico, številka 192168.	3698
Gajšek Jernej, S topno 13, p. Makole, zdravstveno izkaznico, štev. 512118.	3493
Gajšek Pavlina, Maribor, Cankarjeva 3, osebno izkaznico, reg. številka 1604.	3780
Gajzer Angela, Žetale 31, p. Žetale, zdravstveno izkaznico, številka 835502.	3932
Galjanič Marijan, Bari zoni 24, p. Ankaran, zdravstveno izkaznico, št. 89995 (Koper).	3155
Gašperlin Pavla, Ljubljana, Šva-bičeva 15, osebno izkaznico, reg. št. 93457 (Ljubljana).	3573
Gavranič Marjana, Ljubljana, Aleševčeva 34, delovno knjižico, št. 974388/23560.	3614
Gavranovič Ivo, Zagreb, Bokače-va 5, zdravstveno izkaznico. 4017 Gavrilović Dragutin, Ljubljana, Poli lino va 2, zdravstveno izkaznico.	4042
Gavnilović Dragutin, Ljubljana, P obli nova 2, delovno knjižico. 3907 Giosento Bruno, Ljubljana, Martina Krpana 17, osebno izkaznico, reg. št. 985 (Škofja Loka). 3449 Glogovšek Jože, Izola, vrstne hiše 1/1, zdravstveno izkaznico, št. 385876 na ime Glogovšek Simona. 3933 Gnilšak Marjeta, Radovljica, Ljubljanska 13, osebno izkaznico, reg. št. 577 (Radovljica).	3663
Godec Franc, Dobrepolje, Costa 30, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Beogradu. 3664 Go j čič Zlatko, Zlatoličje 32, pošta Starše, zdravstveno izkaznico, štev. 828754.	3781
Golčar Hilda, Sevnica, Savska 22, osebno izkaznico, reg. št. 431 (Sevnica).	3750
Golob 'Alojz, Kranj, Moša Pijade 9, delovno knjižico, št. 3190.	3665
Golob Anica, Rošpoh 3, p. Kamnica, osebno izkaznico, rog. številka 1087.	3782
Golob Gelindn, Maribor, Heroja Šercerja 55, spričevalo ESŠ Maribor, št. 11/60.	3783
Gorjan Sonja, Volče 116, zdravstveno izkaznico, št. N-282.	2915
Gorjup Karel, Jarenina 62, zdravstveno izkaznico, št. 989489.	3494
Gothe Viktor, Domžale, Kolodvorska 8, osebno izkaznico, reg. štev. 23511 (Domžale).	3615
Govejšek Janez, Zagorje, Okro-garjeva 2,'. zdravstveno izkaznico.	3956
Govekar Jože, Ljubljana, Ulica Martina Krpana 18, evid. tablica za avtomobil, št. LJ 107-58.
Gone Jožef, Dolgovaške gorice 142, p. Lendava, osebno izkaznico, reg. št. 49945.	~	5156
Gradišar Anton, Sp. Duplje >2, Duplje, zdravstveno izkaznico, st. 283548.	5)93
Gradišar Jože, Ljubljana, Ulica padlih borcev 19, osebno izkaznico, reg. št. 181 (Vršac) in barirani ček v vrednosti 100.000 din, izdan od KB Ljubljana.	5666
Grandušek Ivan, Zg. Volčina 116, . p. Voličina, osebno izkaznico, reg. št. 19017.	5732
Grbavac Dane, Jesenice, Cesta maršala Tita 104, zdravstveno izkaznico, št. 381400.	588-»
Gregorič Roman, Raven 67, p. čovlje, vojaško knjižico, izdano »a vojnega odseka v KoP$u. ,	,
Grgič Tomo, Velenje, Šaleška zdravstveno izkaznico številka 881258.	27#v
Grošelj Primož, Cešenik 6, evid-tablico za avtomobil, številka LJ 47-75.	..5M6
Groznik Marjan, Zg. Mladetiče, P-Tržišče, zdravstveno izkaznico. 3574 Hab er Kristina, Ptuj, Trg mladinskih brigad 3, osebno izkaznico, reg. štev. 5191 in mojstrsko spričevalo, št. 1002/46, izdano v Mariboru z dne 07 II 10/1.7	'	2420
Habjanič Ludvik, Maribor, Jocova 28, osebno izkaznico, reg. številka 921.	5784
Hadt Franc, Rogoznica 4, p. Ptuj, delovno knjižico, št. 3092.	3130
Hadžič Husein, Stari dvor 40, P-Škofja Loka, zdravstveno izkaznico, št. 129209 (Cazin).	3733
Hajdinjak Franc, Barizoni 7, P-Ankaran, zdravstveno izkaznico, št. 213660 na me Hajdinjak Dušanka.	3594
Heferle Ignac, Jesenice, Costa že-lozarjev 28, pomočniško spričevalo elektro stroke, št. 6/7.	3995
Hernah Katica, Maribor, Keleminova 4, osebno izkaznico, reg. štev. 46846.	3785
Hojski Vladimir, Ljubljana, Jnr-ška 72, zdravstveno izkaznico. 3667 Horvat Jožica, Maribor, Limbuška 16, zdravstveno izkaznico, številka 964612.	3786
Hrastnik Franc, Limbuš' 93, osebno izkaznico, reg. št. 43481.	3492
Hribar Antonija, Ljubljana, P°' savskega 18, zdravstveno izkaznico, št. A-386751.	3668
Hribar Marjan, Vir, Cojzova H-osebno izkaznico, reg. št. 2806 (Domžale).	4043
Hribar Martin, Boh. Češnjica 51. p. Srednja vas v Bohinju, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 141711.	4020
Hriberšek Avguštin, Podgora 52, p Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 146 (Štrigova).	56L
Hrovat Mirko, Begunje 96 na Gor-, osebno izkaznico, reg. štev. 8634 (Kranj).	3735
\
Hrovatin Aleksander, Ljubljana, vankurjeva 4, osebno izkaznico, reg. st. 125937 (Ljubljana).	3575
Hudina Amalija, Sp. Hajdina 86, P- Hajdina, zdravstveno izkaznico, ?tev. 836544 na ime Hudina Marjan.	3595
Huhoja Josip, Maribor, Štrekljeva 24, zdravstveno izkaznico, številka 275606.	3787
Huzejrović Derviš, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3669
Huzemovič Abdulah, Maribor, Po-tiskova 4, zdravstveno izkaznico/ št. °<M168.	3788
Irgl Franc, Maribor, Tomšičeva ]> zdravstveno izkaznico, številka
11251.	3789
Jakobčič Ludvik, Mengeš, Gorenjska 18, zdravstveno izkaznico, štev. 494786.	4044
Jalovec Drago, Maribor, Zrkovska P0-, spričevalo o opravljenem strokovnem izpitu za ključavničarja, št. 73-68/59.	3790
Jančar Alojz, Ljubljana, Sveto-luoo a .26. osebno izkaznico, reg. št. !402 (Ljubljana), zdravstveno izkaz-Pico in delovno knjižico. 4045 Janžekovič Alojz, Podvinci 112, p. 7Vuj- zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 454908 na ime Janžekovič Janez.	3886
.„Jehart Marija, Šentjur 115 pri delovno knjižico, št. 741930/
'10149	5994
Jelen Danilo, Ormož, Ptujska 2 a, vi • i Pravn® fakultete, univerze T ej ubijani.	3699
Jeriha Ivan, Bizovik 80, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 15730 (Ljubljana).	3909
Jerman Ivan, Trbovlje, Savinjska vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Osijeku, SR Hrvatska.	3524
Jerman Valentin, Vevče 48, osebno izkaznico, reg. štev 9634 (Ce-He).	^ 3451
.„.lerom Milan, Ljubljana, Kneza Koclja 21, zdravstveno izkaznico, št. 116443.	4046
Jerom (Jože) Milan, roj. 17. VI. 1644, Ljubljana, Kneza Koclja 21, osebno izkaznico, izdano v Ljublja-ai-	3700
. Jug Cvetka, Ljubljana, Gosposka k preklic o izgubljeni osebni izkaz-, reg. št. 632493 (Koper), objav-Jon v »Uradnem listu SRS«, št. 27/ /b4' ker se jo našla.	3958
Jus Jakob, Dolcna 38, p. Ptujska Kora, zdravstveno izkaznico kmetij-sk0ga zavarovanja, št. 448331.	3936
, Kadunc Jože, Ljubljana, Za gra-om 1, zdravstveno izkaznico, štev. °71096.	3910
Kadunc Rudolf, Podtabor 8, zdrav-tvono izkaznico.	3452
1 Kais Olga, Črnuče 13, osebno izkaznico, reg. štev. 284/60 (Crnn-čeL	3453
T Kajba Franc, Prapreče 21, p.
rbovlje, zdravstveno izkaznico, št. 4^99 (Trbovlje).	3525.
Kajzer Ivan, Pekre 25, p. Limbuš, osebno izkaznico, reg. št. 14464. 3496 Kalac Ante, Viška 65, zdravstveno izkaznico.	3995
Kalan Jože, Bukovica 26, osebno izkaznico, reg. št. 38993 (Škofja Loka).	3865
Kampič Elizabeta, Maribor, Livada 5, osebno izkaznico, reg. štev. 11713.	3497
Kampič Elizabeta, Maribor, Livada 5, zdravstveno izkaznico, št. A-070068.	3498
Kandare Terezija, Dane 11, p. Stani trg pri Ložu, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovan ju, št. 052783.	33'>3
Kastelic Malči, Kočevje, Mestni log 18, zdravstveno izkaznico. 3558 Kastelic Marjeta, Ljubljana, Polje 227, zdravstveno izkaznico. 5454 Kašpirc Zofija, Idrija, Kajuhova 38, osebno izkaznico, reg. številka 5674.	3937
Katanjec Jože, Ljubljana, Gucrna-nova 30, zdravstveno izkaznico, št. 093040.	3701
Kavčič Alojz, Šmartno 69 pri Litiji, osebno izkaznico, reg. št. 949/61 (Litija).	v 3670
Kavčič Marjana, Godešič 13, p. Škofja Loka, zdravstveno izkaznico, št. 524187.	3235
Kavuik Zofija, Topolšica 197, p. Šoštanj, osebno izkaznico, rog. št. 3865. '	3209
Kelemina Marjan, Maribor, Ptujska 39, osebno izkaznico, reg. štev. 60905.	3791
Kendič Mustafa, Mala Kladuša, osebno izkaznico, reg. št. 350/59 (Vel. Kladuša) in delovno knjižico, številka 3189.	__	3959
Kern Viktorija, Klanc 5, p. Komenda, zdravstveno izkaznico, št. 225119.	3455
Kette (Alojz) Vekoslav, roj. 1. XI. 1939, Ljubljana, Kajuhova 30, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani.	3837
Klančnik Marjan, Velenje, Kidričeva 16, zdravstveno izkaznico, št. 362157.	.	2668
Klasič Anton, Razvanje 9,_ p. Hoče, zdravstveno izkaznico, številka 932466.	5499
Klemenčič Marija, Pašta 5, pošta Črnuče, osebno izkaznico, reg. štev. 14863 (Ljubljana).	3996
Klima Terezija, Maribor, Betnav-ska 3, osebno izkaznico, reg. štev. 547.	3792
Klinc Olga, Ljubljana, Pod guruom 4, zdravstveno izkaznico, štev. 254815.	3671
Klinc Terezija, Markovci 68, osebno izkaznico, registr. številka 1071 (Ptuj).	3856
Klobučarič Marija, Rudnik 31, p. Kočevje, delovno knjižico, izdano v Lendavi.	3396
Kncževič Rajko, JŽ — podjetje za obnovo prog, Ljubljana, Medvedova 2, zdravstveno izkaznico.	3998
Kobe Emil, Unec 10, pošta Rakek. zdravstveno izkaznico, številka 039024.	3866
Kocbek Marija, Zavrh 22, p. Voličina, zdravstveno izkaznico, štev. 440243 na ime Čornjak Stanislava.	3328
Kocijančič Angela, Ljubljana, Le-gatova 6, osebno izkaznico, reg. št. 53647./51 (Ljubljana).	• 3618
Kocjančič Valerij, Hrastovlje 16, p. Črni kal, osebno izkaznico, reg. št. 17426 (Sežana).	3979
Kocjančič Vilma, Hrastovlje 9, p. Črni kal, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. K-250388.	3597
Kočevar Branko, Loka 36, p. Črnomelj, osebno izkaznico, reg. štev. 19728.	3857
Kodela Maks, Maribor, Radvanjska 89, vojaško knjižico, izdano od VP Priština.	3793
Kodelja Stana, Vrhpolje 44, p. Vipava, osebno izkaznico, reg, št. 761 (Ajdovščina).	4047
Kokot Liza, Osluševci 22, p. Podgorci, osebpo izkaznico, reg. št. 23111 (Ptuj).	/	2989
Kolar Barbara, Selce 27, pošta Voličina, zdravstveno izkaznico, številka 979345.	3794
Kolarič Janko, Maribor, Gorkega 9, osebno izkaznico, reg. številka 19542.	3795
Komlanc Karel, Hrastnik 419, osebno izkaznico, registr. številka 27424.	3291
Kondič Radovan, Kranj, v zdravstveno izkaznico, št. 240631.	3867
Kopeckv Marjan, Ljubljana, Pohorskega bataljona 97, osebno izkaznico, reg. št. i 14001 (Ljubljana) in knjižico o predvojaški vzgoji. 3911 Korenčan (Andrej) Antonija, roj. 11. V. 1941, Horjul 39, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 3672 Korošec Emilija, Stanovsko, pošta Poljčane, zdravstveno izkaznico, št. 289019.	3796
Kos Ivanka, Domžale, Ljubljanska 71, zdravstveno izkaznico, štev. 224363.	3702
Košir Andrej, Podkoren 92, p. Kranjska gora, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. 3082 Kotolenko Ivan, Ptuj, Vošnjakova 1, .osebno izkaznico, reg. šlev. 430 (Ptuj).	3559
Kovač Ana, Trbovlje, Kolodvorska 9, zdravstveno izkaznico, štev. 545101 (Trbovlje).	3526
Kovšak Nada, Bočna 62, pomočniško spričeValo za brivsko frizersko stroko.	3912
Kozina Martin, Dolenji Logatec, zdravstveno izkaznico.	3960
Kozlevčar Marija, Stična 100, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 071982.	4048
Kožuh Frančiška, Ljubljana, Run-kova 10, zdravstveno izkaznico. 3619 Krajnc Ida, Maribor, Ulica borcev 50, zdravstveno izkaznico, štev. 899539.	3300
Krajnc Hočevar Slavica, Maribor, Cesta zmage 39, osebno izkaznico, reg. št. 2410,	3797
Kralj Ivan, Ljitbljama, Ižanska 84, osebno izkaznico, reg. št. 115811/ /55 (Ivančna Gorica).	3703
Kralj Jože, Šenčur 70, p. Kranj, zdravstveno izkaznico, številka 344546.	3980
Kralj Jože, Tržič, Čevljarska 2, osebno izkaznico, reg. številka 281 (Tržič).	..	3961
Kranjc Marija, Ljubljana, Lepo-dvorska 22, službeno vozovnico, št. 003141, izdano od podjetja »Ljub-Ijana-transportc, Ljubljana. 3536 Kramberger Francka, Partinje, p. Lenart v Slov. goricah, osebno izkaznico, reg, št. 1161.	3751
Krašovec Vida, Ljubljana, Na peči 24, osebno izkaznico, reg. št. 18577 (Celje).	3704
Krebs Štefka, Ravne na Koroškem, Čečevje 23, zdravstveno izkaznico, ■št. 436881.	3752
Krenos Gabrijela roj. Celcer, Šoštanj, Koroška 4, osebno izkaznico, reg. št. 7416 (Šoštanj).	3337
Krofič Alojz, Šentilj 169 v Slov. goricah, obmejno dovoljenje, štev. 2325,	3798
Krvavac Branka, Ljubljana, Miklošičeva 17, indeks fakultete za naravoslovje in tehnologijo, univerze v Ljubljani.	3456
Kržičnik Marija, Maribor, Aškerčeva 13, osebno izkaznico, reg, št. 1445.	3799
Kukec Roza, Maribor, Štrekljeva 33, osebno izkaznico, reg. številka 64520.	3800
Kular Karel, Martinje 37, p. Petrovci, osebno izkaznico, reg. štev. 1 (Petrovci-Šalovci).	3560
Kuplen Pavel, Lendavske gorice 563, p. Lendava, osebno izkaznico, i reg. št. 6245 (Lendava).	2713
Kuret Jurij, Ljubljana, Domžalska 10, zdravstveno izkaznico. 4049 Kušojnc Jože, Maribor, Pregljeva 14, osebno izkaznico, reg. številka 39012.	3801
Kuzman Franc, Ljubljana, Fabianijeva 35, osebno izkaznico, reg. št. 596 (Konjščina).	3838
Kuzman (Štefan) Rozina, roj. 1. IX. 1924, Ljubljana, Veselova 2, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani.	3705
Kveder Janez, Ljubljana, Tugo-merjeva S 2, zdravstveno izkaznico.	3576
Kvrgič Hamdija, Laze, zdravstveno izkaznico, št. 14726.	3673
Ladiha Pavel. Koper, Volaričeva 2, propustnico VS, štev. 24893 (Koper) .	3736
Lah Igor, Ljubljana, Titova 216, spričevalo 2. letnika srednje tehni-1 ške šole.	3674
Lainšček Ana, Koroška Bela, Cesta Viktorja Svetine 3 a, osebno izkaznico, reg. št. 8411.	3889
Lajovic Iztok, Ljubljana, Ilirska 18, odločbo o odložitvi vojaškega roka, St. 72/64 z dne 17. X. 1962.	3913
Lavrenčič (Alojzij) Anka, roj. 2.
VII.	1917, Ljubljana, Levstikova 7, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani.	3839
Lavtižar Frida, ^Radovljica, Staneta Žagarja 53, delovno knjižico, št. 441063/461.	4050
Lazar Edo, Kranj, Kokrški breg 3, osebno izkaznico, reg. številka 1645 (Ptuj).	3890
Laznik Peter, Ljubljana, Dolgi most 4, vozovnico, štev. 2927, izdano od podjetja »Ljubljana-transportt, Ljubljana.	3962
Leben Alojz, Brazovo 7, p. Gabrovka, vojaško knjižico. 3210 Leich Katica, Maribor, Ahacljeva 11, osebno izkaznico, reg. številka 32036.	3802
Leskovec (Franc) Franc, roj. 3. XI. 1934, Mirna 11, osebno izkaznico, izdano v Mariboru.	3620
Lešnik Franc, Starše 1, p. Voličina, osebno izkaznico, reg. številka 18191.	3501
Majer Jože, Ljubljana, Gospodinjska t, zdravstveno izkaznico.	3915
Makijevič Miro, Ljubljana, delovno knjižico, št, 795061/3850.	3708
Male Terezija, Maribor, Belo-krajnska 53, osebno izkaznico, reg. št. 38524.	3502
Mali Alojz, Gozd 7, p. Križe, orož-hi list, št. 75 (Tržič) za lovsko puško enocevko, kal. 7,57 mm, št. 103 in za flobert, kal. 6 mm, številka 82003.	3294
Mamič Ivan, Vinkovci, Nikole De-monje 28, delovno knjižico, številka 580442/1414.	3538
Marin Anton, Bresnica 35, p. Podgorci, osebno izkaznico, reg. štev. 23453 (Ptuj).	2992
Marinčič Anton, Podpreska 6, p. Draga, osebno izkaznico, reg. štev. 1370 (Kočevje).	3598
Marinčič Marija, Ljubljana, Opekarska 6, zdravstveno izkaznico.	3578
Letič Ivan, Pobrežje 102, p. Videm pri Ptuju, zdravstveno izkaznico Marinšek Andrej, Pšata 37, p. Dol kmetijskega zavarovanja, številka pri Ljubljani, evici. tablico za polto-436643,	4023 vorni avtomobil, št. LJ 129-67.	4001
Levec Slavko, Ljubljana, Trata 27, osebno izkaznico, reg. št. 123196/56 (Ljubljana) in potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped. 3840 Levičar Roman, Ljubljana, Lavričeva 6, zdravstveno izkaznico.	3457
Ličen Branko, Koper, Čevljarska 2, zdravstveno izkaznico, številka 386845.	4066
Marjanac Stojan, Sečovlje 30, zdravstveno izkaznico.	3599
Markovič Marko, Kranj, Savska 52, zdravstveno izkaznico. 3650 Marn Avgust, Dolnje Brezovo 33, p. Blanca, zdravstveno izkaznico, št. 592833 (Krško).	3238
Maroš Ivan, Dolenji Logatec, zdravstveno izkaznico.	3964
Lindtner Darja, Ljubljana, Masa-ryikova 19, osebno izkaznico, reg. št. 1616 (Ljubljana).	3914
Ljubič Edvard, Šmartno pri Litiji 48, osebno izkaznico, reg. štev. 304/59 (Litija).	3706
Ljubojević Mihajlo, Vrhovci 79, p. Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3621
Loboda Jože, Ljubljana, Ljubeljska 10, zdravstveno izkaznico, štev. 023272 na ime Loboda Miran. 3999
Marovič Stanko, Gornja Radgona, Mariborska 12, osebno izkaznico, reg. št. 3682 (Gornja Radgona). 3754 Martič Ilija, Ljubljana, Prešernova ulica, delovno knjižico, številka 1144/55.	!	3622
Martinčič Mihaela, Ig 137, osebno izkaznico, reg, št. 4062 (Ljubljana-Vič-Rudnik).	3676
Malešič Milan, Ljubljana, Robbova 22, zdravstveno izkaznico, št. 88883.	3677.
Lopert Vinko, Bogojina 176, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 384599 na ime Lopert Vincenc.	3981
Lcjrbek Drago, Vevče 56, p. Ljub-Ijana-Polje, delovno knjižico, štev. 544038/920.	3458
Lučič Zoran, Zagorje ob Savi, Zupančičeva 4, diplomo, številka 116/ /163.	3753
Lupša Janko, Vir, Saranovičeva 25, osebno izkaznico, reg. st. 1055 (Gornja Radgona).	3707
Maček' Alojz, Ig 119, pošta Ig pri Ljubljani, delovno knjižico, številka 61540.	4000
Magdič Elizabeta, Kapca 58, pošta Lendava, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 403789.	2362
Matjašec Janez, Gomilice 143, p. Turnišče, osebno izkaznico, reg. št. 984 (Lendava).	3163
Matjašič Marija, Pesnica 48, zdravstveno izkaznico, številka 334117. ,	3503
Matoh' (Matija) Anica, roj. 14. VIL 1918, Ljubljana, Ulica Majde Šilče-ve 10, osebno izkaznico, izdano v Poljčanah, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Matoh Anica.	4051
Maurer Beli, Hrastnik 68, zdravstveno izkaznico.	3623
Maver Janko. Grant'11, osebno izkaznico, reg. št. 15965 (Tolmin). 3841 Medič Stanislav, Nadgorica 44> zdravstveno izkaznico, številka 250657. 5868
Majcen Friderik, Rogaška Slatina Mehle Jože, Velika Račna 20. P-166, osebno izkaznico, reg. št. 725 Grosuplje, vojaško knjižico, izdano (Šmarje pri Jelšah).	3963 v Knjaževcu.	5842
Merc Katarina, Soviče 8, p. Videm pri Ptuju, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 459129.	,	4025
Meršol Mitja, Ljubljana, Gerbičeva 59, osebno izkaznico, reg. št. 2811 (Ljubljana).	3843
Mervič Rafaela, Ozeljan 85, pošta Šempas, zdravstveno izkaznico, štev. A-324502 (Gorica).	3240
Meško Marija, Mezgovci 77, p. Mo-škanjci, osebno izkaznico, reg. štev. 25318.	4026
Mihajlovič Dušah, Ljubljana, Titova 213, zdravstveno izkaznico.	$	5678
Mihelač Jože, Ljubljana, Poljanski nasip 40, delovno knjižico, št. 565171/2932.	4002
Miheli Karel, Radomlje 33, zdravstveno izkaznico.	3624
Mihojlovič Dušan, Marijjor, Nasipna 22, zdravstveno izkaznico, št. 22325.	3803
Mijoč Karla, Količevo 26, osebno izkaznico, reg. št. 899 (Šoštanj). 4052
Mikec Jožefa, Zdinja vas 3, p. Otočec ob Krki, osebno izkaznico, reg. št. 25405 (Novo mesto). 721
Mikša Justina, Maribor, Obrežna 95, osebno izkaznico, reg. štev. 14101.	3504
Milič Ivo, Maribor, Tomšičeva 45/ /I, delovno knjižico, številka 5361/ 998712,	3804
Milkanovič Nenad, Nova Gorica, Ulica IX. korpusa 92, zdravstveno izkaznico, št. 32494.	3479
Milođiepć Andželko, Ljubljana, Moškričeva ulica, zdravstveno izkaznico, št. 14718.	3916
Milošič Ivan, Maribor, Šentiljska 99, osebno izkaznico, reg. številka 29803.	3805
Mišja Franc, Brestornica 17, p. Kamilica, osebno izkaznico, reg. št. 5484.	3505
Mitrovič Nikola, Bertoki 126, p. Koper, zdravstveno izkaznico, štev. 318063.	3561
Mladenovič Bogoljub, železniška postaja. Jesenice, zdravstveno izkaznico.	3938
Mlakar Jože, Dobrovce 17, p. Orehova vas, osebno izkaznico, reg. št. 57878.	3806
Moroz Franc, Ravnik 3, p. Loga- Ogrinc Pavla, Levstiki 3, p. Ort-tec, zdravstveno izkaznico, številka nek, osebno izkaznico, reg. številka 178618.	3844 16045.	2921
Mrgole (Jože) Jože, roj. 17. XI. 1932, Križ 53, p. Tržišče, osebno izkaznico, izdano v yidmiu-Kr-škem.	3738
Muhič Franc, Moškanjci 14, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, 'šf. 466811.	3600
Munda Jakob, Obrež 84, p. Središče ob Dravi, delovno knjižico, reg, št. 7316, ser. št. C-69349 (Ptuj). 3297
Mušič Marjana, Ljubljana, Dolenjska 6, zdravstveno izkaznico.	4003
Nahtigal Adolf, Ljubljana. Galje-viea 212, osebno izkaznico, reg. št. 10113 (Trebnje).	14530
Nakrst (Jože) Janez, roj. 15. IX. 1946, LjuJjljapa, Kadrova 25, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani.	3709
Navodnik Romana, Otiški vrh 134, p. Dravograd, osebno izkaznico, reg. št. 32561.	3739
Nečemar Tatjana por. Veras, Ljubljana, Korotauska 6, osebno izkaznico, reg. štev. 127328 (Ljubljana). .	3918
Negova c Vlado, Hrušica 11, zdravstveno izkaznico, št. 74581.	4004
Nerat Marija, Ljubljana, Ambrožev trg 2, osebno izkaznico, 'reg. št. 6369 (Ljubljana).	5626
Nežič Stanko, Koper, Semedela, Erjavčeva 1, zdravstveno izkaznico, št. 277026.	3859
Nižja glasbena šola, Lendava, štampiljko z besedilom: Nižja glasbena šola Lendava.	3459
Njegušič Zora, Vižmarje 14, zdravstveno izkaznico, št. 296843.	4053
Novak Amalija, Notranje Gorice 62, zdravstveno izkaznico. 3845
Novak Ivan, Zagorje, Kidričeva 5, indeks medicinske fakultete, univerze v Ljubljani.	3965
Novak Jože, Spodnje Brezovo 8, zdravstveno izkaznico, številka 969181.	3539
Novak Mi-čič, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 235651.	3579
Novak (Jože) Pavla, roj. 8. L 1912, Ljubljana, Cesta v Mestni log 58, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani.	4005
Ogrizek Helena, Maribor, Frankolovska 21, zdravstveno izkaznico, št. 4825.	3807
Okorn Slavka, Kranj, Kebetova 18, delovno knjižico, št. 9870/744156 (Kranj).	3740
Okretič Zora, Izola, Levstikova ulica, delovno knjižico, štev. 601973/ /1441.	3846
Oman Ivana, Jesenice, Cesta maršala Tita 76, osebno izkaznico, reg. št. 4448 (Jesenice).	3480
Opravil Jožefa, Ljubljana, Močnikova 13, zdravstveno izkaznico.	3679
Oprešnik Katarina, Zg. Žerjavce 48, p. Lenart, osebno izkaznico, reg. št. 34139.	3808
Ozbič Oskar, Podbreže 8, p. Sežana, osebno izkaznico, reg. št. 848 /o,n o \	3755
(Sežana).
Pajtler Ivan, Bučerca 18, p. Krško, osebno izkaznico, reg. štev. 20112 (JCrško).	3756
Pantner Justina, Paka 8, p. Velenje, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 185577.	3562
Papež Anica, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 325894. z 5461
Pavlin Martin, Ljubljana, Šmar-tinska 50, osebno izkaznico, reg. št. 35123 (Videm-Krško).	3871
Pečnik (Edo) Franc, roj. 7. I. 1947, Dravlje, Bržanjska 18, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 4054
Pegan Jakob, Zgornja Besnica 15, zdravstveno izkaznico. številka 508569.	,	3757
Pehlič Redep, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3462
Pehlič Serif, Ljubljana, Kurilni-ška 10 a, zdravstveno izkaznico na ime Pehlič^Ejub.	4055
Penič Ivan, Poklek pri Podsredi 19, p. Podsreda, vojaško knjižico, izdano od VB Za ječar.	3652
Berčun Anica, Ljubljana, Maistrova 8 a, zdravstveno izkaznico, štev. 060195.	3547,
Berh a j Anton, Mali Osolnik 2, zdravstveno izkaznico, številka 376781.	3627
Mlakar Otilija, Maribor, Engelsova 85, osebno izkaznico, reg. štev. 42167.	3506
Mohorič Silvester, Idrija, Staneta Rozmana 9, vojaško knjižico, izda-do od VB 1883 (Sarajevo). 2994
Molan Ida, Ljubljana. Študentsko naselje, blok 7, indeks biotehniške fakultete, univerze v Ljubljani.	3625
Morgan Bruno. Šmarje pri Kopru 27, vojaško knjižico.	3939
Novak Rozalija, Ljubljana, Ces-nikova 24, zdravstveno izkaznico.	3869
Novak Stane, Ljubljana, Medvedova 3, osebno izkaznico, reg. štev. 82205/52 (Ljubljana) in vozovnico za mestni promet, št. 18923, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	3460
Ogrinc Anica, Ljubljana, Vodnikovo naselje 8, zdravstveno izkaznico, št. A-001560.	3870
Perhaj Jože, Medvedica 12, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 062290.	3872
Perkič Marija roj, Sužnik, Kočevje, Reška 13 a, osčbno izkaznico, reg. št. 16848 (Kočevje).	3481
Perkovič Pavla, Javornik, Cesta prvega borca, p. Jesenice 3, osebno izkaznico, reg. št. 50051.	3940
Perkovič sPero, Njivice, barake, p. Radeče, osebno izkaznico, reg. št. 7740 (Prnjavor).	1502
Perme Ciril, Drenik 5, osebno iz- Potočnik Marija, Danijel 79, p. Rozman Ivan, Ljubljana, Sarano-kaznico,	rog. st. 13649 (Ljubljana-	Vuzenka,	zdravstveno izkaznico, št.	viceva 9 a, osebno	izkaznico, reg.
.Vič).	3540	494632.	3565	št. 8552 (Ljubljana).	'
Peršolja Karlo, Gonjače 5, p. Kojsko, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 003459. 5653
Peternelj Franc, Lazeč 25, pošta Cerkno, osebno izkaznico, reg. štev. 9202 (Idrija).	■	3758
Peternelj Peter, Davča 8, p. Sorica, zdravstveno izkaznico, številka 510937.	1619
Petre Alojz, Ljubljana, Topniška 14, zdravstveno izkaznico. 3680
Petričevič (Anton) Katjca por. Pajič, roj. 12. VI. 1946, Ljubljana, Vojkova 28, osebno izkaznico, izdano v Dakovem.	3463
Petrovič Elizabeta roj. Belšak, Vareja 21, p. Videni pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. številka 47618 (Ptuj).	3604.
Pijakovič Luka, Pijava gorica, zdravstveno izkaznico.	3847
Pintarič Anica, Gornja Radgona, Cankarjeva 1, spričevalo 6. razr. osnovne šole, izdano od osnovne šole, Kapele.	4028
Pinterič Ana, Maribor, Slovenska 28. zdravstveno izkaznico, številka 917583.	3809
Pirnat Margareta, Leskovec pri Krškem 24, zdravstveno izkaznico, št. 570911.	3541
Plavšak Milena, Ljubljana, Dolenjska 52, zdravstveno izkaznico, št. 868092.	3464
Plazar Marija, Brežice, Cesta prvih borcev 21, zdravstveno izkaznico, št. 573225 (Brežice). 3563
Podbcršnik (Leopold) Maksimilijan, roj. 20. X. 1915, Vrtojba 70, osebno izkaznico, izdano v Novi Gorici.	3848
Pogačar Anton, Dvor 9, osebno izkaznico, reg. št. 17818 (Kamnik) in potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped.	'	4056
Poglajev Anton, Ljubljana, Sco-polijeva 15, spričevalo 2. letnika kovinarske šole.	3710
Pohar Dragica, Begunje 75 na Gor., osebno izkaznico, reg. štev. 14944 (Radovljica).	3564
Poklar Jože, Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 12, osebno izkaznico, reg. št. 663.	3482
Polič Milan, Ljubljana, Trpinčeva 9, delovno knjižico.	3966
Perčič Husein, Ljubljana, Pod hribom 55, zdravstveno izkaznico, št. 714982.	3919
Potisk "Anton. Studenice 12, pošta Poljčane, vojaško knjižico, izdano v Titogradu.	3810
Potočnik Alojz, Zg. Voličina 65, p. Voličina, osebno izkaznico, reg. št. 18966.	3811
Potočnik Milan, Prevoje 46, pošta Domžale, zdravstveno izkaznico, št. 299816.	4006
Povše Ivan, Ljubljana, Savlje 36, osebno izkaznico, reg. št. 17602 (Sevnica).	4057
Povuna Slavo, Kranj, vojaško knjižico.	4067
Prapor Cvetka, Ljubljana, Študentsko naselje, maturitetno spričevalo, št. 49,(60.	3711
Prosenjak Ignac, Dornova 124, p. Ptuj, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja.	3605
Prošt Marica, Ljubljana, Majero-nova 10, zdravstveno izkaznico, št. 294566.	4058
Pucko Ivan, Lendava, Spodnja ulica 16, zdravstveno izkaznico, štev. 030724.	5812
Puklavec Janko, Ormož, zdravstveno izkaznico, št. 2206.	3860
Rabič (Franc) Marija, roj. 20. II. 1943, Šenčur 6, osebno izkaznico, izdano v Šenčurju in zdravstveno izkaznico.	3712
Radej Gabrijela, Maribor, Iztokova 15, osebno izkaznico, reg. štev. 3065.	y	3507
Radosavljevič Milomir, Maribor, Vojašniška 10, zdravstveno izkaznico, št. 320561.	3813
Rajhard Elizabeta, Log, p. Kranjska gora, osebno izkaznico, reg. št. 841 (Jesenice).	3656
Razgoršek Alojz, Sv. Andraž 74, p. Polzela, osebno izkaznico, reg. št. 818.	3893
Rednak Matilda, Ortopedska bolnica Al, Valdoltra, zdravstveno izkaznico, št. 514125".	3742
Rihar Franc, Hotel »Paka*, Velenje, zdravstveno izkaznico," številka 268457.	3164
Rihard Olga, Moste, p. Žirovnica, osebno izkaznico, reg. št. 12261 (Radovljica).	3761
Rihard Vladislav, Moste, p. Žirovnica, osebno izkaznico, reg. številka 15084.	3762
Rihter Matija, Šmiklavž 19, pošta Gornji grad, osebno izkaznico, reg. št. 22508 (Mozirje).	1409
Rogač Tomaž, Ljubljana, Linhartova 86, osebno izkaznico, reg. št. 2299 (Ljubljana).	5713
Roglič (Franc) Olga, roj. 21. IX. 1926, Ljubljana, Gradišče 4, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	4007
Ropret Janez, Dvorjč 51, p. Cerklje, zdravstveno izkaznico, številka 503967.	3714
3715
Rozman Marija, Ljubljana, Trata 8, osebno izkaznico, reg. številka 135734 (Ljubljana).	3580
Rus Mara, Maribor, Cankarjeva 52, zdravstveno izkaznico, številka 45473.	3814
Ružič Peter, Maribor, Žmavčeva 5, osebno izkaznico, reg. številki 3202.	3815
Sačcr Branko, SGP »Zasavje«, Trbovlje, samski dom, zdravstveno izkaznico, št. 029827 (Trbovlje). 3527,
Safin Dragoljub, Sneberje 1 a, zdravstveno izkaznico, številka 122934.	3716
Sali Modi, Ljubljana, Viška 58, zdravstveno izkaznico.	3681
Salikovič Rasim, LIP Rečica, Bled, delovno' knjižico, številka 343025/ 1897.	x	3943
Satler Srečko, Maribor, Gosposvetska 67, vojaško knjižico, izdano 1965 v Zagrebu od VP 1469.	3306
Seč Anuška, Kranj, Pševska 18, zdravstveno izkaznico, št. 2080. 4050
Sečlco Milica roj. Sever, Radenci, osebno izkaznico, reg. štev. 57062 (Murska Sobota) in spričevalo o končani gostinski šoli v Ljubljani, izdano leta 1961.	3920
Sečnik Ciril, Vrzdanec 48, osebno izkaznico, reg. št. 158/59 (Dobrovo).	3465
Sekol Viljem, Vukovje 35, p. Pernica, zdravstveno izkaznico, štev. C-000529.	5509
Senani Nisret, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	5907
Senekovič Marija, Dvorjane 90, p. Sp. Duplek, zdravstveno izkaznico, št. 12821.	3816
Serdinšck Milena, Podlehnik 90, osebno izkaznico, reg. številka 9329 (Ptuj).	3763
Sever Majda, Spodnja Hrušica 35, zdravstveno	izkaznico,	številka
001964.	4059
Sevšek Minka, Modni salon, Velenje, zdravstveno izkaznico, številka 863192.	3085
Simič Dušan, Ljubljana, Korotan-ska ulica, zdravstveno izkaznico.	3581
Simšič Ludvik. »LIV«, Postojna, zdravstveno	izkaznico,	številka
A-186420.	3245
Sindikalna	podružnica	»LEK«.
Ljubljana, štampiljko z besedilom: Sindikat delavcev rudarstva, metalurgije in kemične industrije Ju£°" slavijo podružnica 'Lek« — Ljubljana.	3577
Sirec Maks, Laznica 18 n, p. Limbuš, zdravstveno izkaznico, številka
917640.	3818
Skyza Albin, Crcta 31, p. Orehova vas, osebno izkaznico, reg. štev. 71503.	3819
Škerlovnik Jože, Smolnik 24, p. Ruše, vojaško knjižico, izdano v Osijeku.	3>10
Skrbinšek Stefan, Sp. Hajdina 26, p. Hajdina, delovno knjižico, reg. št. 11154, ser. št. C-758076.	3862
Sladojevič Branko, Maribor, Ulica osvobodilne fronte 40, osebno izkaznico, reg. št. 8793/53.	3820
Slapnik Julijana, Škrjančevo 17, p. Radomlje, zdravstveno izkaznico, št. 053118.	3717
Slckovec Jožica, Slaptinci 39, p. Videm ob Ščavnici, delovno knjižico, št. 749918.	3166
Smej Stanko, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3968
Smrdelj (Franc) Marija, roj. 2. IV. 1938, Nadanje selo 42, pošta Pivka, osebno izkaznico, izdano v Postojni.	3985
Smuk Ludvik, Bevke 18, p. Vrhnika, osebno „izkaznico, reg. številka 49485 (Vrhnika).	-	3542
Sodič Mihaela, Pišece 117, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 270467 (Brežice) na ime Sodič Mihaela.	2721
Sotlar Janez, Višelnica 15, p. Zg. Gorje, osebno izkaznico, reg. štev. 54467.	2887
Sovine Andrej, Ljubljana, Partizanska 18, zdravstveno izkaznico. £	4060
Spetič Peter, Neverke 28, p. Košana, zdravstveno izkaznico, številka 770100.	3246
Srnko Rudolf, Maribor, Dogoška 83, osebno izkaznico, reg. številka 19871.	3511
Srnko Rudolf, Maribor, Dogoška 83, izkaznico društva upokojencev, št. 72480.	3512
Stjepan (Roman) Silvo, roj. 4. JUH. 1949, Ljubljana, Rakovniška 6, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani in zdravstveno izkaznico.	4061
Stojnič Milorad, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3969
Stopar Janez, Bič 2, osebno izkaznico, reg. št. 135 (Trebnje). 3628 Sušnik Melhiof, Zagorica 7, zdravstveno izkaznico.	4008
Svatovšek Marko, Klavnica. Kranj, zdravstveno izkaznico, številka 523160.	3764
Svetlin Ivan, Ljubljana, Prijat-Ijeva 4, spričevalo I. letnika gostinsko šole.	3629
Šabič Redo, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3630
Salamon Terezija, Stopno 13, p. Makole, zdravstveno izkaznico, št. 5.12120.	3514
Šalamun Terezija, Rače 15, zdravstveno izkazpico, št. 433565.	3513
Šauperl Elizabeta, Jarenina 19, p. Jareninski dol, osebno izkaznico, rog. št. 47901.	3821
Šavija Stane, Kresnice, zdravstveno izkaznico, št. A-126899.	3631
Šegula Anton, Dornava 51, p. Mo-škanjci, osebno izkaznico, reg. št. 25016 (Dornava).	3132
Senica ing. Viktor, Ljubljana, Hu-dovernikova 4, osebno izkaznico, reg. št. 1409 (Ljubljana).	3970
Šenveter Jože, Zamarkova 15, p. Lenart v Slov. Goricah, delovno knjižico, štev. 476634/2733 (Lenart).	3986
Šerjak Matija, Pijava gorica 19, osebno izkaznico, reg. št. 3908 (Ljub-Ijana-Vič-Rudnik).	4062
Šiftar Blanka, Vrhovci 75, p. Ljubljana, osebno izkaznico, reg. štev. 130371 (Ljubljana).	3543
šiker Angelca, Maribor, Framska 4, osebno izkaznico, reg. številka 285.	3817
Šili Ištvan, Jesenice, Cesta maršala Tita 106, zdravstveno izkaznico, št. 66427.	3897
Šinigoj Marina, Ljubljana, Jadranska 2, osebno izkaznico, reg. št. 366 (Koper).	3632
Šinkovec Anica, Hotel »Central-riviera«, Portorož, zdravstveno izkaznico, št. 242064 (Jesenice). 3483
Šinkovec Jože, Brezov dol 21, osebno izkaznico, reg. štev. 12402 (Višje).	3682
Šišič Fikret, Ljubljana, Gosposka 10, zdravstveno izkaznico. 3718
Škerbec Terezija, Gornje jezero 21, p. Stari trg pri Ložu, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 049766.	3484
škoda Đuro, Vrhnika., Gradišče 8, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Vipavi. 3582
škoda Vera, Vevče 91 a, osebno izkaznico, reg. št. 91815/51 (Ljubljana).	3633
škofljanc Stanislav, Medvode 48, osejmo izkaznico, reg. štev. 47107 (Ljubljana).	3921
Škrinjar Jože, Ljubljana, Delničarjeva 4, osebno izkaznico, reg. št. 3729.	j	3898
Škrobar Julijana, Maribor, Kaj-žarjeva 3, osebno izkaznico, reg. št. 105.	3822
Škufca (Alojz) Marija, roj. 17. X. 1944, Split, Narodnih žrtava 6, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, izdani v Splitu, objavljen v >Urad-nem listu SRS<, št. 9/65, kor se je našla.	3634
Šmuc Marija, Šmarje 12, zdravstveno izkaznico, št. C-056566. 3922
Šos (Franc) Franc, roj. 7. VIII. 1922, Postojna, Gregorčičev drevored 23, osebno izkaznico, izdano v Trbovljah.	3635
špail Avgust, Ljubljana, Bohoričeva 4, zdravstveno izkaznico, štev; 134943.	3583
Špehar Jože, Kresnice 62, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Petrinju.	3923
Špindler Julijana, Zagorci 24, p: Juršinci, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 436002.	3947
Šprah Frančiška, Maribor, Plinarniška 19, osebno izkaznico, reg. št. 66787.	3823
Šraj Ivan, Hudo 24, osebno izkaznico, reg. št. 53780 (Domžale). 3544
Šraj Vlado, Šegova vas, p. Loški potok, delovno knjižico, številka 409.	3584
Štamfel Marija, Sp. Čačič 1, p. Osilnica, zdravstveno izkaznico, št. 315893 (Kočevje).	3168
•Štefančič Frančiška Marija, Šentjanž 2, p. Dravograd, zdravstveno izkaznico, št. 182568 (Maribor). 2531
šterbenc (Jože) Jože, roj. 19. VIII. 1935, Srednji Radenci 1, osebno izkaznico, izdano v Črnomlju. 3719
Šterk Kristina, Kokrica 59, p. Kranj, zdravstveno izkaznico, št. A-375839 na ime Šterk Zdenka. 3147
Štern Amalija, Žirovnica 31, osebno izkaznico, reg, številka 12852 (Radovljica).	3849
Štimac Ljudmila, Notranje Gorice 106, delovno knjižico, številka 10887.	4009
šuklje Jože, Dol. Lokvica 2, p. Metlika, osebno izkaznico, reg. št. 2373 (Črnomelj).	3249
Šuštaršič Franc, Kamnik pod Krimom 78, osebno izkaznico, reg. štev. 678 (Ljubljana).	3850
Šuštaršič Peter, Stranska vas, p. Novo mesto, vojaško knjižico, izdano od VP 1062 (Mostar).	3304
Švab Viljem, Ljubljana, Poljanski nasip 40, delovno knjižico, izdano v Ljubljani.	3585
Tabakovič Mirko, Ljubljana, Novakova 5 b, zdravstveno izkaznico na ime Tabakovič Asim.	3636
Teras Frančiška, Maribor, Geršakova 24, osebno izkaznico, reg. št. 933.	3515
Tkalčec Pavel, Maribor, Moše Pi-jada 31, zdravstveno izkaznico, št. 152236.	3824
Točaj Mirko, Gaj 55, p. Zg. Kungota, osebno izkaznico, reg. štev. 66612.	3516
Tomažič Zora, Maribor, Krčevinska 57, zdravstveno izkaznico, štev. 289400.	3517
Topavlovič Feriz, Ljubljana, Ze-leznikarjeva 16, zdravstveno izkaznico.	3683
Toplak Koloman, industrijska GšG, Izola, osebno izkaznico, reg. št. 514068 (Murska Sobota). 2889
Toplak Rozalija, Imovska vas 4, osebno izkaznico, reg.' št. 10824, 3825
Tratnik Štefka, Velenje, Šaleška 22 d, osebno izkaznico, reg. številka 9852.	14511
Traven Ivan, Milje 10, p. Šenčur, delovno knjižico, številka 294544^ /20094.	5657
Trifunovič Mile, Ljubljana, Vi* bovci 79, zdravstveno izkaznico.	5657
Trobentar Franc, Maribor, Mladinska 6, osebno izkaznico, reg. št. 5858.	3826
Trupkovič Dragotin, Žižkovec 74, osebno izkaznico, reg. št. 22858 (Čakovec).	3586
Turk Katarina por. Jurovič, Poljane 71, p. Šentvid, osebno izkaznico, reg. št. 1240 (Mursko Središče).	3466
Tušek Silva, Ljubljana, Zrinjskega 7, osebno izkaznico, reg. štev. 83645 (Ljubljana).	3873
Uhan Alojzija, Ljubljana, Kebetova 23, osebno izkaznico, reg. št 50839/51 (Ljubljana).	3924
Urbančič Sonja, Ljubljana, Medvedova 7, zdravstveno izkaznico.	3587
Urbas Jože, Gorenji Logatec 34, indeks strojne fakultete, univerze v Ljubljani.	3546
Urek Vinko, Kapele 10, p. Dobova, osebno izkaznico, reg. št. 411 (Brežice).	2797
Us Rudi, Gorenje Jesenice 1, p. Šentrupert, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Prištini.	■ 3639
Vahčič Marija, Trcbež 39, p. Artiče, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 269182.	3250
Valant (Jože) Jože, roj. 23, IX. 1935, Ljubljana, Galjevica 232, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani.	4063
Valenčič Olga, Ježa 43, p. Črnuče, delovno knjižico, izdano v Ljubljani.	3720
Valent Tončka, Ljubljana, Fabianijeva 31, osebno izkaznico, reg. št. 15316 (Zagorje) in zdravstveno izkaznico, št. 036588.	3925
Velič Mehmed, Kamnik, šutna 15, osebno izkaznico, reg. št. 709763 (Bosanska Krupa).	3684
Varlec Terezija, Maribor, Betnav-Bka 77 a, zdravstveno izkaznico, St. 249823.	3827
Vaupotič Alojz, Maribor, Radvanjska 88 a, osebno izkaznico, reg. št. 5969.	3829
Vaupotič Alojz, Maribor, Radvanjska 88 a, zdravstveno izkaznico, št. 265900.	3828
Velič Mufitafa, Ljubljana, Viška 7, delovno knjižico.	3971
Verčej Đuro, Pijava Gorica, zdravstveno izkaznico.	3721
Vidmar (Stane) Andrej, roj. 13. IX. 1941, Ljubljana, Cirdl-Metodov trg 19, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani.	3972
Vidmar Dominik, Ljubljana, Topniška 14, delovno knjižico, številka 639016/6687.	4011
Vidovič Andrej, Ložina 20, p. Podlehnik pri Ptuju, zdravstveno izkaznico, št. 903382 in zdravstveno izkaznico, št. 903384 na ime Vidovič Barbara, zdravstveno izkaznico, štev. 903386 na ime Vidovič Jožef in zdravstveno izkaznico, št. 903385 na ime Vidovič Andrej.	3658
Virang Marija, Ljubljana, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja.	3685
Visočnik Ivanka, Meljski hrib 39, p. Maribor, osebno izkaznico, reg. št. 71292.	3518
Višnar Angela, Slovenske Konjice, Grajska 6, osebno izkaznico, reg. št. 56725 (Poljčane).	4032
Višnar Jože, Slovenske Konjice, Grajska 6, osebno izkaznico, reg. št. 32493 (Poljčane).	4033
Vizlar Alfonz, Ljubljana, Hrenova 17, osebno izkaznico, reg. številka 112555/55 (Ljubljana).	. .3874
Vižintin Silvo, Sp. Škofije 11, p. škofije, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka K-252142..	3609
Vogrinec Jože, Kamenščak 56, p. Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 453 (Ljutomer).	3743
Voljč Edi, Hardek 36, p. Ormož, spričevalo o zaključnem pomočni-ŠKem izpitu, št. 18/57, izdano 20. VI. 1957 od vajenske šole v Ptuju. 3989 Vran Vinko, Ljubljana, Pokopališka 24, zdravstveno izkaznico, štev. 21525.	3686
Vrečar Vincencij, Sneberje 75, p. Ljubljana-Polje, osebno izkaznico, reg št. 4065 (Ljubljana).	3851
Vršič Radislava, Ljubljana, ,Bo-kalce 4, delovno knjižico. 4064 Vrtačnik Janez, Ljubljana, Lepo-dvorska 30. osebno izkaznico, reg. št. 137579 (Ljubljana). f 3926
Vukosavljevič Milan, Vrhnika, Ob potoku 8, delovno knjižico, številka 615355/1268.	3852
Vurcer Franc, Maribor, Zupančičeva 50 c, osebno izkaznico, reg. št. 45514.	3830
Zabel Ana, Brdinja 47, p. Ravne na Koroškem, osebno izkaznico, reg. št. 7245 (Slovenj Gradec). 3485
Zadnik Frančiška, Huje 28, p. Obrov, osebno izkaznico, reg. štev. 8669 (Ilirska Bistrica).	3659
Zagoršek Pavel, Rošpoh 8, p. Maribor, zdravstveno izkaznico, štev. 920422.	3519
Zahirevič Husein, Mengeš, zdravstveno izkaznico, št. 48444.	3722
Zajc Jože, Potok 5, zdravstveno izkaznico, št. 125080.	4012
Zakrajšek Angela, Ljubljana, Ulica Luize Pesjakove 6, osebno izkaznico, reg. št. 50450/51 (Ljubljana).	3588
Zalar Alojzija, Trbovlje, Šuštarjeva kolonija 32, delovno knjižico, št. 711797/3023 .(Trbovlje). 3528 Zelenko Franc, Janežovski vrh 14, p. Destrnik, zdravstveno izkaznico, kmetijskega zavarovanja, številka 441910.	'	3948
Zemljak Ivanka, Poklek nad Blanco 6, p. Blanca, zdravstveno izkaznico, št. 335895 (Videm-Krško). 3567 Zorc Marjan, Zgornji Laknic 18, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Titogradu. 3467 Zorko Alojz, Ljubljana, Dolenjska cesta, osebno izkaznico, reg. st. 6115 (Ljubljana-Vič-Rudnik). 3589 Zupan Uršula, Križe 40, p. Artiče, osebno izkaznico, reg. št. 9166 (Krško).	3744
Zigante Marija, Izola, Jagodje 13,' osebno izkaznico, reg. št. 773 (Buzet).	3345
Zivkovdč Zdravko, Maribor, Panonska 4, zdravstveno izkaznico, št. 603346.	3831
Žižek Marija, Kamnica, Elektrarniška 13, osebno izkaznico, reg. št. 43967.	3832
Zlof Franc, Maribor, Fanluilovska 8,' osebno izkaznico, reg." številka 56245.	3520
Žmavc Jože, Vižmarje 206, zdravstveno izkaznico, št. 04780.	3723
Žmavc Olga, Mladinski dom, Bohinj, p. Stara Fužina, osebno izkaznico, reg. št. 1354 (Mozirje). 3769 Žnidaršič (Martin) Franc, roj. 11. XII. 1940, Bučka 5, osebno izkaznico, izd^po v Krškem.	4065
Žnidaršič Jože, Spodnji Kašelj 13, osebno izkaznico, reg. št. 136241 (Ljubljana).	3687
Žnuderl Terezija, Plač 37, p. Zg. Kungota, zdravstveno izkaznico, št. 946836.	'	3833
Žumer (Matija) ing. Mihael, roj. 15. V. 1937, Ljubljana, Poljanski nasip 12, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani.	3724
Žunec Terezija, Soviče 8, p. Videm pri Ptuju, zdravstveno izkaznico, št. 278519.	3950
Zupec Bogomir, Sp. Zerjavci, p. -Lenart v Slov. goricah, osebno izkaznico, reg. št. 1165.	3346
- Zuža Stanko. Gabersko 23. p. Trbovlje, osebno izkaznico, reg. št. 8989 (Trbovlje).	3529
Žužek Franc, Ljubljana, Ilirska 30, zdravstveno izkaznico, številka 61224.	3725
r (
Izdaje »Uradni list SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurafl — Tiska tiskarna »Toneta TomSlča« v Ljubljani