DRUŽBENO USMERJENA STANOVANJSKA GRADNJA NA NOVIH FUŽINAH
Zamisel, ki v praksi ni zaživela
Najpomembnejši del človekovega osebnega standarda je prav go-tovo stano vanje. Ce člo vek nima stanovanja ali pa je to neprimerno, ni zadovoljen / življenjem, nižja je tudi njegova delovna storilnost. Tudi socialna diferenciacija se v najostrejši luči kaže prav na tem področiu. Šele ko ima čluvek stanovanje, je i/polnjen glavni pogoj, da se druž-beno vključi v skupnost kraja, kjer prebiva. Zaradi velikega pomena, ki ga ima stanovanje za človekovo življenje, ni čudno, da družba sta-novanjski pulitiki namenja veliko pozornosti.
Nekako pred desetimi leti smo se v Sluvcniji pričeli pogovarjati o družbeno usmerjeni gradnji. ki naj bi nadomestila do takrat ve-ljavno obliko gradnje za trg. Na ta način smo hoteli zgraditi kar najbolj kakovostna stanovanja, katerih cena bi naj ne bila previ-M)ka; rasle naj bi humane stano-vanjske soseske, take, v katerih bi človek zadovoljeval čim več svojih osnovnih potreb. Že od vsega začetka naj bi kupci — bo-doči stanovalci odločali o tem, kakšno naj bo njihovo naselje. Po tem principu gradnje je pri-čela rasti tudi stanovan jska sose-_ska Nove Fužine.
Na posvetu, ki ga je sredi fe-
bruarja pripravil občinski komite
ZKS naše občine, so navzoči po-
skušali najti pot iz tcžav, v katere
»Je zabredla sicer dobro zamišlje-
na, a iz papirja v prakso nikoli prenešena usmerjena stanovanj-ska gradnja. Očitno je namreč. to so potrdili tudi govorci na tem se-stanku, da elementi, ki naj bi jo sestavljali, niso bili vneseni vanjo.
Tako kupci — soinvestitor ji na gradnjo in oblikovanje soseske nimajo nikakišnega vpliva. Skli-čejo jih šele takrat, ko je treba podpisati pogodbo oziroma odš-teti denar. Ker je v ceni stanova-nja predvidena le 20-odstotna podražitev na leto. v resnici pa je veliko večja, prihaja do razlik v cenah. Tako so morali prcbivalci bloka A-23 čeznoč najti denar in poravnati razliko v zncsku.
Stanovanjska soseska Nove Fužine, v kateri že zdaj živi okoli 7500 ljudi, ko pa bo končana, jih bo v njej prebivalo še enkrat to-
Iiko, ima zdaj le šolo, vrtec in tr-govino. Vsa ta poslopja pa so premajhna že za zdajšnje število prebivalcev. Zaplefi, do katerih prihaja že pred vselitvijo, in živ-Ijenje v takorekoč spalni sosedki, se odražajo tudi v nepripravlje-nosti krajanov za delo v krajevni samoupravi in družbenopolitič-nih organizacijah.
Na posvetu je bilo tudi rečeno, da v prihodnosti najbrž nobena ljubljanska občina ne bo zmogla gradnje tako velike soseske bre;z pomoči mesta. V mestni resolu-.-ciji je bilo sicer zapisano, d;a imajo Novc Fužine prednost. vendar te ugodnosti v občim ni hjlo nikjer občutiti ne videtii. Tudi ne kaže več postavljati sta-novanjskih sosesk v bližino indu--strijskih objektov, kot se je tco zgodilo v primeru Novih Fužini.
Nczadovoljni z zdajšnjim nai-činom gradnje so domala vsii, predvsem pa kupci, ki najhujse občutijo posledice nereda v stai-novanjskem gospodarstvu. Sta-.-novalci bloka A-23 so zaradi ra-ziike v ceni že vložili tožbo protti pooblaščenemu investitorjui Zavodu za izgradnjo Ljubljane, pridružili se jim bodo najbrž tudi še nevseljeni prebivalci bloka A-17. Proti omenjenemu zavodu jo viožil tožbo tudi Gradis, ki je izvajalec del v tej soseski. V Novih Fužinah se lani namreč niso dogovorili o nobeni izho-
diščni ceni niti se niso sporazu-tneti za nobeno končno ceno.
Tako Gradis in drugi izvajalci, ki poleg njega sodelujejo pri grad-nji fužinske soseske, ne vedo — pogostokrat niti takrat, ko ob-jekt že stoji —, za koliko denarja so pravzaprav delali. Nekateri izvajalci obrtniških del že odkla-njajo posel v tej soseski.
Kot je bilo pričakovati. posvet ni postregel z odgovori na nere-šena vprašanja; to tudi ni bil nje-gov namen. Osvetlil pa je ven-darle dobršen del problematike družbeno usmcr/enc gradnje v Novih Fužinah in odnose mctt-samoupravno stanovanjsko skupnostjo, pooblaščenim inve-stitorjem, soinvestitorji in izva-jalci del. Očitno se bo marsikaj moralo spremeniti.
D. J.