Danainia številka velja 2 kroni. Z03. SfevlM * t T ** g uoiUflni,; nedeljo a gftartn Mžt UD. leto »j SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznik«. fnseratli Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, ©d 30 m/m viSine dalje kupčljski In uradni oglasi 1 m/m K 2—, notice, poslano, preklid, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilla popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloli znamka za odgovor. Upravnistvo „Slov. Naroda" In „Narodna tiskarna" Sna flora uiiea št 9, pritlično. — Tole!on st. 904. »Slovanski Narod" vslla v 14nbl|anl In po pošti i V JngoaaTitli celoletno naprej plačan . K 300*— polletno........ 1S0-— 3 mesečno... . • ■ 75*— 1 ........ 25- V Inozemstvu i celoletno......K 480*— polletno......, 240"— 3 mesečno......120*— 1 .......40— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj poaliejo v prvič naročnino vedno t&GtT P° nakaznici. Na samo piamena naročiU brez poglatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo »Slov. Hareda" Knailova ulica at. 5, J. nadstropja Telalon stav. 34. Dopis« sprejema la podpisano in zadostno frank orane« ajajr* Rokopisov se ne vrata« "V^S Posamezna Steuilfca oelia rzc H Poitnlna platana v gotovini. asanesnanei Podpisujte novo državno posojilo! Vsak državljan, ki se zaveda svojih dolžnosti do domovine, je dolžan, da po svojih močeh prispeva za novo državno posojilo. Pozivamo vse naše industrijalce, trgovce, obrtnike, posestnike, odvetnike, notarje, zdravnike, predvsem pa naše denarne zavode, da store svojo narodno in državljansko dolžnost ! To posojilo se porabi za poprave na glavni železniški progi Ljubljana - Gjevgjelija, za zgradbo novih prometnih prog na morje. Posojilo je torej namenjeno predvsem za izboljšanje naših prometnih razmer, kar je v interesu vse naše javnosti. Posojilo je izredno dobičkonosno: obrestuje se po 7 % in je prosto vseh davkov in državnih doklad. Somišljeniki, podpisujte novo državno posojilo, ker s tem podpirate svojo državo in ji dvigate kredit in ugled doma in v inozemstvu! Pismo Iz Prage. Na Češkoslovaškem se izvede parlamentarizacija ministrstva. Petero- Članski odbor parlamentarnih strank (»petka«), v katerem so poslanci dr. Bechvnš, dr. franke, dr. Rašin. dr. Sramek in dr. Švehla, Je sklenil na svoji poslednji seji. da se snide spo-Četkom septembra, da sklepa o nadali-nem postopanju strank. Zaradi obolelosti dr. Švehle.ki je v Karlovih va-rih, se je parlamentarizacija kabineta le odgodila. PosI dr. Švehla, načelnik agrarne stranke, ie določen za ministrskega predsednika. Dogovor strank ■— izvzemši komuniste — se smatra za zagotovljen. Doslej pa še ni ustanovljen skupni program, niti Še ni rešeno vprašanje oseb: toda baje ni dvomiti, da ne bo posebnih tečkoč. V kabinetu bodo zastopani baje tudi uradniki, in ministrstvo narodne obrano ima osta.ti v upravi člana armade. Ministrskih kandidatov je seveda rrmofiro, zlasti socialističnih; zato se hočejo stranke omejiti na čim manjše število vcšča-kov v vladi, kar bi bilo 1« na prospeh delovanja. Novi kabinet bo menda Imenovan že v drugi polovici septembra. Nemci v naši republiki izvajajo Se nadalje politiko popolne negaciie. 2ato se ž njimi za vstop v vlado nihče niti ne pogaja. Ker se niso odzvati povabilu predsednika ter so vabilo netaktno zavrnili, so si Nemci položaj s tem le še poslabšali. »Prasrer Tajrblatt« piše Čimdalje drzneje. Tako torej ne more priti z Nemci do nikakfh razgovorov, ker ni mogoče dopustiti, da bi žalili celo glavarja države. \Terr??ka parlamentarna zveza, ki druži nacionalne meščanske stranke, je pozvala nemške socialno - demokratske stranke; naj bi z nacionalnimi meščanskimi strankami stvorili enotno fronto proti češki koncentraciji. Ponudba r>a ie bila odklonjena, — a le iz taktičnih ozi-rov. Nemški socialni demokrati tvorijo že itak enotno fronto z nemškimi meščanskimi nacionalci ter z ostalimi nemškimi strankami ter jih v boievito-sti in nestrpnosti včasih celo nadkri-U u je j o. Češki in nemški del komunistične stranke v zvezi s slovaškimi, poljskimi in madžarskimi komunisti, so imeli državno konferenco, na kateri je bilo sklenjeno ustanoviti enotno komunistično stranko v Češkoslovaški. Ustanovna skupščina se ima vršiti koncem oktobra in spočetka rtovem-bra t. 1. Takrat se izvrši formalno združenje vseh komunistov v češkoslovaški republiki, a je vprašani«, bo li nova stranka imela dovoli notranje edinosti in resnične sposobnosti za akcijo. Dvomimo! Združenje se izvrSi pod pritiskom Moskve po nasvetu nemških in madžarskih komunistov. Predlog posl. šmerala, nsi bi bila stranka narodnostno organizirana po sekcijah, je bil v Moskvi odbit. NiŠki biskup, vladika D osi te i biva v Češkoslovaški ter je prepotoval Podkarpatsko Rusb'o. V družbi protodiakona Nikollča in atašeia poslaništva kraljevine SHS Črvčanina se je udeležil shoda delegatov češkoslo- vaške cerkve. Biskup Dositej ie posvetil biskupa nut ropolita Pavlika in še dva č. s. biskupa. Tretji praški velosejem je zopet sijajen. Do otvoritve se je orijdasilo 2967 razstavUalcev. a sprejetih je bilo le 2174. A. K. Vsled zboljšanja službenih raz« mer učiteljitva osnovnih šol je oprhati v zadnjih lotih močnejši dotok mladine na naša učiteliišča. Glefic ženskih učiteljišč jc bilo to le v preišnii dobi in znani so shičah učiteljic, ki več let po zrelostnem izpitu niso dobile službo, Vsled razširjenja prejšnjih in ustanovitve novih šol je bilo v najzadnjem časi, mogočo namestiti vse Izprašane učne moči. Pa to ugodno stanje bc kmalu nehalo in ni daleč doba, ko bomo imeli nadnrodukcijo uČiteb« stva vsa j v Sloveniji in na Hrvata skom, osobito učiteljic. Imamo nam. reč za bližnjo bodočnost preveč žen« skih učiteljic, če se oziramo samo na potrebe Slovenije. Dvojo državnih in troje zasebnih ženskih učiteljišč (Ljubliana, Škofi a Loka in Maribor; da na leto najmanj 200 učiteljic, kar bo kmrJu (če že ni) nad potrebo Slovenijo. Računati nam ie torej v kratkem z nadnrodukcijo učiteljic in z ozirom na to smatram za ume* srno zraj ob začetku šolskega leta opozoriti na to stvar. — Sem spada sovec:a tudi vprsš ,-^je zasebnih uči. teljisč in z ozirom na določbe vt* dov^Nnske ustave je rešitev tega vprašanja podana; vendar bi v slučaj« podržavljenja teh zavodov nadprodukcija ne bila ustavljena Za najbližnio bodočnost pa menda prosvetna uprava v tej stvari ne pri* prav!?* posebnih ukrepov. Ker imamo na razpolago mno« go s*r>irflntov za vstop na učitelji* šča. is :asno. da fe na mestu Izbera najboljših v obsegu normalnem* števila. To naj se nikakor ne preirt pri vzgoji ucitslisksga naraščaia *ol*k» sužba is za viak narod veli* kt važnosti. Le najboljšimi močem izročaimo vigoio svoje mladine Med te najboljšo pa spadajo gotovo le oni, ki imajo za sabo popolno srroVovno izobrazbo, ki so jo do« segli še v idealni mladeniŠkl dobi torej takrat, ko so v uČiteliakera zvanju videli ideal svojega Življe* nia ter je njih značaj dobil odločil* ne oblike pod vplivom smotren« obče in strokovne vzgoje. V zad* nirm času pa se oglašajo k učlteh* skim izpitom ljudje, ki so že imeri ali vsaj izvolili drug poklic, a jih menda mika regulirana učiteljska plača. Ne rečem, da bi med takimi ne bilo nikoli dobrih pedagogov ali dej6tvo je, da taki ljudje niso uživali one strokovne izobrazbe, k* jo nudi dobro učiteljišča s svojim seminarjem — vadnico. Kakor s1 namreč ne moremo misliti dobrega agronoma brez vzgoje na poljedefe ski šoli ter veščega zdravnika brez študija na klinikah, ravnotako ni prave vzgoje za učiteljiško zvanje brez pedagoško * diktatičnih vaj na osnovni šoli vadnici, v dolavnici, le v njej gojenec učiteljišča vidi ožv votvorjeno teorijo pouka ter sana poskuša v praksi uporabljati znan, stveno teorijo. Zato bi bilo primer* no, da šolska oblast izključno omb. ji do«eco učiteljskega zvanja na si« stematično vzgojo na strokovnih šolah — učiteljiščih. In tudi za vstop v te zavode naj bi se upoštevali sa* mo oni aspiranti, ki so še v starosti ki še omogočuje vzgojo ln izobraz« bo značaja- Spominjam sc sošolca v I. tečaju učiteljišča, ki je imel 2c let; bil nam je vsem tuj, že dozore; mož, mi pa 15—16 letni navdušenj mladeniči, polni nad in načrtov, o» pa po rešilni bilki segajoč ponesn*. čenec v drugem poklicu^ nesreče zanj —» za šolo pač le sreča — je hotela, da niti v dveh letih ni kon* čal prvega letnika in izginil je ■ po vršja. Izobrazba tat učlteljUcFth naf be resna, točna in vestna. Vsako po* puščanje je greh na vzgoji mladine, Kdor se na učiteljišču ne pop rim*, učenja z vso vnemo, ta naj ne dobi vstopa v svetišče, kjer se vigala na* ša mladina. Zato so slučaji presko kov posameznih študijskih letnikov zaradi starosti ah posebno pridnosti neumestni ter po sedanjem statutu tudi nedovoljetu (§ 16); prav tako — in popolnoma primerno — ni do. voljen na učiteljiščih privatni štu» dij (t. zv. eJcstoranstf) Id je na red» nin srednjih šolah mogoč. Naj veo kar dovoljuje Statut (razven zro* lostnega izpita za privatiste) je vstop v kak višji letnik (II. ali III.) z ozirom na doseženo izobrazbo. Vso to seveda le i ar adi strokovne ured* be študija v in. in IV. letniku, kjer se vrše praktične vafe v seminar j u — vadnici. Teh vaj zaseben Študij nikdar ne more nadomestiti. Glede teh vaj tožijo pmktilđ že dolgo, da jih nudi r.aše t. j. pro^ šnje avstrijsko učitelji-šJe mnoctO premalo za temeljito stroki >vn£ izobrazbo učiteljske ca naraičajA In res ima v najugodnofScm slučaj ju gojenec IV. tečaja priliko, samo* stojno poučevati ie 1')—12 po pqJ ure v celem lotu. To je premalo, a še to se doseže lo v normalnih r » merah, ako posamezni tjčaii nisO proobilni. Zato je tudi otvariani»} vsporednic na učiteljiščih zabran)^ no (§ 4 statuta), kaiti za - • iko vzpof rednico III. in IV. letniku bi se mol rala, otvoriti tudi vzporednici sern|* narja. Lajik bi sicer morda rekel, da kjer se vadi 40 kandidaiov, tam *4 jih vadi ob drugem času lahko zoi pet 40, Res stvarno je to mogoč^, a kdo nai popravi škodo, ki jo trpe" učenci ali uČonke seminarja ~m vadi niče, Če se nad mero raztegnejo učni poskusi kandidatov? Vsak učitelj ve, da na osnovni stopnji šolo več doseža v eni useln združeri pouk nego pa na več moči razdeljA' no poučevanje. Znižati pa se obszjj. učnih vaj posameznega kandidata zopet ne srnja, ker ]e ta obseg te itak prepičoi. Iz tefia sledi* da ne kaio paralelizirati poeamnih letnH\ kov učiteljišča (kar je brez vsakd škodo mogočo na drugih srednjijjf šolah), ako ni na razpolago ravn0 tako vzporednih vadnic Dobe^' glas teh osnovnih Šol, vsaj po dosc*1 danjerd navalu na te šolo se da sklepati na tako sodbo roditeljev** ie mogoč le dotlej, dokler lit in Iv letniki učiteljišča niso preobilni,/ Med raznimi aspiranti za vzrrfe* joro na učiteljišča v sedanji dobi se, utegne primeriti tudi kak slučaj **] Že oženi enih ali omoženih oseb. Sor daj ttljaven statut določa postopa nje t takem slučaju — odstranitaV*« In to jo v redu, kajti jasno ic, da {O; zvanju primerna vzgoja takih ljudi vsaj dvomljiva, če že ne nemogoč«, ker je v tej dobi značaj če tolikfl ustaljen, da bi se pač protivil uplš* vom šolskega Življenja, ki ima na>^ men, še nedovršen značaj d u Še c8» jaka zvanju primerno izobraziti rtj-utrditi Predvsem pa veljaj načelo^ Izročaimo mladino naroaa onim, k) so si se v svoji idealni dobi izvolUj ter smo jih s amotreno vzgojo vsper ob ili za to »veto rvanje! *y£^, gtrokovnJiiBr Dr. Ivan Lah: Oholi Dubrovnika. Na krova našega parnika v lepi poletni noči smo s© razaanjaii o stari dnbrovniaki slavi in usodi in srno se zagledali v bodočnost Med tem p* Jo jutranja zarja vzplavala iz morskih Valov in Helios — solnce ae je dvianiil preko nje na visoko nebo: prted nami pa se je odprl nov evet evet|a in zelenja: Gruž. Naš >Sv. Lo vrijeđao« plove počasi v pristanišče, mi pa so oziramo na desno in levo in glodamo tihe gaje in vrtove, bole vilo in dvorce in mogočno robovjO, ki znkriva od severne strani ves ta južni raj. Tam je Srgj. Na vrhu je trdnjava, >Imperialc, ki jo je dal sezidati general Marmont, da je ga varoval mesto proti napadom iz notranje dežele: po pobočju so razprostirajo terase z raznim sadjem in oleandri, vmes ao male hišice in pod vsem tem, tam za cvetočim Lap adom, teži Dubrovnik. Lapad je polotok, kjer so imeli chibrovniški plemiči svoj čas letovišča; tudi dandanes j« tu mnogo vil in posestev; vidi so pa tudi mnogo starih razvalin. Vos Lapad jo bogato porasel z Južnim drovj%m, cv-etjem in zelenjem in so ta razvija nova letoviška kolonija. Pristanišče v Gmžu !• prostorno in veliko: tu pristajajo l*dj© saDtt-brovnik. Mesto ima le maio pristanište, da so v nj«m veliko Udje u* mo- rajo obračati. Ob pristanišču ao poleg velikih skladišč in železiiiik© poptaffe, od koder vodi ieleznica na Mostar in Sarajevo, razne agenture, pi*amfe, menjalnico itd. Mi seveda hitimo takoj na tramvaj, ki že stoji ua bragu. T^ep, vtelik. moderen tramvaj. Za on dinar nas odpelje v Dubrovnik. £e frčimo mimo vil in vrtov po široki r,p*ti nar-vzgor; nekaj potnikov so vozi tudi v kočijah in v avtomobilih. Pot se obrne navzdol, drčiroo po ozki nliet mimo nekega zidu, od zgoraj so sklanja zelenje in cvetje nad nas, še par kr.it.kih postal navzdol in tramvaj ooetane. Na Pilah smo — tik pred odhodom v Dubrovnik. Tu stoji prsd pošto eela ▼Tgta iavoščkov, preko široke terase, ob kateri stojita dve kavarni, po so lepo vidi na odprto morje* Visoko obzidje obdaja mesto in jarek okrog. Pred mestnimi vratmi smo: podoba sv. Vlaha dviga nad nami svojo blagoelavljajoeo roko. Gremo če* most skozi vrata in po očkom ovinku navzdol. Po larku pod obzidjem vso kipi v bojnem zelenju in cvetju. Pridemo do dragih vrat: vhod v mesto. Takoj na desno nas ustavi snana stara fontana: s nekakim svečanim snstvom stopamo naprej; pred nami so odpre dolga ravna bela nlioa: glavna nliea dubrovniška, ntkdaf zvana Stradone, sedaj Plaea kralja Petra. Ko som prvi« stopal po nji, jo bilo ravno psa? sni po pogreb* Pozo £in- grije. Povsod so se še poznali sledovi narodnega žalovanja- povsod ftrno obrobljeni mrtvaški tisti od vseh raclio-nih društev ln korporadj. In vmes tisti lepi slavospev: Nema gospara vile J Da, nema više Pera Clngrije, tega velikega moža ia mosta Dubrovnika, N*ma gospera vL*e .. Res, Dubrovnik |c znal spoštovati svojega velikega voditelja v tefki borbi. Ni več onih, ki »o rarovali čast Dmbrovnika, onih, ki »o a ponosnimi koraki hodili la po >stradone<. onih, ki so se zavedali svojega dostojanstva. Na koncu uliee nam iart nasproti stolp 16 z veliko uro in poleg Je mi-pls: Sokol. .. Prišli smo do konca ulice; tu stoji mramorna bela soha Rolando-va ■ Železnim mečem v roki*, pravilo, da ta soha predstavlja dubrovnlako svobodo. Vse, kar Je okoli nas, je sama zgodovina; poslej samo glednino In ss niti več ne čudimo: vso to je sveto, skrivnostno, lepo* eadovlto, veličastno. Stopimo v cerkev sv. Vlaha; zunaj sede ljudje iz okolios v svojih pisanih narodnih oblekah po stopnicah okoli nje. To Jo njih starodavna navada, sat J« tik za eerkvijo trg. Cerkev ni velika, a na tem mesta si ne moreš misliti lepša Notranjost je priprosta, a ima veliko dragocenosti in umetnine; še reč zakladov pa se hrani v zakladnici, ki si Jo vsak lahko ogledat večja od cerkve sv. Vlaha je »Gospar, ki stoji par borakov naprej ma istem trga. Toda mod tem smo skoraj povabili na drago stavbe, ki stoje okrog nas: gfojte, ta je občinska hiša, tam muzej, tu gledališče, vse drugo poleg; dragega, saj v Dub rova Um jo vse ■ kupaj — in ta veličastni dvor> Ki fe bil sree ch> brovniške republike. Zunaj nas pa5 spominja na do t evo palačo, pravijo, d» je bil pred potresom še lepši, stopimo lahko tadi na dvorišoa da pogledamo lepe oboke in kolone. Ne malem trgu za eerkvijo sv. Vlaha jo prav živahno. Narod iz okolico prodaja tu svojo prt-delke in dobrovnieko meščanke kupujejo. Konavlfonke in Hercegovke so oblečene v narodno belo obleko, s ruto okoli vrata in s malim krotkom na glavi: od kita, ki js prepletena s pisanimi rosami, visi bol pajfiolan po plodih. Na vratu in v ulesih imajo mnogo zlatnino. Toda ko so nas zvabilo narodne noie, bi bili skoraj pozabili na — Oundtdićev spomenik, ki so dviga pred nami. Ni velik —- ss] na tem malem trgu ni bilo mogočo postaviti kaj velikega, da ne nastane disharmonija: tako trg in spomenik lepo hermonirata in pesnik stoti ta sredi naroda, kakor js vurastel iz nJega. Trg ss imenuje >Gkm«hiličeva poljana«, aoveda o poljani ta ni govora: takih >poljan< je več v Dubrovniku: to so mali kameniti trgi, da so na njih komaj obrneš. A ko smo se nagledaf} bližnjo okoliše sv. Vlaha, nas nehote vabi, d* bi se dvignili kasa savagocj a* jrogledauM z *•> sjfcjsssssssaj mi i 'i i sTI ir Savo rta vse te stare zgradbe, na staro1; strehe in kupole in da bo malo r&zgie*: damo. Zavfjemo takoj po prvih stopnicah navzgor; prav lepo, široko stopnioev na vrhu se vidi terasa in cerkev; sto« parno navsgor in ros Je kmalu pod n<> ml sv, Vlaho a svojo kupolo in GoepSV s svojim veličastnim pročeljem in dvo* i& esla vrsta starih, skoraj belih streh*' Prišli smo na teraso prod H**uitako eerkvijo, ki stoji tu visoko na >poIJa>| nic, da obvlada od tod vso okolico in SO človek nehote spomni one dobo, ko' so V veseli reneserteno razposajeni Da* brovnik prišli jizniti in so ga začeli »preobračati: spreobrnili so ga po pob noroa. Grmdulic je rastdl pod Vplivom jezuitske šola. Cerkev sv. Ignaerja nas sperarnji ieh časov: pompa tu no manjka: bil to potreben, da je odvrnil Dubrovčane oa posvetnih iger in karnevalskih noro-stL Cerkev je zidana v krasnem baro* ka in je *iv spomenik doba Vrnimo SS zopet na v dol, kajti od tu vsega Du* brovnika ne moremo pregledati: pot nas pripelje zopet na trg pred sv. VlaV ha( imenuie se >IjušaO. Od tod vidimo sopot vrata, ki vodijo skozi obzidje ven k morju; ras, s par koraki stojimo v pristana, ki gm obdaj* mogočno mestno obzidje: to je staro dubrovniSko pristanišče ladij: in v nfem je bilo nekdaj ši-vahno trgovsko šivi jen je. Stopamo ob' SSsStaasji sbeidja w el>4uduJezno to dolov 4m Razprava ministr. sueta o proraCnnn. Zmanjšanje izdatkov od sedem na pet miljard.— Pol miljarde defioi* ta. — Uvedba novega proračunskega leta. — Beograd, 10. septembra. (Izvirno) Ministrski svet je imel vče* raj dopoldne in popoldne v financ* nem oziru važne seje. Razpravljaj je med drugim in v glavnem o pro« računu za leto 1922. Seje ministr* fikega sveta so trajale od 10. do 12 dop. in popoldne od 6. do 8. zvečer Ministrskemu svetu je predse* Hoval min. predsednik g. Nikola Pasić. Na dopoldanski seji je m* nister za izenačenje zakonov g Triflcovic predložil zakonski načrt o državnem svetu in o organizaciji upravnega sodstva. Ministrski svet je ta dva zakona sprejel. V razpravo ie nato prišel za. Stenski predlog finančnega ministra o proračunu za leto 1922. Ministci financ g. dr. Kumanudi je obširno in v daljšem ekspozeju poročal o sestavi proračuna in pojasnjeval Te nujnost nekaterih postavk. V na* daljnem je minister primerjal se* stavo dosedanjega budžetiranja, njega dohodke in izdatke za šesta* vo proračuna za leto 1922 ter njeqa dohodki in izdatki. Po novi sestavi in uvedbi celoletnega proračuna znašajo izdatki, proračunjeni za te* i to 1922, nekaj nad sodom miljard dohodki pa štiri in pol miljarde. V generalni debati je ministr. ski svet poudarjal potrebo, da se izdatki proračuna za leto 1922 zni« žajo na pet miljard. Danea se bo nadaljevala podrobna razprava o proračunu. Z ozirom na to, da jo bila po* stavka celokupnih izdatkov zniža* na na pet rniljard, znaša celokupni deficit proračuna pol miljarde. Ze> lo črtane so bile postavke vojne«« ministrstva. — d Beograd, 9. septembra. Predsednik finančnega odseka Vo. ja Veljkovič je sklical sejo tega odseka za jutri 10. t. m. ob desetih. Razpravljalo se bo na seji o onem delu proračuna, ki je že tiskan in razdeljen članom odbora. Finančnj zakon še ni izšel. Treba je tuđj ugotoviti, da proračun, ki se izde* luje sedaj, velja za leto 1922. Po* temtakem se bodo odslej štela proračunska l^ta ne več od maja do maja, ampak od januarja do ja* nuarja. Praznina, ki nastane na ta n&člo od mesca maja do decem* bra 1921, se izpolni s proračunski* rr_; dvanaistinami. t r — Beograd, 8. septembra. (Izv). Današnja >Samouprava«, glavno o": ■ -jelno plašilo radikalne stranke, priob-čuje obširen manifest, podpisan od nistrskega predsednika g. Nikolo Šića kot voditelja in predsednika Stranke. Manifest je namenjen vsem somišljenikom, vs*mji okrožnim, krajevnim in drugim organizacijam stranke. Manifest v znešenih besedah kratko in precizno navaja razloge, ki bo dovedli vodstvo radikalne stranko po volitvah dne 28. novembra 1. 1. za vstop v koalicijo z demokrati. Manifest plika politično sedanjo konstelacijo in povdar-ja posebno vteliko nevarnost, ki je pretila od opozicijonalnih strni, katero so hotele ujedinjeno državo razcepiti na Seot lo rahlo med seboj zvezanih državnih enot. Ifaziitost dalje obširno razpravlja programe raznih opozicijonalnih struj in njih zakonske načrte. V ostrem tonu So manifest obrača proti narodnemu klubu. Vladne stranke niso mogle pristati na ustavni načrt teea kluba. Odločno manifest kritizira klubovo iz- ikalne stranke. javo povodom njegove«;«, edhoda iz ustavotvorne skupščine, et*> deklaracijo, ki ne bi bila nikdar pripnščena v skupščini kake tuje države. Manifest dalje omenja aastop slovenskih samostojnih kadetov, ki so spoznavajoč nujnost in potrebo trdnega državnega ujedinjenja na podlagi ustavo, vstopili v vlado in sodelovali pri izgotovitvi ustavnoga zakoaa. V odločnih izrazih opisuje manifest tudi politiko slovenskih klerikalcev oziroma Jugoslovanskega kluba, v katerem so organiairani poslanci SLS. Manifest daljo z velikim veseljem ugotavlja dejstvo, da stranka pričakuje nadaljni državni rasvoj s mirno dušo, ker je položen temelj državi, prvi temelj, karerega ee tudi radu Jo ves narod, ustava fe bila pri vssa treznih ljudeh sprejeta i odobravanj ena pa tudi naši prijatelji zavezniki in drujre države jo odobravajo in priznavajo. Manifest je podpisal ministrski rjredaod-nik g. Nikola Pašić kot predsednik radikalno stranke. IHiHaster dr. Hsskouac u maritsora veČina torej zahteva, da se dela njihova gospodarska politika, ki Je seveda v nasprotju z zahtevami konsumentov Ker tudi sicer vlada ne more več delati z naredbami smo tudi glede vzrokov draginje navezani samo na zakone, sklenje. ne v parlamentu, priporoča mini* ster za enkrat — samopomoč proti draginji. Razne aprovizacijske or ganizacije in rudi občine imajo v svojih lastnih rokah to edino uspeš, no orožje — samopomoči proti draginji. Ta izvajanja navzočih od na* sprotnih strank niso zadovoljila zadaj so se čuli razni medklici in pričakovati je bilo, da pride tudi glede res obupnih razmer pri mari* borskem stanovanjskem uradu in glede podraženja stanarine do ne; prijetnih prizorov. Tedaj je odvet koncip. dr. Reiiman razpeljal ta kočljivi tok na čisto drugo polje « svojo interpelacijo diode naše zunanje politike, zlasti glede Baranje luke Baroš itd. V svojem odgovoru je . ster med drugim tudi pojr,?, !a naše razmerje do naših sose T . ni Minister dr. Kukovec ie do* Spel v sredo popoldne v Maribor "ter po oficijelnem sprejemu na glavnem kolodvoru na okrajnem glavarstvu v navzočnosti namestnika okr. glavarja, vlad. tajnika Mulačka sprejemal do večera raz* Tie deputacije: zastopnike za soci* alno skrbstvo, vpokojence, invali* "de ter delavstvo. Slednje se ie od Soc. demokratske stranke udeležilo y mnog ob ro i nem številu, do čim je bilo delavstvo NSS zastopano sa» mo po Rogliču, kršč. soc. delavstvo •pa sploh ni bilo zastopano. Zvečer Se je v mali dvorani Narodnega doma ob pogrnjenih mizah vršil političen sestanek JDS somišlient-kov, katerega pa so se udeležili tu* di zastopniki drugih strank. Zboro* vanje je otvoril in vodil starosta Rijec< poroča iz Beograda: Ministrski predsednik Pasić odpotuje prihodnji teden v inozemstvo. Za njegovega namestnika bo imenovan minister za konstituanto Trifković. Tozadevni ukaz imenovanja Je zo pripravljen. = PaŠlč o odnosajlh z demokrati. V sredo je imel glavni odbor radikalne stranke sejo, na kateri je predsednik Nikola Paiić referiral o odnosajlh z demokrati. V svojem govoru je po-vdar al potrebo, da ostane na krmilu radikalno demokratska koalicija, katere naloga bodi, da uveljavi vse zakone, ki jih zahteva postava. Nadalje ie naglašal. da je bilo neumestno in nepolitično, da so nekateri radikalni Usti tako ostro nastopili proti demokratom. On jo mnenja, da se dado vsi spori reSiti mirnim potom in da je tc v interesu države. Po Pašičevem govoru se je razvila burna debata. Razni govorniki so napadali demokrafe in dokazovali nemožnost skupnega dela. Na seji ss ni ničesar definitivnoga sklenila Vse pa kaže, da se bodo pogajanja z demokrati v nejkrajSam času zopet obnovila. s Kongres radikalne stranke. Beoorad. 9. septembra. (Izvirno.) Vsi beograjski Usti se danes ob5!rno bavi-jo z manifestom radikalne stranke. Manifest je splošno napravil globok I vtlsk. Kakor izve val poročevalec na-I morava tudi radikalna stranka v Beo-jrradu prirediti kongres stranke, na katerega bodo vabljeni vsi somišljeniki iz vseh krajev države, posebno pa vse dosedaj obstoječe krajevne in okrožne organizacije. Kongres ima predvsem nalogo organizirati nove odbore in določiti nadalino strankino taktiko. = Ministrski svet. Beograd, 9. septembra. (Izvirno.) VJeraj popojdne je bila seja ministrskega sveta ki ie trajala od 5. do 8. zvečer. Na tej seji je poročal ministrski predsednik g. Nikola Pasić o albanskem vprašanju, katero je sedaj postalo aktuclno. Za tem je predložil minister za izenačenje zakonov g. Trifković tri važne zakonske načrte in sicer zakon o odgovornost! ministrov, zakon o poslovniku narodne skupščine In zakon o centralni opravi. Te zakonske načrte je ministrski svet sprejel in bodo predloženi zakonodajnemu odboru skupščine v nadaljno razpravo, Fmančni minister i dr. Kumanudi ie obširno poročal o manipulacijah Švicarskih bank. ki v &vlcf streme za tem. da določalo fiktivno knrz najemu dinarju. Ministrski svet je sklenil, da odločno protestira proti tem manipulacijam pri švicarski vladi. V slučaju, da ostane ta protest glede bank brezuspešen, namerava naša vlada uvesti primerne protiakcije. tako rožnato, da bi smel vsak ne* poučen zlovoljno bičati taktike Pašića kot voditelja nase vnanje politike in da mu s svojo preočite nezadovoljnostjo glede naših no* tranjih zahtev le otežkočujemo vc* likopotezno vnanjo politiko na pram našim neprijateljem! sos** dom. Položaj je postal z ozirom na navzoče begunce zopet kočljiv, kc je neki Bratuša ministra interpeJi* ral, če se je naša vlada zavzela zs žrtve fašistov in sploh za interesa naših neodrešenih bratov. Ministci je tudi pariral s stvarnim pojasni* lom, da sta obe državi suvereni rn da je kak obračun po naših željah napram italijanski vladi nemogoč Tudi tu je dr. Reisman presrrige! nadaljevanje takih interpelacij k predlogom resolucije, ki izraža mb nistru kakor tudi dr. žerjavu in Reisnerju zahvalo in popolno za upanje stranke. Dr. Rosina je dal to resolucijo na glasovanje in je bila sprejeta soglasno, nakar se j« predsednik zahvalil g. ministru za njegovo poročilo ter zaključil zbo? rovanje. predvsem prepoved kotiranja švicarskega franka na naših borzah. Danes ob 9. dopoldne se seja nadaljuje. Ministrski svet razpravlja o državnem svetu. =s Pred padcem v Uide? Beogradska »F!poha« piše v uvodniku: »Valovi iz opozicije so zajeli, kakor se zdi. tudi vladno večino, ki se ne kaže več voljno braniti dosedanji režim. Vlada Je očividno danes manj sigurna nego ie bila preje in morda bomo že v prvih dneh, čim se parlament sestane, čitali, da je vlada padla ... Pa kaj naj pride potem? Edina rezerva, s katero lahko parlament v tem slučaja računa, ie Stojan Protič. A kaj oomenja to imo danes? 2e sam na sebi preveč osebni Protič, je danes naravnost opasen. razume se za državo in za državno bodočnost. Ker ne more vladati «am niti z g. Momčilom Ivaničem. ki edini predstavlja njegovo parlamentarno skupino, bo se g. Protič pc eksperimentu, ki ga je že poskusil vreel v naročje hrvatskega bloka, ki mu je Še sedaj zelo simpatičen. Poskrbel bo za to, da se čim najprej e in čim popolneje uniči vse, kar je bilo dosedaj storjeno in da državo zgradi po svojem vzoru. ki so ga enodušno obsodili vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, ki nesebično ljubijo novo državo in ki želi o. da napreduje . . . Ako se Stojan Protič sedaj polasti oblasti, potem je treba reči narodnim svobodščinam »z bogom«, ker jih bo Protič žrtvoval za blagonakloni enost, ki je pri nas često več veljavna, kakor narodno zaupanje. Oni. ki sedaj lahkomiseljno otvarjajo ministrska vrata, da skozi nje vstopi g. Stojan Protič. morajo najpr&je priti do zavesti velikih nevarnosti, v katere bo prišla naša država, čim se zarvorijo vrata za Stojanom Proričem. Ako bo vladna večina s svojimi breznačelnimi in neresnimi prepiri pokopala ta režim, bo državo potisnila v novo perijodo eksperimentov' in zapleti j ajev, v katerih je možno vsako iznenađenje.« =3 Iz zakonodajnega odbora. V zadnji seji zakonodajnega odbora S6 je razpravljalo o naredbah ministrstva za javna dela. Med drugim se ie razpravljalo: o naredbi pokrajinske vlade za Slovenijo, s katero se je Izdala za-dolžnica za tehnično visokošo'ske fonde in osnovala pravna komisija teh fondov. Definitivnega sklepa ni bila Odbor je odločil, da ostane do novega zakona v veljavi naredba pokrajinske vlade za Slovenijo, s katero je bilo odobreno povišanje kralnih cestnih naklad v Sloveniji. Takisto Je bila odobrena tudi naredba gradbenega ravnateljstva o postopanju s parnimi kotli, ki so bili kupljeni brez zadostnih dokumentov od gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo v Ljubljani. = Zakonodajni odbor. Beograd, 9. septembra. (Izvirno.) Posamezne sekcije zak<*iodajncga od!>ora so že pričele s parlamentarnim delom. Tretja sekcija za «odo odgnali nazaj v Rusijo. = Usoda Zadra, »Samouprava* piše med drugim: Rapallski dogovor je zelo težek za našo kraiievino. Skoro celo Istro je dobila Italija. Reka je dobila teoretično svojo posebno politično individualnost ki pa ne more biti stvarna vsjed peščice neodgovornih elementov. Najobčutljivejša in nai-bolj čudna ie odredba glede Zadra, ki spada pod suvercniteto [talile, Mala ltaljanska Inka v slovanskem morju. Italijanski politiki so obetali, da se bodo Slovani dobro počutili pod italijansko upravo, toda vse obljube so bila prazne. Nato našteva list posamezne fašistovske napade na naše llnđl ln na naSe institucije ra pravi: Mi moramo konstatirati, da se naši brrtje v Zadru nahajajo v težkem položaju. Naj iim bodo naše simpatije tolažba v pričakovanju boljših dni. rz Madžarski prek i sod v Podlim. Iz Beograda poročajo, da je madžarski prekl sod v Pečuhu sklenil, da se obsodijo vs! Madžari, ki so bili v naši službi, na smrt. Med prvimi obsojenci so sreski načelnik Pavel Sabat, več občinskih uradnikov, med njimi tudi novinar Boroš. K sreči so vsi ti obso* iend pravočasno pobegli iz mesta. t= Madžarsko časopisje o položaju. Madžarski listi prinašajo vsak dan izmišljena in lažnjlva poročila iz Baranje o škodi, katero so baje povzročila naše vjaške oblasti ob izpraznitvi. Pe-štanski časopisi zahtevajo, naj sestavijo zavezniki posebne reparacijske komisijo, ki bo proučevala in ocenjevala storjeno škodo. »Pesti Naplot prinaša vest, da želi polkovnik Gosset,-naj bi se meje potegnile v Bački severno od Suborice, s Čimer bi prišlo veliko število posestev Subotičanov v madžarsko ozemlie. List pravi, da je pripravljena Madžarska v primeru potrebe z orožjem braniti mejo, ki je določena v trianonski pogodbi. Madžarski Usti strahoma pišejo o jugoslovensko-češkem koridorju. »Uj Nemzedek« ia prejel iz Rima vest, v kateri se trdi, da je Avstrija preslaba, da bi zasedla Zapadno Ogrsko, »Az Estc prinaša in-terview svojega dopisnika s češkoslovaškim poslanikom na Dunaju, ki Ja Izjavil, da bo Češkoslovaška z orožjem v roki preprečila priklučitev Zapadne Ogrske Madžarski. = Madžarska grozodejstva nad našim ljudstvom. Iz Beograda poročajo: Ker prihajajo iz MohaČa vesti, da so Madžari zakrivili veliko grozodejstev nad tamošnjim našim ljudstvom* je naš delegat, podpolkovnik IliČ hkrati z antantno komisijo prišel tja in ugotovil, da so vse te vesti točne in resnične. Rntentna komisija Je storila potrebne korake pri Horthvju ln madžarski vladi. Pognano je. da so zločinstva vršili budimpeštanski detektivi. Vsi tuj! poslaniki na našem dvoru odpotujejo v Subotico, da se informi- raš Stoletij. Ako hočemo lepo videti ves Dubrovnik, je najboljše, da si izprosimo dovoljenje od meetno komande, in vojak nas popelje vrh dubrovniškega obzidja okoli in okoli mesta; hodi se dobre pol ure. Tu se vidi, kaka nepre-jnagliiva trdnjava je bil Dubrovnik. Takoj pri vhodu smo pozabili vstopiti v veliko cerkev, katere zvonik obvlada vso okolico: to je frančiškanska cerkev (mala braća), z znanim krasnim portalom in raznimi zanimivimi umetniškimi zakladi v notranjosti; zada.j za njo je samostan z biblioteko, ki hrani zanimivo rokopise, in hodnik z visokimi stebri in oboki, vrtom, pal-naami, oleandri, rožami itd. Tik p°leej vrta je stara apoteka, menda tretia najstarejša v Evropi in poleg anoteke je stara cerkvica sv. Spasitelja. Vrnemo se po placi navzdol: mimosrrede si lahko ogledamo z ulice delavnic dubrovničkib zlatarjev, ki tu izdelujejo znane filigran, izdel-kfe: uhane, gumbe, zapestnice itd. To s zelo lene stvari, ki se z niimi rade krasijo okoli čanke in meščanke, pa tudi iz d*d|niih krajev jih hodijo v Dubrovnik kupovat. Ker smo ravno pri rerkvah, stopimo fe k dominikancem, ki so se nastanili tik pri dmsrih mestnih vratih (vrata od Pločfl) in ^eira njih cerkev že v mestno obridje. Poleg davnega oltAr- imamo tu znani triptih od najslav- nejge/a, dubrovaiškaga slikarja (Niko- laj Ragrusanus) in v stranskem oltarjn je Ti zla nova slika. Tudi dominikanci imajo krtason vrt in hodnik, kakor mala braća. Njih zakladnica je nenavadno bogata. Naj omenim samo križ srbskega kralj* Uroša, stare mojstrske izdelke iz zlata in srebra, kellhi, monstrance itd. Tu Je bila ustanovljena prva tiskarna v Dalmaciji, knjižnica hrani mnogo starih tiskov In rokopisov, med njimi rokopis Gunduličevega >Osmaaac itd. Vrnimo so na ulico! Saj smo skoraj pozabili ogledati si lfudi, ki priha* jajo v mesto. Tu so pred vtem ljudja iz okolice v svojih narodnih nošah: ženske v belih oblekah, v opankah, z zlatnino okoli vratu, črne laae okoli elave v kite »pleten©, okrašeno s barvan i mi rožami in od kite doli peča preko plač. Zagoreli obrazi, žive oči. Moški v znanih Urokih modrih hlačah, s lepo vezanimi jopiči in p&#ovi in rdS-čimi Čepicami: tako sede v gručah pO trgu in okoli cerkve sv. VI s h a. Prihajajo pa v mesto tudi Hercegovci in Hercegovke v svojih nošah, tako da imaš tu vodno pisano mnoJIco Med nflmi se pojavi včsslh tudi bula (mohamedan-ka) z zakritim obrazom (črn pajčblan) v bel! obleki Snočetka Človek čudno poal^* *° tu nenavadno prikazen, potem so privadi. Staro mefcčanke nosilo domačo črno obleko s domačo zlatnino na vrata injr ogetfb — mladi svsjt rs is jDOgflOk Po dnevu so ulice precej prazne, zvečer pa se oživo in razvije s<\ posebno če igTft godba, vesela promenada. Naravno je, da so vidi tudi mnogo tujcev: Anglelev, Amerlkaneev, Rusov. Rusi imajo tu celo kolonijo: imajo svoj ruski dom, svojo pekarno- prodajalno itd. Pomagajo si kakor morejo; bogati Rusi žive po hotelih, nekateri zelo razkošno; rporna se jih po tem, da govore z natakarji nemSko; njih bogastvo Je v brilanrih: drugI ilve po vilah, uraofrl v zelo skromnih razme-rfeh: Dubrovnik Jim Jo Izkazal mnogo gootolmbnosti. Od časa do časa prinese ladja v Dubrovnik tudi eksotične soste: ob naiom času je dospela tja amsriSka vojna ladja s Filipinci; priftli so v mesto • svojimi Japonskimi obrabi, v čistih, belih obrekah, lepo rojeni in bogati, kakor da so gospodje sveta. Mnogi tuJoi prebivajo po več mesecev v Dubrovniku sli v njegovi okolici. Ti užlvaio njegovo krasoto onajafo so nad noozllo narave al! pa fttudlrsk) po zakladnicah, imizetfh In bibliotekah. An-gloiu tako btvsnfo sMaj v Darovnika n> pride — drago. Te vrste ljudi sre-oavsmo povsod. Dubrovnik Je W*ta. ki se Je človek ne more nagledati in ss ti ▼ vsake« času idl v n*egov!h barvah nekaj posehnsffA- zjutraj, enoldns. zvečer. Na SrgJ hoditi Jo previsoko — zato js naj-JBfeernepf etopitt a* Gračac, ja mou na zapadni strani mesta v morjo. tako da se more s njegovega griča vso mesto dobro videti. Tu se vam kaže posebno zvečer veličasten pogled, ko se razgrinjajo solnčno barve preko starih dubrovniSkih zidov Tik pred vami so dviga lz valov mogočni sv. Lovrljenao na ogromnih skalah, ki so prestale že toliko viharjev, krepko in ponosno stoje stari zidovi, kljubovalei časov, kakor bi izzivali morje na boj in vabilj v svoje varstvo vsakega, ki Je saečito potreben. Za njim pa. so dviga mostno obzidje s stolpom ponosne Fnnčele in za nJim vse stari Dubrovnik v tihem večernem snu. Enako lep pogled jo ifutraj od nasprotne strani: ako zapustimo pri do-minikancih mostno obzidle skozi vrata od Pločo, pridemo naprej na tkzv. tabor. Tu se nstavljaio Hercegovci, ki prihafajo v Dubrovnik. Svojeas namreč zaradi nalezljivih bolezni niso smeli v mesto in so |im določili, da se moralo ustav! ia ti tu pred m^tom. Od takrat te ustavljate tu. da«1 tista prepoved ie davno ne velja. Tu je slikovit pogled na hercegovske kmetice, ejik otovorjen* konje in oslice In na razno bi a po ki ea prineso t seboj. Naravno je, da imajo med seboj pravi semeni. Gretao mirao njih pe »irski cesti, ki rodi na Trebinje. Cesta se počasi gviga* Xod nastajajo qqw zgradbo, novo mesto, tu stoji da.no« najlepži hotel in razne vile s penzionati. Dubrovnik je ostal za nami, mi pa gremo po poti med vilami in vrtovi^ polnih palm, cipres, olandrov in čoa nekaj minut smo v Sv. Jakobu. Tu jO bil nekdaj samostam benediktincev d malr> eekvieo. Iz redu benediktincev so izšli razni dubrovniški pisatelji; naj omenimo samo Vetraniča, pesnika >Remeto< in Mnvra Orbinija ki is nv pisal slavno delo >Regrno degli Slavi« (kraljestvo Slovanov), kjer govori o sgodovini Slovanov L dr. Tu v tihsra. znti&ra med vrtovi, kfer vso tako bujno cvete, so si postavili ti menihi svoj skrorrmi kot, pozneje so odšli ln somo-stan in cerkvica sta pogasi razpadla. Pred leti Je bila tu ma'n goatilue »a izletnike zdaj so eArooetan popnt-vili in jo v njem mestni Lazarei. Sr*ta tihota vlada v tem kotu: pred muni laži Ijokrum s svojimi zelenimi g*}i in tam na zapadu — četrt ure — le*i "Dubrovnik, d* lahko lakorelcoi pogledamo rani: nris^an. ohsidie. kupole, stolpi, vrste hiS in atr<»h v jutranjem soln-eu — vse nudi nam ixreden noglsd — ■lika se l«k*čs v svetlih žarkik in ss spreminja kakor §e zalivajo in razlivajo valovi okoli m^sta... Za mojeca bivanja v Dubrovniku ml |e bila samota pri V. Jakobu naj-liubši kot.. . Ako »e povzpnemo nad staro cerkrico po orki stezi navzgor. £xidoa¥> zopet na veliko lepo eoaio, ki 203. štev. .SLOVENSKI NAKOU*, dne 11. septembra 1931« stran 5. rajo pri beguncih iz Baranje rad! na-silj, katera so vršili nad njimi Madžari. — Odkrita madžarska propaganda na Slovaškem. Iz Košic poročajo, da je policija odkrila v Košicah, Bratislavi in v drugih slovaških krajih vohunske centrale. Policija je aretirala več oficirjev, ki so imeli potne liste na imena trgovcev in zasebnikov. Med aretiranci je tudi urednik lista »Bu-dapesti Hirlap«, ki je opravljal službo kurirja med posameznimi centralami. = Enakopravnost žensk na Ce^ škem. Kakor poroča >Tribuna<, izdeluje češkoslovaška vlada načrt, ki predvideva izenačenje moških in žensk v državnih poslih. Načrt se v prva prihodnji seji parlamenta predloži v razpravo. Ukine se tudi celibat učiteljic, = Razmejitev z Romunijo. Iz Beograda Javljajo: Član razmejitvene komisije z Romunijo, g. Čolak - Antić. je bil danes sprejet pri ministrskem predsedniku Pasiću, kateremu je podal obširno poročilo o dosedanjem delo komisije. = Angleško delavstvo in razoroži tven a konferenca. Kongres strokovnih organizacij v Kardiffu je spreiel resolucijo, v kateri zahteva, nai bo delavstvo zastopano na washington-ski konferenci, kier bo obsodilo mornariško politiko Velike Britanije, Delavski voditelj Thomas te izjavil, da mora dati angleško delavstvo vzeled in preprečiti grajenje novih vojnih ladij. Namesto vojnih ladij nai se grade trgovske, Neki drugi delavski voditelj je izjavil, naj razorožitvena konferenca ne razpravlja samo o razorožitvi, temveč naj da inicijativo za nove pokrete. =s Ameriški finančnik o gospodarskem položaju Avstrije. Ameriški finančnik Samuel Untermeyer. ki se je mudil nedavno v Nemčiji, na Češkoslovaškem in v Avstriji je izjavil dopisniku »Newysrk Heralda«, da ie ft-nančno-gospoiiarski položaj Avstrije zelo kritičen. Po njegovem mnenju bi bila edina rešitev za Avstri;o Dosojilo za nakup surovin in živeža. Francija |e proti združitvi Avstrije z Nemčijo, pa tudi v Avstriji niso fclede tega vprašanja na jasnem. Avstrija se bo združila z Nemčijo le v slučaju potrebe. Zavezniki najbrž ne bodo financi-jelno pomagali Avstriji. Zasebno posojilo bi bilo edina garancija za kon-slidacijo avstrijskih finančnih razmer. = Nemčija in mala antanta. V »Kreuzzeitung« je plediral prof. di. Hotzsh za približanje Nemčije k mali antanti. Na ta izvajanja odgovarja Teodor Wolff v »Berliner Tageblattu« In pravi da so dobri odnošaji med Nemčijo in Češkoslovaško zelo potrebni, meni pa. da bi moglo gornje-glezijsko vprašanje .kaliti dobre prijateljske odnošaje. = Francoski glas o vsenemski propagandi. Predsednik francoske zbornice Peret je imel v Neuville govor, v katerem je izvajal med drugim: So 11 podane vse garancije, da moremo zabraniti poraženemu sovražniku nov napad? To vprašanie ie pač opravičeno z ozirom na poročila iz Nemčije o vsenemškem delovaniu In intrigah vojaške stranke, ki hoče vkljub razorožitve imeti močno vojsko in vojni materijal. Imeti moramo odprte oči In zasledovati moramo dogodke onstran Rena. Čeprav nimamo pravice dvomiti o dobri vob'i momentane nemške vlade, vendar smo upravičeni zahtevati, da se pokaže ta dobra volja tudi v dejanjih. Pod dozdevnim miroljubnim nazivom obrambne organizacije se skriva vsenemški duh, ki je skozi 40 let pripravljal najstrašnejši atentat. Francoski narod zahteva, da preženemo s horiconta oblake, ki nam grozijo. a—aa— vodi na Trebinje; čez nekaj korakov dospemo na velik ovinek in tu se nam odpre pogled na Cavtat, Cavtat je stari Dubrovnik, oziroma prvotna naselbina; leži eno uro vzhodno od sedanjega Dubrovnika: dva ozka polotoka segata v morje r=r tu je bilo naselnikom varno zavetišče, dokler niso spoznali, da je varnejšo v zatišju mogočnega Srgja. Cavtat je zdaj malo mestece: odtod se začenja širok morski zatok, ki sega tja do Kupari, kjer so danes nova moderna kopališča, ki so bodo v doglednem času gotovo zelo povzdignila, ker smo čitali, da bodo tu feehi postavili svoje hotele. Ze danes raste okoli starega obzidanega zgodovinskega Dubrovnika novi moderni Dubrovnik, ki bo postal 6vetu priljubljeno letovišče. Modernega kopališča Dubrovnik nima, dasi ne manjka veselih kopalcev in kopalk okoli in okoli njega, in je po raznih kopališčih ves dan zelo živo. Zato bo novo kopališče v Kupari povzdignilo tudi obisk letoviščarjev; naša revijera bo s tem samo pridobila. Na Lapadu in drugod okoli Dubrovnika rastejo nove vile in hoteli — priroda je tu dala iz sebe vse, kar je mogla dati krasote — ni dvoma da bo okoli Dubrovnika nastal najlepši del nase revijere, ki bo vabila k sebi ne le naše jugoslovanske goste, ampak tudi tuice iz celega sveta. Dubrovnik sam s svojim zgodovinskim bogastvom, prirodna krasota z najlepšim južnim cvetjem in sadjem, morje 8 svojimi čudovitimi barvami in peščena obala primerna za mod-erna kopališča — vse to zagotavlja tem kra-iem veliko bodočnost. Ni dvomu, da. bodo tudi slovenski gostje radi obiskovali ta del naše revijere in Be opajali J Krtr aott duhrovniakega soleča. Iz naSe feralleulne. — Izenačenje plač prometnih uradnikov. Iz Beograda javljajo: Prometno ministrstvo je predložilo zakonodajnemu odseku v odobrenje zakonski načrt, ki predvideva izenačenje plac prometnih uradnikov na ozemlji izven Srbije in Črne gore z onimi uradniki, ki prejemajo dinarske plače as Zakon o kmetijskih zadrugah. Beograd, 9. septembra. (Izvirno.) Poljedelsko ministrstvo je izdelalo načrt zakona o kmetijskih zadrugah za vso državo. Vse zadruge bodo or4ran zira-ne v skupni državni organizaciji Pripravlja se tudi načrt zakona o zavarovanju gospodarskih poslopij in živine. Zakon bo varoval kmetijske koristi. =r Beogradski diplomatski zbor v Suborici. Iz Beograda javljajo: V četrtek 0. t. m. so odpotovali v Subotico člani diplomatskega zbora, ki odidejo na Palic, kjer se bodo mudili nekaj dni. Državne oblasti jim bodo priredile lep sprejem. = Rešitev duhovniških vprašani. Iz Beograda, 8. t. m. javliaio: Po konferenci ministrov s predstavniki ar-hierejskega sabora pravoslavne cerkve, na kateri ie prišlo do sporazuma glede rešitve svečeniških vprašani, ie vlada obvestila zastopnike katoliške in muslimanske vere v državi, da se bodo tudi njihovemu svečenistvu zagotovila njihova prava, kakor pravoslavnim. Vlada se namerava po posebni komisiji tako; lotiti načrta zakona, ki bo uredil državnopravne odnošajie cerkve in njihovega položaja državi. — Iz poljedelskega ministrstva. V oddelku za agrarno politiko in kooperative v poljedelskem ministrstvu ie imenovan za inšpektorja II. razreda Jakob Žnidarič, posestnik v Ljutomeru. — Prodaja »Moskve*. Palačo društva Rossije v Beogradu, v kateri se nahaja znana kavaiv i Moskva« sta kupili beogradska Gra ; Bosanska banki. I2l/k milijona dinarji banka in znašala = »Balkan- in Beogradski »Balkan je rc napadel upravitelja veleposestva Belje Antona Kristana, očitajoč mu, da je iz službe odpustil gdč, Olgo Mišičevo, hčerko pok. vojvode Zivojina Mišica. »Balkan« zahteva, da se radi tega uvede preiskava proti g. Anionu Kristanu. — Ustanovitev poštnega sveta. Ministrstvo za pošto in brzojav ie ustanovi'o poštni svet. kateremu se bodo v bodoče predlagala vsa važnejša vprašanja poštne stroke. Svet bedo tvorili direktor ministrstva njegov pomočnik, načelnik, dva nadzornika in direktor beogradske direkcije. — Nov poveljnik čet proti odmetnikom. Beograd, 9. septembra. Kakor javljajo iz Pribo;a, je načelnik javne varnosti g. Mita Lažič prevzel vodstvo Čet in orožništva proti roparskim tolpam in odmetnikm v Sandžaku. V Sandžak so prišle nove formacije vojske. napram | njem iste svrhe. Socialna zakonodaja, ki se tiče stanovanj, industrije, zavodov za neozdravljive i. dr., naj se vedno ozira na tuberkulozno pošast. Osnuj se posebna stolica za študij tuberkuloze, ki vzgajaj specialiste zdravnike in strežnike! — Nato so se začela predavanja. Predavateljev je priglašenih okoli 30. Imena smo že prinesli. Iz predavanja Šefa statističnega oddelenja v Beogradu, g. dr. G. Božiča posnemamo, da je v Sloveniji umrlo v dobi 1908—1919 skupno .7s oseb na raznih oblikah tuberkulc j. t. je povprečno 3040 na leto. Po večjih mestih umira po 429 oseb na leto za to boleznijo. Največja umrljivost za tuberkulozo ie v radovljiškem in kr:r skem, najmanjša v kočevskem političnem okraju. Na deželi je umrljivost večja nego v mestih v starosti do 15 let; kasneje pa manjša. Po mestih umira največ oseb v starosti 31—50 let; po deželi pa od 10—30 let. Popoldne so si skupščinarji ogledali velesejm. zvečer pa so bili na umetniškem večeru v hotelu Tivoli. Danes se predavanja nadaljujejo (o tuberkulozi in sifilitiki); opoldne izlete zdravniki deloma na B'ed, deloma v Bohinj, deloma pa v Rogaško Slatino. Kristan. dni luito 0 Dne S. t. m. ob 9. dopoldne se je v veliki dvorani Narodnega doma začel III. kongres jugosioven. zdravnikov. Udeležba je prav lepa; iz vseh krajev Jugoslavije, iz Makedonije. Crne gore, Srbije, Dalmacije, Bačke, Baranje, Srema, Hrvatske in Slovenije je došlo okoli 250 zdravnikov, mnogi s svojimi soprogami in hčerkami. Tudi necsvo bojeni kraji so zastopam. Predsednik, vseučii. prof. dr. Mil. Jovanović B a t u t ie ena najmar-kantnejših srbskih kulturnih in samaritanskih delavcev; častitljiv starec 74 let z dolgo belo brado, živahen, energičen mož, izboren govornik ter neumoren pisatelj za narodno zdravje. V svojem pozdravnem otvoritvenem govoru je naglasak da je neba jugosioven. zdravniku zlasti dveh lastnosti: temeljitega strokovnega znanja in etičnega razumevanja svojega poklica. To dvoje pridobi zdravništvu zaupanje in ljubezen naroda, najvišji ugled v družbi in pri vladi. Ljudstvo in država pričakujeta mnogo od zdravnikov. Zato pa je potreba zdravnikom zopet dvojega: krepke organizacije in idealne složnosti. Pozdravlja kjz. pokraj, namestnika Hribarja, generala Dokiča, gener. konzula dr. Beneša, zastopnika vseučilišča dekana medic, fakultete, prof. dr. Alf. Šerka, zastopnika mestne občine, župan, namestnika dr. M. Zar-nika in šefa sanitetnega oddelka pokr. uprave, dr. Otmarja Krajca ter vse udeležence. Govori posmrtnico kralju Osvoboditelju (Vsi udeleženci vstanejo) ter mu zakliče trikratno »Slava!« ter kralju Aleksandru trikratni »Živio!« j (Vsi udeleženci vzklikalo navdušeno), j Predlaga, da se odpošlje kralju po- | zdravna brzojavka. (Sprejeto.) G. pokraj, namestnik Iv. Hribar prinaša v imenu pokraj, uprave najsrčnejše pozdrave. Obširen ie program kongresa, in vlada bo sledila referatom z velikim zanimanjem. Vrlo važno nalogo samaritanca so vršili jugosioven. zdravniki sijajno med svetovno vojno, a že v 1. balkanski vojni so tudi naši slovenski lečniki hiteli Srbom na pomoč. Opravljali so samaritansko delo vedno in povsod ter si zaslužili hvaležnost in priznanje. Jugoslovenski zdravniki pa naj zasledujejo vse nove pridobitve v svoji vedi ter naj se okoristijo z novimi izkušnjami v blagor državljanov. V tem smislu jim želi najboljšega uspeha pri III. kongresu, j Znanstveni slogi se pridruži politična volja, ki stremi za nedeljivostjo države in edinstvom naroda. Kot vedno vnet prijatelj vseučilišča, si želi vse-obče tekme v vedi ter gojema vseh \ strok moderne znanosti. In storiti hoče vse, da se izgradi tudi v Ljubljani popolna medicinska fakulteta. Ne plašimo se truda! Iz malega raste veliko, in ve-dimo, da kdor le malo hoče. ne doseže nikoli velikega! Največji kapital leži v umu našega naroda. Bogata je Jugoslavija, a talenti našega ljudstva so ogromni. Gospodje, dvignite te talente! Živelo jugoslovensko lekarstvo! (G. namestnik je govoril slovenski in srbohrvatski ter žel viharno pritrjevanje.) G. županov namestnik, magistratni ravnatelj d. M. Z a r n i k je prinašal najiskrcnejše pozdrave mestne občine, zagotavljajoč, da hoče Ljubljana skrejeti vse kongresove sklepe za svoje v blagor meščanstva. G. generalni konzul češkoslovaške republike, dr. Otokar B e n e § (živahno pozdravljen) je govoril slovenski takole: Zahvaljujoč se za ljubeznivo vabilo k otvoritvi III. skupščine jueoslo-venskega lekarskejra društva, usoiam si kot zastopnik vlade Češkoslovaške republike III. skupščino jugosloven-skega lekarskesa društva kar najto-pleje pozdraviti, in želim iz celega srca, da bi nspelo Vaše delovanje ne samo v prid stanovskih vprašani, marveč tudi v prid celega jugoslovenskeza naroda. Častna dolžnost Jugoslovenskih adravnikov y prvi .vrsti ie« skrbeti za uskih zdranisfikou. zdravje in fizični razvoj ju^osloven-skega naroda. Večkrat spomenute besede: mens sana in corpore sano, nam jasno govore, da zdravi duh je le samo v zdravem telesu. Zdravnik Čuva nad telesnim zdravjem naroda. Če bomo jnero-sloven^ke zdravnike v tem domoljub- Slouesna s^aorifsis L obrtne razsiaug a IFlariboru. V Mariboru, 8. septembra. V veliki Gotzovi dvorani se je da nes dopoldne izvršila slovesna otvoritev I. obrtne razstave, katera že na prvi pogled sama sebi izdaja spričevalo tudi umetniške vrednosti. Med vabljenimi gosti so bili poleg ministra dr. K u k o v c a kot oh-cijelnega zastopnika centiaine vlade navzoči: gg. podžupan Roglič, vladni tajnik dr. Mulaček, za vojaško oblast polkovnika Bogičevič in Jakcvijevič za nem delu podpirali, bo tudi duh, ka- , teri vlada v državi, zdrav. j trgovsko in obrtmsKo zbornico adjunkt . ! Mohorič, obrtni zadružni komisar Za- Ves češkoslovaški mirod in njegova vlada želi Vam torei, velecenieni gospodje, k Vašemu nndaljnemu delovanju popolnega uspeha. Nato so pozdravili kongres zastopnik vseučilišča v LjuMiani dekan medicinske fakultete g dr. A. ?>erko. v imenu vseučilišča, £. dr. Otmar K r a-iec kot šef zdravstvenega oddelka pokrajinske uprave in g. dr. Vinko Gregorič v imenu slovenskega zdravniškega društva. G. dr. Gregorič ie poživljal vlado, nai podpira društveno stremljenje. Zdravniki so pa zakonito organiziran stan, ki zahteva Ie temeljem zakona svoie pravice in se tudi le zakonitim potom brani. Zastopnik srbskega lekarskega društva dr. MiKvoje Cermanović je prinesel pozdrave svojega društva in zadržanega dr. Subotiča: zastopnik lekar-skega društva za Bosno in Hercegovino dr. Žarko R u v i d i ć in dr. B 1 a-žekovič iz Zagreba v imenu zbora liječnika Hrvatske in Slavoniie, sta prinašala pozdrave svojih društev in kolegov. Tajnik jugoslovanskega lekarskega Udruženja, g. dr. Svetislav Š t e f a n o-v i ć je nato Čital svo'e temeljito in v krasni srbščini sestavljeno poročilo. Dr. Štefanovič je tudi za slovenske literate velezanima pojava, ker je srbski pesnik in najodličnejši prevajalec Shakespearovih dram. Prevedel ie že 13 veledel angleškega dramatika, ter se smatrajo njegovi prevodi za vzorne. Pri popoldanskem zborovanju ie predsedoval podpredsednik, Hrvat dr. Lochert. Sklenilo se je, da se iz-prememba statutov poveri novemu odboru. Zdravniška iugoslovenska terminologi a se poveri na predlog dr. CaČkoviča in dr. Tallerja g. predsedniku dr. M. J. Batutu, ki se ž njo bavi že več let. G. dr, Ruvidič je povabil društvo, naj priredi svojo IV. javno skupščino prihodu e ieto v Sarajevu. Sprejeto. G. dr. Taller je opozoril odbor na svojo resolucijo glede čiščenja železniških vagonov, razmeščanja nalezljivih bolnikov in glede obdače-nja hiš v zdravstvene svrhe. Črnogorec dr. Artur Stainer je poročal o bolniški mizeriji v Črni gori. Tam ima-o vsega skupaj za 500.000 duš le 5 bolnic. Dr. Gregorič je predlagal energično posredovanje pri ministrstvu za javno zdravje, eventualno apel na javnost. Končno se je po daljši debati izvolil odbor za ustanovitev zdravniških zbornic ter so bili izvoljeni gg. dr. Gregorič za Ljubljano, dr. Ga-tičič za Zagreb in dr. £tefanovič za Beograd Ta odbor izdela po danih smernicah načrt lckarskih komor in zakon zdravniškega reda. Nat oje podpredsednik zaključil zborovanje. V sredo zvečer se ie vršil pozdravni večer v veliki dvorani Narodnega doma , na katerem sta govorila dr. Gregorič in prof.^ dr. Batut ter je svirala godba pod dirigentstvom g. dr. Čerina. Večera se je udeležilo tudi mnogo dam. Snoči so se udeležili skupščinarji operne predstave »Tosce« in po predstavi vrlo animirane čajanke v kazinskl dvorani. Včerajšnji dan so posvetili zdravniki čisti vedi. Predavanje ie otvoril primarij dr. Iv. Jenko, ki je nagla-šal nujnost, da se združijo vsi kulturni delavci, oblastva, zavarovalnice, zlasti pa drŽava v boju proti tuberkulozi, (jetiki). Stavil je primerno resolucijo, ki pozivl.:a ministrstvo .naj osnuje ju-goslovenski osrednji odbor za pobijanje jetike v kakem vseučiliškem mestu: odbor, ki lahko osnuje pododbore, naj stopi v zvezo z mednarodnim udruie- ložnik, ravnatelj urada za pospeševa-I nje obrti inžener Turnšek (Ljubljana), i podpredsednik Zveze južnoštajerskih j obrtnih zadrug Zadravec (Središče), ! obrtni nadzornik inžener Kune; izmed 1 duhovščine so bili zastopani samo pra-i voslavni. Predsednik Slov. obrtnega društva g. Novak, takorekoč duša cele prireditve, je pozdravil predvsem zastopnika vlade ter v daljših izvajanjih pojasnil vzrok in namen te razstave. Svoj govor je končal s trikratnimi Živio-kiici na kralja Aleksandra, ka-I teremu se ob tej priliki odpošlje uda-nostna brzojavka. Nato je minister dr. Kukove c se zahvalil za sprejem in pozdrav ter med drugim izvajal; Ko sem dobil vabilo na to razstavo, nisem bil siguren, ako se bom mogel odzvati, vlada je bila preobložena z nujnimi državnimi posli. Ako sem kljub temu dospel v Maribor, služi naj Vam v dokaz, da naša vlada uvažuje poseben pomen te razstave. Vsled krize na svetovnem trgu skuša tujezemstvo preplaviti našo državo s svojimi izdelki. Zato obrača naša vlada svojo posebno pozornost na naše domače izdelke, obenem pa spoštuje naše domače delo. G. minister opozarja nadalje na naklonjenost višjih državnih oblasti, katerih namen je, Maribor dvigniti za okrožno mesto, v katerem slučaju bodo tudi naši obrtniki deležni dobrot tega razvoja, ker Maribor postane tedaj torišče živahnega trgovsko-prometnega življenja. »Kot protinagrado za to naklonjenost pa opozarjam naše obrtništvo na dolžnost: Maribor bodi s tebe/ državne misli, da postane naša obrt v Mariboru tista jeklena opora, ki oalečno onemo-gočujo protidržavno agitaeiio, in da izpolnjuje veliko nai udno in državno misijo. Pozdravljam in čestitam mojstrom in delavcem, da so s to krasno razstavo vzbudili samozaupanje. Želim nai-boljŠih uspehov I. razstavi, zanašajoč se, da postanete Vi najboljša pomoč in steber naše bodočnosti.« Nato je imel g. Roglič kot namestnik župana v imenu mestne občine daljši pozdravni in otvoritveni govor. Izražal je veselje, da kaže ta razstava, da so vsi ti izdelki zrastli samo v mestu Maribor, da torej niso tuji produkti, marveč le naše domače delo. S tega stališča treba ocenjevati razstavo v Mariboru. Govornik apelira na navzočega ministra, da v zvezi s svojimi tovariši na vladi podpira našo domaČo obrt z ustanovitvijo obrtnih šol v Mariboru in da vlada pomaga obrti tudi pri ovirah, ki se ji stavijo v financijelnem oziru. Z iskreno čestitko proglasi razstavo za o tvor j eno. Inž. Turnšek pozdravi razstavo kot ravnatelj urada za pospeševanje obrti. Veličasten je pogled na ljubljanski velesejm. Toda ko smo došli tu sem. nam nič manj ne imponuje Vaša razstava. Mnogo, česar pogrešamo v Ljubljani, najdemo baš tu pri Vas. Delo naše obrti je tu častno zastopano in prav tako iskreno želi, da bodi Maribor s svojo razstavo vzoren vzgled vsej naši jugoslovenski obrti. Med navzočim ie vzbujalo začudenje, da se knezoškof, ki je bil vabljen, ni udeležil otvoritve. Vabljeni gostje so si ogledali razstavljene izdelke. Obiskovalci iz Ljubljane so priznavali, da so prijetno presenečeni nad tem, kar iim Maribor nudi: mislili so, da pridejo na malo preprosto razstavico, a tu irnaio pred seboj ne le bogato zastopano obit, ampak tudi tako mojstrsko izvršeno, da Je Maribor res lahko ponosen na svolo prvo obrtno razstave. K zaključku za danes naj še omenim, da jo tehniško delo porazdelitva razstave ter okrašeni e (oder v zelenju in cvetju, sredi kip kralja Aleksandra) res priznanja vredno izvršil nai znan* strokovnjak arhitekt Šel. Razdelitev I. obrtne razstava v Mariboru. Izdelki so razstavljeni prostorom: primerno v šestih oddelkih in sicer: I. V veliki dvorani spodaj se na-? hajafo od 33 tvrdk izdelki težje obrti (ključavničarji, sedlarji, kamnoseki itd.) ter vzorci stavbene, oziroma gradbena obrti, med slednjima tvrdki »Hitrozid« ter Kiffman. II. Mala dvorana predstavlja v IT razstavijalcih našo umetniško obrt za* stopno tudi v okusno izdelardli cerkvenih predmetih (Sojčev oltar). III. Prvo nadstropje, mila dvorana, vsebuje pohištvene izdelke in sa združuje s IV. bi V. oddelkom kjer se nahajajo tudi tiskarnlški i:i fotogrn-r s k i izdelki. Skupaj je tu razstavljenih 20 tvrdk. VI. Bela dvorana je tu napolnjena z aprov'^acij^kim! izdelki (krojaštves čevljarstvo, modistinje itd.), nad 20 tvrdk. Razde,;tev je tore1 jako srečno izbrana. V razmeroma malem prostoru najde obiskovalec vse izdelke, zastopane po posameznih strokah, toda razstavljene po skupinah nam ena vporabtf dotičnih izdelkov. Prvotno se je priglasilo samo 81 razstavi; a I cev. V zadnjem času ;e število naraslo na 96. odštev-Ši nekaj tvrdk, ki svojih že prijavljenih izdelkov ni?o pravočasno vposlale. Prihodnjič si ogledamo posamezne oddelke. Dopisi —i —Iz Bnkovico nad ftkofMoko nam pišejo: Na Bukovici v. fjo Loko živi upok. liudskožolski ueitolj J. L„ znan slovenski pisatelj In sklp/litelj, ki jo lanpko leto obhajal 50 letnico" slovsrvone^a svojega delovanja. ZlveJ; Je v preprosti kmetski hiši, kjer jo Im^l malo, mokrotno, nezdravo stanovanje, za kar jo moral r predvojnem času ploi čevati 221 K letno najemnino, kar Je precej drago z ozirom na to, da mu go^ spodar v 10. letih njegovega bivanja ▼ hiši ni izvršil noben* poprave ter oeld niti Enkrat ni pobelil stanovanf*. TVJt stanovanje mu jo gospodar odpoved&L češ da £a bo po1 rnvil In rabil za- nje* -•.v^ra ?inik Osiveli učitelj L. Jo vid: povpod iskal stanovanja. Sam M se rad i znebil nezdravega stan o van j a^ ker kit mu je v njem kvarilo pohišjo: i zair2W nikjer ni bilo praznega najmanjšega kotička. Porarjeništvo za soo. skrb JO i naročilo županstvu v Selcih, naji mu ono najdo primemo, čeprav manjše/ stanovanje. Županstvo jo naposled iz* taknilo neko prazno bajto na BukovicL ki pa stoji na (vsaj po zimi) n^pristojž nem kraju, in ki vrhu togVt nima poči, ne kleti, ne sploh knko drugo shrambe^ ne kuhinje; a tudi pod^tr^šfa lastnic& noče dati ni rnzpolago. Dolgo so Jo učitelj L. branil iti v ti) bajto. Listnica sama mu jo odsvetovala. Zupan mu je nai to nakazal stanovanje v prazni m&ŽiaSr riji, ki jo sicer neprimerno stanovanje znnj, a bi v nii imel vsaj poc na razpolago. Toda bukoviAki možnar so je bra* nil na vse protege, 6ei da ho m<»*na-rijo sam rabil itd. V tem pa jo hišni' crospodar neusmiljeno pri tj *k al na bo-lohncfra starega učitelfa, trdeč: >Sam župan pravi: Ven ga vrzi! Obenem jo od meseca maja t. 1. nadalfo zahtoval pol*eg navadno najemnine šo 6 K na dan »odfikodnino«, teko da bi bomO nezdravo ftanovanfe prišla na 200 K mesečnih! Oe ni to kažnjivo otleru^rvo, no vomo, kaj bi bilo odejcuStvol Toda učitelj L. pretiranega plačila ni plsi/nl, pae pa ponudil gospodarju navadno nnjemnino, kar pa Te ta fiulija mogoča) odklonil. Da so reši večnih gospodarjevih sitnosti in Šikan, se fe utMtnlj X* naposled odločil, da ere vsaj začasno v bajto. ?el fe, a uvoriti so ie moral, daj mu tu ni obstoja. Večina pohlšja, kolikor mu ga v starem stanovanju ni trni* Sila vlažnost, so mu fo pokvarila vsled: težkega prešel i evnnja. Vrh utega moral jo bajto popraviti na svojo stroške. lra>! piti in postaviti štedilnik vanjo itd, lase zavezati za plačilo 50 K mosečni'i? Ker pa jo v bajti le malo prostora, moral v neki drugi hiši najeti sobo, za katero so mu računali padi po 50 K> mesečno! Bajta sama pa fo vlažna, iz-, nad stropa dežujo v sobo itd. Učitelf. L. se jo že prej s skromno pokojnln04 boril z revščino; s to preselitvijo jO Jd*] zdaj — uničen! In najlepša Je. ta; do-, čim se je hišnemu posestniku tako nru-, dilo, spraviti učitelja s stanovanja, sfOH ji mu danes — prazno! Pobelil jo padi proFtoro, a nadomestil ni gnilih podovj in tako stoji stanovanje 5o dan^s —I neporabljeno! Pjifavljamo ta drastični sluč'»i. ki z bmgalicno lucje Oflvetlju-io stanovanjsko mir^riio tudi na đeže-! li, a obenem namimiemo merodajninr' oblastim, v prvi vrsti poverjeniJtvu zal socijalno skrb. da strogo nastopi protf toliki brezobzirnosti, neusmiljenosti inj —» oderuštvu! — Iz Staregn rnr* nam pišejo: Dno 28. avtr. so i mol i Orli tabor v Starom trgu. Ob 10. uri zjutraj j*> bil sprejom v Ložu. S slavno godbo z Vica na 8eV| ln so prikorakali v Lož. Pričakovali so, da iih bodo ljudje burno pozdrav- Hrtli. biTo fo pa vb? tiho. Videlo SO Jo,, da ljudstvo nima smisla za njihov** *orleSokolac. Najbolj ga je jezil sokolski sistem v šolah. Imenoval je Sokole brezverce. Lagal se je, da se Orli ne smejo pokazati na cesti. Če si hočeš ustvariti jasno sliko o tem gospodu, predstavljaj si moža, ki s*> potaplja, pri tem pa še jrri-ze in suva ljudi, ki mu hocajo na pomoč. Tretji govornik, je pa tako milo prosil roditelje naj jim pošiljajo svoje otroke, da so se mu ljudje v obraz smejali. Iz tega sklepamo, da jim že vre voda v grlo in da so oprijemajo vsako rešilne deske. Sramota za moža, da tako fehta. kakor kakšna stara baba. S godbo z Viča so jo odkurili, odkoder so prišli. — Hrastnik in nemškutarstvo. Poročajo nam: Po zaslugi nekega višjega uradnika v Ljubljani so nastopih v kemični tovarni v Hrastniku podobne razmere, kakoršne so vladale pred prevratom. Delavec je postal zopet para, ki se ga izkorišča in ki mora sedaj čutiti maščevanje uradništva, kateremu je bilo od bivšega državnega poslovodje zabranjeno zatirati naše slovensko vdelavstvo. Znan je nastop tega uradništva proti državnemu poslovodji dne 2. februarja t. L, ko so se ga hoteli z brahijalno silo iznebiti, ker so uvideli, da vse njih spletke ničesar ne zaleže j o. Državno pravdništvo je dvignilo proti Fritzu Burgerju in tovarišem obtožbo radi nre^reškov po § 93., 94. in 104. s. k. z. Zadeva teče pri okrožnem sodišču v Celju. Da bi pritisnili na delavce, ki naj bi nastopili kot priče v tej zadevi, so takoj po odhodu državnega poslovodje uvedli strahovlado, odpustili 3 delavske zaupnike ter enega ovadili neupravičeno radi tatvine. S tem skušajo oplaziti priče in zmaj Sati njih verodostojnost. Med tem pa vlada pri kemični tovarni staro nemškutarstvo, ki ne da dihati Slovencem. Vsakega količkaj zavednega slovenskega delavca se zapostavlja ali odpusti. Znani obratovodja Killer st. zopet prihaja v Hrastnik kljub protivnim vladnim odredbam. Značilno ie, da je neki najemnik kemične kantine, ki misli, da nastopi zopet stari nem-skutarski tok, prepovedal svoji dekli, da ne sme z njegovimi otroci govoriti nobene slovenske besede. Nemškuta-rija je torej v najbujnejšem cvetju in dela tiho pa sigurno, vlada pa gleda mirno, kako se ru;e proti državi. Vsega obsojanja vredno je, da se do danes še ni mogla izvesti nacionalizacija tega podjetja, katero bi bilo pod dobrim vodstvom največjega pomena za vso Jugoslavijo, zlasti za kmetijstvo In našo kmetijsko družbo. Pozivamo merodajne kroge, naj bodo budni Dri tem podjetju, saj odgovornost pado nanje, Hrastniški Slovenci obžalujemo edino le, da so naši uspehi v tei zadevi enaki onim, ki smo jih imeli pod avstrijskim režimom. — Šola v Mokronogu. Marsikak oče in mamica zdihujeta ob pričetku Sol. leta nad otroki, ki so dostali domačo šolo pa imajo še veselje do učenja — kam z njimi? Rada bi jim priborila višjo izobrazbo, a razne neprilike — draginja, pomanjkanje stanovanj itd. so prava ovira. — V Mokronogu je osemrazredna šola tako urejena, da ustreza in odgovarja v vsakem oziru vsem zahtevam sedainega časa. Tu uČe, ooleg predpisane šolske tvarine izprašane učne moči knjigovodstvo in kmetijstvo, kar je gotovo neprecenljive važnosti za kmeta, delavca, obrtnika in trgovca na deželi. Podučuie se pa tudi laščina, nemščina in francoščina; saj vsakdo le toliko velja, kolikor zna. Učenci, učenke, Id dobro dovrše najvišji razred odhajajo v tretjo realko ali trgovsko šolo, kjer dobro shajajo. — Starši, zlasti okoličani, ne zamudite lepe prilike! Pomnite dobro: Najlepša dota otroku je izvežban gibčen razum in blago srce, kar se imenuje z eno besedo — izobrazba — katere mu ne more nihče ukrasti, pa tudi zapraviti je ne more. — Pričetek Sole v sredo, 14. septembra s sv. mašo ob 8. uri in potem vpisovanje in ureditev otrok. V četrtek reden Šolski pouk. — Iz Št. Jerneja nam pišejo: Na uradno obvestilo, da ie premi* nul naš blagi kralj, so izobesile po« šta, šola m nekaj privatnikov žalne zastave. Občinski urad je ni. Ko je ljudstvo to zahtevalo od občine, so se gospodje klerikalci Izgovarjali, da nimajo nobene zastave, da so vse pokradene, a za novo da nima* jo denarja. Ko sta umrla »Orla« Recelj in Novak, so visele Žalne zastave raz dvorano sedem dni. Ljubljanski ueleseje UeflRaaskl naval na »ele- ItfHL flKBHBEfln SlDDBlISfel matici"! Ljubljana 9. septembra. Na praznik 8. t. m. je velesejm dosegel svoj vrhunec glede števila obiskovalcev. Naval množice je bij tako silen, da je zavladala po vseh paviljonih prava gnječa. Seveda še hujši naval je bil na paviljone živil in pivnice. Samo enkratnih vstop« nic je bilo prodanih nad 20.000 Celokupno cenijo obisk do danet* nad 72.000. Danes dopoldne je do* šlo na sejmišče mnogo trgovcev industrij cev in obrtnikov iz Vojvodine, Srbije, Bosne. Obiskali sc sej m učenci in učenke, 200 po Številu, Trgovske šole v Subotict. Ogledujejo si sej m pod vodstvom 9 profesorjev. Mnogo zanimivosti so si nakupili. Vsi trgovci, obrtniki in indu-strijci so zadovoljni s kupčijami in naročili. Krasne uspehe je d ose* gel živilski oddelek, kjer je bila sklenjena v«u milijonska dobavna kupčija za mesto Pariz. Tudi vinski oddelek zaznamuje lepe kupčije. Vina posebno ob* čudu jej o Banatčani. Sklenjenih je več kupčij za Banat, Srbijo in Bosno. Manufaktura iskazuje -epe po* sle. Mnogo naročil za kratko in daljšo dobo je že sklenjenih. Mno« go pošiljk je bilo že včeraj odpo* slanih na razne kraje. Nekateri obrati so r^risiljeni, da delo izvršujejo tudi ponoči. Povpraševanje po dobrih kvallficl« ranih delavcihh zelo narašča, Velika naročila je prevzela tudi znana tvrdka I. R e b e k v Celju, ki izde* luje velike in male tehtnice. Tudi vrvarska industrija, med njimi I. Adamič v Ljubljani in A- Sin« kovec, Grosuplje. Obe tvrdki sta prejeli naročila za Švico, Fran* cijo in Italijo. Tudi domaČa tvrdka igrač »Progres«, ki ima svojo delavnico v Veliki Čolnarski ulici je na sejmu presenetila marsikate* rega obiskovalca. Pokrajinski namestnik, minister g. Ivan Hribar, je že tretjič posetil sej m. Povsod v vseh pavi« 1 j onih si z velikim zanimanjem ogleduje razstavil eaie predmete. Natanko si da poročati o vseh po« drobnostih vsake tvrdke. Tordke P. Kozina, mali* in Demberger. Idealen vzorec domaČim industrijalcem je P. Kozina. Njegovo podjetje je bilo ustanovljeno lota 1903. z malenkostno glavnico 20.000 kron kot eksportna trgovi na. Glavni predmet so bili čevlji, izdelo-vani osobito v tržiški okolici. Izdelki so bili dotlej zelo primitivni in njih prodaja vzlic nizki ceni (30 do 40 vinarjev za par otroških čevljev!) težka. Ti izdelki so se morali izboljšati in ko se je to posrečilo, se je dobilo zadosti kupcev. Kmalu ie postala produkcija premajhna in je bilo treba misliti na mehanično izdelavo. Leto 190G. se je osnovala konfekcija s pomožnimi stroji v Tržiču v najemnih prostorih >*Wainderholz<; med tem se je pripravljalo rfcsno za polno mehanično izdelavo. Leta 1908. se fo ustanovila nova družba z omejeno zavezo z vpisanimi 300.000 K. Kupila se je sedanja parcela in zagotovila električna moč in marca se jo položil temeljni kamen sedanji modemi tvornici. Preko vseh vsestranskih težko*, osobito tedanjo vlnde, katera jfc samo iz narodnih razlogov zavlačevala dovoljenje za stavbo, se Je brez stavbnega dovoljenja začelo z gradbo. Po treh mesecih, ko je bilo vso v najboljšem teku, pa jo dala vlada na licu mosta z žandarmerijo delo ustaviti. Tako je Nemec ubiial Slovenca. Delo je moralo celih sedem mesecev počivati, a vzlio vsem opomnim zaprekam so je stavba dovršila, urejena z najmodernej^mi stroji in so je pričelo meseca novembra 1911 z obratom. Vzlic svetovnim trgovskim krizam se je posrečilo podjetje vzdržati in v kratki dobi so zasloveli po vsi prejsjiii inonnrhiii kot najboljši fabrikat Čevlji znamke vP © k o«. Prišla ie svetovna vojna. Podjetjem so najboljše delavne moči pobrali in končno se je moralo delati za vojsko, kolikor materijala je vojaški terar dodelil podjetju. Po razsulu so zaradi neznatne Carinske zaščite uvažali razni verižniki iz vseh delov sveta, največ slabih čevljev. Tekom par mesecev je bil jujro-slovenski trs; prenapolnjen ■ čevlji, da se izdelki domačih obratov niti pod lastno ceno niso mogli pladrati. Leta 1917/18 so izstopili vsi 6, Ferdo Mot-nikar, ur.» r v Zagorju ob Savi električno salon ko uro brez navijanja. Ura je s preg ajočo ploščo na 21 številk. Ako se i/vTŠi kazalec in številke na na radiuni se čas tudi ponoči vidi. Gre od 3 volt <: ^ktrične mo'-i, tok je pa tudi lahko mor icjši. K t iki uri so lahko priklopi v*č plošč, ki združene potom žice kažejo natančen čas. Za tovarniška podjtetja, urade, šole in železniške postaje je ista posebno pripravna. — Sejmarski orjrani, ki so noč In dan na velikem sejmišču v Ljubljani zaposleni, prosijo vrbvenj. ri\ii ljo, da se jim nakloni kaka podporiu — Sejemski organi. — Vinski sejem. Z ozlrom na notico »Vinski se!ern» v 199 .št vašega lista uro-tavljamo, da ci KmoL družba kot taka, temveč nje Vinarski in sad'arskl odsek v Mariboru prireditelj vin;kega sejma, kar prosimo v prihodnji številk' VaSega cenjenega lista med poročili o velesejmu resnici na ljubo popraviti. — Narodni okraski. Na semnju je v kr. zalo/i: Šolskih kniie razstavljenih nekaj listov iz na i nove Se zbirke prof. Alberta Slča: »Narodni okraski na pirhih in kožuhih«. Delo je krasno, o njem izpretrovoriino obširneje, ko bo docela natisnjeno. — »Tourist Office« na vele* sejmu. Včerajšnjo notico o »Tourist Office« popravljamo v toliko da pristavljamo k stavku: »Brezi« Car je cenil v svoji gospodarski knjigi letni brutto dohodek tujskc= da prometa v Sloveniji na 5.6 mili. kron« še stavek: »Ta znesek pa se je dvignil vsled iznremembe novč« ne vrednosti brezdvomno na 100 milijonov kron.« Oneune uesti. V Ljubljani. 10. — Vprašanje ljubljanskega žu* pana. Kakor smo včeraj zabeležili je ministrstvo notraniih del odredi« lo, da se ne bodo vršile že razpisane nadomestne občinske volitve v Ljub ljani; istočasno je zaukazalo. da se naj čimpreje izvede ponovna voliš tev ljubljanskega župana. Iz tetja moramo sklepati, da izvolitev g Peska za župana ni bila predložena v najvišje potrjenje. Čudimo se, da ta stvar službeno še ni bila objav; ljena. Spominjamo se pač, da je pred tedni »Jugoslavija« mimogre* de omenila, da je dobil g. Pesek do* pis, v katerem se ga obvešča, da ni potrjen za župana. Ker pa se g. Pesek tudi še danes vkljub beležki v svojem glasilu dosledno imenuje samega sebe župana ,smo bili mnenja da afera še vedno ni definitivne rešena. Zato bi pač kazalo, da se nam enkrat službeno jasno in deci-dirano pove, ali je g. Pesek potrjen za župana ali ne. Naše mnenje je namreč: dokler ni izšel uradni od* lok o nepotrditvi g. Peska za župa« na, se tudi ne more vršiti ponovna županska volitev. — Prispevki za Hribarjevo slavnostno številko. Gospode, ki nameravajo sodelovati pri slavno« stni Številki, ki jo izdamo dne 17 t. m, v proslavo 70 letnice kr. na* mestnika Ivana Hribarja, prosimo da nam pošljejo svoje prispevke dc torka dne 13. t. m, Do istega dne je treba poslati tudi oglase, namen je« ne za to številko. — Portret dr. Ivana Tavčarja ie razstavljen v izložbenem oknu »Narodne knjizarnec v Prešernovi ulici. Slika je umotvor enega najboljših naših portretistov profesorja Ivana V a v-potiča in je namenjen za redakcijske prostore »Slov. Narodac. Originalni okvir je delo tvrdke Gčtzl čl Lebar na Bregu. — Jutrišnjega odkritja spomina ske plošče pisatelju Maslju^Pod-limbarskemu v Kranju se udeleže tudi pevci »Ljubljanskega Zvonaa iz Ljubljane. — Srpkinje in Hrvatice v Ljub« ljani. Na slavnostno sejo »Splošne« ga ženskega društva« je prispelo v Ljubljano danes opoldne z brzo* vlakom več Srpkinj iz Beograda in Hrvatic iz Zagreba, Zastopnice slov. ženskih organizacij so jih spre« jele na kolodvoru in so jih odpel i a« le v avtomobilih in vozovih v Mla* diko, kjer so zanje pripravljena stanovanja. Danes popoldne so pe= ljale Slovenke svoje goste na vele« sejem. Jutri dopoldne ob 11. je na magistratu v proslavo 20 letnice »Splošnega slov. žen. društva« slav nostna seja. — Splošno slov. žen. draStvo vabi svoje članice in prijateljice ter zastopnice vseh slov. žen. organiza* cij, da se zaneslivo udeleže jutrišnje slavnostne seje ob 11. na magistratu — Poslanik dr. B. Vošnjak proti »Slovencu«. Zaradi znanega napada »Slovenčevega« na svojo osebo je vložil naš praški poslanik dr. Bogumil Vošnjak po svojem za« stopniku dr. Oblaku obtožbo žara* di pregreška zoper varnost časti proti odgovornemu uredniku »Slo? venca« g* Iv. Moškercu. — Značilna obsodba. Pišejo nam: Pri okrajnem sodišču v K. je vložil obrtnik J. L. (klerikalnega mišljenja) proti svojemu tovarišu M. tožbo radi žaljenja časti, ker trnje le ta rekel: »Ti si cel Peganl« Na razpravi je M. priznal, da je tako rekel, a se je izgovarjal, da ni to nič kaznjivega. Sodnik je obsodil tožen« ca na 500 K globe, kar mu iz počet« ka ni šlo prav v glavo. Ko Da je sod« nik v razlogih obrazložil, da je tože* ni s tem hotel tožniku očitati znane AsJnmAn. PegaDOVC septembra 1921. finiran način žaliti, je toženi to uvis del in kar plačal globo. — Vsem prijateljem In znancem, ki so mi ustne*, pismeno ali brzojavno izrazili svoje čestitke k 701etnld izrekam tem potom, ker mi ni mos se vsakemu posebej zahvaliti, svojo iskreno zahvalo. V Ljubljani. 10. septembra 1921. — Polkovnik Janko Yu-kasovič • Stibiel. — Poziv koroški mladini! Gospo« dične in gospod jo Korošci, ki stanujete v Ljubljani se pozivlinto, da / th livo pridete v nedeljo ob S. orj na Magistrat v evrho cvetličnega dneva. Imena eo-delovaleev &o priobčijo v časopisih. Grospo8vet.>ki Zvon. — Preselitev oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani. Ta oddelek se dne 13. in 14 t. m. preseli iz deželnega dvorca deloma na Turjaški trg št. 3, del:* ma na Turjaški trg št. 6. Oba dne« va se vsled tega stranko ne bodč sprejemale. — Kolo jugoslovenskih sester. Veliki sejm bo trajal Se par dni in v teh par dneh si lahko vsakdo kupi srečko za 1 dinar, katero proJa* j a Kolo za dobrodelno loterijo. Dobe se srečke na sejmu pod rdečim dežnikom, vsakdo nai gre in naj si jo kupi, da bo živci v sladki nadi. da dobi prvi dobitek, ki znaša 5C tisoč kron. — Pravoslavna služba božfa. U nedelju. llog septembra, na Use* kovanje gl. Jovana Krstitelja, služi se služba božja u 10 časova, u pr»« vosL vojničkoj kapeli, kasarna Vojvode Mišića, na Taboru. — Popis živine in vozil za po« trebo vojske. Ministrstvo vojne in mornarice je na podladi sklepa mi* nistrskega sveta z razpisom z dne 13. avgusta 1921 odredilo, da se ima v mescu septembru in oktobru t. L nadaljevati lansko leto ukinjeni popis živine in vozil za potrebo vojske. Za ta popis ostanejo v veljav! določbe, ki so bile izdane lansko le* to. Popis bodo vršile vojaške komisije, ki pričnejo poslovati okrog 15. septembra. Podroben načrt bodo izdale komande vojnih okrugov. K temu je pripomniti, da zahteva nujna državna potreba ta popis žl« vine in vozil za organizacijo naše vojske, da bo v primeru potrebe vsaka vojaška edinica takoj dobila potrebno vprežno živino in vozila, dalje da sc pri tem popisu nikomur ne bo odvzela živina, ampak samo popisala in stavila v razvidnost. Živino bi bilo treba oddati samo v primeru morebitne mobilizacije vojske, in sicer takrat samo proti pravični odškodnini, kakor to določa člen 40. naše ustave. Ker je država samo skupnost državljanov, ki se mora, ako treba, vsa skupaj postaviti v bran, je dolžnost vsakega državljana, da priglasi za ta primer svojo živino in vozila državnim organom, ki so predvsem poklicani skrbeti za obrambo države, to je vo* jaštvu. Žigosanje živine je sploh odpravljeno in se nikomur več ne bo žigosala živina. Popis se vrši samo v zgoraj obrazloženi namen. Ljudstvo naj se ne pusti begati in zavajati hujskačem in drugim državi sovražnim elementom, ki bi morda poizkušali trositi druge govorice in vesti — Avtomobil na zveza Ljufr!)ana~ Olje. Na ž^ljo interesentov ee spremeni od ponedeljka 12. t m. vozni red v toliko, da bo odhajal Avtobus iz Celja ob 8.30 popoldne in ne kot sedaj, ob 1.S0. Prihod v Izubijano približno ob 6.30 popoldne. Otvori ee zopet postaja pri >Urbanrku<\ Stožire pri Ljubljani, in stane vožja do tja 7 K. Prednoat pa imajo potniki na oildnljeneiše postajo. — Važno za obrtnike, kmete in tr-povre. Obrtno dfttštvo za politični okraj Kamnik v Kamniku sklieuje na nedeljo dne 11. aeptombra t. 1. dopoldne &k 1U» X dvorano Kajuiii^ko^a &>- 203. štev. .SLOVENSKI NAROD', dne 11, septembra 1931. 5. stran. m* shod, ti kateremu vabi vse one obrtnike, kmete in trgovce, ki plačujejo osebno dohodnino. Sestavilo in •dobrilo naj bi se sporazumno a temi stanovi skupno listo treh članov in toliko nom«etnikov za predstojeće volit-vs v davčno komisijo političnega okraja Kamnik. — Za spominsko ploftcb P odi im bar *ega so o priliki žalne slave sa kralj srn Petrom LjutomdrČani T druibi jaot Ileeića nabrali 1000 K. — Žigosanje kart in domin. Po točki 26. čl. 83. taksnega in pri. stojbinskega pravilnika z dne 20 julija 1921, št. 10.760, Uradni list z dne 30. avgusta 1921, št. 268, kos 104, se imajo vse enote (igre) kvan in domin, kar se jih nahaja dne 1 septembra 1921 v državi, iznova H* gosati in razlika v taksi 10 (deset) dinarjev se mora plačati najkasneje do 1. oktobra 1921. V območju delegacije bo izvrševal to žigosanje davčni urad za mesto Ljubila* na. Lastniki kvart in domin morajo v svrho žigosanja donesti pisme, no nckolkovano prijavo, v kateri imajo navesti, koliko žc rabljenih in koliko še nerabljenih iger kvan in domin donese j o v žigosanje. Pry jave je napraviti posebej za že rabljene in posebej za še nerablje« ne kvarte in domine. Se nerabljene nove kvarte po trgovinah in pn zasebnikih, za katere se je že po» ravnala taksa po tačasnih predpi* sih, se bodo žigosale in opremile 5 takso po točki 3. in 4. čl. 83. taksne« ga in pristojbinske^a pravilnika na ta način, da se bo udaril žig pod prejšnji žig, in sicer tako, da se na tem mestu zavoj nekoliko pretrga in da se bo nova taksa dolepila ter uničila poleg stare takse. Že rabljene kvarte so bodo pa žigosale na ta način, da se novi žig udari pod starega, a taksa se doplača in nale* pi na prijavi Domine se imajo ži* gosati kakor kvarte, vendar po predpisih točke 15. čl. 83. navede* nega pravilnika. Stare in nove do» mine se bodo žigosale na isti način le na nove, še nerabljene domine se lepi taksa na skrinjico poleg sta* re takse, taksa za že rabljene domi= ne se dolepi in uniči na prijavi. V obeh slučajih se ta taksa uniči z zu gom, s katerim se žigosajo kvarte Taksa 10 (deset) dinarjev se dopla* čuje le za one kvarte, na katerih sc pozna stari žig, in za domine le gle? de katerih se vidi na skrinjici do* sedanja taksa, drugače je plačat! eelo takso po tar. br. 236 začasnega zakona o drž. trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 Stranke izven Ljubljane lahko oddajajo prijave in za žigosanje do* ločene kvarte in domine pristojnim oddelkom finančne kontrole, ki i in službenim potom odpremijo na na* slov davčnega urada za mesto Ljub* ljana. — Razpuščeni nemški društvi Društvo »Kriegerverein in Kappel« ie razpuščeno iz državnih interesov. — Društvo »Deutscher Kindergartenve-rein« v Studencih pri Mariboru je raz-puščeno, ker ni pogojev za njega pravni obstoj. — Sprejemi v zagrebško pod* častniško šolo. Vojno ministrstvo je razpisalo tečaj za sprejem 50C gojencev v podčastniko šolo v Za* grebu. — Imenovanja v področju zdravstvenega odseka za Slovenijo Imenovani so: Oficial Fran Hriber* nik za upravitelja hiralnice v Vojniku, upravni praktikant Franjo Go» rečan za upravnega asistenta pri zdravstvenem odseku za Slovenije in oficiant Anton Gorečan za uprav« nega asistenta občne javne bolnice v Celju. — Iz policijske službe. Provi« zorni policijski komisar pri policij* skem ravnateljstvu v Ljubljani dr Mirko Kresnik se je odpovedal službi pri policijski upravi v Slove= niji <— Iz železniško-oolicliska službe. Za pomočnika komisarjev železniške policije na Jesenicah je imenovan Anton B a t a g e 1, pravnik in rez. po-ročnik-dobrovolj ec — Iz veterinarske sfužbe. Anton Korošec, inspektor I. razreda v veterinarskem oddelku ministrstva za kmetijstvo In vode, je imenovan za vladnega svetnika v VI. činovnem razredu 3. stopnje državnih uradnikov ter premeščen v Maribor, da nadzira vse obmejne veterinarske postaje v Sloveniji in opravlja službo obmejnega veterinarja v Mariboru. — Iz zdravniške službe. Dr. Fran M a r 1 a i Č je imenovan za asistenta splošne bolnice v Mariboru. — Iz gradbene službe. Inženjer Fran E m m o r je imenovan za šefa gradbene sekcije v Kranju. ^ — Dva nova naslova vojaških oblastev. Uradni naslov dosedanje ljubljanske, celjske in mariborske pukovske komande je odslej *Ko. manda ljubljanskega, ozir. celjskega in mariborskega okrožja«. Do. sedanji bataljonski srezipa se ime« nujejo odslej »voini srezi«. — Pri Sv. Jurija *b Inž. žel. nmri Jo dne 6. t. m. v visoki starosti 85. let i g. Valentin Po vale j# oče finančno« J 6s ravnatelja g. dr. Josipu Povaleja * lariboru. Pokoj njegovi dusi! — Vsi v naso vof*ko sprejeti rezervni oficirji suhozemne vojske in mornarice, ki bivajo na ozemlju Ljubljanskega vojnega okruga, se pozivajo, da se dne 18. t m. ob S. uri javijo pri Komandi Ljubljanskega vo^ie^a okru ga v LJubljani (v Vojvode Mišica vojašnici) v svrho nastopa enodnevne vežbe, da poloie ustmeno in pismeno priaego Kralu Aleksandra I. in otaČ-bini. Vsak naj prinese s seboj žig j svojim monodramom. — V Kandiji v bolnišnici usmiljenih bratov je 7. t m. umrl skladiščni mojster južne železnice g. Joaip S k r j a n 1» c iz Rožne doline. Pokojni je bil star 65 let in si Js v službi nakopal hud revmatitem. Bil je splošno pri ljubljen in je že takoj v začetku vojne skrivoma podučaval ljudstvo, kako bomo po vojni združeni vsi Jugosloveni pod vlado Karagjorgjevićev. Blag mu spomin I — Oradbeno ravnate! |»tvo n«m pi Se z ozirom na vest ia Metlike, da mora v zmislu obstoječega reda za kanalizacijo skozi mesta in naselbin« skrbeti dotična občina sama, no pa oestna uprava. Častna uprava Je v takih slučajih 1© ravnana odvajati deževno vodo iz eestiifia po odprtih jarkih, ne pa no zaprtih kanalih. Pokritje cestnih jarkov si navadno preskrbe posestniki sami po predpisih cestne upravo, kolikor to prometni oziri v njih lastno korist zahtevajo. Vzrok nedo*tr.tkov v Metliki je, da nekateri posr«fniki odvajajo onesnaženo vodo iz dvorišč v cestni jarek, k«r je iareeno prepovedano, v onem slučaju jo bil Mrojčas en mesar v Metliki politični oblasti naznanjen, ker ie odvajal krvavo odpadne vod• —■ r<*«fr»i jarek. — Smrtna kosa. Včeraj so pokopali ob veliki udeležbi g. Blaža J e-s e n ka. trgovca in posestnika na Starem trtu. Pokojnik je bil v Ljubljani splošno zntna oseba. Iz malih začetkov si je ustvaril z neumornim delom in mravljinsko pridnostjo cvetoče trgovsko pod etje. Bil je mož starega kova. značajen in pošten, kakršnih mož je danes vedno manj med nami. Užival je splošen ugled in spoštovanje. Dolga leta je upravljal z največjo požrtvovalnostjo posle ubožnega očeta za svoj okraj. Bil je zvest somišljenik napredne stranke, za katero ie stopal vedno, kadar je bilo potrebno, z navdušenjem v boj. Bodi vrlemu somišljeniku ohranjen trajen spomini — Včeraj dopoldne je umrla za. H i 1 d a Ceč. soproga ravnatelja Jugoslovanske tiskarne jr. Karla Oeča. Pogreb bo jutri, v nedeljo ob 16. 7 Gruberjevega nabrežja na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji spomin! — Umrl je v L|ubljani dolgoletni trgovec g. Emst S 15 c k 1. P. v m. — Kdo je kriv smrti? Maja letos je v Mariboru t Mlinski ul. ob dotiku z električno odvodno žico umrla 62 let stara Uršula Pučnik. Državno pravd-nistvo ja obtožilo inženirja Emila Sche-rerja, poslovodjo *rra*ke tvrdke Piehhsr radi malomarnosti pri izpeljavi električne aaprave pri tej hiši. Scherer so je pred kazenskim senatom v Mariboru zagovarjal, da predvsem ni on odgovoren za napravo, ampak £ raž ki vodja te tvrdke, dalje, da je tvrdke že oktobra 1920 električno napravo v Mariboru izročila mestnemu električnemu podjetju in da je umrli inženir Gostisa mod drugim tudi to napravo v Mlinski ulici prevzel brez hibfe. Ugotovilo so je. da je bila edina ta žica vsled nepojasnjenih vzrokov v 6rojem končnem delu zarjovela, umrla pa da je bolehala na srčni bolezni, vsled česar je bila njena odporna sila manjša kot električni tok. Krivda ne zadene tudi ne mestnega podjetja, ker je po zakonu imelo do oktobra letos časa revidirati odvodne žice. Scherer ie bil oproščen. — Imenitno kupčijo je napravil Anton Komertzkl, vinotržec t Gradcu, L. 1919 je skušal preko Spilja spraviti 3 vagone vina in v to svrho ponujal komisarju pri politični oblasti Maribor 500 K nagrade. Komertzki je bil radi tega pred poroto obsojen na 5 mesecev ječe. Vsled ničnostne pritožba se je ta kazen pred senatom spremenila in znižala na dva meseca, katere pa tudi ni odsedel, ker je bil med tem — amnestiran. Komertzki pa je svojčas 1. 1919 vložil pri okrožnem sodišču kavcijo 20.000 K. Zdaj ko je bil resen vseh teh neprijetnosti pa je dobil kavcijo vrnjeno v 200.000 K naše valute ter je na ta način še prefitiral blizu 1*0.000 K. — Jutri v nedeljo vsi v Krainjo! Vabimo narodno občinstvo iz Ljubljane in od drugod, da se v čim največjem številu udeleže odkritja spominske plošče Podlimbarskemu jutri v nedeljo v Krasnji. Zveza je zelo ugodna. Vlak pride v Domžale po 8. uri. kjer nas čakajo vozovi, Id naj za borih 10 K za osebo peljejo po romantičnem Črnem grabnu v Krašnjo. Komur so znani naši pisatelji Kersnik, Jurčič in Podlim-barskl, videl bo korak za korakom v stisnjeni dolini, imenovani Crni era-ben, slike iz romanov teh treh. Lepšega naravnega užitka si človek ne more misliti kot v teh lepih jesenskih dneh obiskati ta romantični kos naše lepe Gorenjske. Povratek spet z vozovi v Domžale, kdor pa hoče napraviti turo dveh ur čez Moravče, Cicell v Laze, mu pa tudi nt bo žal! Pa Limbarsko goro lahko obišče! Zato jutri vsak, kdor more. v Krašnjo! — Društvo »Oosposvatski Zvon« v Dalmatinovi ulici it. 15 v Ljubljani ima na razpolago več koroških beguncev, ki so kot delavci sposobni sa delo v lesni in kmetijski stroki. — Danes t soboto 10. septembra vrši se v veliki dvorani Narodnega do- 1 ma koncert zbora Kubanskih korakov. Začetek ob pol 9. zvečer. Predprodaja vstopnic v trafiki Dolenc v Prešernovi ulici. — Poskusen atentat pri Trojanah. Zločinca, ki ata na Ovcjaka pri Trojanah pripravljala dinamitni atentat, je žniitvo iaeledilo. Nasa domneva, da bo zločinci is Trbovelj, se je uresničita: krive* ita rudarja flmodič v Tr-bi vijah. Spoznal jih je isti orotnik Glo-hodnik, ki je odkril pripravljeni aten-t .;. Brata Smodie so izročili okrajnemu sodišču v Laškem. V Celju so zaprli nekega rooekdga in žensko, ki sta zapletena v to afero. — V orient erpresn med Zagrebom in Ljubljano so finančni kontrolni organi v sredo zaplenili 65 kg srehra in 4 kg zlata, ki je bilo prelito iz cekinov. V Celin so aretirali Janka Pogačarja iz C*rkel| in Jozefo Kramar is Trsta, ker so našli pri njih 1942 srebrnih kron ki sta jih hotela iztihotapiti. — Voinja kolesarjev in mlekarie na državni eesti IvjubHana—Jezica. Da se olajša, promet na državni ceati Ljubljana*— Jezički določi se za* kolesarje levi banket državne rte«to v »meri Ljubljana—Ježiea kot jedino dovoljen, za pežee pa desni banket Vsaka vožnja kolesarjev po desnem brtnketu omenjene državne ceste je pod kaznijo prepovedana, Mlekaricam in vsem ki prevažajo stvari iz dežele v me^to ali nazaj na vozičkih, je prem>vf>a%irio uporabljati oba cestna banketa in imajo uporabljati le cesto. Kultura. S. Snrtloua Patekttimm raz-gtaiia slik la enflCalli đel. V soboto, dne 3. septembra, je otvoril g. prof. Saša Šantel svojo kolektivno umetniško razstavo. Zaradi istočasne otvoritve Ijubljan; skega velesejma se je otvoritev vt* šila tiho in skoro ncopaženo. — Razstava se nahaja v telovadni dvorani »Mladike« v Subičevi ulici — posledica pomanjkanja ugodnej* ših prostorov, a kljub temu so pro* stori boljši kot bi sc pričakovalo. Naš marljivi umetnik prof. Saša šantel je razstavil nad 30 oljnatih slik, a ostali del razstave tvori grafika in so originali v lesorezu in bakrorezu ter pretežna ve» čina vseh doslej priobčenih ilustra> cij. Skupno Število razstavljenih umotvorov je nad 350. — Med vsem razstavljenim najdemo mnogo ze znanega, a mnogo slovenski javn^ sti še novega, V razstavljenih olj* natih slikah je umetnik zajemal snov v pokrajinskih in figuralnih motivih, večina iz Istre, kjer je pr* živci med tamošnjimi Hrvati — bil je profesor risanja v Pazinu in na Sušzku — nad deset let. Posebnost Santlove umetnosti je pa grafika, v kateri z uspehom deluje že daljšo dobo v raznih teh* nikah: eno* in večbarvni lesorezi. Iinotipije, radirankc s suho iglo m ruletom, ujedanke v peresni in »acquatinta« tehniki itd. Razstavljene so razen odtiskov tudi originalne plošče z namenom, da obiskovalci razstave vidijo nas stanek te vrste umotvorov. — Ta pouk bo za našo javnost gotove* dobro došel, saj je osobito moder» na bakrorezna umetnost — ki ima drugje toliko ljubiteljev — pri nas še v povoju. Ker so taki umotvori mnogo cenejši od oljnatih in akva-relnih slik in često celo prikladne!* Ši za okras manjših zasebnih stano* vanj, bilo bi naravno, da si iste pridobe z nakupom za nizko ceno ljubitelji umetnosti. — Opozarjati bi bilo še posebno na začeto seri^' motivov iz stare Ljubljane, ki nudi toliko slikovitosti. Domneva, da takih odtisov ni smatrati za originale, je napačna kajti odtisi so napravljeni in signi* rani lastnoročno od avtorja!« Naš umetnik je tudi razstavil mnogo naj raznovrstne] ših ilustracij, risb, razglednic, etiket itd., ki so bilo objavljene v raznih slovem skih, hrvatskih in srbskih poblika* cijah. Te reprodukcije nudijo prt* gled o vsestranskem vstrajnem in marljivem delovanju umetnika na polju knjižne in druge opreme. Grafična umetnost zahteva mnogo požrtvovalnosti ne Ie glede časa, vstrajnosti, sigurnosti v risa* nju Itd., temveč je tudi v zvezi z mnogimi gmotnimi žrtvami. Če razstavi j alec s to razstavo doseže, da se zanimanje občinstva za to lepo panogo up od. umetnosti poveča je pripomogel s tem mnogo ne *a* mo sebi in posredno tudi svojim tovarišem*grafikom, nego je s tem tudi napravil kulturen čin, za kate* rega mu moramo biti hvaležni. — Le žal, da dosedanji obisk razstave in nakup umotvorov še daleč nc odgovarja premnogim gmotnim žrtvam in velikemu trudu razstav« 1 j al ca- ume t nik a. — Slovenska čitanka aa vis> rede srednjih §ol L del (za 5. razred), ki jo jb sestavil dr. I Van Graienauer e sodelovanjem dr. Pesjaka in dr« Brez- nika, fe izšla V zalogi Jugoslovanske knjigarne. Prosvetni oddelek nase vlade jo jo že odobril. Knjiga stane 21 dinarjev. V kratkem izidejo tudi čitanko za nižje razrede eredn>ili sol, na kar opozarjamo dijake, da a i ne bodo nabavljali etarih nerabnih knjig. — »Vrh Razgled u i k a«, i lus trovan poljudno znanstven mestV-nik. Dobili smo drugo številko, ki nadaljuje začrtani program in je po vsebini in obliki enako dobra. Razveselili se jo bodo posebno naši rudarji, ki dosedaj zaso niso imeli primernih knfic. lAft ima lepe »like naših planin: vesfeli jih bodo hribolazci pa tudi fotografi — amaterji. Mesečnik prav toplo priporočamo slovenski inteligenci. Šolnik in uradnik, duhoven in meščan bo v njem velike nažel. List je pisan za zrelfj^^ občinstvo. Vfcndar ga starši pmejo brez odloga prepustiti svojim dijakom, ki bodo v njem naeli obilo lepotr* čtiva. Upravni£tvo j/o v Mariboru, Slov. uli ca st. 15. — Glasbena Matira v LJubljani. Vpisovanje v konaervatoril oziroma r šolo :)-\\ire v Lfubljani so redno vri v.iuk dan do vfetotega 14. t. m. 0(1 y. do 12. dopoldne in od 15. do 17. popoldne. Nadaljni izpiti ee vrže v ponedeljek in torek od 9. do 12. urt> dopoldne za klavir in istodnovno popoldne od 3. uro do 6. ure za šolskega poslopja. — Pevski zbor Glaabene Matice obhaja 30 letnico evojega obstoja in oben'em ae bo praznoval 50 letni jubilej Glasbene Matico. Koncertno vodBtvo v jubilejnem letu si bodeta delila srosp. Josip Michl, bivši 15 letni koncertni vodja podružnice Glasbene Matice v Gorici in pa g. ravnatelj M;itej liubnd, ki je skoro cfclo dobo obstoja pevskejjj* zbora Glaebene Matice vodil koncerte Glasbeno Matiee in službuje letos pri njoj že 30. leto. Resne in dobre povce vabimo v naš pevski krog. — t Ludvik Tnoma. Umrl le bavarski nemški pisatelj in dramatik, satirik Ludvik Tnoma. Njegovi komediji »Medajla« in »Lokalna železnica« sta dosegli na našem odru velik uspeh. Bil je silen temperament in duhovit satirik. — Ljubila lllćić v novi opereti »Nevesti Lukulovlc. Na! bivši operetni in operni tenor Iličić, rodom Srb, je v berlinskem »Theater des VVestensc nastopil v novi Gilbertovi opereti, »Nevesti Lnkulovlc prvič pred berlinsko publiko. Dosegel je naj-sijalneJM uspeh. Opereta je zajeta iz klasičnega življenja stareza Rima. Nastopajo konzuli, poslaniki, hetere, med njimi tudi Ilirec Ajron. ki ja Igra in poje Iličić. Dejanje je brez sentimentalnosti, zelo veselo In satirično tendenčno: bfča špekulantstvo vojnih dobičkarjev in politikov verižnikov. Vsi kritike priznavalo opereti Izjemno ceno med vsemi modnimi operetami: tudi godba je okusna, orkestralni del operno bogat in skrbno obdelan. 0 Iličlčn pišejo brez Izjeme vsi Časniki zc'o laskavo. »Lo-kai-Anzciger« pravi: »PraSkl Louls Illlnj, mlad, slikovito lep, z očmi, pred katerimi ženske kleče, Je tudi glasovno pred vsemi odličen. Brez napora plava njegov lep!, čisti tenor nad zborom In orhestrom ter razvija v solili to duetih največji sijaj.« — »Berliner TagbIatt«;»LouIs Illing bi bfi s svojo vročo igro In polnim, vitkim tenorjem v okras vsakemu opernemu gledall-S5n.« — »Berliner Morgenpost<: »Louis Illinc. vitez visokega C . . .« — »Borsen-Courlsro »L Minza Iromikanl. kovinsld tenor Je nSesom najbolj*! užitek.« — »Ta-glicheRundschau« piše, da predstavlja 111-člčcvo petje opero v opereti. — »Deut Abendblatt«: Prof. dr. Altmann pi$e, da si žeH IHčiča zaradi njegove spretne igre m krasnega, izborno Izšolanega lirskega tenorja čim preje prestavljenega na vcilk operni oder. — Tako se glase vse kritike: niti ena nI negativna ali vsaj medla. G. IHčic, k! je začel svojo pevsko karijero v LJubljani, je prlSe! ir Gradca na Dunaj ln v Prago, od ondl pa v Berlin, kjer Je posadil — kakor pise »Nene Zeit« — vse berlinske tenoriste v senca — »Ruska knjiga«. Neka rostra založba knjig v Prag! namerava v prihodnjem času izdajati v slovenščini najlepše umotvore ruske književnosti. Posamezna dela bodo izhajala kot zvezki knjižice, ki se bo Imenovala: »Ruska knjiga«. Najprej bodo izdana sledeča dela, ki doslej še niso bi-a prevedena v slovenščino: 1. A. Čehov: Dolgočasna storija. Oddelek St. 6. 2. Duel, L dr. 3. Povesti. 4. Povesti. 5. A. I. Kup-rin: Dvoboj. 6. Povesti: Sulamif. Moloh 1. dr. 7. L N. Tolstoj: Hadžl Murat. 8. Detin-stvo In DeStvo. 9. 2ivl mrtvec Po plesu, Oče Sergij. 10. I. S. Turgenjev: Plemiško cnezdo. 11. F. M. Dostojevski«: Krotka, Zapiski Iz nižin velikomestja. 12. V. Garšin: Nadežda Nikolajevna, Rdeči cvet, 1. dr. Prevajanje navedenih del prevzamejo: V. Levstik, J. Vidmar in drugI najboljši slovenski prevajalci. Tukajšnji zastopnik založništva je Ing. N. Bcrg, Kemični Inštitut univerze. Sokofstoo. — Sokol L Radi krepkejsega razvoja namerava orkester Sokola I v jeseni in na zimo podvojiti svojo deliv-nost Zato vabi v*e brate ln sokolske prijatelje, ki bi imeli veselje in zmožnost sodelovati pri orkestra, za pristop. Prijave ja nasloviti na br. tajnika A. Pofiivavnika (mestni magistrat, knjigovodstvo). Dobrodošli vsi, ki čutite z nami in nam želi to uspehov. Zdravo! Odbor. — Za stavb, sklad ljublL Sokola je nabral br. Mirko Varda v telovadnici v Nar. domu med s> tremi člani oz. članico K 200.— Srčna hvala! Šolstvo. Spominjajte se Dražbe sv. Cirilam HM. — Državna trgovska aiadsmf>a v Ljubljani. Vpisovanje v I. in II. letnik so vrsi 12., 13. in 14. septembra od 9. do 12. in popohidne od 5. do 6. Prlglalenv za aMuiri]enttki tečaj naj & |avi)o od do 3t». septembra. Začetek počaka na akademiji, oriroma predavanj rva abiturijMitskoin tečaju ae bod* kaanaja objaviL Ravnateljstvo. — Na država! drorairodnl trgorslU šoli v LJubljani »a prične šolsko leto 1921 1922 s sv. maJo dne 11. sertembra ob 8. ▼ kapeli oo. [tzuJtov. Po službi b tfji *• Imajo zbrati ncend in učenke v svojih razredih. Redni pouk se prične 15. aaptanbra ob 8. zjutraj. Ponavljala] izpiti se prično v torek, dne 13 .septembra ob Vpisovanje v prvi letnik deškega in di,kUik£ga oddelka je zaključeno. — Otvoritev gospod!njtkcf:a tečaja v Kranja. Podružnica Kola lugoslovenskll sester v Kranju otvori s 15. leptentbroei 10 tedenski gnrpodlnjskl tcCaj ra mestna dekleta. Tcčnji za kmečka dekleta «e otvorijo tekom zime po veOjih krajih Gorenjske. Dekleta meščanskih slojev is Oe-renjške ki žele obiskovati ta tečaj, naj se Javijo pismeno al! astmene d-> \2. septembra pri prcd«edni pokojnega kralja Osvoboditelja ln njo-Kove^a naslednika kralje Aleksandra^ Nato je imel predsednik kratko poročilo o razvoju slovenskega srednjega šolstva, na Slovenskem jo sedaj 16 ravnateljskih mest. Izrazil jc Željo, da bi sc ne delala pri podeljevanju meal nikaka politična razlika. DruStvo Šteio 270 članov in je društvo včlanjeno pri Centralnem Udruženju profesorjev kraljevine SMS. Društvo irdaja glasilo »Glasnik«, ki vc!j.i 98 K. Članarina se je rviSala na 100 K letno. Daljo omenja predsednik, da se vrši v dobi od 25. do 27. septembra t. 1. druei konsrrcs jugoslovanskih profesorjev v Zasrrebu, katerega »o udeleži sekcija s 50 zastopniki. Ker udelefenci na konoresu posetijo potem Ljubljano, vso potrebno ukrene, da jih Ljubliana častno bratsko spre'me. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za oredsednika ravnatelj dr. Korun, za odbornike ra: predsednik viŠ. Sol. sveta dr. Bevk, profesorji: dr. Debevec, .Teran. Mazi, 0 v s e n e k. Pavlic*. dr. S a m s a ia dr. § m a i d e k. V nadzorstvo ravnatelj Mazi ln prof. dr. K u-šar in LovSe, Kot Člani nadzorstva oz. namestniki profesorji; ? o d n i k, Hočevar, Tejkal in Vrhovnik. — ».Tn#o*lov. Matica« v Co-knioi. V nedelfo je priredila podružnica JM. v Cerknici tombolo na trcrti prod eat#i vifo. Obilna udeležba in bocati podarjeni dobitki so bili jasna slika ranima-nja za prireditev. Pridno nalepljnnfo novih kolkov JM. nn. razstavljeno skico zaaodonljakoga telovadnega tečaja v Ljubljani. Z* oslepelo vojake t K 300 odvetniška pisarna dr. Ravni Kat — dr. Smolo kot poravnavo v neki kazenski zadevi. Za Tnaro*4ovsr»tčo Matico: Urad Ljubi. Velikega semnja tu K 50 kdt poravnavo nekega incidenta. Za Jugoslovansko Matico^ Mokro-rtoški čestilei in čestiIko dr. Ivana. Tavčarja K 90 in Marija Werli, Cerknica K 100 mesto venca na jrrob umrle gt>. Heleno Z a vrsnik v Cerknici. Upravi n c/Segei lista so poslali : Družbi Cirila In Metoda Ifa oorant-bni kamen. V pocaičenjo 701»tnioe g. dr. Tavčarfa: g. Ivan Kreker, posestnik v Ljubljani K 600, socijalno kulturno In gospodarsko žensko društvo K 200, mokronoSki častilci in če-stilke dr. Tavčarja K 200 ter Pepuaka in Mlluska K 200. G. Edo Delak in Mara dr. Fstova K 200 v pocaieenje spomina njiiu blagopokojnega očeta id ga. Marija Werli, Cerknica K 100, mesto venra na grob svoje prijateljice g* Irme Rem&gar, učiteljico y Cerknici Srčna hvala I naftiDueiSa poročila. Velika demonstracija proti ilalliansklm lizioaCenL — Split, 10. sept (Izv.) Včeraj proti večeru sta dospela iz Zadra v feplit y avtomobilu dva aadrska Italijana. Ustavila sta se pred hotelom >Bellevrie<. Bila sta to dva mlada, biv-&a D' Annunzijeva legionarja. Eden znani trgovski akademik in izzivač tržaških Slovencev Sangulin, ki je bil leta 1914 zaprt na ljubljanskem i gradu in drugi, znan kot vodja tržaških lat is to v, čegar imena pa doslej nismo mogli doznati; znano je le toliko, da je vodil lansko leto vee pogrome na Narodni dom, banke in nag konzulat ;&im je meščanstvo zaznalo za njiju prihod, nabrala se je pred hotelom velikanska skupina demonstrantov, ki so j zahtevali, da jim policija izroči omenjena Italijana. Italijana sta bila skrita !t hotelu, policija pa je vsakemu zabra-njevala dostop. Policiji na pomoč je došlo tudi orožništvo, ker je pred hotelom vedno naraščala množica. Slednjič Je moralo nastopiti vojaštvo, ki je množico razpršilo. V medsebojnem tepežu fe bilo ranjenih več redarjev in orožnikov. Vojaštvo je z mirnim nastopom napravilo red. Aretiranih je bilo več oseb. Oba italijanska izzivača so na to pod močno eskorto odpravili nazaj v Zader. Štefan PrgaffCeua nuna po-Kf?2na a&cija. Beograd. 10. septembra. (Izv.) V političnih krogih zatrjujejo, da namerava Stojan Protič v kratkem in to med 1. oktobrom in 15. oktobrom izdajati svoj list »Preporod« ali »Osvit«. Stojan Protič sedaj izdeluje nov program za novo svojo radikalno stranko, ,V tem programu bo obširno navedel razloge, zakaj je zapustil dosedanjo politiko radikalne stranke. Raztoima-čil bo svoje stališče o vseh vprašanjih, navedel bo načelne točke svojega programa nasproti zemljoradnikom, obširno bo opisal svoje razgovore s hrvatskimi vodilnimi politiki. Ti razgovori so bili le informativnega značaja, nikakor pa ne, da bi ugotovili Protiče-Vo razmerje do hrvatskih zastopnikov. Protič namerava stranko radikalno re-prganizirati in ji dati temeljni program, ki je bil za časa Obrenovica. Protiću blizu stoječi politiki računajo, fla pride do razkola med demokrati in Jadikalci. na kar smatrajo Protića za poklicanega, da ustvari ln organizira vlado z zemljoradniki, Hrvati, Musli-Jnani in Jugoslovanskim klubom. Nasproti temu pa zatrjujejo drugi krogi, ra. Devize; Dunaj 15.30—15 60, HerlJn (izplačilo) 865—885, Italija (ček) 862—863, London izplačilo) 780—790, London (ček) 780—785, New York (kabel) 177—190. New York (esk) 197_ o, Pariz 1510 do 1525, Praga 242— 348, Švica 3250 do 3300. Valute. Dolarji I^>6—198, avstrijski krone 16.50—17.50, rublji 20— 23. češkoslovaška krone 0 — 250. francoski franki 1500—0, napoleondori 675—<>". nemške mark« 0—207, italijanske lire 850—0. — d Curih. <). septembra. Deviz«: Berlin 6. New York S4, London 21.78, Pariz 44 40, Milan '. i'raza 7, Varšava 0 13, Zavrel* i 'j 0.00. — q Ljubljanski trg. Preskrba s kron M.jem. Mestna mlekarna Na ljubljanskem trgu so v veljavi sledečo cene: Goveje meso II. vr» 6te, dobre kvalitete 20 Jo 24 K, p>* vovrstno volovsko meso 2s do 3^ kron. Telečje meso 1 do 22 K. Maksimalna cena za slanino je 58 K Slanine na trgu primanjkuje. — Glede krompirja se občinstvo opo* zarja, da se borno lahko preskrbeli za letošnje leto z banaškim. krompirjem za slučaj, da bo cena doma: čega krompirja višja nego 3 K 50 v Občinstvo se opozarja, naj ne ku: puje zalog krompirja po višjih ce» nah nego 3 K 50 v. k^ postavljene« ga v Ljubljano. V Banatu so za dostne zaloge krompir i a na razpo* liigo. Ker so izvozne firme prene-hale kupovati jajca, je prišlo na tr* zadostno jajc. Najvišja cena za jajce je 3 K kos. — (jlede zelenja* ve ae občinstvo prosi, naj n.\mam vsako pretirano zahtevo. Solata nah lepša glavca 2 K kg. Maksimalna cena za zcljnato glavo je 5 K ku ohrovt 6 K kg. Občinstvo se opozarja, naj kupuje zelie in ohrovt samo po reži. Kislo zelje 10 K k2 Čebula 5 K kg. - Moka št. 0 18 K koruzna moka 12 K, koruzen zdrob 13 K, ajdova moka I. vrste IS K II. vrste 16 K, otrobi 6 K, kaša 12 kron, ješpreni 12 K, fižol I. vte:c 10 K, oves 8 K. — S sadjem je trd no glede kakovosti kakor glede množine z domačim, štajerskim in pred vsem banaškim blagom. S te:T? je dokazana popolna nepotreba uvažanja dragega italijanskega sadja in zelenjave. — Špecerijsko bla* go ima sledeče cene: Kava Portori-ko 106 K, Santos 64 K, Rio 56 K sladkor v kockah 50 K, v kristpJu 46 K, riž I. vrste 26 K, IT. vrste 22 K namizno olje 52 K liter, vinski kis 10 K liter, navadni 4 K liter, mlet poper 62 K kg. paprika najslabše vrste 60 K, najboljša 104 K* petrolej 18 K liter. Testenina I. vrste 21 kron kg, II. vrste 24 K. — Glede mleka se občinstvo opozarja, da bc pričela poslovati koncem mesca septembra mestna mJeksma, ki bc skušala preskrbeti vso Ljubljano 2 najboljšim mlekom, kar ga produi čira naša pokrajina, in preskrbeti trgu zadostno množino mlečnih iz» delkov najboljše kakovosti. V podrobnostih se bo občinstvo opozo* rilo natančneje potom časopisia. — fc Okoli 26.S50 kl«, prašnih za-boj^r (skrvtle) i a ko*itra (pleha) od konzdrv, itd. različnih velikosti a© nahaja v inWidsntskom ?lMcali>Ču v Ljubljani, Mariboru in Celin. Od t« količine fd v intendant, placr. r Ljubljani 10.250 ki«., v Mariboru 15.000 klg., t C©lju 1.600 kise. Ta mHterijaJ namerava se prodnU najboljemu ponudniku. Porivajo #e interesenti, da stavijo svoje pifrmeme ali nstmsoe ponudbo do 16, septembra 1921. predpoldno intendanturi Dravske divizijska oblasti oziroma Komandanta vojnog okrujra v Mariboru in Celju, kjer ae bo aakljnfiila po-frodba ta dan % najpovol*n<*i*im ponu-jačcark Interesenti morajo položiti kot kavcijo 109$ od ponujene cene. Ponudb6 je kolkovati a 2 din. Navedeni materijal je na upoglcd v intendantskom slagalištu v Ljubljani oziroma v Mariboru in C«lju. — g Kriza ▼ lesni industriji. Zagreb, 2. septembra. (Izvirno"). Pri pokrajinskemu namestniku a\ Demetroviću se je včeraj zsrlasila deputacija lasnih industriicev. Deputariio |e vodil g. Turkovi*. Lesni induntrijci so predložili obširno spomenico, r kateri opisujejo veliko krizo lesne induFtrij<% kateri kto*1 polom. Le*na idustrija je popolnoma, v aastrvju. Spomenica tudi navaja momente, katere jo treba odstraniti, da se Industrija iaoame t©2ki krili. Lesni industrije! zahtevajo: a) ukinjen je izvoins earina, b) nujno in brzo dobavo ti-gonskega parka ia transporte vsakovrstnspa lesa in letnih izdelkov, e) aniianježe-1 e s n i s k i b tarifo v. — g PolHko - francoska finančna konferenca. Dne 10. septembra se se-staneta r Londonu frdjneoski in poljski finančni minister, ki bosta konferirala e reviziji pariške finančne konvencije. —g Prost uro« pienlce ta »sni. Za-frtbškemu »Gospodarskem« društvu« jo dovoljeno, da sme la Madžarske uvoziti 500 vagonov pSenlce brez carine v kmetijske svrhe. PStnica bo etana na razpolaro edino kmetom. Dalje je »Goepodarskemn dništviu dovoljeno uvoziti brez carine te i ItaliJt 300Q vagonov Aftsa, Caac s*au J Gorenji halijl so zelo nizke m Italija Irm sena v tsoĐiI]a. Za transport tesja sena so dovoljeni znJiani ž«lezniiki tarifi. Sene je narnenjono kmetom, da morejo prekr* imti živino. —K Poitni tokovni zavod v L|eh> Ijani bode do 30. septembra 1P21 fun-firiral kot pod piano mffto aa 1% dri. invesiirijsko posojilo 1921. Stranke, katere narnera\a)o podpisati to posojilo pri čekovT:'-km oradu, izpolnijo med uradnimi urim! od 9. do 14. pri blaga ini zavela pod piano prijavo in po* los* isto ta m v gotovini podpisani lz> no* posojiU brez dodatkov sli odbitkov, nakar laroel Magajna podpisoval-rem začudno potrdilo o iavrien«ro upi-mi. Lastniki esk ovnih računov pri t*?-vodu pa tudi lahko s čeki preodkažejo znepke, 3 katerimi se nameravajo udeležiti razpi-anega posojila, lz svojih računov na ček. račun fet. 10.008, v tem primeru mora računoimetnik priložiti čeku pravilno izpolnjeno podpisno prijavo. Takoj po izvršenem odpisu sub-pkrit iranegra znc«ka vpošlje zavod podpiaovalevi priporočeno po pošti začasno potrdilo o izvršenem Opisu. Podrobna navodila in potrebne tiskovina raz;wj£Jje zavod v prihodnjih dn^h zasebnim račun* 'imetnikom. Po zaključku subskripcije l-nl« za v M izročil pcMi-pi.sovalr*r>m orijrinalnf* obveznice proti povračilu zača.'nih potrdil^ —g Za lastnike avstro - osrrskih bankovcev in vrednot State Department je izdal naznanilo, ki Je velike važnosti za one ameriško državljane, ki imajo avstro - Ofrrpte bankovce tn vrednostne papirfe. Ozirom na vr&očo ee likvidacijo Avstro - ogrske banke in v svrho. da moro D«r>artement oj Stato pretresovati vprašanje, knko naj utofrno obvarovati one ameriško dr* žavljand, ki Imajo bankovce imenova* ne banke. Pepajtomrnt of State nasprotuje dotiftnikom, naj preskrbujejo De> partomontu popolne informacije v tem pogledu. Z ozirom na razpad avstro« ogrske monarhvie in poravnavo Javnih financ, ki je v zvezi 9 tem. bi bilo pri* poročiiivo, da bi se dajale Departerm^rt-tu informacije plode avstrijskih in odrskih obveznic (bonov) ln drug-ih vrednostnih papirjev, ki «0 v roknh 'ameriških državljanov. V informacijo naj se eim prej vpoflft>jot Imena ln naslovi imeteljov vrednostnih papirjev aH bankovcovj ponolen opis takih obligacij, vklfuoiv&i znoes-k, datum emisije in perifalno Ete-vilko; datum nakupa obligacije in ime oseb, od katerih jo bila nakupljena. — g Toz"be zoper nepravilno razdelitev »emlVa. Na podlagi sklepa min. svata >e ministrstvo ea agrarno reformo izdalo naredbo vsem okrožnim agrarnim oblastim., na} podaljšajo za 20 dni rok za vlajgtatzje to*b zoper nepravilno razdelitev zemlje ln izvajanje agrara© reforme. —> g 7a svoboden Izv o« Jesa ia Češkoslovaške. Kakor javlja >Boho-miac, zahtevajo češkoslovaški lesni izvozniki od vlade brezpogojno svobod on Izvoz lesa, ker bo baje v Avstriji lzvoa lesa prost — g Tekstilna fndnstrifa v Nemčiji so lopo razvija vkljub delnemu pomanjkanju surovin in izveibanih delavnih moči. Tekstilna Industrija v Franciji se Je izboljšala, tako tudi v Angliji in severni Ameriki. Ka f^eATro* eLovaAkem se opaža vtdlk napredek. — g Spalni vagnni tretjega razreda v Nemčiji. Nemško prometno ministrstvo javlja, da se bodo dali v promet spalni vagoni tretjega razreda, kateri dosedaj v Nemelfl niso vpeljani. — g FkvploAtscija radrjeve rude. PeSkosl o vrtnico ministrstvo za favna dela objavlja, da Je vlada določila 12 milijonov kron v svrho pospeševanja eksploatacije urana. Vlada Je odobrila pogodbo z Impcrial and Foroign Corporation za racionalno esploatacijo ra-dije-ve rude. Do konca tekočega leta se bo izdalo net gramov radlfa. — g LVedba zasebnega gospodarstva v sovjetski Rnslfi. Vrhovni gospodarski ?ovjst r Moskvi jo izdal naredbo, da se morajo vsa podjetja, ki jih se ni prevaela drlaivs, vrniti pravim lastnikom. To so v<*č.lnoma) podjetja srednje vrste, ki so bila tekom leta 1918 proglašena ta driavno last, v katerih pa se ni obratovalo. —g P^odnkeila topflnie aa Poljskem. V prvi polovici tega leta fe bila produkcija poljskih topilnic vec>a nego nroduk^ija vsega lanskega leta (1920V Obratovalo fe sedem topilnic, ki so producirale v šestih mesecih 47 tisofl ton surovega zel*ss. .Lani je delalo samo pet topilnic in Je znašala produkcija celega leta 42.000 ton. Letno gledollSCcu *. Letno ffledaliStfe — Park botsl Tivoli Podjetje Aloma C*Dnrp. Je nekaj posebnega v Ljubljani. Program Je res vsestransko prvo vraten. Oboo pozornost zbuja altistka ga. Marta Gorska. Njen obsežen izšolan zvoneč alt naravnost očara poslušalce. O. RidilSr elegantni športni artist na kolesu je umetnik posebne vrste. Njegove vratolomne točke so res vredne, da se jih človek ogleda. Baletne točke kakor ruski trio Bartakov in duo Tillvs so polne temperamenta tako da jih jo ogledales vesel. Komik g. Armand je imel anočl svoj večar. Mnogobrojno občinstvo ga je opetovano klicalo na oder. Atrakcija večera je predvsem g. F red Vv illiain« s svojim Sivim kinom. Njegova izvajanja % rokami so »elo interesantna in nad v** zahavna. Tudi oatale točk s so zanimive in vredne vse pohvale. Obilni possti pričajo, da »Letno gledališke« res odgovari* 6vojomu namsam* ' *»«l£«daU Ljubljanska porota. Uboj na Koroški Bali V noči 16. avgrtsta se Je spri Aakm Zupan pred gostilno Marije Čopove s tovarniškim delavcem Janezom Malijem In z mizarskim pomočnikom Jakobom Jera-iam. Bili so vsi precej vinjeni Kmalu le nastal pretep. Obtoienea Mali tn Jarala sta končno Zupana, ki je bil na podlagi poizvedb res precej siten m jih je dvakrat napadel, vjela, vlekla v vas m postavila v vaško korito, napolnjeno z vodo. Obsodila sta aa, da mora eno nro stati v vodi. da te ohladi In res Je moral Zupan sta« ve* bet četrt ure v vodi. Toda obtožencema to al bilo dosti. Dasi jih je Zupan že prosil, da naj ara ne ubijeta, sta skočila obtoženca po dva velika težka kola. Eden je v korito žrtev držal, drugi pa je tepei. Zupan je dobil tak udarec po trebuhu, da mu Je počil želodec ln j s drugI dan vsled te rase umrl Obtoženca priznata, da sta Zupana res tepla, nobeden pa ne prizna smrtnega udarca in tega tudi ne morejo dognati.. Bil je po njihovi Izpovedi cel prlgodek ne dogovorjen napad, marveč običajen vaški pretep. Senat je stavil porotnikom 5tiri vprašanja ln sicer glede domenjenega uboja ali glede hudega ravnanja, ki je zakrivilo vsled nesrečnega slučaji smrt Antona Zupana. Porotniki so po kratkem posvetovanju vsa štiri vprašanja soglasno zanikal] bi obtoženca sta odšla prašta iz porotne dvorane. — Tiskovne pravde. — Kar aro proti F r. Cucek. Prva obravnava Se je vršila vsled obtožbe^ pol. uradnika ▼ Murski Soboti Kara.ro proti učitelju, Isto tam, Franu Cucku. K ar aro se je čutil užaljenega vsled nekega dopisa Cličkovejra, ld fra je priobčilo »Jutro«. V tem dopisu je pisal Cucek, da je Ka-raro v italijanskem vjetniltvu blatil Jugoslavijo in odvračal ljudi od vstopa v Jugoslovansko legijo. — Takoj ob etvoritvi obravnave je predlagal za-etopnik Karare, da se lasliši ven prič, ki bodo dokazale, da Je bil Kararo vedno mišljenja, ki izključuje to dolži- tev. Senat fe predlogu ugodil in obravnava je bila v avrho aaališaajai teh prič preložena. — »Slovenec« aa zato M klopi. Takoj na to je sedal na aasoano klop odgovorni urednik ljubljanskega »Slo-venoac Miha Moskarc. Toat ga Jože Lapafne, naduti tel j ▼ Cerkljah na Gorenjskem. »Slovane** Je namreč ponatisnil is »Domoljuba* notico o raa-merah na eerkljanaki ioli. V saj notici dol ž i dopisnik toanUa* pod raamkni naslovi: >Kulturni boj v ioli«. — > Cvetke iz cerkljanske ieatrazxedniee< i. dr. Zastopnik Moekeroav je takoj uvodoma stavil predlog radi nepristojnosti porotnega sodi Ida. Senat je ta predlog zavrnil in pridela ae ]§ obravnava, — Predaednik senata opozori obtoženca na dolžnost odgovornega urednika. M o I k e r c: Dopis je bil tak, da se mu mora verovati. — Predsednik: Tožnik na pravi da ste pisali krive reči. — Moikere: Žaljivk* ni nobene in niti zelo ostra kritika ni. Preda.: Kaj bi vi rekli, de kot učitelj predavate o ustavi in potem se vam očita, da govorite v agitacijake namene? — Moakere: Nastopim dokaz reeniee. — Predsednik Senata odredi dokazovanje po fakti h in poziva tožnika, da navede Žaljive točke. V omenjenem članku se očita nadnftitslju, da israblja solo v affitaeijske namene in sicer v točkah, da pripoveduje v šoli o volilnih krogljieah. da govori proti tretji ekri-njici (klerikalni), da zabavlja proti klerikalcem in o volitvah sploh, da ima v soli politična predavanja, da zavaja v šolo politiko in da se naslavljalo ti članki kot >kulturni boj v ljudski ioli« in pa »Škandal na soli«. Tožnik ponudi protldokai, da vse, kar je delal v soli in 9e mu očita kot agita-eijeko sredstvo, ni bila politika in da v ioli sploh m politiziral. Pričelo se je dokazovanje in protidokatovanje. ki se izvede po pričah, ki napolnijo porotno dvorano. Prič je nad 30 in sicer šolarji, otroci in ostali domačini. Po primernem poduku predsednika se je pričelo zasliševanje šolske mladine. To zasliševanja j* anaeilno, večkrat zabavano, večkrat mučno. Pri popoldaHskl obravnavi se se odigrali rarai »učni prizori povodom aasli-Šavanja Prtt Otroci niso mogli proti aad-učitelju ničesar potrditi; nčetelji ra aetto-ljice so slikale tožitelja kot vzornega vodio, ki jim je sam zableeval: »Pollana ae v šolo!« te celo dve učiteljici, ld sta »Slomškariei« sta ovrgli to, kar se le očitalo naduo.te.iu LapajHs«u. Ob govorih obeh zastopaikov je sledil dolg ta temeljit reruine. Med tem je nastal mučen pri-aor. ZaalopnAc »Slovenea« dr. Natlačen Je aahrulil predsednika aodlSča čvor. svetnika Vedamiaka. da to ni razume. In Natlačen je dobil takoj plačila Iz galerije ga Je sporna! nskdo na one hujskajoče vojne govore proti Srbom začetkom vojne. Porotniki so rs« vprašanja glede ob-rokovanja potrdili z veliko većino alaeov. — Odro v orni urednik )* bn nato obsojan na en mesec dni rep era. ealroma šest H seč kron desante globe. Plačati ima tudi vse stroške pravde. O stvari še spregovorimo. Serglleuskaja! Ko sem Čital v 194. številki >Slo-venskega Naroda« ono črtico pod rubriko TKjlitlcnih vesti o boljševiski krutosti napram Cehoslovakom in ko je pieec omenil tudi že JugoelorIn tedaj, ko sem stal s eno nogo že doma, ko pero vas skoro ie objemal po dolgih sedmih letih, tedaj so me jugoslovanski komunisti zadršali. Tu spimo na pričah, no. navajen sem še vsega, da mi to ne stori nič. Hrana malenkostna, šikane TsakovTsrn*!« Potem prosi domače, da bi se obrnili na vlfldo, katera bi posredovala v niib dobrobit. Kaj ne, tako obupno pismo? Med temi reveži so tudi taki, ki so služili kot častniki pri 1. Jug. dobr. polku in kot taki so člani jug. armade, zato je vlada Še posebej dolžna, da Jih ščiti in brani. Za naše nesrečnike, ki še trpe v Pusi|i, so se storili novi koraki in pričakovati je, da bo vlada, na katero je že vložena prošnja, z vso eneržijo nastopila in privedla v naročje nestrpno čakajočih svojcev težko pogre&ane očete, možu, brate, domovini pa nad sto delavnih Ju^oslorenov. Jožko Paternost Raznoterosti. * Rasetreljen osebni vlak. Kakor doznava neka poročevalska agencija ie Heteingfossa, je bil razetreljen pri Lu-gi osebni vlak, ki \e vozil s teboj tudi druge transport**. Od 99 pomikov je bilo L3 mrtvih. • Francoska ranstara v Eodanjr*. Koneean avgusta se je otvorila v Ko* danju raastava francoskih starih trmofr nin. Večinoma bodo na razstavi staro* francoske, umetnine, ki so državna lasi ter imajo veenulijoneko vrednost. Dar*. s ki krši} je da! na razpolago preatolno dvorano v svojem gradu. PoizuetSbe. ■— lagubila se Je na pramlk črna boa od Dunajske eeeto po Bleiweisovi ©esti do vel. eemnja. Kdor jo |e našel naj jo odda proti nAgrad; v uprav. iSk Naroda. — Xa Dolenjski mitnici jo bilo T, sepf. serubljenih okroe; 2<,r' kron 1 »nap« i a. Kdor ga je igubil, gi doki iatotam« pri prejeini ;k\i. — IsarubUa se je potno lecitima? ešia - Passa porto peres rro> aa basH Kiopčar j «f. — Pošteni najdi tel] na| izvoli izročiti v upravi »Slov, Naroda* kjer dobi primemo nagrmdov Glavni nredrlk: Ra*to Pustoslemšek. Odgovorni urednik: van održa Modni salon Židovska ul. 8. GOTZL Podružnica Židovska ul. 7. Priporoča najocCio Izbere vsikourstiilb nainooejSih damsklli klobg^DD« brez otrok ss išče inteliaentna, zanesljiva oseba srednje starosti za pomoč v hifii in uradu. Ponudbe pod ^Gorenjsko 6426" na upravo Slov. Naroda. 6426 Odda se 100 m8 komlJijonsks okrople imrekovine. Dolžina kakor se želi, debelini 40 do 50 cm, se odda pri Ostermann ln Komp., Dolgavas prt Kočevju. 6338 BREK nov aH dobro ohranjen, za enega konja, se kupi. Ponudbe pod ,Brek* pofitni predal 167. 6433 Prevzamem zastopstvo prvovrstne tovarne tekstilne ali galanterijske stroke, event. komisijsko zalogo za LJubljano a'I tamoprodajo (rtzpoši-•jan e) ipedjalnnga credmeta za lasten račun. Naslovi In vprašanja naj se pclijejo pod .Zastopstvo* anončni ekspediciji Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna Dlfea 5. 6432 Kuharica, starejša, katera zna dobro kuhati tn poleg opravlja še drage posle se išče. Postopek dober. Jesenskt In Turk. Zagreb. 6441 Dvonadstropna vila z zelenjadnim in sadnim vrtom v Pramn pri Mariboru je na prodaj. Več pove Leopold Serbkiek, ueltelj v Franu 6421 Kontorlstlnja s prakso lsee sbaibe. Gre rudi izven Ljubljane, Ponudbe pod ,P. S. 6419' ns upravo Slov. Naroda. 6419 Zamenja se 6«i lepo posestvo v Nsmiki Avstriji, za vse pripravno, blizo meje, sa nišo v Ljubljani, Celju aH Mariboru. Lahka preselitev, ker se tudi pohištvo zamenja. Ponudbe pod »Srečo 6451* na upravo SI. Naroda. 2 dijaka rtalca nižjih razredov, vzame v popolno oskrbo učiteljska rodbina. Naslov pove upravniStvo Slov. Naroda. 6473 Iščem shlsdišče za trgovino s sadjem v mestu. Ponudbe pod .Trgovina 6446" na uprav* Slov. Naroda. €446 099a se v najem trg. lokal v poslopju Pilhann. družbe na Kongresnem trgu. Trgovina je direktno zvezana s grbo nad prodajnim prostorom. Pismene ponudbe na odbor Glisb. Matice do 15. t. rn. 6492 Morslia trava (afrik) ns debe:o in drobno se dobi pri Brata Sever, trgovina s pohištvom rn tapetniška delavnica, Ljubljana, Gosposvstska cesta 13. 6471 Ve lese jem Molinos oOem 25X25, francoska kvaliteta je le dobiti večja mno21na. Naročbe ood .Engroslst I 6420" na upravo Slov. Naroda. 6420 Krepak. Butan deček z dobrimi izdričevali se sprejme kot uče-ute v trgovino z mešanim blagom rri Janko Klun v Slovenigradcu. 6460 1 lagana polnoiladkega sena «• proda Anten Iskre, Lepenoe 34, poita Boh. Bistrica. 6461 Proda se i opolnoma nova oprava za trgovino z mešanim blagom. Naslov pove upravi SlOV. Naroda. G*** Proda se hlavlr dobro ohranjen. Cena samo 10.000 K. Ogleda te Erjavčeva cssta 4, 2. vhod, vrata 12. 6447 Prodajalka spretna, vestna, z daljšo prakso sa sprejme v trgovino s papirjem In pisarniškimi potrebščinami v Ljubljani. Na slov pove uprava SI. Nar. 644© Ženilna ponudba! Sejnini sirota ili odorini tražim sa kućanstvo. Mora biti lj»pa. Ponude sa fotografiju na Pastlrae, činovnik sreakoff načelstva OdiaH, Bačka. Žsnidba nije isključena. 6452 Dve uijouin]! se sprejmeta na hrano m stanovanje. Naslov pove sprava Slov. Naroda. 6474 Pri uradnikov! soprogi se sprejme na hrano in stanovanje deklica najraje Iz ljubljanske okolice, ki bi obiskovala v LJubljani 4 razrad ljudske šole. Naslov pote npr. SI. Nar. Lokal za trgovino in stanovanje v prometnem kraju se ISfte v najem, eventuelno se kupi za to primerna hiia. Cenj. ponudbe se prosi pod .Jesen" poštno leteče Krške. 6463 Več izurjenih šivilj fpomočnfc) sprejme za takoj Terezija Dular, Turjaški trg 2/11. 6275 pro3a se stenska ara, omare, gramofon In neka: obleke. Lepi pot, 6 klet. 6424 Parni sti*oJ s stoječim koMom 16 HP se proda Več pove Mati a Rozman Štožice, poŠta Je2lca pri Ljubljani. 6428 Lep otrašM mM se prodi. Naslov pove upravnišrvo 5'ov. Nareda. 6423 VaKh gra^aolsn, 32 ?!o53 in ontfiHoa za ploščo, so oono orotfa. Prod škof!]!) IS (trafik*)- 6438 sumeniain stonovonj v »radini mesta, lepo, 2 sobi, kuhin a-prlfikiine za enak i tudi na peritVlj mesta taknj. Ponudbe pod A. Ž. po«tn" leleče Ljubljana. 6440 Draga Fakta ln Fžkioova-Biiiaiuiia poročena LjtiljiiBa. 8. ssntEDkra 1921. oziroma Primorci! Po»»mtva od 4 i- 100 0-n'ov, fj-v tke hiie, vile t roiMtvi, (o.tllne, hotel, milo, stinov«n;«l<* liila, tovarne, pe-karoa, •• prodajo polom piea: ne Zigoiekl, Mulbur. Barvartka ulica 3. M07 Prvovrstna tokomobila .Vorai nova ter mlatilni itroj se eano preda. O. Žužek, Ljubljana, Sodna ul II (telefon interurb 461.) 6316 Kompanjon se isoe vsled povečanja d- bro Idočega podetja z glsvnico 150 000 do :00.0 0 K. Ponudbe pod „Dobro naložena glavnica" na oglasni zavod Ivo Sušnik, Marmor, SlovensKa ulica 15. €412 Čeno se proda iobro ohranjeno motorno kolo s pri kloprim vozom mamke ..Indian* Na slov pove apiava Slov. Naroda. ©40* Mlad trgovski pomočnik iife službe v trgovmi z mešanim blagom, najrajši na dešell. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 6353 LepnsinlriukopKproto 475X325, salonska fsmltura 11 komadov in eVnge snbkvarlčne stvari so naprodaj. Gradišče 4, 1. nadstropje od 9—10 ore «422 Rontcpisfinia z vnetno prak»o. zmožna slovenske n nemike korespondence, ttroiept«j«. slenogrnfije in z znanje« v knjigovodstvu Icli s 1. novembrom ali pozneje spremeniti mesto. Ponudbe poe .Marljiva 6431" na upravo Slov. Naroda. 6431 Na prodaj pekarna, gostilna, poslopje, 14 oral zemlje. Dobra gostilna, mesarije, cen trum mesta Celje. Krasna vila s pohištvom, velik vrt konfori Lepa kmetijska posestva, veleposestva, graščine, mlini, žage, goetllne' trgovine, bli«, vile. Karol Breznik, Celje. Dolgopolje 1 6465 Zenitna ponudba! Mlad inteligenten rrefteijoniet boljše stroke Jeli zbog ienitve inanja s sa-mottoino gosnoiično al! vdovo s premoŽenjem. Tajnost zajamčena. Dopis» s sliko, ki se vrne pod .Srečna bodočnost 6420* na unravo Slev. Naroda. 6429 Ha prodaj: Parni kotel za centralno kuijavo. 3 kavarniški biljardi komplet, znamka .Ssi-fert*. 2 lepa črna konja (arabca) za vsako voinjo. 2 malo rabljeni konjski opremi (angleški). 2 hotelska omnibusa v dobrem stanu. Dvovprežna kočija (Lan-dauer). Dvevprežna kočija (Brun). Lepa, napol krita kočiji gumi kolesa. Naslov pove vratar v hotelu ,Sion\ 0453 Veletrgovin*, s vlnoan lat i« sin je m Bolbecher l tfrus Novomeato — Zagreb — Belačrkva (Banat) Glavna zaloga: Nevs mesto, LJntljamika osata it. 110 priporoča svoje veliko skladišče raznih vla kakor: domaće, itajorsko, hrvatskof •rooigko, banatska, stal-matirala. Vina v buteljkah najboljše znamke. Prodaja se od 60 litrov naprej. Izprašan ioler 32 jet star, samec, i večletno prakso želi službe. Ponudbe pod „Preksa" 6332 na upr. Slov.Naroda Sprejmeta s in žagana na žago t dvema kllnjama in tndi na drkular. Stanovanje In drva prosto. Oženjeni niso izključeni. Ivan Asse-nik, Sv. Lucija p. Begunje Gorenjsko Dve posestvi z vsem poslopjem, njivami, travnikom ln lepimi gozdovi, se radi selitve pro-dasta. Ravnotam se proda več tisoč kilogramov sena. Naslov: KandJja 69 pri Novem mestu. 5*S3 Službo občinskeaa tajnika .azpisuje mestna občina Kočevje. Proenje js vlagati do 1. oktobra t 1. Plači no dogovoru- 6374 Gospodična ki je zmožna popolnoma strojepisja in slovenske stenojzrafije, se sprejme takoj v trajno sluibo. Ponudba: Glavna pošta. Ljubljena, poštni predal 104. 6322 Pozor pliliarji! Večjo množ:no prav dobrega belega vina iz Oimoža imam tn na kolodvora, ka-**ro prodam prav počen1'. Franc Remle, Gosposvetska cesca 1, Ljubljana. 638. KcresTJCurJentinja za slovenski, hrvatski in nemški jezik se takoj sprejme. Reflektira se le na prvovrstno moč. lslotam se sprejme kon-Voristinja event. začetnica. Plača po dogovoru. Ponudbe pod .Prvovrstna 6280" na upravo SI. Naroda. 6260 Vrtnar, kateri je z boljšim uspehom dovršil vrtnarsko, sadjarsko in vinogradsko šolo se sprejme. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6340 Ceno ae preda majhen auto dvosedefni (zasilni tretji sedež) francoskega Izvora z novo karoserijo ln generala© repartran. Naslov pove uprava 31. Naroda. 6MX> Sprejme srn za takoj učenka za trgovino z galanterijo In manufaktura PoniiJbe pismeno na nailov: Janko Koschlc, Kamnik. 6103 Notorno Kolo ang'eSkega Izvora s prestavimi fn spo* jilom, se ceno proda. Ogleda seKrl?e\a nlika ul. 10. 646a) Sprejme s@ iivilja in vajenec za krznarsko oofi Eligij Ebber, krznar, Stari trg 5. 6169 Ha shmouanie in hrano se sprajme šolarlca beljiih starSev. Na* slov pove uprava Slov. Naroda. 6454 ličeni mesto za šiviljo. Ce ie mogoče, hrano ln stanovanje v hlii Polzve se B vveisova cesta 15 I!I ld. 645{f M taiifoi mM\ Hfče stanovanje pri boljši družinT. Prn< za lastno sobo, stanova! bi event. rudi skupno z drugimi Ponudbe pod »mlaO bančni uradnik 6457" na upravo SI. Na* roda. 6457 Električen motor PH HP, 440 volt, enakomeren tok in 2 veiaz diro (l peresen, 1 navaden), 1 popolnoma nov voz zapravljene« s aede2I In i iransmisija se takoj proda. Ogleda se S! -•mikov a ul ca 19 na dvorišču. 6264 (lila aH hiia v Ljubljani za eno družno is knpl. Pismene ali ustne ponudbe na tovarno V* Ska-ametli, LJubljana. 6121 ~Na prodaj: dva starinska stola, slike, karnise, zastori, dvojna odeja, boa in muf, obleke ia ženske, frak, svetilka aa petrolej in drugo. Vsak dan od 1. do 5. popoldne. Naslov pove upnva Slov. Naroda. 6363 Učenca zdravega in močnega, s potrebno foftVo irebrazbo, kateri ina vrr'e d> tr?*>» vine, takoj aprajmo pod ugodn'rn! pogoji trg. firma J. Kuilan, Kranj (Go> renjsko). ff3Sfl NaJvaCJa zaloga klavirjev in pianinov ▼ LJubljani. Tvrdka Jeric« Hubed. poj, Doleno, L|nbll&nav EUI.er- ]eva ul. 5. priporoča v nakup najboljše inštrumente prvovrv stnih tovaren po solidnih ia zmernih cenah. večja množina roeinkane plota*!«*) Ia iaralc fgO V in 110 V). — Vprt« sanja pod ^Pločevina 6443*- na nprav0 ssasasanal L. MikuS LJubljana. Mestni trg št. 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in sotntnlko* ter sprehajalni pb?!c ■•pravita s» fcrrlMHeJa toJfno in lolid^o. Sprejme se dobro izurjena prodajalka in knjigovod-klnja z« krojaško nakupovalno društvo v Ljubljani. Nastop službe 15 sept. 1921. Ponudbe s spr čevali iu zahtevami na naslov Ivan Ketsnič, načtlnlk krojt&ke zadruge, ResJjcva cesta 1, L nadstronje desno. 6SS_ 20 prima klavirjev pianinov, harmonijev Forster, Bosendorfer, Keitzman razi-avlieciti pri tvrdki HLFOriE SREZN6K M?. M M. MU LJUBL!« Kongresni trg 15- (pri nunski cerkvi) "»rod.ija tudi na obroke. — Največja tvrdka in i.rposojeva'nlca v Jugoslaviji. — Velikaška zaloga violin, vsega glasb, orodja, strun (engros detai'] In muzlkallj. + Kruta usoda nama je ugrabila najin najdražji zaklad, edinega sinčka po kratkem trpljenju, v nežni dobi 2 leti Pogreb nepozabnega miljenca se vrši nedeljo 11. t. m. ob 3 uri popoldne iz mrtvašnice na pokopališču na Žaljah. V Kamnika, 9.9.1921. Neutolažljivi stariši : Ing. Fanons Honzak in Mlaka roj. Orotaova. Brez posebnega obvestila. L JnioiloTiulii lovama za gumbe ln kovinske predmete d. a o. z. Sovinim Bistrita. Oferiramo naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu s cenami brez konkurence. ZiBtmjte crnih] hrtah u niiio! Lovske puške vseh sistemov, od najfinejših do najnavadnr -različno municijo in repa? vsakovrstnega orožja kakor montažo daljnogledov V poskrbi JffllRfi Milic. ■ pnibar v Hraa]a9 puSkarskl strokov al učitelj ln zastopnik slovenskih pnškaijev v Borovljah. (Avatriia). 5731 Prodala posode. Porcelan, emajlirana in luksusna posoda na vrtu Reslj2Da 4 od 12. do 24. t. m. Ana Kus. Sprejme se izvežbana 9 {$ 4 M I k* NOVO! Josip Kostanjevec: NOVO! KRIVEC, r trna brt inoia 10 D. Trdo vmm 12*50 D. Tiskala Zvesaa tiskarna v Ljubljani. — Naroča se pri pisatelju v Maribora, Ob ieleniid stev. MI. v papirni in knjigotrški stroki. Pismene ponudbe pod »IzveŽba-na št. 7." na uprav. Slov. Naroda. AND. ČERNE stavbno podjetja Linhartova ulica stev. 9 87. Petra cesta stev. 23J Ljubljana: Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela najceneje in najsolidnejše* Zgotavlja načrte od najpriprostej£e do najbogatejše izvršbe. Prrcpsltti na razpolago. Paifiii G, It. 177. zadnjih pariških novosti kakor: kostumov, plaščev, večernih kostumov in koiuhov od 12. — 18. t m. Greti Sernec, Ljubljan?. Cesta na Rožnik 5. Paviljon E, St. 43. Bare! teč, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani, javlja v svojem, svojega sinčka Dragota kakor tudi ostalih sorodnikov imenu, da je naša pre-ljubljena soproga, najblaija mamica, oziroma sestra, teta in svakinja, gospa ilda ii rt. Po dolgi, mučni bolezni mi je kruta smrt iztrgala iz rok mojega spoštovanega, povsod priljubljenega moža skladiščnega mojstra juž. žel. v pokoju. Umrl je dne 7. septembra v Kandiji pri Toplicah na Dolenjskem, kamor si je šel iskat zdravja. Pokopan je bil dne 8. septembra v Kandiji. V LJUBLJANI, dne 10. septembra 1921. Žalujoča žena. danes dne 9. septembra ob 10. uri dopoldne po komaj Šestdnevni mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, boguvdana v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v nedeljo 11. t. m. ob 4. uri popoldne z Orubarjevega nabrežja St 6 na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Jakoba v petek, dne 16. t. m. ob 7. uri zjutraj. Predrago pokojnico priporočamo vsem znancem in prijateljem v blag spomin in molitev. V LJobiJarnl, 9. septembra 1921. Hrv. industrija katrana d. d. Zagreba Proizvodi od katrana I kolofortlje, krovna ijepenka, sve vrste sredstava za Izoliranje proti vlagi, tehničke masti kao I ulja Itd. SKLADIŠTA: Beograd, Brod na Savi, LJubljana, Novi sad, Pečuh I Osijek. 1 Slike 1 Ivana StSckl, naznanja v svojem in svojih sorodnikov, imenu da je njen nad vse ljubljeni oče, svak gospod rnst Stockl trgovec v Ljubljani danes ob pol 8. zjutraj, previden s sv. zakramenti po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb preblagega pokojnika se vrši v nedeljo 11. septembra ob tričetrt na 6 iz hiše žalosti Wol-fova ulica 5 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, 10. septembra 1921. Zahvala. Povodom bolezni ln smrti mojega nepozabnega soproga Avgusta Peruzzija prokurtsta Jadranska banke mi Je došlo toliko Iskrenih dokazov sočutja, da ml je nemogoče izreči svojo globoko hvaležnost vsakomur posebej. Zato se zahvaljujem tem potom predvsem si. ravnateljstva Jadranske banke ta Idealno požrtvovalnost tekom bolehanja predragega mi pokojnika ter vsem njegovim prijateljem in man cera sa njih tolažilne posete tekom straSne dobe. Iskreno hvalo Izrekam vsem Ć. č. udeležencem njegovega pogreba, darovalcem vencev m šopkov, zastopnikom bank in denarnih zavodov, odličnim pevcem, bratom Sokolom in g. starosti dr. V. M urniku, vsem prijateljem, znancem ln šc posebej vsem damam. Vseobce to sočutje ml je v moji neizmerni togi vir tolažbe, za katero ostsnem vsem In vsakemu vedno hvaležna. V LJubljani, 9. aeptembra 1921. Pavla Pernnijeia 1 Ml Pavlo. dr. Tavčarja se dobijo o llarodni knjigarn! Pri eeCjem odjemn primeren pošast 52 Sprejme se več raznašalceu Slovenskega Naroda. pred časom tam večja tovarna, katera je pa pozneje pogorela, je na prodaj vsled opuščene misli graditi novo tovarno — Naslov pove uprava _Slovenskega Naroda. 64o5 Schneider & Verovšek trgovina z toleznlno in zaloga poljedelskih strojev, LJUBLJANA. Dunajska cesta 16 priporoča najboljše poljedelske stroje, stroje in orodje za rokodelce, stavbeni materijal in kuhinjsko posodo. _Na debelo._ _Na drobno. Žimo za žimnice Tien vrst, od preprostih bo najfinejših izdeluje in ima vedno v zalogi tvrdka tovarna za žimo Jos. Knlfic tovarna za žimo Stražiftče pri Kranju (Slovenija). najstarejša sedlarska delaonlca Jos. Kfihler, sedlarstvo L JUBLJHtlH, Dflnalska cesia 19 priporoča izgotovljene konjske opreme ter vse sedlarske potrebščine. - OELO ItOLIDN 3. CENE ZMERNE. lak za konzerviranje z lepenko kritil streh, asfalt, katran, lesni cement, ksi loiej (najcenejši karboiinej), watpioof za iziuSevanje vlažnega zidovja in izoliranje proti vlagi, zidno In strešno opeko, apno, cement in druge stavb, potrtb ščine dohavlia Ljubljanska komercijalna dražba, Ljubljana, BleiMteiaova cesta 18 549« Remenje prvorazredno Knochovo za pogon siro ieva u dimenzijama 30 — 250 mm prodaj« Jeftino sa skladišta. Glavno zastopstv. za Jugoslaviju Frkovlć I drug, Zagreb, M snička ul. S Telefon 4—45 Podružnica Ljubljana, Stritarjeva ulica 7, telefon 4-22. 5S(X Pozor! Vef tisoč hektolitrov ovinjenih, skladšč-nih in transportnih sodov, velike kom pletne ashestne okrogle precejalnice močne vinske sesalke s la cevmi, velike stiskalnice z vrečami, tehtnicami, dec-malno tehtnico In uteži, (FassphrOdel) patent pločice za sode, kakor tudi ?a-maSki v vseh velikost h, posode iz lesa m bakra, vizji klej, želatina in različno drugo blago, se p >ceni prodajo. L6sch nlgii, Maribor, Koroška cesta 10. 6097 Imam na drobno v zalogi večjo množino preSitiii ode], (kovtre) od 450—600 K. KARL PRELOG, Ljub ljama, Stari trg št 12 Ugodna kupna prilika! Lero posestvo na deželi z okoli 60 oralov zemlje, od te ie skoraj 20 oralov gozda in s primernim pravom za rašo se proda. Posestvo cb^ega dve posestvi, lepo na t ovo zidano hišo, prav dobre hleve in gospodarska poslopja, ter se nahaja v Durnbachu, občina Mozelj. Vsa po lopia so krita i opeko; gozd ni izsekan. Pojasnila daje astnik Ivan Mcierie v Durnbachu Št. 9. ali Karel Kresse v Livoldu St. 4. 6428 Medjunarodno transportno d. d. Jos. J. Leinkaiif — Emil Eicbborii Zagreb, tele!. br. 3—22. Brzofaul: Jugospzdir. Podružnice: Brod na Savi, Bos. Brod.. Osijek. Vukovar, Novisad, Koprivnica. ljubljanski veliki semenj. Največja jugoslov. tekstilna tvornica v Mariboru, Ruška cesta 45, izdeluje konfekcijo za moške, obleke za delavce, dečke, šport in perilo. — Naročite takoj. Vsako količino. — Samo na debelo. Tehnlonl oddelek Beograd gradi elektr. centrale, dobavlja vae strofe. Oglejte si paviljon E stojnica 30 ln 49. Slovenska srodbeno MM z o.. z LJubljana tehnlftka pisarna ¥ tovarni Ker&lč. 11 vrini ei vse vrste visokih in globokih stavb, betonske in železo-betonske gradbe, vodne gradbe, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, moderne industrijske gradbe, mostne gradbe. Posebnosti oaiega prolviodai Lesen! polnostenski nosilci z velikimi razponi, lesena in kombinovani skladišča, tvomiško izdelovanje zložljivih stanovanjskih hišic Solarskl oddelek i Izvršuje vse vrste luksuznih in tovornih vozov, karoserij, samokolnic itd. Jetika! Specialist za pljučne bolezni Dr, Petni k rdinlra v torek in petek: 11 — 12 un in 2 - 4 ure f Maribora, Razlagov;-ulica 2i. Vse druge dni pa St. Jaii| Ob f.' 327. rasno (moko irvorazrednih bačkih in banat ckih iiilinova nudja uz najjeftinije Jnevne cijene sa svog skladišta u Zagrebu. Veletrgovina brašna 7!9knsMv Wieiand i drug. Zagreb Ilica 191. Telefon 6-43 Sokoli! vseh mer zopet v zalogi pri H. Seljak, Ljubljana. PreSernova ulica 52. 49111 Velika zaloga Čevljev in potrebščin ERJAVEC & TURK trsavlna z železnlno ,.prl Zlati lopati" 6186 (prej Hammersohmidf) Liubljana, Valvazorjev trg 7 nasproti krltevnlake earkve. Zaloga cemeata. Zahtevajte cenik zastonj n poštnine prosto Ljubljana 4, Mestni trg štev. 23. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokol^rana tovarna ur v švic trgovci, nudim Vam žitno - sfadao kavo no najnižjih dnevnih cenah. J. Hoje, Moste ■ L ubijana, električno izde-!o»tnJe titno - slađne kave. 567S yr/onz Breznik bitu lEitt!} filisboi Matt, u, Ljubljana f Konsrreinl trg it. 15. Prro-iirefa! ilatlrM, ft*^' !a btrmir H: F3r*tet, So-leatforfrt, Hfttreann In drse ; brein stanju se vsied selitve ceno proda. 6392 Oražem & Cie. Poljanska cesta 69. Papirna Industrija Anton Llnbljana, riorljanska ulica Stev. 14. Zaloga vseh vrat šolskih zvezkov. Prvovrstno blago! najnižje cene I INDUS d. d. tovarne usnja ln usnjatia lidelkov Kranj ilcbljann Vrhnika Centriina pisama: Ljubljana, Sv. Patra cesta 69. Taltloa S18* L Industrija usnja. A. Vegetabllno (čreslostrojenousnje): 1. kravine ruiave, črne in chagr.n, ter za mehove in strehe, 2. kipsl, 3. teletine, 4. ovčine ln kozine a) mazane, rujave in črne, b) barvane za mobilje in tapeciranje in konfekcijo, 5. Vachettea a) za izdelavo dokoienlc, barvane sli naravne b) za izdelavo nogometnih žo£, C) za izdelavo razne usnjate konfekcije. 6. Svinjina (specialiteta) a) za fino jahalno opremo, barvano ali naravno, b) za kov-čeke, c) za mobtllje in galanteiijsko kon- fekcijo (portemonnais, portefeulles In knjl* goveStvo). 7. Podplati, a) TrovloženJ hrastostrojeni podplati, b) Vache. 8. Crouponl z& izdelavo transmisija skih Je-menov, b) hrastostrojeni. B. Chrom usnje. l.Boxcalf črno fn barvano, 2. Chevrcaui. 3, Chevrcttc.^ 4. Chrom usnje za izdelavo nogometnih' žog, 5. Chrom usnje za izdelavo jermćn.; C. Galun usnja za izdelovanje ve-žilnih in šivalnih jermenčkov. D. Lak' uanja. 1. Box calf, 2. Chevreaux. A. Čevljarski Izdelki i 1. Čevlji za strapac, 2. čevlii za rudnike, 3. Čevlji za Spoit ln nogomet, 4. čevlji do vojaškem vzorcu, 5. sandale. B. Konfekcija transmleljsklh gonilnih jarme-no«. 1. SipscijiM stio« 2. hrutov sUo], U. Industrija asn{atlh tidalkov. 3. chr' mstroj, 4. jermencl za šivanie in vezanje transmisijskih jermenov.C. Konfekcija za: dokolenice (gamaie) nogometne žoge, torbice, portdeulles itd. iz vegetabiinega chrom in lak usnja, nahrbtniki, Športni pasovi itd. triac torbice.. 54 7U 34 61 95 POZOR! Ali sle le naroOli??? Šolske potrebščine?? pisarniške potrebščine, vse vrste papirje šolske tablice štev. 2—3, vse vrste zveikov 8—100 listov, črnilo od »/s do 1 lit. stekl. koverte v vseh velikostih, vse vrste svinčnikov, pls. map ter notesov. Razpošilja m na vefilko In malo« JOSIP OMEBZA, Ljnbljana, Danajaka oeata 6, L nadatr. Zahtevajte cenik. Pri večjem naročilu trgovci, uradi, zavodi — popust. UoMjnnsM velim sejm - poulljon Eoildt. fl. 35 Keramična industrija me. Paolln I dr., PelrooCe pri Celin, ^: menija, priporoča svojo bogato zalogo blaga iz majolike in kamenine raznih namiznih in umivalnih servizov, vaz, žardinjer stenskih krožnikov, namiznih nastavkov, krožnikov raznih vrst, vrčev skled itd.' Največja zaloga XXXXXXXXXXXX X XXXXXXXXXXX UJiener Sax 8 Manili, Hien, Haplahilfepsfpasse 101. vabi svoje cenjene jugoslovanske odjemalce, ki obiščejo dunajski velesejem, za nakup sortirane zaloge. Znano dobra kakovost. XXXXXXX»XXXX X XXXXXXXXXXX Automobili - motori! - Kolesu pnevmatiko - :? JSL - enops J. Goreč, UuMjana, Gosposuetska cesta 15. Semeni■ Paviljon H. Stev. 250. Modni salon UubKJana Zidc >ka ulica Stev. 3. Dvorski trg Stev« 1« Priporoča aiomladanaklh klobukov čepic in slamnikov. Popravila se točno livržujejo. Žalni klobuki ▼ zalogi. v trgovini Šolske knjige in potrebščine . Bernatovič Ljubljana, Mestni trg 5-6. Po znatno nizkih cenah. a velesajmu nimamo razstave. p r i poroča Narodna knjigarna HI M. Ajnola, UuMlana priporoča svojo zalogo slekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. 4013 Tvornica Mira Hum Ml iml Gnndunceva 21. Preporuča za gospudu klobučare razne Stumfe, vrpce kao i sav klobučarski pribor uz jeftinu cijenu / 00. trgovci 1 mcdisrlce dobivaju Šešire na veliko vrlo jeftino uz dnevne cijene. Brza i solidna posluga. 5365 Pušknrnc le DOVO orožle. Popravila ie izvile Oddelek za prodalo mani olje. revolver, lev, plitol I. t d. Ceniki na zahtevo. Paviljon O 16L . v1 Zastopstvo e RUDOLF HILLE, UuMjana, GletlaliiKa ulica Z. Osebni luksusni avto: Austro Daimler 35 PS Puchwerke A. G. 20 PS Tipe XII. Locomobila (Zugtriebwagen) „Ma" Austro-Dalmler 6 PS. Pnchovo motorno oralo „Excelsior44 35 /40 PS. Puchov motorni voz za poljsko železnico 4 PS. Trstje ia strope izflehie in prodaja na debelo In drobno m2 po K 4"— prt večjih naroČilih znaten pop :st. Steiner Anton. Ljubljana, Jeranova al. 13, Trnovo. 26 Klavirje ug'.riL a ki poprsvU« solidno In točno ter gre tudi na deželo. podružnica v UuMjanl prele L C. Mayer, LJubljana, Marijin trg štev. 5. Brzojavi: Prometna LJubljana. Telefon št 11 in 577. Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe-deposits i. t i 0 9 ^ ^ ^ £ '0 0 $ 0 C RE 3SZ4 44 926 3801 497 52 9298 POZOR! na paviljon H, prostor št. 239 kjer razstavi tvrdka THE R E X CO., LJUBLJANA najnovejši in najboljši razmnoževalni aparat OPALOGRAP in prvovrstni, svetovno znani pisalni stroj UNDERWOOD Ne aaaaadlte prilik*, al ta dva plaarnUha prl*cwno6Ha og*cdat*i 1 priporoša svojo zalogo stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. 6030 Parketne de&6iee v vsaki množini hrastove ali bukove dobavlja in peblađa v mesta ia na deželi finton Bokali Ljubljana Talslon lnl. 927. Prevzetna vsa v to stroko spadajoča dela, preložitev, bobljanje In likanje starih podov z voskom. Delo točno in soSidrio. Slomškova nI. 19. oblastveno prelshud&ii mestni tesarakl atolster. Cesta na Kodelfevo žtav. 2. = LJUBLJANA = izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela in sicer vodna in nadtalna ter umetno tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tudi po lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, verande, vrtne utice ter razna vrtna arhitehton. dela, stopnice, dekorativne strope ter dekorativne stenske opaže. M^j &SS mm £g? £na u SLOVENSKE ES&O^PTNE BANKE u Ljubljanu nasproti jlounejn Kolodvora. Kupuje in prodaja devize In valuto po najugodnejših dnevnih cenah. — Ima poseben borani oddelek. — Pre-T , £ vi « vzema vse bančne poste. _ . - v. « Telefon st. 3. Telefon št. 3. za ljudske n srednje šole, na rszpolago v ysivks množini. Priznano najboljši izdelki iz belega, finega papirja in močnih ovitkov« Strešno kpenko ima v zilngi najceneje Joa. R. PUS. Ljubljana, Oradatka nI. 3. Teiafon 513. laće meseina soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanofanje z opravo ali brez oprave proti ido dobri najemnini. Ponudbe na postni rred&l si. 93. 4*05 mm WX L.. isa v Salenborgova »L fit. 6. ae proda. Poleg hiše je veliko stavbišče. Natančeje se poizve v tovarni V. Scagnetti, Ljubljana, Cesta na Gorenjsko železnico 16. (za državnim kolodvorom). 6120 Kun ZoMilt, lesffl tenrfti moister, L*ttb?|&na, £tana|aka ceata 48. — Telalon itev. 379. Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lt sene stavb«, ostrešja za '.'.JjJe hlle, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ogTaje, Itd. Oradba lesanlh mostov, jezo« In mlinov. Parna žaga, tovarna furnirja. IKlefeaiiiStia »marna - teiilnlca - predllislra fflf|B Vsakovrstne klobuke od 1GO K nann:: im? veliki znlorji; tudi lepe velourne klobuke. Franjo €>■r :. i^7?rnir v StcbtJj poita Domžale. Tovarna je odd.i! :na 7 minut od postaje Domžale. Cen.* primerno nizke, postrežba točna. Na velesajmu s* rahajnjo v paviljona S. &iev. 4!, Teodor Ko?« Ltubif»nai Pol'sna?* c« 8 se priporoča ceni. občinstvu n Izvrševan je vsakmrstnlh kleparski! in vodovodnih instalacijskih del ter za ^o'-riv.-'Vc h rev. Vsi statfciaskaii klen?»rska dela v priznano Solidni Izvršiti . Proračun brezplačno in poštnine prašta. Popravila točno in pa najnižji ceni. Pločevinasta embalaža kakor knnve za finiež. olje. bencin, doze z-« barve, kandite in konzerve. ■ ------i- J Centrala ©rossi^e Talafsa DraaapUe 1 razstavili svoje izdelke na ljubljanskem velikem semnju paviljon E Štev. 39. katerega obisk uljudno priporoča. Ga uloga Haiii \i v Ljubljani pri iv: * : Jerica iiobad ro>. Do L?QMJaDa9 B'lž-arjeva rA'ca št. S, 411 eni Več" rabljenih v dobrem stanu se ceno proda. Lu- 01}*"«. Kailovska cesta 4. 0048 Atelje H Veličan Bsšter, testi 5, \MM - Izdelcfe moderne slike t rsafeS velikosti. BaaVaVI -■- •» j-- »sgsdSjsk-a tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. najnižje cens! Zahtevajte cenik! Točna postrežba! P<*55a- Ljubljanski veliki semenj, paviljon E, št. 4. "VI i LluNlons, SosposKd ulica Steu. 7 proizvaja VI • 1 vl sta in desk vseh vrst. Prodoln na debelo m drobno Prvovrstni kroj! Solidno delo! Izvanredno nizke cene! Na Ljubljanskem velikem semnja: paviljon Ef odd !i (i s [j lil III i ifi I 1 I (Holzsfabje-webe) za strope in stene Izđelnfem z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki mno-ini nalTneje J^Sa H« Pllhi Linbljana, GradaSka nt 22. Telefon 513' Yn"po «„°? Dvokoleja, olrsl-\\ vozičku šivalni in razni streli, pnevmatika F. BatjsS, Ljublia-ns. Stari tr^ 28. kolesa, otroški vozirki, Sivalnf in razni stroji v popravo. Mehanična delavnica. KarlovSka cesta 4. 6047 priporoča v nakup najboljše inštrumente prvovrstnih tovaren po solidnih in zmernih cenah. £ashi razstavni psvitjen na Ijublj. velikem semnjn gS 3.—12. sept. 1321. Združene papirnice delnišk; Telefon &. 1-67 (Ljubljana) vi evie, 6er!cane ružba v Ljubljani. i.. i Medvode Brzojavls Papirnica Vevče TaSasaa coatrala: Papirje«) v Vevčah. Pošta: D. M. v Polju pri Ljubljani. Poatajci fvStta ie'e^nlce: Zalog« Paplralca v Vov Tista, S. O.E. . brz. > 0 0*5 iz Trsta, brz. 5 U . . S. 0. E, 7*22 . Rakeka Trilika praga ima redno zvezo z gorenisk«ml vlaki (razan nedellskega Izletniškega vlaka). 11*55 . 14*25 . 1731 . 17 50 . brz. Rakeku Trstu, brz. 10 15 . Trsta 10 59 , , brz. 14*22 . . 21 52 . . • Vozijo urno ob nadeljah in praznikih. 740 na Vrhniko 6 25 z Vrhnike 1318 , • 10*20 . 19 20 . 17 22 . 2210 , . ob ned, in prar. 21 15 . , ob aed in praza. • Ivtsa. z Koferlko Slatino. Od 6. fuUia do I. oktobra 1921, v času letoviške *-*zone v RoffaHd Slatini bodo ustavljali brzoviki na postaj' Grobeino. Odhod iz Ljubljane ob 11 35, prihod v Grobelno 1343. Odhod iz Grobelnega ob 16, prihod v Rog.-»Sko Slatino ob 17. Odhod iz R^iSks Rialine 13*39, piihod v Grobclnu 1V43. Odhod iz Grobelnejja v Ljubljano 14 57, prihod v Ljubljano (g\. kol.) 1701. tovarna pletenin in tkanin JOSIP KUNC in komp., LJu&Uans, Paiiansli! na sin «. i Izdeluje berlinske rute, volnene rasel -rute, fantazijske rute, fantazijske šale, angleške športne šale in čepice, svilene modne šale, pletene svilnate samoveznice in naglavne rute (Cachenez). ■ Sto vrsti Jiraii strojevi Is tvornico „Kalser" ,lf nnmann' ■Vest«" uz tvorničke cijene, neposredno lz tvornice lil ocarinjeno sa skladišta Zagreb nudja Posebni ođlo za šivaća stro Jeve na veliko — glavno zastupstvo — m. Fistto, zstreli, Jnrlšićeva nI. 6. Teleloa broj 3—98. Doknadni dijelovi Šivaćih strojeva 1 dvokolica te prvorazrednih inozemskih pnevmatika na veliko i malo Tratite otjenlk. TE** Edina tovarniška 2aloga živ, strojev za rodbinsko in obrtno rabo, Y vseh opremah, mater-Jal predvojni. Dalje igle, olje, posamezni deli za vse sisteme na veliko in malo. JOSIP PETELINC UuMjuna, Sv. Petra nasip it 1. Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-— goji. — Popravila se aprHemajo. — Na veliko in malo po- 1 Jugoslovanska ba Deln. glavti. K 200,000.000'- Centrala v Osijeku. njaloica v Ljubljani, Kolodvorska hipuis in prodaja devize in valute naibuIantneiSe. tr^:iCine za šivilje, krojače, čevljarje in sed-larje, sukanec, čevljarska preja, toaletne potrebščine, modno blago, pletenine i. t. d. !ožener t MlrosU? M LJablJana, Ellaorjeva Specialne stavbeni podjetje za betonsko, selezobe-tonake ln vodne — zgradbe. — za Izraba = vratnih sil« „1 7, ■3 •rv ii 8 jf p • K 5OfQD0. 9 €ha3 w« Obrestuje ^le^c* hri:h"! : &r'cs in nn <&v)hi raona bo n s i vi AH r>fjr«ni i a**cH. uch4 in /Waft enra9* pnevmatika Darclopp, Heith?Ii8*v Aquillla se kapi najcćseie pri Kvrdkl In. Vsi, Wm, Sodna ulita 7. &i Tovarna JOS. REICH Ljubljana, Poganski nasip it. 4 Barval vsakovrstno blag Kemično tista ol Svetlolika ovratnike 73 pestnice in srajce. Podrataloai Seleabargcva ulica 4. podružnice: MAMBOS NOVO MESTO HSfiSVJI Ocsioaka nI. 38. Glavat trg 4!» j. 33. jfc. sj" ■• Zaloga pohištva X#tO£ ?M\$,-fi> V JtyBiBDR-ir, se jo preselila v gosposko ulico 20, pirchanova hiša. Velika zaloga, lesenega, železnega in tapetniškega pohištva. Ceniki na razpolago I Na debelo! Eksporti Na drobno 1 Ne pozabite obiskati našo podružnico, katera je prejela veliko množino vseh vrst šivalnih itrojet, SINGER iffel iti strojnih delor, SINOER olja, sukanca In i?lle. Lastna mehanična delavnica povečana! Prodaja na primerne obroke! Slngor g?.?sisi stroji Bonrno & Co, Nov? Tork. S tVSi Podra*nIC«i lijnblfana, Selonbarerora nI. a, Novo me ------ 3 1 mesto, Maribor, Zagreb, Kariovec, Osjek, Brod na Savi, Varaždin, Novi Sad. — Zastopstva v vseh ?ečjih okrajih i o. mestih. ovaaiLaau i veletrgovina C LJUBLJANI priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, mokOf deželne pridelke in raznovrstno rudninsko vodo. Ceniki na razpolago. Lastna praiarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Glavno zastopstvo avtomcbO i* pavolo iim ovčje volne Velika ?afci?a znatnke D • M • Q-EiV.fia vsaka hcl'ltaa Dopisi na: SD. VHJCOOIA, TrScste, Piaxzs della Boraa 9. COSULiCH - LINE rret (ATitro-Amerikans) Trst - Amerika prevaža potn'ke v New Yotk rtino 3 krat ? J«t» m0 m Wien — Tarin sejeasaki prostor pav!! on E 85. 0. Žužek, UuMjana, Sodna al. 11, M4Wffl&tffl) Tudi vel prvovrstnih rabljenih avtomobilov na prodsf. Pojasnila dajs n voi ne Sale ?rodije esjjv Sijfi-v-.a^ no Ameriko po 1 krat meaetna. Od plev brzor*arnlka Praiident Wlrson 19. septembra, odplov poŠtnoga pamika .Argentina* 22 oktobra odplov postnega parnika .Belvedere' 5. oktobra. flavni rastopnlk ta Slovenija v ubijani. Kolodvorika alka tO SIMON RHCT6C, S r:v* Tovarna ste'ou in lesnih izdelkov F Z,?i2b!iana, Sodna nI* 11- Telelon (interurb.) 461. Stoli in mize v porabi na velikem semnju samem ter različnih pivovarniških in kavarniških paviljonih. Informacije pri tat a k, seiemski prostor E 63. 6317 Stavbno in umetno mizarstvo lina in Kamp. - Ljubljana Po?.tni dekovru račun 11.683 Telefon 232 STAVBNI ODDELEK SLOMŠKOVA UL. 16 eiMaJe: okna, vrsta, pnna'e, obstenje, -trope itd. i.d. v vssk' množini od n.a-;ncstavnej.e do najfinejše ir\-edbe. POHIŠTVENI ODDELEK KOLODVORSKA ul, 8 izdeluie : spaln;ee, jedflnfee, »aione. p!« samt«ke in hoteiske opreme itd. v vsakem siogu iz mehk in vaakovrata. trdega kaa. Najmoderneje urejeno podjetje 1 Ponudbe in načrti brezplačno. Glavna pisarna in zaloga na debelo in drobno: LJUBLJANA, Breg 20. Izdeluje čevlje za gospode, dame, dečke, deklice in otroke iz lak-, boks-, ševro-usnja in drugega materijala. Najmodernejše oblike I Najselidne(*t izdelki! Poselite naio raz*t*vo na vel«semn|u. Ser^enj paviljon H št. 230- FORD Univerzalno motorno vozilo Po celem svetu je Ford-avto splošno priljubljen vslcd svoje trpežnosti, cenenega obrata ter brezkonkurenčno nizke nakupne cene. Prostoren za 5 oseb tehta samo 700 kg poraba bencina na 100km 9 kg, maksimalna hitrost na uro 65 km. Pri vsem tem pa tako enostavno konstruiran, da bi lahko vsak otrok ž njim ravnal. Ali se more zahtevati Se več? Generalno zastopsivc Ljubljana Ferd tyn Toariaa kompl. opremljen z e'ekiučno razsvet javo in starterjem, kompJ. pnevmatiko, fr*nko Ljubliaoa. Cena K 160.000— risper, Ljubljana, ro Proizvaja ln razpošilja na debelo: razno vrsto čevljev za otroke dekleta, mladeniče, tonske, moskef preproste Is tiso kakovosti ] u delavoe so posebno močno izdelani. Solni po ceni brez konkurence. Oddelek za galanterijsko robo na debelo: pletene čipke, sttkno, vezivo, runo čevljarske petrofeždina, obedno pripravo, šolske potrebščine, krtače itd. itd« Izvoz zobotrebcev. Ol j,aat"inA in tisk »Narodne, tiskarne«, . Za inseratni del odgovoren Valentin Kopit*